Važnost sklepov dunajskega shoda avstrijskih katoličanov. Za resolucijami ali sklepi daaajskega shoda, katere smo aedavao aa tem mestu objavljali, moramo še par besedic poslati o njihovi važaosti. Ta bo kmala razvidaa, ako aekoliko pogledamo v majbao pa zaaiaiivo zgodoviao sboda, ter kvatko pcmislimo: od koga, kako ia zakaj da je bil sklicaa. Marsikdo je morebiti mislil, da so d ihovaiki temu sbodu prvi povod dali. To ai po vsem resaičao. Glavai začetaiki so mu bili svetai gospodje, vrli domoljabi ia zvesti siaovi sv. katoliske Ceikve, aamieč udje draštva sv. Mihaela aa Duaaju. Po aasvetu baroaa Stillfiieda je društvo 8. aov. 1875 skleailo, vsa cerkveaa društva v Avstiiji pozvati aa splošao zborovanje aa Duuaju ia je v ta uaaieu tudi iz sebe izvolilo posebea odsek odbornikov. Ti so pa kaiala prepričali se, da bolje kaže, če se aa zborovaaje pokličejo ae posamezaa draštva, ampak posaraezai verai katoličaai aa podlagi postave o zboiovaaja od 15. aov. 1867. To se je tadi zgodilo letos ia srečao dovršilo lm-seca maja po skoro 21etaeai pripravljaaju. GrofPergea je kot načelaik pripravljevalnega odbora pred vseai sv. očetu Piju IX., potem pa tudi vsem avstrijskim aadškofom, škofom ia samostaaskim prednikom aazaaail, kar se aaaaeijava, ter je prosil za potiebao podporo. Še le, ko so vse priprave dokoačaae bile, vse ovire premagaae, so odboraiki meseca febraarja 1877 razposlali do katohčaaov aašega cesarstva oklic, v katerem so jib povabili na Daaaj k zborovaaju. Oklic se je tako glasil: ,,Sleheraej veri aa razodeto resaico ia aa črezaatuiao božjo aiedbo gveta aasprotuvajoči ia celo sovražai duli si marljivo prizadeva, vse krščanske aaprave porušiti. Tudi po naših domacih deželah je že marsikaj pogubaega dogaal. Maogo takib ljadi, kateri se poklicaai mislijo, aa razvitek javaih razmer tvoriteljstvenski upljivati, se je lotila tolika pogubaa zmešajava v mišljeaja, da so aesposobai postali, resr.ico ločiti od zmote, pravico od krivice, dobro od hudega; pa tudi izmed oaih, kateri 80 vero ohraaili, stoji maogo pred obžalovaaja viedaimi dogodki brez sveta, biez srčaosti, to pa zato, ker Be ved6 prav, kako bi zajezili razsajajočo reko. Najsvetejše koristi človeštva so v Bevaraosti, temeljae podlage kiščaaskemu pravaemu redu se aepreaehoma rušijo : aeizmeraa aesreča Biora zadeti v^se, 6e jih res poderd. V takib razmerab morajo katoličaai, kateiim je piedobro zaaao, da iz zruotajav 8edaajib dai aihče zaželjeae poti ae aajde, če mu ae sveti luč krščaaske lesaice, čedalje bolj živahao čutiti potrebo, da ae vsaj med seboj pogovorijo o sredstvih, po katerih bi se dalo pretečim aevaraostim v okom priti ia za to avrho potrebao delavaost vzbaditi. Ia v ta namea smo podpisaai, po sijajaem zgledu svojih vernih sobratov aa Nemškem, Fraacoskem ia ltalijaaskem spodbujeai, poskasili, tadi avstrijske katoličaae pozvati aa velik sbod. Preuzvišepi cerkveai pastirji, ia drugi skušeai ia eaako misleči možje so aaše podvzetje pohvalili da celo z veseljem pozdravili ia svojo podporo obečali; aaš milostljivi kaez ia nadškof dr. Jaaez Radolf Kutscbker so pa blagovoljao prevzeli pokroviteljstvo sboda. Tudi sv. oče Pij IX. so aaš aameaieai shod odobrili ia ma podelili svoj apostolski blagoslov. Splošai shod avstrijskih katoličaaov celega cesa stva se bo torej obhajal aa Duoaja od 16. do 19. apiila t. 1. Predmeti, o katerih se bo posvetovalo aa podlagi od odboraikov priredjenib priprav, obsegajo 1. socijalne zadeve, 2. šolo, 3. cerkveBO umetelaost, 4. katoliško časaištvo, 5. katolisko življeaje, 6. kat. polit. drastveaske zadeve. Na splosai shod avstrijskib katoličaaov celega cesarstva vabimo torej vse zveste, kat(diško misleče podložnike aašega svitlega cesarja ia gospoda, kateri eaako aam čutijo potrebo vzajemaega porazuraa, moraličae podpore, ia apaaio, da se bodo ovega sboda zvesti katoliški možje iz vseh kral jestev ia dežel cesarstva adeležili v aingoče velikem številu ter niu po uiarljivem udeleževaaju aakloaili čast jb veljavo res avstrijskega sboda, bogatega po obilaib uspehih. Na Dunaju, aa dea stolice sv. Petra, 22. feb. 1877. Aatou grof. plem. Peigea, Jožef gtof Barbo plem. Waksensteia, Hearik grof plem. Braadis, Jožef deželai grof plem. Fiiralenberg, Fiaoc Gossaer, Alo.jzij Karlon, Alojzij piiac Liecbteasteia, dr. Jožef Oelz, dr. Julij plem. Rccaboaa, Fraae Schacli, Leoa grof plem. Thaa, Jaaez Taraber. Kei- so kmalu po veliki aoči bili poklicaai deželai zbori na letošaje zborovaaje, se katoliški shod ai mogel obbajati 16.—-20. aprila, kakor je bilo v oklica Bazaaajeao. Sliod je bil torej pieložea ia res sijajao obhajaa 30. apiila ia 1. 2. 1 3. maja 1877.