Leto Vlil____________številka 6/7______________cena 350 SIT / 1,46 EUR 28. junij 2006 Leto Vlil____________številka 6/7______________cena 350 SIT / 1,46 EUR 28. junij 2006 Že četrtič Tek - hoja za življenje...............................str. 9 Predšolska bralna značka v Vrtcu Prebold........................str. 23 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez, AKCIJA MOTOCROSS in ATV čelad velja do 30.06.20061 Velika izbira motorističnih oblačil, opreme in servisnega material MOTO CENTER PROMOTOR Drešinja vas 18, Petrovče - Tel: 03/5707-151 PE Koprska 2a, Ljubljana - Tel: 01/422-85-70 GOSTILNA STAGOJ Kaplja vas 10, PREBOLD, tel.: 03/705 31 80 Malice PONUDBE: - MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU. - VSAK DRUGI PETEK ODOJEK in JAGNJE Sprejemamo naročila za večje skupine, zaključene družbe, poroke, obhajila ... samo 700,00 sit 6 matjciz Ustvarjamo pozdrave Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo: - garažnih vrat - industrijskih vrat - motornih pogonov z daljinskim upravljanjem - notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat - nakladalne tehnike. Matjaž d.o.o. Petrovče 115b Petrovče, Slovenija t. +386(0)3 / 71 20 600 f +386(0)3 / 71 20 620 www.matjaz.sl, lnfo@matjaz.si Župani SSD s slavnostnim govornikom dr. Francetom Bučarjem TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, . SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX ► KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), • ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, . VSE VRSTE PLOČEVIN, *** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! *** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. Anja -o ®°'*000 'O. nix K o KOTflIX GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net Komik GRRDNJC IN SLIKOPLCSKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPIÉSKARSKA IN ZIDRRSKR D6LR - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - RDflPTRCIJe, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA Nfl VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO i/l/coÀJeAJcaMÙtM> &e od /ela j S 65 UGODNfìPONUDRRTOPlOTNOlZOlRTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN€FINfllIZflCIJ€OßJ€KTOV Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Zlika Talič, Mariborska 12, Celje 2. Erika Krošelj, Arja vas 35, Petrovče 3. Lena Benčina, Stritarjeva 1, Žalec Uresničili smo sanje »Sleherni govornik, ki je povabljen v Žalec, da spregovori na takšni slovesnosti, je lahko še posebej ponosen. Saj to pomeni, da govori na prizorišču, kjer so se začeli tabori, temelji slovenske narodne zavesti. Žalec je lahko ponosen na to svoje zgodovinsko pionirstvo. In to je šele veliko let kasneje uresničilo tudi sanje po samostojni državi,« je v izbranem nagovoru povedal dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta in slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob 15. obletnici slovenske osamosvojitve, ki je bila 17. junija v Žalcu, na ploščadi pred gasilskim domom. Proslavo so organizirala Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever za celjsko območje Žalec in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Ob prazniku so odkrili tudi spominsko obeležje, ki se na svojstven način priklanja temu pomembnemu mejniku slovenske zgodovine. O njegovih simbolih je spregovoril župan Občine Žalec in poslanec v slovenskem parlamentu Lojze Posedel in se hkrati zahvalil umetniku in častnemu občanu Občine Žalec Rudiju Španzlu, ki je brezplačno izdelal načrte za spominsko obeležje. Strelna lina na obeležju simbolizira boj za našo samostojnost, piramida označuje hmeljsko kopico, zaščitni znak Savinjske doline, 15 stopnic na desni strani spomenika pa 15 let napredka in strmo pot navzgor, ki se je pričela ravno z osamosvojitvijo. Napis na obeležju »Uresničili smo sanje« priča o tem, da smo Slovenci pred 15 leti uresničili svoj stoletni narodni sen. Slovesnost ob 15. obletnici je povezovala Lidija Koceli, kot kamenčki v mozaiku pa so jo soustvarjali tudi pevke in pevci Mešanega planinskega pevskega zbora, skupina tolkalcev Glasbene šole Žalec Šus. Padlim v vseh vojnah in bitkah slovenstva se je s svojo poezijo poklonil Tone Kuntner, ki je med drugim dejal: »Zahvaljeni za ljubezen, ki ste jo zapisali s krvjo.« Tako je pospremil tudi poklon gardistov slovenske vojske, ki so pred novo spominsko obeležje položili venec cvetja v obliki slovenske zastave. Župan Lojze Posedel pa je svečano slovesnost, na kateri so bili med drugimi prisotni tudi župani vseh občin Spodnje Savinjske doline in velika množica prebivalcev naše doline, zaključil z besedami: »Naj nas to obeležje združuje!« Lucija Kolar Vroče poletje Mnogi so se bali, da po mrzli pomladi ne bo toplega poletja, a junij nam streže s pravo poletno vročino. Letnih kopališč v Savinjski dolini ni veliko, zato je v teh dneh največja gneča v kopališču Pingo. Že ta teden pa bodo z vodo napolnili obnovljena bazena v Preboldu in ob tej vročini bo kmalu primerna za kopanje. Dela so bila končana z manjšo zamudo, kljub temu pa se z začetkom počitnic pričenja kopalna sezona tudi v Preboldu. Kot je povedal župan Vinko Debelak, bodo imeli vsi otroci med počitnicami brezplačen vstop na bazen, zanj pa bo letos skrbela občinska uprava s pomočjo dijakov in študentov na počitniškem delu in najetih kopalnih mojstrov. K. R. Vsem bralkam in bralcem želimo prijetno poletje in čim več lepih doživetij. POLZELA. Loiica:W« Tel: 03/70(127 06 Znanka mije te dni opisala zanimivo prigodo. Nekega jutra je v skladu z vsakodnevnim ritmom delovnega dne odšla delovnim obveznostim naproti. Na zelenici pred blokom je stala gospodična, ravno toliko stran od svojega hišnega ljubljenca, psa, da ga ni motila pri veliki potrebi. In najbrž tudi toliko stran, da ni ujela prelestnega vonja. Kuža je svoje opravil, za sabo pustil prelestni kupček in z gospodično sta se namenila oba zadovoljna nad opravljenim naprej. In to kakšnih 50 m od ljubkih koškov, ki so nameščeni z namenom, da bi lastniki svojih ljubljencev poskrbeli tudi za to, da bi bil razen njih in njihovega kužka zadovoljen še kdo. Odgovor zadovoljne lastnice na pripombo znanke je bil, da tako ali tako vsi tako delajo. O občinskem odloku, ki ureja to področje in že nekaj časa visi na oglasnih deskah, ni bilo vredno izgubljati besed. Saj ga najbrž nihče ne opazi, kaj šele prebere. Bolj pa zaskrbljuje brezbrižnost do ljudi v okolju. Otroci se v pomladanskih in poletnih mesecih zelo radi igrajo na teh nekaj zelenicah okoli blokov, a si že kar težko najdejo kakšen kvadratni meter čiste površine in se igrajo, ne da bi stopili na kakšen smrdljiv kupček. Prav nevarno je to razmišljanje: gremo ponečedit na tuje, da ne bo onesnaženo pri lastni hiši. In kaj, če ta brezbrižnost sega tudi na druga področja? Na odnos do soljudi, okolja nasploh? Ne pustimo si, da bi nam takšni in drugačni kakci in pasje bombice mazali soseske, dobro voljo in sožitje z ljudmi. Raje se skupaj veselimo poletja, ki je prišlo pozno, a v vsej svoji veličini in ravno v času, ko so naši otroci za dva meseca zaprli vrata šol in se potopili v počitnice. Privoščimo jim mladostno čiste in razigrane trenutke med prijatelji in tistimi, ki do njih niso brezbrižni. Tistimi, ki se zavedajo, da so madeži na otroških dušah še veliko hujši od madežev na njihovih hlačah. Vaša nova urednica Lucija Kolar KOVANI IZDELKI - ograje - vrata - rešetke - stopniščne ograje METALNE KONSTRUKCIJE Svetnike najbolj zmotile sejnine Večina še v drugi mandat Svetniki Občine Žalec so se 19. junija zbrali na 29. redni seji občinskega sveta. Še pred sejo je župan podelil priznanja in nagrade šolam, ki so v lanskem letu sodelovale v akciji zbiranja starega papirja in odpadnih baterij, nato pa so svetniki prisluhnili informaciji o pilotnem projektu s področja okoljskega informiranja in svetovanja za področje splošnega ravnanja z odpadki in drugih okoljevarstvenih vsebin. V nadaljevanju seje je bila najobširnejša razprava v zvezi s poslovanjem javnih zavodov s področja negospodarstva, zvez, društev in humanitarnih organizacij v letu 2005. Svetniki so brez pripomb potrdili letošnje občinske nagrajence. Grb občine bodo na slavnostni seji, ki bo septembra, prejeli: Občinski štab civilne zaščite Žalec, Janez Meglič iz Žalca, Ernest Ramšak iz Žalca in prof. dr. Anton Wagner iz Žalca, plaketo pa Društvo podeželskih žena Občine Žalec, Ivan Božič iz Šempetra, Karel Borovnik iz Studenc, Mešani pevski zbor župnije sveti Nikolaj Žalec in Mešani planinski zbor Žalec. Sledile so kadrovske in premo-ženjsko-pravne zadeve, nato pa je vodja oddelka za negospodarstvo in gospodarstvo Nataša Gaber Sivka na kratko povzela poročila o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva, zvez, društev in humanitarnih orga- Pred dvema letoma je na evropskem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale Občina Žalec vzpostavila stike z irskim mestom Westport. V okviru sodelovanja na področju projektov partnerskih mest Evrope je lani irska delegacija obiskala Žalec, sredi maja pa so se župan Lojze Posedel, direktor občinske uprave Stojan Praprotnik in svetnik Jože Randl udeležili konference o lokalni samoupravi in vplivih dejavnosti lokalne samouprave na okolje v Westportu. Kot je povedal Stojan Praprotnik, Westport vsako leto organizira konferenco o lokalni samoupravi, vsakič pa na njej izpostavijo določeno najbolj aktualno vprašanje. Letos je bilo to zagotavljanje storitev na področju upravljanja z okoljem, na primer storitve, ki jih mora lokalna nizacij v letu 2005. Svetniki so imeli največ pripomb zaradi višine sejnin posameznih društev, organizacij in zvez, ki sicer delujejo na prostovoljni osnovi, ter v zvezi z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, za katerega je svet tega zavoda dal predlog za izplačilo delovne uspešnosti zaposlenim in enkratne letne nagrade za direktorico in poslovne direktorje. S tem naj bi ZKŠT izenačili z drugimi javnimi zavodi (UPI, Lekarno, Zdravstvenim domom). Občinske službe takega sklepa niso podprle, saj zavodu plače v celoti pokriva občinski proračun, zato naj ne bi bil upravičen do letne nagrade, čeprav je lani na trgu dosegel 37 odstotkov vseh prihodkov. S tem se je strinjala tudi večina svetnikov, ki sicer samih programov in vsebin ni ocenjevala, največ je bilo govora o denarju. Predstavniki zavoda, zvez in društev so bili povabljeni na sejo, da so lahko odgovorili na vprašanja svetnikov, niso pa posebej poročali. V nadaljevanju seje so žalski svetniki brez razprave potrdili investicijski program za II. fazo izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki in v drugi obravnavi sprejeli Odlok o komunalnem nadzoru. V času javne razgrnitve na odlok ni bilo niti ene pripombe. Potrdili so tudi spremembe pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma, ki posebej opre- skupnost zagotavljati na komunalnem področju. V Westportu so imeli do sedaj vse te servisne storitve organizirane v okviru občinske uprave, zdaj pa njihovo izvajanje postopno prepuščajo koncesionarjem oziroma zasebnim podjetjem. Eden od govornikov na konferenci je bil župan Lojze Posedel, ki je predstavil trenutni sistem izvajanja lokalnih javnih služb v Sloveniji. Konferenco je odprl irski minister za okolje, dediščino in lokalno upravo Dick Roche, ki je izrazil veliko zanimanje za Slovenijo. Kot so povzeli člani žalske delegacije, je lokalna samouprava v Sloveniji v funkciji zagotavljanja servisnih storitev urejanja okolja in ostalih področij dobro razvita, Irska pa mora dodelati in izpopolniti sistem prenosa servisnih dejavnosti na specializirane po- deljuje kriterije za antični park, jamo Pekel in Rudarski muzej Zabukovica. Prav tako brez pripomb je bil sprejel investicijski program za novo podružnično šolo na Ponikvi, za katero je že bil objavljen razpis za izbor izvajalca, prav tako je pridobljeno gradbeno dovoljenje in pred tem ustrezna sklepa o sofinanciranju s strani ministrstva za finance in ministrstva za šolstvo. Sprejet je bil tudi investicijski dokument za ureditev domoznanskega oddelka v tistem delu Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer je bila doslej pisarna območnega sklada za kulturne dejavnosti. Vrednost celotne naložbe je 8,9 milijona tolarjev (37.139 evrov), od tega bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo dobrih 2,5 milijona (10612 evrov). V pripravljalni fazi so sprejeli tudi investicijski projekt za muzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu ter več odmikov od veljavne prostorske dokumentacije. Še pred začetkom včerajšnje seje občinskega sveta Občine Žalec je župan Lojze Posedel podelil priznanja in denarne nagrade šolam, ki so v lanskem letu sodelovale v akciji zbiranja starega papirja in odpadnih baterij in bile pri tem najuspešnejše. Prvo nagrado za največ zbranega papirja na učenca (96,3 kg) je prejela II. osnovna šola Žalec, največ baterij na učenca (52,4 baterije) pa je zbrala I. osnovna šola Žalec. K. R. oblaščene izvajalce zunaj občinskih in mestnih uprav - sistem koncesij. V Sloveniji pa bo potrebna večja samostojnost upravljanja s strani lokalnih skupnosti. Žalec na področju izmenjave izkušenj in dobrih praks sodeluje tudi z nekdaj pobratenim Kruševcem v Srbiji. Danes je tam zaključna konferenca v okviru projekta Exchange. K. R. Prejšnjo sredo je bila v sejni sobi Občine Žalec predstavitev pilotnega projekta okoljskega informiranja in svetovanja za področje splošnega ravnanja z odpadki in drugih okoljevarstvenih vsebin. Projekt je bil predstavljen tudi na zadnji seji občinskega sveta. Omenjeni projekt v celoti financira Ministrstvo za okolje in prostor, pilotno pa se izvaja v nekaterih občinah savinjske statistične regije, med njimi v Občini Žalec. Izvajalec projekta, ki ga je izbralo ministrstvo, je Okoljski raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic pod vodstvom dr. Marinke Vovk. V žalski občinski stavbi bo tako poleg energetske sve- Na zadnji seji občinskega sveta Občine Žalec je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja predlagala nekaj kadrovskih zadev. Svetniki so jih potrdili v predlagani obliki. Zaradi izteka mandata članov nadzornega odbora Javnega komunalnega podjetja Žalec je Občina Žalec za svojega predstavnika ponovno imenovala Mirana Orožima iz Šempetra, kot svojega predstavnika v JZ Zdravstveni dom Žalec pa Predvidoma 22. oktobra letos naj bi bile volitve županov in občinskih svetnikov, ki sicer še niso razpisane. Še pred volitvami pa bo žalski občinski svet dobil dva nova člana. Svetniki so namreč na korespondenčni seji v začetku junija sprejeli sklep, da je prenehal mandat svetnikoma Tomislavu Kalčiču in Matjažu Jazbecu. Letos mineva 100 let od blagoslova župnijske cerkve sv. Nikolaja v Žalcu. Slovesna maša z družabnim srečanjem faranov bo 2. julija. V Medobčinski matični knjižnici pa je bila pred dnevi odprta razstava načrtov in gradnje sedanje cerkve. Ob odprtju razstave je zgodovino cerkve iz različnih virov povzel žalski župnik pater Viktor Arh, večer pa sta s pesmimi in legendami o svetem Miklavžu popestrila pevka Katarina M. Jovanovič in glasbenik Lado Jakša. Župnijska cerkev v Žalcu se prvič omenja leta 1260, sedanja cerkev pa je verjetno že tretja na tem mestu. Nekdaj jo je obdajalo obzidje, katerega del sta bila tudi župnišče in kaplanija. tovalne pisarne odprta še okoljska svetovalna pisarna, in sicer vsako drugo sredo v mesecu od 10. do 12. ure. Kot je povedal vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir, je zaželeno, da stranke svoj obisk svetovalne pisarne najavijo vnaprej, in sicer na omenjenem oddelku. Cilj svetovanja oziroma projekta je zmanjšati količine odpadkov, predvsem pa na odpadke gledati kot na surovine, tako da bi jih čim manj končalo na komunalnih odlagališčih. Svetovanje občanom, podjetjem, samostojnim podjetnikom in drugim pravnim osebam ter ustanovam bo v Žalcu na voljo predvidoma do konca marca leta 2007. K. R. je na predlog LDS-a Andreja Šušteriča zamenjala z Nives Čadej iz Kasaz. Zaradi te zamenjave sta razpravljala svetnika Andrej Vengust in Gvido Hribar. Slednji je bil namreč pred letom dni prav tako na predlog LDS-a razrešen kot predstavnik ustanovitelja v Zdravstvenem domu z argumentom, da ga bo zamenjal boljši predstavnik. Andrej Šušterič se zaradi drugih obveznosti sej ni mogel udeleževati, zato je LDS imenoval novo predstavnico. Občinski svet je na podlagi potrdila Upravne enote Žalec ugotovil, da Tomaž Kalčič in Matjaž Jazbec nimata več stalnega prebivališča v Občini Žalec in da sta na osnovi določil Statuta občine izgubila volilno pravico v tej občini, s tem pa tudi ne moreta biti več člana občinskega sveta. Njuni mesti bosta zasedla svetnika, ki sta na Najstarejši ohranjeni del sedanje cerkve je zvonik z letnico 1518. Leta 1898 je bil zvonik povišan, ker je bila cerkev za takratni, že močno razvit trg premajhna in preskromna. Župnik Matija Koren se je skupaj s tržani odločil za gradnjo nove cerkve. Leta 1902 so poleg župnika ugledni žalski posestniki Rudolf Senica, Josip Širca, Franjo Roblek in Franc Neudorfer podpisali pogodbo o premoženjskem jamstvu, da bo cerkev zgrajena tri leta po rušitvi stare cerkve. Sprva so jo sicer nameravali le razširiti, nato pa je bila dana ideja o gradnji glavne ladje v smeri sever-jug, nazadnje pa so se odločili za sedanjo obliko. Načrte je izdelal avstrijski Letos je prvo triado devetletnega šolanja zaključila prva generacija otrok v OŠ Žalec, ki se je v sistem devetletnega osnovnega šolanja vključila v zadnjem krogu, torej s šolskim letom 2003/04. S programom, ki so ga v celoti pripravili učenci obeh tretjih razredov, 46 jih je, so zaključili Zaradi izteka mandata so bili na novo imenovani člani sveta Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Po funkciji so člani sveta Ivo Lindič (predsednik Zveze kulturnih društev Savinja), Silvo Marič (predsednik Zveze športnih društev), Breda Vizovišek (predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec) in župan Lojze Posedel, tri člane pa je na predlog zainteresirane javnosti oziroma političnih strank predlagala komisija za imenovanja. To so Nada Jelen iz Podkraja, Gregor Vovk Petrovski iz Goto-velj in Metka Jagodič Pogačar iz Šempetra. K. R. prejšnjih lokalnih volitvah dobila druga največ glasov. Tomaž Kalčič je na volitvah kandidiral na listi LDS, pozneje pa bil izključen iz njihove svetniške skupine, Matjaž Jazbec pa je bil izvoljen na listi Stranke mladih kot nestrankarski kandidat, čeprav se je pozneje pojavljal skupaj s stranko Aktivna Slovenija. K. R. arhitekt Hans Pascher. Gradnja se je pričela leta 1903, leta 1905 seje zidava skoraj ustavila, po burnem sestanku trža-nov se je le nadaljevala, tako da je bil blagoslov nove cerkve 3. julija 1906. Celotna gradnja je stala 120 tisoč takratnih kron, od tega so jih 66.600 zbrali farani, 20.000 je prispevala Savinjska posojilnica, ostalo pa je pokril župnik Koren, saj je imela župnija tudi veliko posestvo. Novo cerkev je pred sto leti blagoslovil tedanji lavantinski škof Mihael Napotnik, tudi letos na slovesni maši pričakujejo škofa, in sicer novoustanovljene celjske škofije dr. Antona Stresa. K. R. prvo triado. Namesto predaje ključa so predstavnikom drugih razredov predali pero in vroč poletni večer ter prva tri leta svojega šolanja zaključili s sočnimi jagodami, še prej pa z mislimi pohvale učencem, njihovim učiteljem in staršem ravnateljice Tatjane Žgank Meža. L. K. Izmenjava izkušenj in dobrih praks Župan Lojze Posedel in minister Dick Roche, ob njem župan Westporta Brendan Mulroy, skrajno levo Jože Randl, desno Stojan Praprotnik Po nasvet, kako z odpadki Spremembe še pred volitvami Pestra zgodovina žalske cerkve Pater Viktor Arh ob načrtih za žalsko cerkev Prvič mala matura Uspešna, dobra in prijazna šola z več kot stoletno tradicijo Ravnateljica Irena Kolar: »Pomembno je, kaj se dogaja za stenami.« Na leto 1991 moramo biti ponosni V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je na ogled razstava Vojna za Slovenijo 1991, posvečena 15. obletnici osamosvojitve Slovenije. Razstavo je pripravil Vojaški muzej Slovenije, poleg obrambnih aktivnosti Teritorialne obrambe, Slovenske milice, manevrske zaščite in civilnih struktur po vsej Sloveniji je poseben del razstave namenjen dogajanju na Celjskem oziroma v Savinjski dolini. Avtor razstave je nadporočnik Albin Mikulič, razstava pa je nastala v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Njen predsednik Zdenko Terpin je ob odprtju pozdravil prisotne veterane vojne za Slovenijo 1991, člane združenja Sever in druge goste, večina od Adi Vidmajerje bil poveljnik občinskega njih je sodelovala v dogodkih izpred 15 let. Osrednji govornik je bil župan in poslanec Lojze Posedel, ki je med drugim povedal, da si bo razstavo ogledalo veliko mladih in da razstava dokazuje, da moramo biti ponosni na osamosvojitev Slovenije, čeprav skušajo nekateri blatiti spomin štaba Teritorjalne obrambe na takratno dogajanje. Občina Žalec je bila ena od 16 občin v Sloveniji, ki orožja niso oddale, in pokazalo se je, da je bila to izjemno pomembna in pravilna odločitev. Zbrane je nagovoril tudi tedanji poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe Adi Vidmajer. K. R. 18 s I. OŠ Žalec. Vseh tistih, ki so dosegli zlato in srebrno priznanje na državnih tekmovanjih, je bilo skupaj 60, nekateri učenci pa so dosegli kar več uspehov naenkrat. Dva učenca II. OŠ Žalec sta za uspešno delo in tekmovanje na državni ravni prejela knjižno nagrado, knjižne nagrade za uspehe na državnih tekmovanjih pa je dobilo tudi 6 učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Posebna zahvala je bila izrečena mentorjem in ravnateljem osnovnih šol. K. R. Učenci Osnovne šole Petrovče so z glasbo, plesom in športom počastili 100-letni-co šolske zgradbe in 132 let šolstva v kraju. Pred tem so namreč otroci hodili v šolo v Žalec in Griže. Ker pa je bilo za nekatere to zelo daleč, so si krajani močno prizadevali, da bi se lahko otroci šolali v Petrovčah. Tako so pred 132 leti dobili dovoljenje in soglasje cerkvenih oblasti celjskega dekanata za ustanovitev javne šole. Prostore prve šole so uredili v hiši sredi vasi nasproti cerkve. Šolo je pričelo obiskovati 200 učencev v dveh razredih, med njimi 93 prvošolcev. Pouk je potekal v slovenskem jeziku, učili pa so se tudi nemški jezik. Ker je število učencev iz leta v leto naraščalo, je šola čez deset let postala šti-rirazredna. Pokazale pa so se potrebe po novi, večji šoli, ki so jo odprli 4. oktobra 1906. Šolska zgradba je doživela več sprememb. Zgradili so dva prizidka, ponosni pa so tudi na sodobno telovadnico. Kot je na osrednji slovesnosti poudarila ravnateljica Irena Kolar, zgradba sama po sebi premore samo stene. Pomembneje pa je, kaj se dogaja med njimi. In petrovška devetletna šola je po mnenju Marinke Marovt, direktorice celjske enote Zavoda za šolstvo Slovenije, uspešna, dobra in prijazna šola. O preteklosti je spregovoril tudi nekdanji, dolgoletni ravnatelj Jože Krulc, zbrane pa je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel. V programu, ki sta ga povezovala Marjana Lešnik in Peter Kavčič, so nastopili prav vsi učenci, vsak razred pa se je predstavil s svojo točko. Danes je petrovška osnovna šola devetletka. V 23 oddelkih je 378 učencev, na šoli pa poučuje 40 učiteljic in en učitelj. K OŠ Petrovče sodi tudi Podružnična osnovna šola Trje z 89 učenci in desetimi učiteljicami. T. Tavčar Občino zanimajo tudi nadaljnji uspehi Na odru so se tokrat zvrstili najuspešnejši osnovnošolci svoje generacije. Tradicionalni sprejem ob koncu šolskega leta je pripravil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, in sicer za učence, ki so vsa leta osnovnega šolanja zaključili z odličnim uspehom, in za tiste, ki so v tem šolskem letu osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih. Ker je bil sprejem hkrati za vse osnovne šole v občini, je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora skoraj premajhna za vse uspešne učence, njihove mentorje in seveda starše. V kulturnem programu je nastopil del glasbene skupine Brina iz Ljubljane. Učence, učitelje in starše je nagovoril župan Lojze Posedel. Učencem je čestital za dosežene uspehe in se jim zahvalil za trud, prav tako pa za spodbudo in podporo tudi njihovim staršem. Zaželel jim je uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa da bi bili zdravi in zadovoljni s svojim življenjem. Občina želi njihove uspehe spremljati tudi v prihodnje, pri čemer pa ima kar nekaj težav, saj srednje šole in fakultete podatkov o tem ne posredujejo občinam zaradi varstva osebnih podatkov. Občina je že lani pozvala učence, starše, sorodnike in tudi druge, da na kakšne posebne dosežke mladih opozorijo župana oziroma občinski oddelek za negospodarstvo. V generaciji, ki letos zaključuje osnovno šolanje v žalski občini, je bilo 50 odličnjakov, od tega 8 z OŠ Griže, 18 z OŠ Petrovče, 6 z OŠ Šempeter in Odlični športniki pri županu Kranjc, Andreja Friškovec, Mark Malis, Lina Pušnik, Timi Topolovec, Matej Seidl in trenerji Damir Vrbanič, Luka in Silvo Marič; Karate kluba Petrovče: Miha Štefanec, trener Anton Maruša; Lokostrelskega kluba Žalec: Andrej Izgoršek, Jaka jager, trener Leon Hratnik; župan Lojze Posedel in Uroš Vidmajer. Ker so športnice in športniki iz žalske občine na državnih, evropskih in mednarodnih prvenstvih, kot tudi na drugih velikih tekmovanjih, dosegli odlične rezultate, je zanje in njihove trenerje župan Občine Žalec Lojze Posedel s sodelavci pripravil sprejema, ki sta ju organizirala Športna zveza Žalec in Zavod za kulturo šport in turizem Žalec. Sprejemov se je udeležilo 28 športnikov, 6 trenerjev Karate kluba Žalec in Petrovče, Lokostrelski klub Žalec, Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, Športnega društva Špartanec Žalec, Športnega društva Mlaki fit Žalec in rokometaši Rokometnega kluba Pivovarne Laško s prve celjske gimnazije. Uvodoma je športnike predstavil Uroš Vidmajer, programski direktor za šport, nato pa je športnikom spregovoril župan Lojze Posedel, ki se je vsem za uspehe zahvalil, jim zaželel v prihodnje še več najboljših dosežkov ter jim obljubil, da bodo tudi v občini skrbeli za pogoje dela, ki so, kot je poudaril, tudi osnova za uspehe. Zahvalil se je tudi staršem mladih športnikov, trenerjem, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Športni zvezi Žalec. T. Tavčar Športniki Jujitsu kluba Aljesan Šempeter: Marko Cokan, Sabina Predovnik, Njec Kuder, Grega Habjan, Anja Laznik, Luka Melanšek, trenerja Sandi Jelen in Rok Šuster; Športno društvo Špartanec Žalec: Evgeni Stoianov, Rok Ramšak, Žiga Pepel, trener Dimitri Stoianov; Športno društvo Mlaki Fit Gotovlje: Damjan Mlakar, Brina Romih; RK Pivovarna Laško; I. gimnazija Celje: Jan Irman, Miha Senič, Blaž Cizej, Žiga Mlakar, Žiga Drugovič, Miha Lampret in trener Vlado Murko; župan Lojze Posedel, Nataša Gaber Sivka, Uroš Vidmajer in Silvo Marič. Kolesarjenje v Savinjski dolini vse bolj množično Del množice na nedeljskem kolesarjenju Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Občino Žalec in ostalimi petimi občinami in turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline pripravil že petič zapovrstjo Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Po dolini je speljanih 18 kolesarskih poti, v nedeljo pa so kolesarili po krožni kolesarski poti št. 01, dolgi 56 kilometrov. Lepo vreme je privabilo na to rekreativno prireditev kar 410 kolesarjev iz raznih krajev, ki so progo prevozili v dobrih treh urah, v vsaki občini pa so jim ob progi pripravili osvežilne napitke, ki so bili, glede na vročino, zelo dobrodošli. Vsak je ob plačilu prijavnine prejel razglednico z vrisano potjo in kupon za malico v Hotelu Žalec, kjer sta bila start in cilj kolesarjenja. Udeleženci so na cilju prejeli še torbico, pred odhodom domov pa so lahko izpolnili tudi anketni list. V tem tednu bo organizator izžrebal 23 nagrad. T. Tavčar Pestra naložbena dejavnost v Preboldu V letošnjem letu je v Občini Prebold zelo pestro na področju komunalnih in drugih naložb. Poleg že dalj časa trajajoče izgradnje kanalizacije in vzporedno z njo obnove vodovoda se gradijo tudi pločniki, ki izboljšujejo prometno varnost pešcev. Poteka pa tudi veliko drugih del. Vseh naložb je za več kot 200 milijonov tolarjev, od tega približno 50 milijonov za izgradnjo obeh pločnikov. Končuje se izgradnja pločnika in kolesarske steze iz Lat-kove do Dolenje vasi. Lani se je začela izgradnja pločnika iz Dolenje v Kapljo vas. Pri koncu je tudi izgradnja šolske knjižnice. Temeljito obnavljajo preboldski bazen, ki je dobil povsem novo betonsko školjko s sodobno čistilno napravo. Komunalno se urejajo gradbene parcele nad tovarno. Opravljenega je bilo veliko dela pri odpravljanju škode po lanskem neurju, ki je prizadelo zlasti Matke in Marijo Reko. K temu velja dodati še novo, ograjeno otroško igrišče v blokovskem naselju Na zelenici in obnovo ali rušenje starih zgradb v samem centru Prebolda. V sklop investicij sodi tudi izgradnja dvigala v Zdravstvenem domu Prebold, ki naj bi bil narejen do konca leta. D. Naraglav Nova cesta, kanalizacija ... Cesto so s prerezom traku predali namenu župan Marko Balant, predsednik KO Parižlje-Topovlje Rudi Žohar in predsednik združenja lastnikov hiš Milan Starc V Parižljah v Občini Braslovče so namenu slovesno predali nov, 400 metrov dolg odsek asfaltirane ceste z enajstimi lučmi javne razsvetljave, ki je občino stal več kot 40 milijonov tolarjev. Cestišče so na novo as- faltirali in opremili z javno razsvetljavo, uredili kanalizacijo in odvodnjavanje. Na slovesnosti so zbranim govorili predsednik Krajevnega odbora Parižlje-Topovlje Rudi Žohar, braslovški župan Marko Balant in predsednik združenja lastnikov hiš Milan Starc. Poudarili so, da so nove pridobitve veseli in da tudi v prihodnje pričakujejo v teh dveh zaselkih še kakšne posodobitve cest. V kulturnem programu so nastopili Helena Škrlin, Maruša Repnik, Neža Justinek in Uroš Paščinski. Pridobitev je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak in vsem zaželel srečno in varno vožnjo po novi asfaltirani ceste. Srečanje in druženje krajanov se je nadaljevalo na športnem igrišču. Pred odprtjem ceste je bila v prostorih gasilskega doma v Parižljah svečana seja Krajevnega odbora Parižlje-Topovlje ob prvem praznovanja dneva Parižlja-nov. Ta dan bodo odslej praznovali vsako prvo soboto v juniju, in sicer v spomin na 15. maj leta 2004, ko so se na zboru krajanov odločili, da se za ta dva zaselka ustanovi krajevni odbor. T. T. Za urejanje površin režijski obrat Braslovški svetniki so imeli prejšnjo sredo 27. redno sejo. Čeprav je bilo na dnevnem redu kar 14 točk, so sejo končali v dveh urah. Najprej so po obrazložitvi ravnatelja OŠ Emila Ribiča o novih cenah programov predšolske vzgoje v OŠ Braslovče - enota Vrtec in po krajši razpravi potrdili 5,5 odstotka višje cene vrtca, ki veljajo od 1. junija. Tako znaša nova ekonomska cena za prvo starostno obdobje 92.700 tolarjev in za drugo starostno skupino 76.800. Dalj časa pa so razpravljali o enkratni denarni pomoči za novorojence. Predlog, ki ga je ponudil odbor za družbene dejavnosti, je bil 30.000 tolarjev, nestrankarski svetnik Franc Rančigaj pa je predlagal 40.000. Svetniki so izglasovali sklep, da se novorojenčkom ob rojstvu nameni 30.000 tisoč tolarjev kot enkratna pomoč. V nadaljevanju so razpravljali o drugi fazi izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki, v katerega je med 23 občinami vključena tudi Občina Braslovče. Kot je povedal župan Marko Balant, bo občina v štirih letih za center prispevala 16,7 milijona tolarjev, kar je 1,78 odstotka od celotne investicijske vrednosti. Svetniki so brez pripomb potrdili investicijski program za gradnjo druge faze Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje in zadolžili strokovne službe, da v proračunu in načrtih razvojnih programov uskladijo višino naložbe skladno z programom. V drugem branju so v nadaljevanju seje sprejeli Odlok o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Braslovče, ki bo organiziran kot samostojna notranja organizacijska enota občinske uprave in ne bo pravna oseba. Poleg zakonskih obveznostih izvajalca javne službe bo režijski obrat opravljal vsa strokovna, tehnična, organizacijska in administrativna dela s področja urejanja površin in objektov v lasti občine. Največ časa za razpravo pa so svetniki namenili nameravanemu odkupu zadružnega doma od Kmetijske zadruge Braslovče. Po besedah župana bi naj občina dom odkupila za 25 milijonov tolarjev in ga plačala v naslednjih petih letih. Ob tem je bila kar živahna razprava vseh svetnikov. Sprejeli so sklep, da bodo o nakupu doma odločali na naslednji seji občinskega sveta. Brez pripomb so svetniki potrdili še štiri sklepe, in sicer, da se izvede prenos lastništva Gasilskega doma Letuš z dvoriščem, ki je zemljiškoknjižna last Občine Braslovče, v last in posest Prostovoljnemu gasilskemu društvo Letuš, da se po opravljenem etažnem načrtu prenesejo prostori, ki jih zaseda Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje, v njegovo last, da se za člane okrajne volilne komisije predlagajo Jože Marovt, Urška Cimperman in Franc Praprotnik in da se ne da soglasja k izplačilu enkratne letne nagrade direktorici Javnega zavoda UPI Ljudska univerza Žalec in 20-odstotnemu povečanju delovne uspešnosti zaposlenim v tem zavodu. T. Tavčar Občina Polzela: Svetniki sprejeli pomembne sklepe Polzelski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta brez večjih razprav sprejeli več pomembnih sklepov. Tako so po krajši obrazložitvi župana Ljuba Žnidarja in vodje za okolje in prostor Magde Cilenšek potrdili naložbeni program izgradnje druge stopnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je vključenih 23 občin, zajema pa naprave za mehansko biološko obdelavo preostanka odpadkov in Toplarne Celje. Občina Polzela bo zagotovila 20,6 milijona tolarjev ali 2,2 odstotka od celotne investicije. Tudi sklep o investicijskem programu za obnovo križišča na Bregu pri Polzeli v vrednosti nekaj več kot 156 milijonov tolarjev, za kar bo Občina Polzela prispevala le Priznanje Ljubu Žnidarju Ljubo Žnidar Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji s sklepom imenovala polzelskega župana Ljuba Žnidarja za predsednika nadzornega sveta Družbe za svetovanje in inženiring, d. o. o. Edini družbenik in lastnik družbe je Republika Slovenija. Družba je bila ustanovljena za vodenje in vzdrževanje avtocest in drugih državnih cest, danes pa je prisotna na vseh ostalih področjih infrastrukturnih gradenj. Področje delovanje zajema ceste, avtoceste, druge državne ceste, lokalne ceste, mejne prehode, vodno in komunalno infrastrukturo, železnice, energetiko in visoke gradnje. Največja in najpomembnejša poslovna partnerja in naročnika, s katerim sodeluje Družba za svetovanje in inženiring, sta Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcija Republike Slovenije za ceste. Z imenovanjem za predsednika nadzornega sveta je tako Vlada Republike Slovenije Ljubu Žnidarju izkazala veliko mero zaupanja in strokovnosti. T. Tavčar 21 milijonov, ostalo pa Ministrstvo za promet Republike Slovenije, so svetniki po obrazložitvi in odgovorih na nekatera vprašanja sprejeli. Dela naj bi se pričela že v mesecu septembru. Poleg prereditve križišča v krožišče bosta zgrajeni še dve avtobusni postajališči. Še letos se bo pričela izgradnja novega stanovanjskega bloka v centru Polzele. Stanovanja bodo velika od 40 do 90 kvadratnih metrov, od tega bo dvanajst neprofitnih in deset tržnih. Skupna vrednost neprofitnih stanovanj bo znašala nekaj več kot 156 milijonov tolarjev. Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo zagotovil 78 milijonov, ostalo pa Občina Polzela. Svetniki so ob koncu sprejeli tudi sklep, da se direktorici UPI Ljudske univerze Žalec Franji Centrih ne izplača enkratna letna nagrada. T. Tavčar Občina Braslovče na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Braslovče (Ur. 1. RS št. 39/06) in Odloka o proračunu Občine Braslovče za leto 2006 (Ur. 1. RS št. 2/2006) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje investicij v izgradnjo nočitvenih kapacitet v Občini Braslovče za leto 2006 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naložb v izgradnjo nočitvenih kapacitet v Občini Braslovče. 2. Upravičenci do proračunskih sredstev so gospodarske družbe, ki so po zakonu o gospodarskih družbah opredeljene kot majhne družbe, ter fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika in izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež oziroma stalno bivališče v Občini Braslovče, - opravljajo dejavnost v Občini Braslovče, - niso v stečajnem postopku, - da so lastniki nepremičnine, ki je predmet javnega razpisa, in da nepremičnina leži na območju Občine Braslovče, - so registrirani za opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti. 3. Višina razpisanih sredstev je 3.500.000 Sit. 4. Vlagatelji morajo posredovati svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu Občine Braslovče, Braslovče 22, od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure. 5. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti ovojnici na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. Na ovojnici mora biti vidno označeno: ' JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO". 6. Rok za prijavo na razpis je do vključno 28. julija 2006. 7. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant Občina Braslovče na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Braslovče (Ur. 1. RS št. 111/03 in 71/06) ter Odloka o proračunu Občine Braslovče (Ur.l. RS št. 2/06) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev državnih pomoči za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Braslovče za leto 2006 1. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe (kmetje) in pravne osebe (društva in zveze društev), ki opravljajo kmetijsko dejavnosti oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Braslovče. 2. Iz proračunskih sredstev v višini 7.130.000 Sit se dodeli državna pomoč za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva: - nakup kmetijske mehanizacije - obnova stavbne dediščine - kozolcev - izdelava poslovnih načrtov 2. Kmetijsko izobraževanje 3. Pomoč gorsko višinskim kmetijam 4. Ekološke kontrole. 5. Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 3. Vlagatelji posredujejo svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Braslovče v času uradnih ur. Pogoji za sodelovanje na razpisu so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji. 4. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. 5. Rok za prijavo na razpis je do vključno 4. avgusta 2006. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant 200 let šolstva v Braslovčah Hudi časi v preboldski občini mimo S kulturnega programa V telovadnici braslovške osnovne šole so pripravili osrednjo prireditev ob 200-letnici šolstva v Braslovčah. Na njej so se zbrali številni krajani, bivši in sedanji učitelji in drugi gostje. Z besedo, glasbo in plesom so prikazali mejnike šolstva v tem kraju. Ravnatelj šole Emil Ribič je poudaril, da so bili začetki šolstva v zasebni hiši. Tega, koliko je bilo učencev v začetku, pa kronist ni zapisal. Prvo šolsko zgradbo, enoraz-redno trivialno šolo, so zgradili leta 1806. Po dobrih petdesetih letih je šola postala dvorazredna, nato trirazred-na. Leta 1904 so položili temeljni kamen za novo šolsko zgradbo v trgu Braslovče, ki je bila najprej štirirazredna, leto pozneje že petrazredna. Leta 1922 pa je postala še-strazredna ljudska šola. Osemletna osnovna šola je postala leta 1958. Štiri leta pozneje se je k šoli v Braslovčah priključila Podružnična osnovna šola Letuš. Konec sedemdesetih, leta 1977, so položili temeljni kamen za novo šolo v Rakovljah, naslednje leto pa zgradili pri šoli še športno igrišče. Leta 1988 se je k šoli Braslovče priključila Podružnična šola Gomilsko. Pred šestimi leti so k šoli zgradili prizidek s štirimi učilnicami, priključila se jim je tudi Podružnična osnovna šola Trnava. Šola je pred tremi leti dobila še en prizidek za vrtec OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela Tel./faks: 03 / 703 32 00, 703 32 23 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela (Uradni list RS št. 72/99) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 2006 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela. 1. ČASTNI OBČAN Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Polzela v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občana Občine Polzela. 2. GRB OBČINE POLZELA Grb Občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Polzela. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb Občine Polzela. 3. PLAKETA OBČINE POLZELA Plaketo Občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu praviloma tri plakete Občine Polzela. 4. PODELITEV NAGRADE »INOVATOR« Priznanje »Inovator« podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti. II. Priznanje Občine Polzela se podeli posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam. Priznanja izroča župan Občine Polzela na slovesen način. III. Predlog za podelitev priznanja Občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: - ime, priimek in naslov predlagatelja - ime, priimek ter naslov predlagane osebe oz. družbe zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe. Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati: - za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje; - za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno), z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Predlog za podelitev priznanj Občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8, 3313 Polzela, do 1. 8. 2006. OBČINA POLZELA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik Emil Praznik, 1. r. PHA2NIK UBUNt PKtBOlD DAN DRŽAVNkIT fw foto: D. N.| Letošnji občinski nagrajenci z županom in pet učilnic. Danes je v 21 oddelkih 398 učencev in učenk, zaposlenih pa je 74 učiteljic in učiteljev ter drugih delavcev. Zadnjih 33 let je ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič, ki se hkrati ponaša z najdaljšim stažem med ravnatelji. Hkrati pa bo konec leta dopolnil 40 let v tem poklicu. Še več: prav vsa štiri desetletja je služboval na OŠ Braslovče. V šolskem letu 2005/06 so prvič izvajali v celoti devetletni program. Šola že vrsto let uspešno sodeluje pri različnih državnih in mednarodnih projektih, že leta 1992 pa je v Michealbeuernu prejela veliko priznanje Evropska vas, kar je bilo plod dolgoletnega dela pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. Na slovesnosti ob 200-letnici šole se je ravnatelju Emilu Ribiču za dolgoletno in uspešno delo na šoli zahvalila predsednica sveta šole Bernarda Predovnik. Čestitkam ob jubileju sta se pridružili tudi mag. Marinka Marovt, direktorica celjske enote Zavoda za šolstvo, in Mateja Perger, podžupanja Občine Braslovče. T. Tavčar Občina Prebold slavi svoj praznik na dan državnosti, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo državo, nekaj pozneje pa tudi nove občine. Osrednja prireditev ob obeh praznikih ter 15. obletnici samostojnosti države je bila prejšnji petek v preboldski dvorani. Za praznično razpoloženje je na začetku poskrbel Pihalni orkester Prebold, kulturni program pa so pripravili člani DPD Svoboda Prebold. Župan Vinko Debelak je v svojem govoru najprej spregovoril o dogodkih izpred 15 let in poudaril pomen takratne enotnosti Slovencev, ki je pripeljala do samostojne države. Prav tako je poudaril pomen ustanovitve samostojne Občine Prebold, nato pa povzel nekatere najpomembnejše pridobitve v zadnjem obdobju. Letos se po njegovih besedah izteka desetletni načrt naložb, poleg občinskih naložb pa oživlja tudi stanovanjska gradnja in področje gospodarstva. Na proslavi je župan Vinko Debelak podelil občinska priznanja. Častni občan Občine Prebold je letos postal Janko Kač, 80-letni duhovnik, ki je pred 51 leti pel novo mašo v Preboldu, zadnja leta pa živi v Radvanju pri Mariboru. Ves čas se vrača v domače kraje, zlasti na Grobljo, od koder izhaja, in spremlja vse dogajanje v občini. Zlati grb občine za življenjsko delo in izgradnjo samostojne države ter občine je prejel Franc Žolnir, srebrnega pa Branko Goropevšek za ohranjanje kulturne dediščine in Marjan Ribič za svoja prizadevanja za samostojno državo in občino ter ohranjanje podeželja. Letošnji prejemniki bronastega grba so: Štefan Likovič za delo na področju gasilstva in kulture, Anica Čede za humanitarno delo in Andreja Kumer za prizadevnost in dosežke na področju gasilstva in kulture. Priznanja je župan izročil Silvi Brodar, Janji Klančnik, Nikolaju Viherju, podjetju VELTRAG, Pihalnemu orkestru Prebold, Športnemu društvu Marija Reka in Marjanu Žoharju. Sledilo je druženje v avli dvorane, kjer so za dobrote in žejna grla poskrbele ob takšnih priložnostih že nepogrešljive članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. K. R. Sprejem za najuspešnejše Letošnji dobitniki priznanj z županom, podžupanom in ravnateljem V Garnem šport hotelu Prebold so se na sprejemu pri županu Vinku Debeleku zbrali najuspešnejši učenci OŠ Prebold. Sprejema so se udeležili učenci, ki so se v iztekajočem se šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja, in tisti, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh osem let. Na srečanje je bilo tokrat povabljenih trinajst učencev, kar je v primerjavi z lanskim letom precej manj. Deset učenk je bilo odličnjakinj vseh osem oziroma devet let. Zbranim je najprej spregovoril žu- pan Vinko Debelak. Vsem je izrekel čestitke za doseženo, jim zaželel, da bi bili uspešni tudi v prihodnje, ter hkrati izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem, da se tudi kot srednješolci vključujejo v krajevno življenje in s tem bogatijo življenjski utrip Občine Prebold. V nadaljevanju je učencem izrekel čestitke tudi ravnatelj Milan Jezernik, jim zaželel uspešno šolanje tudi v prihodnje in se zahvalil županu in občini za dobro razumevanje in sodelovanje. Čestitkam se je pridružil tudi podžupan Franc Škrabe, ki je s strani občine zadolžen za šolsko problematiko. Ob zaključku so vsem povabljenim učencem podelili priznanja in knjižno darilo. D. Naraglav Najboljši pri županu Odličnjake sprejel župan Župan Marko Balant z najuspešnejšimi učenci Braslovški župan Marko Balant je v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah pripravil sprejem za 18 de-vetošolcev. S priznanjem in knjižno nagrado Slovenija - turistični vodnik je izrazil priznanje vsem učencem, ki so v vseh letih šolanja dosegli odlični uspeh, teh je bilo deset, in osmim učencem, ki so se s svojim delovanjem izkazali pri šolskih aktivnostih ter sodelovali na državnih tekmovanjih. Sprejema so se udeležili tudi starši učencev in učitelji. V nagovoru se je župan Marko Balant najprej zahvalil staršem in učiteljem, nato pa učencem tudi v prihodnje zaželel dobre učne uspehe. V imenu šole se je za sprejem zahvalila pomočnica ravnatelja Andreja Zupan, v kulturnem programu so nastopile učenke Osnovne šole Braslovče, članice Društva podeželskih žena Braslovče pa so poskrbele za slaščice in osvežilne napitke. T. Tavčar Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je s sodelavkama pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so zaključili osnovno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh devet let. Teh je letos enajst, nekateri pa so na državnih tekmovanjih osvojili tudi srebrna in zlata odličja. Poleg učencev odličnjakov so se sprejema udeležili tudi ravnateljica Valerija Pukl, pomočnica ravnateljice Simona Tomič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarki Irena Ramšak in Lučka Rančigaj. V svojem nagovoru je Ljubo Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad učenci, ki so bili odlični vseh devet let. Zahvalil se je tudi ravnateljici, učiteljicam, še posebej pa staršem. Vsem učencem je v znak priznanja izročil knjižno darilo. Za sprejem se je županu zahvalila Valerija Pukl, ki je dejala, da ima za uspeh posredno zasluge tudi občina, ki jim zagotavlja dobre pogoje za uspešno delo. T. Tavčar Posnetek z županom Ljubom Žnidarjem 2000 gasilk in gasilcev v Žalcu Med nastopom enote Prebold-Dolenja vas-Marija Reka Tekmovalo 680 gasilcev S tekmovanja v vaji z motorno brizgalno V Žalcu je 9. in 10. junija na dveh lokacijah potekalo državno gasilsko tekmovanje za članice in člane. Tekmovanje je bilo tudi tokrat posvečeno spominu na prvega in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta. Tekmovanja, ki ga gasilci pripravljajo vsaki dve leti, letos pa ga je pripravila Gasilska zveza Žalec, se je udeležilo 200 enot z več kot 2000 gasilci iz vseh slovenskih društev. Glavni pokrovitelj je bila Občina Žalec. Ob odprtju so zbranim gasilcem spregovorili žalski župan in predsednik organizacijskega od- bora Lojze Posedel, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry in predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok. Dvodnevno tekmovanje, sestavljeno iz številnih nalog, je seveda primerna priložnost, da gasilke in gasilci preverijo svojo usposobljenost, s pomočjo katere ob požaru ali naravni katastrofi rešujejo tudi življenja in imetje. Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, je bilo tekmovanje dobro pripravljeno in izvedeno. Letos so dodali novo tekmovalno disciplino, taktično mokro vajo, ki je posebej prirejena za pre- verjanje in usposabljanje enot pri praktičnem izvajanju javne gasilske službe in preverjanju teoretičnega znanja. Zaključne slovesnosti v Športnem parku v Žalcu, kjer so podelili pokale najboljšim ekipam, sta se udeležila tudi minister za obrambo Karl Erjavec in minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. In rezultati tekmovanj? Pri članicah A je zmagala enota Cerklje, ...3. Andraž nad Polzelo,... 13. Kristan Vrh,...26. Žalec. Pri članih A je zmagala enota Kebelj,... 4. Andraž nad Polzelo,... 11. Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Pri članicah B je zmagala enota Žiri,... enota Groblje pa vaje ni dokončala. Pri članih B je zmagala enota Ravne na Koroškem,... 15. Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Pri starejših gasilkah (veterankah) je zmagala enota Polje, ... 7. Kasaze-Liboje. Pri starejših gasilcih (veteranih) je zmago slavila enota Polje, ...7. Matke-,... 17. Sveti Lovrenc. T. Tavčar Deset let Aero kluba Prebold Aero klub Prebold, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti na pobudo ljubiteljev ultra lahkega letalstva, organizira v soboto, 10. julija, na vzletišču v Kaplji vasi veliko srečanje letalcev in ljubiteljev letenja. Na ta način bodo obeležili 10-letni jubilej. Prireditev se bo začela ob 10. uri in bo trajala ves dan. Na njej se bo med drugim s svojim akrobatskim programom predstavil letalec Tomo Poljanec. Prav tako ne bo manjkalo predstavitev ultra lahkih plovil, motornega padalstva, balonarstva in radijsko vodenih modelov. Posebnost bo zagotovo skupinski krožni prelet plovil, obiskovalci prireditve pa bodo lahko poleteli z motornimi zmaji in ultra lahkimi letali. Obeta se torej pestro in zanimivo dogajanje. K temu bosta zagotovo svoj delež prispevala bogat srečelov in veselica z ansamblom Zaka pa ne. D. N. Gasilska zveza Žalec je v poslovni coni Arnovski gozd v Žalcu v organizaciji Gasilskega občinskega poveljstva Žalec in PGD Dobriša vas-Petrovče pripravila gasilsko tekmovanje za članice in člane. Skupno je nastopilo 68 enot oziroma 680 gasilcev iz vseh petih občin Spodnje Savinjske doline. Pri članih A je zmagala enota PGD Andraž nad Polzelo pred Letušem in Grajsko vasjo. Pri članicah A so prav tako zmagale gasilke iz Andraža nad Polzelo pred Polzelo in Ločico ob Savinji. Pri članih B je zmago slavila enota iz Braslovč pred Grajsko vasjo in Zabukovico, pri članicah B pa je bila najuspešnejša enota z Gomilskega pred Lokami in Kaplo-Pondor-jem. Pri starejših gasilcih (veteranih) je zmagala enota PGD Kasaze-Liboje pred Dobrišo vasjo-Petrovče in Ponikvo, pri starejših gasilkah (veterankah) pa prav tako enota Kasaze-Liboje pred Vrbjem. T. T. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. elovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. ivinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Območno združenje borcev zborovalo d.o.o. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline je konec minulega meseca v dvorani Doma upokojencev v Grižah pripravilo letno - volilno skupščino. V uvodnem delu so se s krajšim kulturnim programom predstavili učenci OŠ Griže. Skupščino je s pozdravom pričel predsednik območnega združenja Viljem Petek in v nadaljevanju podal obširno poročilo o delu združenja, ki združuje šest občinskih in osem krajevnih organizacij ZZB NOB. Ob koncu leta je imelo območno združenje 1210 članov. V okviru združenja delujejo še pododbor Tomšičeve brigade, pododbor Šlandrove brigade, odbor štajerskih kurirjev za savinjsko področje in klub brigadirjev MDA (Mladinskih delovnih brigad). Kot je povedal Viljem Petek, so vse programsko zastavljene naloge v minulem letu uspešno opravili. Nekatere so izvedli samostojno, druge v sodelovanju z glavnim odborom ZZB NOB Slo- venije, organizacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, organizacijo veteranov Sever, omenjenimi pododbori ter drugimi organizacijami in društvi. Poudaril je tudi, da so dobro sodelovali z občinskimi vodstvi in župani, upravno enoto in s krajevnimi skupnostmi. Osrednja programska naloga območnega združenja in občinskih ter krajevnih borčevskih organizacij je ohranjanje zgodovinskega spomina in vrednot NOB. Zato se vsako leto udeležujejo številnih proslav, komemoracij in drugih prireditev v različnih krajih, ki predstavljajo pomembne zgodovinske dogodke iz časov NOB. Njihova največja, vsakoletna spominska prireditev je vsekakor Čreta z obujanjem spomina na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona. Pomembna programska naloga je tudi varstvo spomenikov in spominskih obeležij. Na celotnem območju Savinjske doline je 131 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij NOB. Pose- ben pomen pa dajejo tudi prenovi veteranske organizacije. V ta namen vključujejo nove, mlajše člane, ki imajo pozitiven in spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni ohranjati njene tradicije in vrednote. V minulem letu so v svoje vrste sprejeli 61 novih članov, ki imajo v ZB enakopraven položaj, saj so lahko izvoljeni na vse funkcije, status veterana pa imajo samo tisti, ki izpolnjujejo kot udeleženci NOB pogoje iz »vojnih zakonov«. Glede statusnih vprašanj in socialne problematike svojih članov zelo uspešno sodelujejo z UE Žalec. Upravni delavci jih obveščajo o novitetah in jim nudijo vse potrebne informacije. Prav tako sodelujejo na vseh njihovih sejah in letnih konferencah. V nadaljevanju skupščine so spregovorili tudi nekateri gostje, med njimi župan Lojze Posedel. Za dolgoletno in uspešno delo se je ob tej priložnosti zahvalil Toniki Mar-tinšek, ki je dolgo vrsto let opravljala blagajniške in tajniške posle območnega združenja. Na skupščini so podelili tudi osem priznanj območnega združenja. Tokrat sojih prejeli: Franc Cvikl, Vojko Kropiv-šek, Angela Košmrlj, Amalija Javoršek, Jožefa Muhovec, Jože Strožar, Franc Kočevar in Ludvik Kukovec. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline bo tudi v prihodnje vodil predsednik Viljem Petek, ki je sicer tudi predsednik občinske borčevske organizacije v Preboldu. D. N. Skupinska slika udeležencev tečaja s predavatelji in izpitno komisijo, v kateri je bil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak Uspešno zaključen tečaj vodij skupin V prostorih preboldskega gasilskega doma je potekal tečaj za vodje skupin v gasilskih društvih GZ Prebold. Z njim se je pomembno povečala usposobljenost operativnih gasilskih dese- tin in splošno znanje gasilcev. Tečaja, ki je prva stopnja za nadaljnje izobraževanje in pridobivanje gasilskih nazivov, se je v začetku udeleževalo 30 mlajših gasilcev. Uspešno ga je zaključilo 23 gasilk in gasilcev, od tega dvajset iz GZ Prebold in trije iz GZ Žalec. Tečaj, ki ga je vodil Niko Vihar, podpoveljnik GZ Prebold, je trajal dva meseca, vključeval pa je tako praktični kot teoretični del. D. N. Taborniki na državnem mnogoboju Z aktivnim celoletnim delom smo si taborniki Rodu bistra Savinja iz Šempetra (RBS) na regijskem mnogoboju, ki je potekal v Gorenju nad Zrečami, prislužili pravico do udeležbe na državnem mnogoboju. Tekmovanje je potekalo 17. in 18. junija v Postojni. Vse naše ekipe so tekmovale zelo uspešno. V NIKO ŠKETA, s. p. POLZELA 46/a, 3313 POLZELA http://www.pokali-sketa.si POKALI - za vsa tekmovanja MEDALJE - za vsa tekmovanja PLAKETE - gasilske, društvene, občinske GASILSKA OPREMA ŠIVANJE RAČUNOVODSKE STORITVE Gsm: 041 891 293 - NIKO Gsm: 041 241 350 - VESNA vročem dnevu in vzdušju smo taborniki pokazali znanje v postavljanju šotorov iz šotork, kurjenju ognjev, orientaciji, signalizaciji in lokostrelstvu. Tekmovali smo v treh starostnih kategorijah: vod Ognjeni duhci v kategoriji MČ3 (2. mesto), vod Pujsi v kategoriji MČ4 ( 1. mesto) in vod Cjeki v kategoriji mlajših GG (5. mesto). Po končanem tekmovalnem dnevu smo imeli čas za druženje in spoznavanje okolice ter Postojnske jame. V nedeljo smo se zadovoljni in utrujeni vrnili domov, novim dogodivščinam naproti. Uspešno leto bomo od 22. do 29. julija zaključili s taborjenjem na Rogli, ki ga bomo preživeli skupaj s taborniki Rodu zelena Rogla iz Zreč. Decra esal; ANHOVO SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO KRK Uroš, s.p. creatone Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 • Kleparsko-krovska dela * Montaža žlebov, • Sanacija vseh vrst streh snegolovov • Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih • Tesarska dela oknov V E LUX Deset let prireditev v Marija Reki Velik uspeh žalskih filatelistov Nastop marijareških ljudskih pevk in pevcev s Cito Galič, ki je tudi glavna organizatorka srečanja ljudskih pevcev in godcev in festivala narodno-zabavnih ansamblov Minuli vikend je bilo v Občini Prebold, ki v tem času praznuje svoj občinski praznik, zelo pestro. V Marija Reki je potekala že deseta, jubilejna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V okviru tovrstne prireditve so na športnem igrišču izpeljali športne igre, kolesarski vzpon do Doma pod Reško planino, srečanje učencev in učiteljev nekdanje šole, organizirali fotografsko razstavo ob 10-letnem jubileju, izpeljali 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Pojemo in godemo ter 4. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Organizator prireditev je Kulturno društvo Marija Reka v sodelovanju s Športnim društvom Marija Reka, Občino Prebold in Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na osrednji, sobotni prireditvi Pojemo in godemo se je predstavilo 15 skupin in posameznikov. Udeleženci prireditve, ki jo je vodil Jože Galič, so najprej prisluhnili domačemu ansamblu Reškemu triu, ki deluje že več kot četrt stoletja, in ljudskim Rebalans povečal prihodke Teden dni pred slavnostno sejo so se preboldski svetniki sestali tudi na redni seji. Sprejeli so poročili o notranjem nadzoru občine in o pregledu zaključnega računa proračuna za lansko leto, potrdili pa so tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim so se proračunski prihodki povečali za skoraj 44 milijonov tolarjev. Največ dodatnega denarja bo porabljenega za kanalizacijo. V rebalansu so zagotovljena tudi sredstva za pokritje izgube Za praznik nov avtomobil Gasilska zveza Prebold je v soboto pripravila že osmo praznovanje dneva gasilca. Letos so bili gostitelji gasilci PGD Dolenja vas-Prebold-Marija Reka, ki so ob tej priložnosti uradno prevzeli novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. Prireditev se je pričela s povorko, v kateri je bilo 170 gasilk in gasilcev. Pod prireditvenim šotorom jim je najprej spregovoril predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki je med drugim izrazil obžalovanje, da v samostojni državi še ni rešen status prostovoljnega gasilca. Po njegovem mnenju zveza deluje zelo uspešno, čeprav v okviru ene same občine. Velik poudarek daje izobraževanju članstva in vključevanju mladih v gasilske vrste. Zbrane gasilce je nagovoril tudi župan Vinko Debelak in se jim zahvalil za trud in požrtvovalnost, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Franci Naraks pa je podelil gasilska odlikovanja in plamenice zveze. Sledil je prevzem novega vozila za prevoz moštva, s katerim so po besedah predsednika PGD Dolenja vas-Prebold-Marija Reka Milana Kupca nadomestili 17 let star avtomobil, ki ni več ustrezal zahtevam varnosti. Avtomobil je skupaj z opremo vreden 9 milijonov tolarjev, od tega je preboldska občina prispevala 3,5 milijona tolarjev, ostalo so zbrali s pomočjo botrov in donatorjev, ki so se jim ob prevzemu še posebej zahvalili. Novi avtomobil je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc. K. R. Nova pridobitev PGD Prebold pevcem. Sledila je slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim ob desetletnem jubileju in nagovorom župana Občine Prebold Vinka Debelaka. Šotor je v nadaljevanju preplavila pesem ljudskih skupin in godcev. Ob zaključku so se predstavniki skupin udeležili pogovora z ocenjevalko Urško Šivic s Slovenskega narodopisnega inštituta. Nedelja je bila v znamenju narodno-zabavnih ansamblov. Na odru se je občinstvu predstavilo 15 ansamblov. Zmagal je ansambel Šestica iz Velenja, ki je osvojil tudi glavno nagrado in pokal Savinjske doline. Na drugo mesto se je uvrstil ansambel Ta pravi faloti iz Šoštanja, na tretje pa ansambel Cigler iz Velikega Gabra na Dolenjskem. Tudi letos sta bili podeljeni nagradi za četrto in peto mesto. Nagrado za peto mesto je prejel ansambel Golte iz Mozirja, za šesto pa ansambel Sicer iz Mengša. Veliki pokal in nagrade sta najboljšim podelila košarkarja Samo in Beno Udrih iz Šempetra. D. Naraglav OŠ Prebold, ki je lani znašala 6,3 milijona tolarjev. Preboldski svetniki so prisluhnili tudi drugim poročilom o lanskem poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Prebold. Koncesijo za opravljanje patronažne dejavnosti v občini so dodelili Martini Lesjak Pov-še, ki sicer to delo v Preboldu opravlja že 15 let. K. R. Filatelistično društvo Žalec je eno izmed najuspešnejših tovrstnih društev v državi. To dokazujejo številni uspehi. Zadnji uspeh sta na svetovni filatelistični razstavi v Washingtonu konec minulega meseca dosegla Lara Plavčak in Vencelj Ferant. Med sedemčlansko slovensko ekipo, ki je svoje izdelke uspešno predstavila v Ameriki na Washington 2006 World Philatelic exhibition, sta imela svoji deli tudi člana FD Žalec. Mladinka Lara Plavčak, zaljubljena v svet umetnosti, ni zgolj po naključju predstavila filatelistične zbirke z naslovom Svet umetnosti Abrechta Durerja. Kot lanskoletna zmagovalka največjega državnega tekmovanja v Trbovljah je svojo zbirko predstavila tudi na letošnji največji razstavi v Washingtonu, kjer so imeli razstavljavci na voljo kar 3800 vitrin, v vsaki pa je po 16 listov. Lara je v štirih vitrinah na 64 straneh predstavila svojo filatelistično zgodbo in zanjo prejela srebrno medaljo. Slovenci smo bili doslej na tovrstnih svetovnih razstavah zelo uspešni, vendar je manjkala medalja z največjim sijajem. Tokrat je bilo drugače, saj se je slovenska ekipa vrnila domov tudi z zlato medaljo, ki jo je za zbirko z naslovom Pivo prejel Vencelj Ferant. Prva zlata medalja za Slovenijo s svetovnih filatelističnih razstav je našla svoj dom v Žalcu. Vencelj Ferant je s strani prireditelja povabljen tudi na razstavo, ki bo oktobra v španski Malagi, kjer se bo s svojo zbirko o nogometu predstavil tudi Žiga Hriberšek iz Žalca, medtem ko bo Lara Plavčak svojo zbirko predstavila na svetovni filatelistični razstavi mladih v Bruslju, Belgica 06, World Championship of Youth Philatel. Do takrat pa bo- Ureničevi obnovili kapelo Ob blagoslovu kapele V braslovški župniji lepo skrbijo za sakralne spomenike. Iz leta v leto je obnovljenih več kapel. Eno izmed njih so, povsem obnovljeno, ponovno blagoslovili tretjo nedeljo v mesecu juniju. Gre za Ureničevo kapelo z novim kipom Brezmadežne Marije. Prejšnjega, ki je kapelo krasil od njene postavitve, so pred dvema letoma ukradli. Obred blagoslovitve, ki mu je prisostvovalo veliko vaščanov, je opravil braslovški župnik Milan Gosak. Kdaj so kapelo postavili, ni znano, saj se tega ne spominjajo niti najstarejši krajani tega zaselka v braslovški občini, ocenjujejo pa, da je stara več kot 150 let. T. Tavčar SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji Lara Plavčak in Vencelj Ferant sta oba mladinca pod mentorskim vodstvom Marjana Plavčaka še nekoliko izpopolnila svoji zbirki. V Mariboru se je v času med 15. in 18. junijem odvijala največja filatelistična razstava v Sloveniji po osamosvojitvi. Prizadevni organizatorji so pripravili razstavo v okviru članic Alpe-Jadran. Žiga Hriberšek je osvojil srebrno medaljo, Lara Plavčak se je specializirala za pozlačene, Vencelj Ferant pa je z zlatom potrdil najvišji slovenski rezultat na tem tekmovanju. Uspešni žalski filatelisti so pod vodstvom predsednika Janka Pirnata med najuspešnejšimi v državi. Delo z mladimi je obrodilo sadove, kar znajo ceniti tudi na Filatelistični zvezi Slovenije, ki je vsem trem mentorjem, Cirili Haler, Toniju Cetini in Marjanu Plavčaku, na letni skupščini podelila priznanje. Za uspehe ima zasluge tudi Občina Žalec, za kar se ji člani FD Žalec še posebej zahvaljujejo. D. Naraglav S slovesnosti pri novem dvigalu Novo dvigalo Ob petdesetletnici Doma upokojencev na Polzeli so med drugim uradno predali namenu novo osebno dvigalo v starem delu doma, to je v graščini Šenek. Kot je povedala direktorica doma Eva Lenko, je izgradnja novega dvigala pomembna posodobitev. Delo je opravilo podjetje SEC iz Košane, s prerezom traku pa so novo dvigalo predali namenu direktorica doma Eva Lenko, vodja finančne službe Mojca Podbregar in kurat v domu Janez Bračun, ki je novo dvigalo tudi blagoslovil. Odprtju so prisostvovali stanovalci doma in zaposleni, ki so prvo vožnjo z dvigalom pospremili s petjem ljudskih pesmi. T. Tavčar Naš dom obiskali učenci OŠ Trnava Učenci med razdeljevanjem daril stanovalcem doma Naš dom na Vranskem, kakor imenujejo dom starejših občanov na Vranskem, ki so ga predali namenu v lanskem letu, so v sredo, 7. junija, obiskali učenci Podružnične OŠ Trnava in stanovalcem doma pripravili prijeten kulturni program. Na Vransko so se učenci podali skupaj z vodjo POŠ Trnava in razredničarko prvih treh razredov devetletke Damjano Lukman ter mentoricama Martino Kumer in Alenko Drča. Učenci so pod njihovim vodstvom zaplesali, recitirali in odigrali zanimiv dramski prizor. Prisrčen program je stanovalcem segel do srca. Ob koncu programa so učenci vsem stanovalcem doma izročili tudi darila (svoje likovne izdelke) in obljubili, da bodo še prišli na Vransko in z veseljem popestrili njihovo življenje v domu. D. N. Danes nismo več v čakalnici Lojze Peterle, evropski poslanec, Evropejec leta 2003, je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji med letoma 1990 in 1992. V letih torej, ko smo Slovenci odločali o svoji nadaljnji poti, o samostojni državi, in v letih, ko Na slovesnosti ob 15. obletnici samostojnosti Slovenije in odkritju spominskega obeležja v Žalcu 17. junija 2006 je bil slavnostni govornik dr. France Bučar. Objavljamo njegov govor v celoti. »Za slehernega govornika, ki mu je ponujena možnost, da govori na ljudskem shodu v Žalcu, je to posebna čast. Pomeni namreč hojo po stopinjah, ki so jo prvi začeli narodni buditelji na ljudskih taborih. Tabor v Žalcu leta 1868, torej pred skoraj 140 leti, je bil neposredno za Ljutomerom prav na začetku tega gibanja. Takrat so postavljali temelje narodne zavesti in se javno zavzeli za združeno Slovenijo. Žalec je lahko ponosen na to zgodovinsko pionirstvo. Seveda pa takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi bila Slovenija lahko samostojna država. Niti ob majniški deklaraciji leta 1917 ob bližajočem se koncu prve svetovne vojne. Da smo Slovenci tako majhen narod, sposobni za samostojno državo, je moralo poleg dozorevanja zunanjih, nam večinoma nenaklonjenih okoliščin, priti do miselnega preboja v naši zavesti. Še posebej takrat, ko so nam dokazovali, in še vse do danes, da tega nismo sposobni, da sami in nezaščiteni na prepihu svojega geopolitičnega prostora, izpostavljamo nevarnosti celo svoj narodni obstoj. Tudi zgodovina naj bi to potrjevala. Nikoli v novejši smo ta sen tudi udejanjili. Sredi junija je bil gost in slavnostni govornik na prireditvi Tek za življenje in prosili smo ga, da nam pove tudi nekaj o svojih občutkih ob 15. obletnici slovenske osamosvojitve in o poti, ki je bila v teh letih opravljena. »Vesel in ponosen sem, da pripadam generaciji, ki je izkoristila nasmeh zgodovine in uresničila stoleten sen Slovencev,« je povedal in dodal, da je bila v tistem času ključnega pomena velika enotnost med Slovenci različnih političnih prepričanj, tako v času plebiscita kot v času vojne in v začetkih snovanja nove države. »Te enotnosti o ključnih vprašanjih slovenskega zgodovini nismo imeli svoje države, preživeli naj bi bili zato, ker smo se vedno lahko prisilno ali po oblastni volji zatekali pod okrilje večje in močnejše države. Osvoboditev je vedno najprej osvoboditev izpod pritiska negotovosti, pa tudi predsodkov in navideznih samoumevnosti, predvsem pa tudi strahu. Samo če smo prepričani sami vase, notranje osvobojeni, smo sposobni tudi svet izven sebe presojati osvobojeno in ga videti v pravi luči, videti tudi možnosti in priložnosti, ki nam jih ponuja. Strah je kot očesna mrena, ki nam zatemnjuje pogled. Za svojo državo smo se lahko odločili, in jo tudi dosegli, ko smo se najprej duhovno osvobodili v naši zavesti. Naj ne zveni to moralizatorsko. Duhovna osvoboditev je vedno pred realno in njen pogoj. Brez te volje in samozavesti ne bi danes slavili 15-letnice naše države. Temelje zanjo pa so med drugimi polagali tudi pionirji, ki so nastopali na taboru v Žalcu. Ne gre samo za dolžno zahvalo in priznanje tem našim prednikom. Navezovanje nanje nas povezuje v naših koreninah. Brez temeljev in zakoreninjenosti pa je vsaka zgradba na trhlih nogah. Nasprotniki naših narodnostnih pravic in zahtev so nam jih v preteklosti odrekali tudi z lažnim očitkom, češ da nimamo lastne velike zgodovine in korenin. Imamo jih. razvoja nam sedaj manjka. V Evropi, v Bruslju, kjer se sedaj veliko nahajam, je veliko več sproščenosti, lažje se pogovarjamo, politična kultura je na visokem nivoju, višjem kot v Sloveniji, zato je tudi veliko lažje priti do skupnih stališč, dobrih rešitev.« Sicer pa je Lojze Peterle poudaril, da so bili dosežki od osamosvojitve, priznanja s strani mednarodne skupnosti, sprejema v NATO, v EU in sedaj v Evro monetarni sistem resnično veliki, a zdaj nas čaka drugo poglavje razvoja naše državnosti. »Danes nismo več v čakalnici,« je nadaljeval Lojze Peterle in dodal, da moramo izkoristiti to, kar imamo. Torej dejstvo, da smo od Evrope in držav čla- Seveda pa nas zgodovina tudi bremeni. Šele na novo moramo razvijati zavest in ponos, ki izvirata iz lastne državnosti, pa tudi izkušenj, ki jih upravljanje države zahteva. Na eni strani smo rešeni slepila veličine in samopo-membnosti, ki hromi mnoge dosedanje pomembneže v družini evropskih narodov in jih onesposablja za sodelovanje v novih okoliščinah nastajanja nove Evrope. Nam pa na drugi strani pomanjkanje ponosa in samozavesti dostikrat otežuje uveljavljanje pravic in možnosti, ki izhajajo iz naše državnosti, tako v odnosih z našimi sosedi kakor tudi v širšem evropskem okolju. Tudi izkušnje v upravljanju države si šele počasi pridobivamo, zlasti v najpomembnejših zadevah našega državnega obstoja, saj takšne izkušnje ne izvirajo iz šol, pač pa le iz dolgoletne tradicije. Mi pa nikoli nismo imeli priložnosti, da bi o takih najpomembnejših zadevah odločali sami, ker so prav o teh zadevah mimo nas ali celo proti nam odločale države, v katere smo bili vključeni. Majhni smo in hkrati novinci v mednarodnem prostoru. Zato smo v veliki meri malo poznani. Premajhno poznanstvo nam škodi, zlasti v poslovnem svetu. Vendar se to ne sme spremeniti v občutek manjvrednosti, kije presrečna ob vsaki navidezni pohvali iz tujih ust, samo da bi nas poznali in priznali. Do večje prepoznavnosti bomo prišli le s tem, da imamo kaj pokazati. Dobro blago se samo hvali. Ko in če bomo prišli med najbolj razvite in premožne, bomo takoj tudi poznani. Z bogatim se vsakdo rad druži, berača se vsak izogiba. Možnosti za to pa nam ustvarja prav naša državnost. Odpira nam možnosti v vse smeri, hkrati pa nam postavlja tudi okvire. Od nas samih je odvisno, kako se bomo razvijali, sleherni korak, nie Evropske unije priznani kot najuspešnejša izmed držav, ki so se priključile EU leta 2005. Navsezadnje to izkazuje tudi dejstvo, da bomo prvi in zaenkrat edini izmed novih članic vstopili v sistem Evra. Vendar pa je Lojze Peterle mnenja, da moramo to »vodilno« vlogo še bolj izkoristiti. In tu je ponovno potrebna velika odločenost in enotnost Slovencev. In glede na to, da smo se z Lojzetom Peterletom srečali na prireditvi Tek za življenje, ki združuje ljudi v boju proti raku, je svoje razmišljanje ob 15. obletnici samostojnosti povezal tudi razmišljanjem o zdravju, vrednotah življenja, ki niso povezane s kapitalom, politiko in materialnim svetom. Lojze Peterle pravi, da bi rad sam pomagal k drugačni zavesti o zdravju in k temu ga ki ga napravimo na tej poti, je odvisen od naše lastne odločitve. Takih možnosti nikoli nismo imeli, ustvarila nam jih je naša državnost. Država je velika dobrina, ki nam poleg možnosti gmotnega razvoja, omogoča ohraniti tudi našo lastno istovetnost, biti to, kar smo. Če nisi ali če ne moreš biti tisto, kar si, če izgubiš svoje bistvo, si samo gradivo za druge, ki te kot gradivo uporabljajo za svoje lastne načrte in koristi. Oboje je danes pod pritiskom teženj, ki so posledica napačne presoje in razumevanja današnjih razmer po svetu. Pa tudi nerazumevanja lastne zgodovine. Najprej nerazumevanja pomembnosti narodne zavesti in domoljubja, češ da je narodna zavest isto kot nacionalizem, ki je svetu in posebej Evropi prinesel toliko zla. Že komunisti so nastopali zoper domoljubje, češ proletarec nima domovine. Kjer je delo, kjer je kruh, tam je njegova domovina. Moderni liberalizem in sodobni kapitalizem nas navajata na isto, čeprav iz povsem drugih nagibov. Tudi kapital nima domovine, seli se tja, kjer je največ priložnosti za dobiček. Enako si sodobni izobraženec, vrhunski strokovnjak, če je brez zavesti svoje narodnosti, išče pot tja, kjer bo mogel v največji meri izkoristiti svoje prednosti. V tujem okolju naj bi mu bila slovenščina prej ovira kot pomoč. Želel bi biti kar državljan sveta, državljan Evrope. Vendar šele zato, ker si pripadnik kakega evropskega naroda, ker si Slovenec, si lahko tudi Evropejec, in ne obratno. Za sleherno bitje je značilna težnja po rasti, saj je rast sestavina življenja. Rast pa gre vedno na račun okolja. V tem pogledu se tudi v sodobnem svetu ni in tudi ni moglo nič spremeniti. Prišlo je le do spoznanja, daje neomejena in nenadzorovana težnja po rasti je pritegnila lastna izkušnja z boleznijo. »Prepričan sem, da je vir zdravja v človeku samem, bolezen pa izraz napačnega odnosa do sebe, bližnjih in do narave.« In napačen, negativen odnos do ljudi se zelo kaže v slovenski politiki, je razmišljal naš sogovornik in dodal, da je ravno njega prizadel umazani del politike. »Prepričan sem, da je eden ključnih notranjih problemov ljudi, da ne ravnamo v skladu z moralnimi načeli.« To pa vodi v stres, ki ljudi nažira navznoter in lahko sproži bolezen. V Lizbonski strategiji je med drugim zapisano, da je naša največja skrb za razvoj gospodarstva. »A bolni ljudje ne bodo mogli skrbeti za razvoj gospodarstva, ki je ključen tudi za našo državo. Tisti, ki venomer koristijo zdravnika, so pravzaprav pot v medsebojno uničevanje. V mednarodnih odnosih šele po hudih lekcijah dveh svetovnih vojn. Rezultat tega spoznanja je tudi zamisel o vzpostavitvi sodelovanja evropskih narodov v EU. Toda to je šele prvi korak k zavestnemu obvladovanju te naravne težnje po rasti: v meddržavnih odnosih zoper uveljavljanje lastnih koristi z nasiljem, zlasti z nasiljem vojn. Težnja po rasti na račun svojega okolja pa ostaja. Še zlasti, ker je rast, posebej na gospodarskem področju, malik, pred katerim se klanja vsa Evropa. Rast na račun svojega okolja pomeni spremeniti to okolje v hrano za lastno rast. Torej, spremeniti ga v gradivo, odvzeti mu lastno individualnost. Pot do tega je danes na nacionalnem področju, zlasti v poskusih asimilacije, na gospodarskem področju v različnih prevzemih in podobno. Korak do tega cilja je najprej ohromiti imunski sistem ciljne žrtve, češ obramba zoper tuje posege je nerazumevanje časa, je vračanje v pretekli nacionalizem, obramba pred gospodarskimi prevzemi je provincialna majhnost in nesposobnost razumeti utrip sodobne globalizacije, je zapiranje v ozke meje nacionalnega gospodarstva itd. Skratka, podrediti si okolje pomeni najprej podrediti si duha svoje žrtve, prodreti neposredno v njeno zavest in tu ustvariti potrebno meglo, zlasti s prepričevanjem, da moramo biti moderni, sodobni, ob tem pa ne razumeti dejanskega stanja in položaja današnjega sveta. Zato je med drugimi zlasti šola na vseh stopnjah ena najprimernejših tarč za te poskuse. Domoljubje je stvar preteklosti, biti moramo sodobni, moderni. Na žalost je temu navideznemu modernizmu v naših šolah v veliki meri uspe- lo. Vzgoja v nacionalni zavesti je iz naših šol v veliki meri izgnana. Dosegla je dokajšen uspeh tudi pri vrsti naših gospodarstvenikov, tudi tistih politikov, ki so prizadeti s svojo lastno majhnostjo, kom- Država je naš skupni servis, ne oblast nad nami breme družbe.« Zato se Lojze Peterle zavzema za to, da bi vsak zase in vsi skupaj prevzeli odgovornost za lastno zdravje. In tukaj je po njegovem mnenju zelo pomembno mentalno zdravje, pozitiven način razmišljanja in skrb vsakega posameznika za to, da se pravilno prehranjuje, da je fizično aktiven, da je pozitiven v odnosu do soljudi. Lojze Peterle je s spremembo pri samem sebi premagal bolezen in postal velik borec za drugačno zavest za zdravje, kot sam pravi. V Evropskem parlamentu je ustanovil združenje Members against Cancer (Člani proti raku), ki ima že skoraj 50 članov, skupaj pa bodo z močjo, ki jo imajo kot evroposlanci, storili vse za uresničevanje teh načel. »Rad bi umrl vesel in zdrav!« je zaključil Lojze Peterle. Lucija Kolar pleksom manjvrednosti, klanjajo pred vsem, kar je tuje. Če bi poslušali te sodobne sirene, bi se upravičeno vprašali, ali je bila narodna zagretost naših prednikov samo naivna romantika; je bila celo borba za našo državnost strel v prazno, če naj se sedaj, ko smo dobili svojo državo, tej državi odrečemo v korist katere koli nadnacionalne skupnosti. Zopet gre za strah. Za pomanjkanje samozavesti, da ne bi bili na ravni Evrope. Na ravni Evrope smo ravno v tem, da vztrajamo pri svojih koreninah, da smo to, kar dejansko smo. Dejansko smo to Evropo enakovredno ustvarjali tudi mi. In prav država, ki smo si jo ustvarili, nam omogoča, da te korenine ohranimo in da iz njih požene novo rastje, novo mogočno drevo. Kako naj bi sicer rasli, če bi ostali brez korenine? Seveda pa je tudi država končno le sredstvo. Sleherno sredstvo lahko uporabimo sebi v korist ali zlo. Odvisno je od naše pameti in od naše etike, od naše moralne zavesti, ali bomo državo razvijali v našo skupno korist. Proslava, kot je današnja, je ne samo razlog za zadovoljstvo, korak v krepitvi naše samozavesti, ampak tudi izraz naše volje, da ostajamo pri svojih koreninah. Je tudi opomin, da je država naš skupni servis, ne oblast nad nami. Država smo mi sami, ne vlada in ne parlament, ne politične stranke. Šele takrat, ko v zavesti državljanov prevlada občutek in spoznanje, da država ni nek tujek, ki izvaja oblast nad nami, ampak da je sredstvo, ki nam zagotavlja tisto, kar vsi potrebujemo, ne more pa si tega zagotoviti vsak sam zase, bo država dejansko naše skupno dobro, ko s prepričanjem lahko rečemo: Država, to smo mi. To državo smo ustvarili pred 15 leti. Sedaj jo moramo razviti, da bo naš ponos in vir našega blagostanja. Da bo vsakdo v srečanju s komer koli lahko s ponosom dejal: Sem državljan Slovenije.« Že četrtič Tek - hoja za življenje Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Viktorija Rehar iz Žalca, je z dovoljenjem Ameriškega združenja za raka (American Cancer Society) tudi letos pripravilo prireditev Tek - hoja za življenje. Prireditev z bogatim športnim in kulturnim pridihom je potekala v soboto, 17. junija, na žalskem stadionu. Program se je zjutraj začel s tematskimi delavnicami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ob 16. uri se je pričela osrednja prireditev na žalskem stadionu. Zbranim je najprej spregovorila Viktorija Rehar, v nadaljevanju pa so svoje pozdrave in misli izrekli še nekateri drugi predstavniki in gostje. Med njimi tudi Lojze Peterle, častni pokrovitelj, ki je vsakoletni udeleženec te prireditve. Tokrat so jo s kulturnim programom obogatili sopranistka Nika Vipotnik, Aljaž Bastič, Manuela Brečko, trio Ubrane strune, Jana Kvas in instrumentalna skupina, Gal Gjurin s skupino, mažoretke Turistično-kulturnega društva Na Ponikvi Levec, Kvartet Akord, dijaki srednjih šol, humoristično glasbena skupina Ha-Ha-Ha iz Velenja, Olga Markovič in še nekateri. Svoj delež so dodali še otroci iz vrtcev in OŠ Žalec ter OŠ Vransko, karateisti, nogometaši in mnogi drugi. Vsi udeleženci so z veseljem sodelovali pri vseh aktivnostih tega dneva, zvečer pa so v znamenje podpore rakovim bolnikom simbolično prižgali spominske svečke. In kaj pravijo o prireditvi in o svoji bolezni udeleženci? Marjana Škobrne iz Celja je povedala, da že tri leta boleha za to boleznijo. Prepričana je, da se je pozdravila, saj so zadnji izvidi pokazali, da malignih celic ni nikjer v telesu. »Na tej prireditvi sem letos prvič in sem vesela, da sem lahko zraven. Hkrati sem malo razočarana, saj bi pričakovala večji odziv. V Sloveniji nas je veliko, ki smo bolni oziroma se zdravimo za rakom, in mislim, da bi nas danes tu moralo biti bistveno več. Mogoče je za to premalo reklame, tudi mene ne bi bilo, če ne bi zjutraj slišala po radiu, kaj se bo dogajalo v Žalcu.« Marjana Jager pravi, da se vsako leto udeleži prireditve, saj je vedno prijetno in zanimivo. » Mislim, da je zelo pomembno, da ljudje čim več govorimo o tej bolezni, ker bolezen rak ni več neka grozna bolezen, ampak je za njeno zdravljenje in uspeh zdravljenja zelo pomembno, kdaj se bolezen odkrije. Če ljudje to poznajo, če so osveščeni in poznajo svoje telo, lahko sami odkrijejo, da je nekaj narobe, in gredo pravočasno k zdravniku. Možnost za ozdravitev je toliko večja, kolikor prej bolezen odkrijemo in jo začnemo zdraviti. O prireditvi lahko izrečem samo pohvalne besede in vse čestitke Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga že dolga leta vodi Viktorija Rehar in ima sedež v Žalcu. Tako kot drugi tudi sama mislim, da bi morala biti prireditev bolje obiskana.« Zdenka Pikel nam je razkrila, da je za bolezen izvedela leta 2002. V letu 2003 je bila operirana, imela je kemoterapije in obsevanja in za enkrat se je napredovanje bolezni ustavilo. »Ko človek izve za bolezen, se mu skorajda sesuje svet. Potrebno je veliko volje in pomoči, predvsem od moža, otrok in ostalih, ki ti dajejo moč za nepredvidljivo borbo. Vdati se v usodo je najslabša možnost. Mislim, da bi se tega morali zavedati prav vsi in današnja prireditev je namenjena temu, da se med sabo spoznavamo, izmenjujemo izkušnje, predvsem pa na glas spregovorimo o tej bolezni, ki je bila še pred kratkim tabu tema. Eni o tem še danes ne želijo govoriti, jaz pa o tem javno govorim že od vsega začetka in mislim, da je tako tudi prav.« Stane Klančnik iz Šempetra je maja 2004 zbolel za rakom na bezgavkah. Od 1. julija do 2. novembra 2004 je imel osem ciklusov kemoterapij na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Z veliko volje se je bolezen pozdravila. Zaenkrat je vse v redu. Da sem zdrav, so ugotovili tudi na zadnjem pregledu. Verjamem, da je tako in se veselim vsakega novega dne. Zdravljenje ni bilo enostavno, težko pa si zdravljenje zamišljam, če ob sebi ne bi imel družine, ki ti daje moč, vero in upanje, in prijateljev, ki so ti resnično pripravljeni pomagati. Vsekakor pa je k temu veliko pripomogla močna in trdna volja. Nikoli ne smeš obupati. Niti enkrat nisem pomislil, da je z mano konec. Že pregovor pravi, da je upanje pol zdravja.« Marija Šalej iz Žalca je podobnega mnenja. Z boleznijo seje soočila pred 22 leti. »Tovrstno bolezen «L«3 sem uspela premagati in bi zdaj- le morala potrkati na kakšen les, da bo tako tudi v prihodnje. Seveda pa človeka z leti pestijo tudi druge zdravstvene težave. Ko sem izvedela, da imam raka, je bilo, kot bi se podrl svet. Polnih sedem let sem se borila s to boleznijo in na koncu zmagala. Ker se je vse skupaj ponavljalo, je bilo še toliko težje. Vere v ozdravitev nisem izgubila in zadnjih 15 let je mir in zato upam, da sem zdrava. Brez podpore svojih najbližjih najbrž vsega tega ne bi zmogla. Še posebno ne takrat, ko je bila to še tabu tema. Sedaj sodelujem v tem društvu, kjer se pogovarjamo povsem brez zadržkov. Takrat pa ni bilo še nobenega društva, ničesar drugega, kar bi pomagalo premagovati težave in bolezenske travme.« Predsednica društva in glavna organizatorka Viktorija Rehar: »Namen prireditve je povedati ljudem, da se breme raka širi, predvsem pa je pomembno vedeti, da lahko nekatere oblike raka preprečimo in zdravimo. S to prireditvijo se vedenje o tem širi in s tem je njen namen tudi dosežen. Vsi, ki so bili danes tu z nami, so prispevali svoj delež k temu. Prireditev je uspela, čeprav sem pričakovala večjo udeležbo. Kljub temu pa smo zadovoljni in gremo naprej z vsem optimizmom, ki smo ga ta dan zagotovo dali tudi marsikateremu, ki se sooča ali se je soočal s to boleznijo. Pomembni so volja, moč, upanje predvsem pa optimizem, da se da živeti naprej, kar je tudi pomembno sporočilo tega dne. Zelo sem vesel, da je bil tudi letos med nami Lojze Peterle, ki je tudi največji promotor naše akcije in naš častni pokrovitelj. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sponzorjem, udeležencem in vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi te prireditve. Vse tiste, ki jih letos ni bilo, pa vabim, da se nam pridružijo prihodnje leto.« D. Naraglav zboroval DeSUS Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure PREGLEDI VIDA četrtek, 13. JULIJ 2006 NAROČITE SE!!! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL POLICE, JACQES, LEMANS, RAY BAN, EXESS, RENATO BALESTRA, OXYDO,CARRERA. obiščite iius in videli boste bolje Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si V začetku tega meseca je na Ponilevi pri Žalcu potekal občni zbor krajevnega odbora DESUS-a. Udeležili so se ga večina članov in številni gostje na čelu s predsednikom stranke DeSUS in ministrom za obrambo Karlom Erjavcem, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad delom krajevne organizacije, ki je tudi najuspešnejša in najštevilčnejša krajevna organizacija stranke v državi, predvsem pa stranka, ki ima v svoje vrste vključeno celo več članov (204), kot je članov društva upokojencev na Ponikvi, ali kar 20 odstotkov vseh prebivalcev KS Ponikva. Občni zbor so v uvodu polepšale ljudske pevke s Ponikve, nato pa je zbrane pozdravil predsednik krajevne organizacije DeSUS-a Ivan Jelen. Slednji je podal tudi obširno poročilo o delu društva in predstavil program dela organizacije v prihodnje s poudarkom na letošnjih lokalnih volitvah, na katerih bodo nastopili za svet KS Ponikva na Neodvisni listi za napredek Ponikve. Kot kandidati bodo na listi Ivan Jelen, Zdenka Žagar in Marjan Žibret s Ponikve, Ljudmila Volk, Slavko Drofenik in Srečko Ledinek iz Studenc ter Anton Ramšak in Branko Ver-dev za Podkraj. Za volilno enoto, ki jo sestavljajo KS Ponikva, Šempeter in Gotovlje, pa je za stranko DeSUS kot edini kandidat za člana občinskega sveta Občine Žalec predlagan Ivan Jelen, ki je tudi poslanec v Državnem zboru RS. Na občnem zboru so predstavili program prizadevanj. S svojimi razpravami pa so prispevek občnemu zboru dali tudi predsednik območnega odbora De-SUS-a za Spodnjo Savinjsko dolino Ervin Janežič, predsednica DU Ponikva Tatjana Kranjc, nekdanji podžupan Občine Žalec Janko Kos in novi predsednik KO DeSUS-a na Ponikvi Bogdan Pečečnik, ki so ga izvolili na tem zboru. D, Naraglav GEODETSKE MERITVE Ob dnevu državnosti predstavili kandidata vitev mladinskega centra kot osrednjega zbirališča mladih, v nadaljevanju pa tudi mladinskega hotela. Njegov slogan je, da je Slovenija na pravi novi poti in da bo tudi Žalec šel po novi poti. Zbrane sta nagovorila tudi vodja poslanske skupine SDS-a v DZ Jože Tanko in poslanec Franc Sušnik, ki je povedal, da ima Savinjska dolina štiri župane iz vrst SDS-a od šestih in da vsi ponovno kandidirajo (Franc Sušnik na Vranskem, Ljubo Žnidar na Polzeli, Marko Balant v Braslovčah in Vilko Jazbinšek v Taboru). V Preboldu bo kandidat SDS-a Marjan Golavšek. K. R. Robert Čehovin prvič javno kot kandidat za župana Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke Žalec je v počastitev dneva državnosti v športnem parku v Šeščah pripravil nedeljsko druženje članov in somišljenikov stranke. Ob tej priložnosti so prvič uradno predstavili svojega kandidata za župana Občine Žalec. To je 43-let-ni diplomirani ekonomist iz Žalca Robert Čehovin. Robert Čehovin se je na kratko predstavil v pogovoru z voditeljem prireditve Andrejem Hoferjem. Kot je povedal, se je za kandidaturo odločil zato, ker so mu tako prigovarjali ne le v stranki, ampak tudi prijatelji, znanci in mnogi uspešni gospodarstveniki. Iz svojega programa je izpostavil problematiko mladih in dejal, da si bo med drugim prizadeval za ustano- PAUCI I ACMI, Ult! ÜITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, t IA/NI NAČUTI, /AKOLICBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12, ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Razvojna aqencifa Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.: AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji) (UL RS, št. 23/06) Vloge morajo prispeti na ministrstvo do 5. 9. 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.mg-rs.si. Dodatne informacije: ga. Ana Mlinar, tel.: 01/478 32 93, e-pošta: ana.mlinar@gov.si, faks: 01/478 33 94. - Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so na voljo na spletni strani: www.mvzt.gov.si, ali po tel.: 01/478 46 40, g. Rajko Sabo. - Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu pobude MATERA ( UL RS, št. 46/06) Rok za oddajo vlog je 11. 9. 2006 do 17. ure. Dodatne informacije: ga. Polona Škraba, tel: 01/478 46 87, e-naslov: polona.skraba@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje nemško-slovenskega virtualnega raziskovalnega instituta za področje »Industrijsko pomembnih molekularnih znanosti o življenju - INREMOS (UL RS, št. 55/06) Rok za oddajo 31.7. 2006. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom so do zaključka razpisa na voljo pri kontaktni osebi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS mag. Marti Šabec Paradiž, tel.: 01/478 47 39, e-naslov: marta.sabec@gov.si. Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih naložb v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Javni razpis je odprt do 12.9. 2006 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnih straneh: www.mg-rs.si in www.InvestSlovenia.org, ali po elektronski pošti: bojan. celar@japti.si oz. rok.tomsic@gov.si. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij za leti 2006 in 2007 (UL RS, št. 48-49) Rok za oddajo vlog je 12. 6. 2006. Informacije na e-naslovu: metka.cerjak@gov.si. - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31. 12.2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS-u, na tel: 01/300 13 00, ga. Eva Lavrenčič. - Obvestilo o javnem razpisu prodaje belega sladkorja iz zalog Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na notranji trg Evropske skupnosti Ponudniki vlagajo ponudbe na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v rokih, ki so navedeni v 4. členu Uredbe komisije (ES) št. 22/2006 z dne 9. januarja 2006. Agencija RS za kmetijske trge - Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju za leto 2006 (UL RS št. 59-60/06) Rok 10. 7. 2006 do 14. ure. Dodatne informacije: Vlasta Toplak, tel.: 01/478 92 20. - Javni razpis za ukrep Ribogojstvo, predelava in trženje iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2007 (UL RS št. 62-63/06) Rok: 17. 7. 2006. Informacije: Bernarda Drobnič, tel.: 01/580 77 32, e-naslov: aktrp@gov.si. Ministrstvo za šolstvo in šport - Javni razpis za študijsko leto 2006/2007 130 štipendij za študentke in študente, ki se izobražujejo za pedagoške poklice (UL RS, št.37) Rok za oddajo prijav je 30. 9. 2006. Dodatna pojasnila so na voljo pri ga. Ivanki Debeljak, tel: 01/478 42 28. - Javni razpis za sofinanciranje izobraževanja odraslih v letu 2006 (UL RS št. 62-63/06). Rok: 3. 7. 2006. Dodatne informacije: Aleksandra Kordič, tel.: 01/478 42 36. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 28/06) Na posameznem odpiranju bodo odprte prispele vloge, ki bodo oddane na pošti za prvo odpiranje do 3. 5. 2006, nato do 4.7. 2006,5.9. 2006 in 3.10. 2006, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na ministrstvu in na spletni strani: www.gov.si/aure. - Javni razpis za finančne spodbude naložbmim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2006 (UL RS, št. 37/06) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka razpisa v Uradnem listu RS. Prvo odpiranje bo izvedeno v četrtek, 4. 5. 2006. Naslednja odpiranja, ki se bodo izvajala do porabe sredstev, bodo izvedena 6. 7. 2006 in 7. 9. 2006. Dodatne informacije na spletni strani: www.gov.si/aure ali po telefonu 01/300 69 90. - Javni razpis za A) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam za izdelavo energetskih zasnov občin, B) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za izvajanje energetskih pregledov C) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za pripravo naložbene dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike (UL RS, št. 37) Dodatne informacije na spletni strani: www.aure.si in po telefonu: 01/300 69 97. Ministrstvo za obrambo - Javni razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1.7. 2005 do 30. 6. 2006 (UL RS, št.37/06) Rok za oddajo vlog je 11.7. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh: www.gasilec.net ali v prostorih Gasilske zveze Slovenije, Tržaška 221, Ljubljana. Vlada RS, Urad za enake možnosti - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja knjig s področja enakih možnosti žensk in moških v letu 2006 (UL RS št.59-60/06) Rok za predložitev vlog je do vključno 7. 7. 2006 do 15. ure. Dodatne informacije v zvezi z razpisom: vsak delavnik od 9. do 15. ure na tel. št. 01/478 84 63 (Tilen Štajnpihler), e-naslova: uem@gov.si ali tilen.stajnpihler@gov.si. Občina Žalec - Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006 (UL RS, št. 15-17/06) Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu, B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva v področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči, C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke, D) sofinanciranje naložb v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše, F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane. Roki, do katerih morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec: - vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) morajo biti predložene do 30. 11. 2006 oz. do porabe razpoložljivih sredstev vsakega 15. v mesecu; - vloge za namen B/b) morajo biti predložene do 20. 7. 2006; - vloge za namen C/b) morajo biti predložene do 30.6. 2006. Kontaktna oseba ga. Tilka Potočnik, tel: 03/ 713 64 36. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji ( UL RS, št. 43/06) Rok za predložitev vlog je 11. 9. 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.ess.gov.si. Informacije lahko dobite na e-naslovu: suzana.kerec@ess.gov.si. Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS - Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav: od 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni. - Štipendije za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih državljanov v tujini v letu 2006 (UL RS št. 62-63/06) Rok: 3. 7. 2006. - Štipendije za doktorski študij tujih državljanov v Sloveniji v študijskem letu 2006/2007 (UL RS št. 62-63/06) Rok: 29. 9. 2006. - Razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini (UL RS št. 62-63/06) Rok: 10. 7. 2006. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v letih 2007 in 2008 (UL RS, št. 45/06) Rok za predložitev prijav je 30. 6. 2006 do 12. ure. Podrobnejše informacije: ga. Marjetka Primožič, tel: 01/478 47 15, e-naslov: marjetka.primozic@gov.si. - Javni razpis o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 13) Rok za oddajo vlog je 26. 6. 2006 do 12. ure. Dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.arrs.gov.si/si/razpisi ali pri g. Blažu Tomincu, tel.: 01/400 59 30. - Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Avstrijo v letih 2007 in 2008 (UL RS št. 55/06) Rok za oddajo vlog je do 14. 7. 2006 do 14. ure. Dodatne informacije: Petja Stanovnik, tel. 01/478 46 91, e-naslov: petja.stanovnik@arrs.si. - Javni razpis za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov v letu 2006 (UL RS št. 57/06) Rok za predložitev prijav je 3. 7. 2006 do 12. ure. Dodatne informacije: Marica Žvar, tel.: 01/400 59 42, vsak delavnik od 9. do 13. ure ali na e-naslovu: Marica.Zvar@arrs.si. - Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2006 (UL RS št. 59-60/06) Rok: 30. 6.2006 do 12. ure. Dodatne informacije po tel. 01/400 59 45 (Ernesta Mlakar, Aljana Pogačnik). Javni sklad RS za regionalni razvoj - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje naložbenih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 48-49/06) Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 10. 2006. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 15.6. 2006, nadaljnji roki pa so vsakega 15. v tekočem mesecu. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.rdf-sklad.si ali po tel.: 01/836 19 53. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje naložbenih projektov za prestrukturiranje živilskopredelovalne industrije (UL RS št. 59-60/06,9. 6. 2006) Rok za vložitev prijav je 30 dni od objave v Uradnem listu RS. Informacije na tel.: 01/836 19 53. Ekološki sklad RS - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30,1000 Ljubljana, tel: 01/241 48 20. - Sprememba javnega razpisa Ekološkega sklada RS, javnega sklada za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 55/06). - Sprememba javnega razpisa Ekološkega sklada RS, javnega sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 36OB06A (UL RS, št. 55/06). Stanovski sklad Republike Slovenije, javni sklad Javni razpis za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem ponudb (UL RS št. 62-63/06) Ponudba se šteje za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 3. 7. 2006 do 11. ure. Informacije: Biserka Prošek, tel.: 01 7471 05 13, ali Matjaž Dobravec, tel.: 01/471 05 35. Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih naložbenih kreditov za nova podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2006. Vmesni roki: 25. 6. 2006,25. 7. 2006, 25. 9. 2006 in 25. 10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel.: 02/234 12 72, 02/234 12 74 in 02/234 12 64. - Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6. 11. 2006. Vmesni roki: 10. 6. 2006, 5. 7. 2006,1. 8. 2006, 25. 8. 2006, 20. 9. 2006, 10. 10. 2006 in 6. 11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel.: 02/234 12 72, 02/234 12 74 in 02/234 12 64. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10. 2006. Vmesni roki: 25.6. 2006,25.7.2006,25.9. 2006 in 25.10.2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskiskJad.si, tel.: 02/234 12 72, 02/234 12 74 in 02/234 12 64. Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2006 (UL RS, št.23/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 22.8. 2006. Vmesna roka: 23.6.2006 in 22.8.2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel.: 02/234 12 72,02/234 12 76 in 02/234 12 64. Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije - Javni razpis za subvencioniranje projektov v okviru Tehnološkega programa »Tehnologija za varnost in mir 2006-2012« (TP MIR) v letu 2006 (UL RS št. 62-63/06) Rok: 31. 7. 2006 do 12. ure. Dodatne informacije: dr. Igor Milek (igor.milek@tia.si). Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov za leto 2006 (UL RS, št. 46/06) Rok za oddajo vlog je 14. 7. 2006. Informacije: ga. Barbara Mate, tel.: 01/230 27 36. RTV Slovenija, javni zavod Javni razpis za odkup avdiovizualnih neodvisnih producentov (UL RS št.55/06) Ponudbe je potrebno predložiti najkasneje do 4. 7. 2006 do 12. ure v vložišče RTV Slovenija. Pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo na e- naslovu: tanja.princic@rtvslo.si. Javni razpis za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov (UL RS št. 55/06) Ponudbe je potrebno predložiti najkasneje do 4. 7.2006 do 12. ure v vložišče RTV Slovenija. Pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo na e-naslovu: tanja.princic@rtvslo.si. Rudnik Žirovski Vrh Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest (UL RS št. 57/06) Vloge je potrebno predložiti najkasneje do 4. 7. 2006 do 12. ure. Informacije: Peter Dolenc, e-naslov: peter.dolenc@rudnik-zv.si. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana. bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Ustanovitev Kmetijske zadruge Savinjska dolina Kar nekaj let se na nivoju Savinjske doline ugotavlja problematika majhnosti zadrug, ki v danih ekonomskih in tržnih razmerah, povečane tekmovalnosti pri trženju in odprtega evropskega trga vse težje sledijo oziroma tudi med sabo tekmujejo. Pretekle pobude o združitvah niso uspele. Nekakšen preporod v tej smeri nakazuje združitev Hmezad Kme- tijske zadruge Tabor in Hmezad Kmetijske zadruge Prebold. Člani tako ene kot druge zadruge so na svojih občnih zborih 2. in 3. junija sprejeli soglasno odločitev, da se njihovi zadrugi združita v eno zadrugo, Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina, z. o. o., s sedežem v Preboldu. Kot pravi Darinka Piki, direktorica preboldske in sedanje skupne zadruge, je bila združitev obeh zadrug smiselna, s čimer so se strinjali tudi člani obeh zadrug. Z združitvijo tako kapitala kakor proizvodnje bo imela zadruga večjo pogajalsko moč v primerjavi s kupci in dobavitelji. Sčasoma pa se bo laže prilagodila zahtevam tako države kakor trga. V združeni zadrugi bo lažje izpeljati tudi organizacijo dela in obvladovati stroške. Združitev ima tudi simboličen pomen. V obeh zadrugah so dokazali, da je združitev mogoča, če je le prisotna volja vseh ali vsaj večine, ki lahko o tem odloča. Prepričani pa so tudi, da se združevanje nikakor ne bi smelo ustaviti na tej točki, ampak bi se moralo nadaljevati in poglabljati. D. Naraglav Predstavljena nova kolekcija Utrinek z modne revije Polzela, tovarna nogavic, ki je ena največjih proizvajalk nogavic v Evropi, je v prostorih podjetja predstavila novo kolekcijo za je-sen/zimo 2006/07. Zbralo se je več kot sto večjih kupcev iz Hrvaške. Zbrane je pozdravil predsednik uprave Alojz Došler. Ogledali so si proizvodnjo in postopke izdelave nogavic, nato pa so se z modno revijo, poudarek je bil na blagovni znamki Polzela Moda, ki je zasnovana na podlagi svetovnih modnih trendov in izdelana iz vrhunskih materialov, prijazni koži in zdravju, seznanili z novostmi, med njimi tudi s hlačnimi nogavicami in dokolenkami iz preje Meryl nexten, ki je še posebej prijazna koži, in moškimi nogavicami iz preje Bambù, zanjo je značilno antibakterijsko delovanje in varovanje pred UV-žarki. Izvedbo modne revije so v Polzeli zaupali agenciji Medias Spekter iz Maribora, med manekenkami pa velja omeniti novo odkritje: zmagovalko Bernie Marovt fotomodel 2006, Zagrebčanko Tihano Džepino. Ker je Polzela močno prisotna na trgih bivše Jugoslavije, je bilo srečanje s kupci s tega področja zanjo izrednega pomena. T. Tavčar GflFMNr Polzela N GARANT, d. d., Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI - NOVO - KUHINJA DANA - VRHUNSKA KUHINJA PO UGODNIH CENAH Informacije na telefori: ^ \ 03 / 70 37 130, 70 37 131 _ E-mail: info@garant.s| ® * Spletna stran: www.garant.si Delovni čas _ od pon. do pet.: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure J/ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 330I PETROVCE TEL.: 03/714 Ol OO, FAKS: 03/714 Ol Ol, CSM: 041 690 023, 041 608 3I2. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN Z vami že 20 let grafično oblikovanje tisk |( multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Do znanja s pomočjo evropskega denarja UPI-Ljudska univerza Žalec je v Hotelu Žalec predstavila svoje največje aktualne projekte, v pretežni meri financirane z evropskim denarjem. Projekte (Center vseživljenjskega učenja Savinjske, Z računalnikom do novih priložnosti in Znanje - ključ do uspešnega podjetja), so predstavile direktorica UPI-Ljudske univerze Žalec Franja Centrih in koordinatorici projektov Biserka Ne-uholt in Mihaela Andin. Projekt Center vseživljenjskega učenja Savinjske je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, druga dva projekta pa s strani predpristopne pomoči Phare 2003 (donacijski shemi Vseživljenjsko učenje in Izboljšanje rač. pismenosti brezposelnih). S triletnim projektom Center vseživljenjskega učenja Savinjske bo UPI-Ljudska univerza Žalec skupaj s partnerji vsem prebivalcem savinjske regije, posebej pa ženskam in osebam z nedokončanim šolanjem, ponudila številne brezplačne storitve. Center bo na t. i. treh vstopnih točkah (v Žalcu na UPI-Ljudski univerzi Žalec, v Celju na Ljudski univerzi Celje in v Šmarju pri Jelšah v tamkajšnjem Središču za samostojno učenje Ljudske univerze Rogaška Slatina) ponujal celovito svetovanje in informiranje za izobraževanje in poklicno kariero, možnosti za samostojno učenje s pomočjo mentorja, multimedijskih in sodobnih e-gradiv ter dostop do različnih izobraževalnih in informativnih gradiv. V okviru projekta bo vzpostavljen spletni portal, na katerem bodo lahko prebivalci dobili dodatne informacije in koristne nasvete. S pomočjo partnerskega sodelovanja (Ljudski univerzi Celje in Rogaška Slatina, Racio, družba za razvoj človeškega kapitala, Zavod RS za zaposlovanje, OS Celje in Medobčinska matična knjižnica Žalec) bodo storitve svetovanja in možnosti samostojnega učenja lokalno dostopnejše in celovitejše, razvite in ponujene pa bodo tudi nove oblike in možnosti za učenje (e-gradiva). Dolgoročna vizija in načrt za delovanje Centra VŽU po izteku triletnega financiranja je umestitev v Regionalni razvojni program savinjske regije 2007-2013. Projekt je dobil maksimalna razpisana sredstva (234.997 €), znesek pa bodo partnerske organizacije z lastnimi vložki skorajda podvojile. Projekt »Znanje - ključ do uspešnega podjetja« je namenjen zaposlenim v malih in srednje velikih podjetjih v savinjski regiji. V projekt je UPI-Ljudska univerza Žalec skupaj s partnerji v stopnji ugotavljanja potreb po znanju med zaposlenimi vključila 133 malih in srednjih podjetjih ter izvedla anketiranje med 557 zaposlenimi. Na podlagi analize anketiranja so partnerske organizacije oblikovale naslednje izobraževalne module: jezikovni (nemški in angleški jezik) in računalniški modul, delavnico za osebnostno rast in poslovno retoriko. V izobraževalne module se je vključilo kar 521 zaposlenih. Izobraževanje je bilo za udeležence brezplačno, v okviru projekta je bilo udeležencem na voljo tudi svetovanje za izobraževanje in poklic. V projektu sodelujejo prijavitelj UPI-Ljudska univerza Žalec in partnerji: Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, AZ-Ljud-ska univerza Velenje, Razvojna agencija Savinja, Savinjsko-ša-leška območna razvojna agencija, Razvojna agencija Sotla. Projekta traja od maja 2005 do julija 2006. Vrednost projektnega proračuna je 99.790 eurov. Prijavitelj in partnerske organizacije od tega sami zagotavljajo 10 odstotkov sredstev. Namen projekta »Z računalnikom do novih priložnosti« pa je povečati usposobljenost, zmogljivost in računalniška znanja brezposelnih oseb na območju območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje Celje in Velenje. V projektu so partnerske organizacije izvedle motivacijske delavnice in uvr- stitveno testiranje za 750 oseb ter na podlagi tega v osnovno, napredno in specialistično računalniško usposabljanje vključile več kot 540 iskalcev zaposlitve. 150 udeležencev je že pridobilo javno veljavno potrdilo Računalniška pismenost za odrasle, na UPI-Ljudski univerzi Žalec pa so izvedli že več kot 1000 ECDL (Evropsko računalniško spričevalo -ECDL) izpitov. Vsem udeležencem so partnerji v projektu omogočili brezplačen dostop do e-učnih gradiv, na UPI-Ljudski univerzi Žalec pa so uredili tudi eno računalniško mesto za osebe s posebnimi potrebami. V projektu sodelujejo prijavitelj UPI-Ljudska univerza Žalec in partnerji: Šolski center Celje, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Ljudska univerza Šentjur, AZ-Ljudska univerza Velenje. Projekt traja od decembra 2005 do oktobra 2006. Vrednost projektnega proračuna je 297.985,96 eurov, od tega prijavitelj in partnerske organizacije zagotavljajo 10 odstotkov sredstev. K. R. V Preboldu iščejo delavce Pogled na rušenje nekdanje predilnice. Na tem mestu bo zrasla nova proizvodnja hala; sedanja namreč ne ustreza namenu načrtovane proizvodnje. Po uvedbi stečaja Tekstilne tovarne Prebold je na njenem »pogorišču« zrasla sodobna tovarna nemškega koncerna Schefenacker. Ta iz dneva širi proizvodnjo in temu primerno se poveču- je tudi število zaposlenih. Trenutno je zaposlenih že 172, to število naj bi se do konca leta povzpelo na 240, saj bodo Nemci v Slovenijo postopoma preselili vso proizvodnjo žarometov iz Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, s 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred nami so Vranski poletni večeri in v okviru le-teh tudi naša tradicionalna prireditev ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki bo potekala v soboto, 5. avgusta, ob 20. uri pod velikim šotorom za prodajalno Pri pek na Vranskem. Za veselo razpoloženje in ples bodo poskrbeli ansambel Mira Klinca, ansambel Braneta Klavžarja in gost večera Klobasekov Pepi s svojim ansamblom Bik Band. Do takrat pa bosta potekali tudi dve nagradni igri ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. V prvi nagradni igri boste za vsak nakup nad 2000 sit v naših poslovalnicah prejeli nalepko z našim znakom. Nalepke boste nalepili v posebne kartončke. Več nalepk boste nalepili, več bonov boste prejeli in si z njimi zagotovili brezplačno pijačo in jedačo na naši prireditvi. Druga nagradna igra bo potekala po načelu žrebanja kartončkov, v katere ste lepili nalepke. V tej nagradni igri je na razpolago 23 nagrad za dušo, in sicer 1-krat vikend paket za dve osebi v Zdravilišču Radenci in 22-krat potovanje v Berlin, na obisk k našemu župniku Izidorju Pečovniku - Doriju, ki bo tudi vaš vodnik po tem čudovitem in zanimivem mestu. Ob tem velja dodati, da boste tisti, ki kupujete v naših franšiznih prodajalnah podjetja TUŠ, imeli možnost prejeti tudi njihovo nagrado. Vabimo vas, da sodelujete v nagradnih igrah in si polepšate avgustovski večer v družbi z nami. Hvala za zaupanje, kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ LQ200B Madžarske in deloma tudi iz Nemčije. V halah je skoraj 20 000 kvadratnih metrov površin, prav toliko pa je tudi zunanjih površin, ki jih bodo lahko v prihodnjih letih pozidali, če bo potrebno. Prav v tem času teče rušenje nekdanjih dveh predilnic, ki ne ustrezata načrtovani proizvodnji litju plastičnih mas za izdelavo ohišij za žaromete. Nemci so v novo tovarno vložili približno 5 milijonov evrov, približno toliko denarja načrtujejo tudi za nakup novih proizvodnih linij. Pri dosedanji naložbi je sodelovala tudi Slovenija, ki je v ok- viru programa za spodbujanje tujih vlaganj dodelila 272 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Novi lastniki pa so se s tem tudi pogodbeno obvezali, da bodo zaposlili najmanj 200 ljudi. Kot pravijo v kadrovski službi novega podjetja, pa to ni tako enostavno, saj je povpraševanje po delu manjše od ponudbe. Potrebujejo predvsem delavke. D. Naraglav ^UtzUpr >-Sz7 < n *n ske^da —i Telefon: 03/712 12 80 Izkoristite ugodne vremenske r opravita draoažo travnikov in jih ponovno zalije deževje. V naši iodiBtrijski p podajalo i ia Ložoici pri Žalca Vam zaradi zmanjševanja zalog nudimo drenažne cevi po znižanih cenah. Zaižaoo caos veljajo do razprodaje zaleg. Informacije na tel.: 03/71 36 280 Delovni čas: med tednom od 8. ure do 16. ure, ob sobotah zaprto MINERVAŽALEC, d.d. pridelava jptastSfce in kovin * Pongrac 101 »3302 Grižo tel.: +386 (0)3 71 36 200* tax «386 (0)3 71 36288 E-mail: uprava@mlnarva.sl * htìpiAwws. minarva.sk RAZPRODAJA DRENAŽNIH CEVI Uvoznik za Slovenijo CREAÈ&iiUo.o. Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec Tel.: 03/710 09 50, faks: 03/710 09 51 www.creatim.si, creatim@creatim.si KRITINA CREATON Navdušenje. Očaranje. Soglasnost. S temi tremi besedami lahko opišemo to, kar razvnemajo CREATON-ovi strešniki v nas. Zunanjost govori o notranjosti. Opečni strešniki, ki so izdelani skladno z načeli narave, so prijazni okolju in človeku, poudarjeni s svojo točnostjo in trajnostjo lepega videza. Znamka CREATON izhaja iz Nemčije, kjer se nahaja 11 tovarn za izdelavo opečnih strešnikov. Z najmodernejšimi postopki se danes proizvede preko 200 milijonov strešnikov letno. S tem je CREATON v Evropi dosegel svoj položaj v samem vrhu. V ponudbi ostaja več kot 1000 artiklov bobrovcev, ponvastih strešnikov, zareznikov in klinker strešnikov v več kot 90 barvah engob in glazur. S tem se vam ponujajo neskončne možnosti oblikovanja vaših streh. CREATON je vrhunska naravna opečna strešna kritina, proizvedena iz najboljših surovin gline s 50-letno garancijo na kakovost. Opečna kritina je kritina, proizvedena iz naravne gline in vode in zato človeku in okolju najbolj prijazen material. Za proizvodnje se uporabljajo izključno samo naravne in plemenite surovine, kot so: glina, voda, ogenj in zrak, pri tem pa ostaja CREATON zvest svojemu načelu: »Vedno prijazni do narave.« Zato se pri ljudeh vedno bolj prebuja želja po naravnem in zdravem bivanju pod glineno streho. Opečna kritina svojo kakovost in dolgo življenjsko dobo potrjuje že stoletja. Z opečnimi strešniki CREATON uspešno prekrivamo tudi strehe manjših naklonov, zato so primerni tudi za obnove večjih strešin z nizkimi nakloni. Z določenimi modeli je možno prekrivati strehe že od 10 stopinj naprej. Zatorej vam želimo veliko veselja pri oblikovanju vaših visoko kakovostnih streh. Andrej Komerički (propagandna informacija) WVILI DEBEVC s.p. KLEPARSTVO Ložnica 1, 3310 Žalec Tel: 03/710 09 90 Faks: 03/710 09 91 Gsm: 041 292 315 e-naslov: kleparstvo-debevc@siol.net Zaposlimo - kleparja - krovca - monterja prezračevalnih naprav - ključavničarja - tesarja - ter delavce za pomoč pri delu - več izvajalcev Zaposlitev od 1. 8. 2006 dalje ZA NEDOLOČEN ali DOLOČEN ČAS Pogoji: USTREZNA ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST ZA DELA Pisne vloge pošljite na naslov: KLEPARSTVO VILI DEBEVC, s. p., Ložnica 1, 3310 Žalec. Informacije po telefonu: 041 292 315 od 8.00 do 15.00. TD Šempeter praznovalo 45 let delovanja Metka Vočko Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z jamo Pekel in Rimsko nekropolo, praznuje letos 45-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost so v soboto, 10. junija, pripravili v dvorani KZ Šempeter. Osvetlili so prehojeno pot društva, Občina Žalec pa je podelila zahvale in priznanja za večletno in uspešno delo v turističnem društvu in za sodelovanje z njimi. Prireditev so s koncertom obogatili Prifarski muzikantje iz Občine Kostel ob Kolpi. Ob prihodu in v družab- nem delu so za veselo razpoloženje poskrbeli člani ansambla Rimljani. Turistično društvo Šempeter je želelo jubilejno slovesnost pripraviti v antičnem parku, kjer bi se v soju lune, zvezd in bakel spomnili na prve začetke svojega delovanja, v okolju, ki je tudi »krivo« za ustanovitev turističnega društva. Žal je nepredvidljivo vreme preprečilo to namero. Slovesnosti se je udeležilo tudi veliko gostov na čelu z županom Občine Žalec Lojzetom Posedelom, predsednikom KS Snežna jama za ohladitev Simbioza klasičnih in ledenih kapnikov Konec avgusta bo minilo 25 let od odkritja Snežne jame na Raduhi, ki je že 16 let tudi najvišje ležeča turi- Šempeter Jožetom Randlom in podpredsednikom TZ Slovenije Jožetom Kandolfom. Po uvodnih besedah voditeljice Maje Šumej in zaigrani pesmi Prifarskih muzikantov je zbranim spregovorila predsednica TD Šempeter Metka Vočko. Poudarila je, da njihovo društvo združuje ljudi, ki imajo čut za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in ki jim je mar za podobo domačega kraja. V 45 letih jim je to uspelo vsestransko dokazati. O tem pričajo ne le lepo ohranjene in vzdrževane turistične znamenitosti, ampak tudi številna priznanja, ki jih je društvo prejelo za svoje delo. To so v svojih govorih poudarili tudi župan Lojze Posedel in ostali govorci, ki so društvu čestitali za dosedanje delo in jim zaželeli veliko uspeha tudi v prihodnje. Župan Lojze Posedel je ob tej priložnosti podelil 35 zahval in priznanj posameznikom za dolgoletno in uspešno delo v TD Šempeter ter 9 priznanj za dolgoletno in uspešno sodelovanje s TD stična jama v Sloveniji. Preboldski jamarji smo ob odkritju te jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 37-letni zgodovini delovanja, javnosti pa z njeno ureditvijo za turistični ogled dali jamo, ki je nekaj posebnega in zato tudi težko primerljiva z ostalimi turističnimi jamami. Snežna jama nenehno pridobiva na ugledu in marsikdo jo obišče vsaj enkrat na leto. Obiskujejo jo turisti z vseh koncev sveta in se čudijo njenim lepotam in zanimivostim. Za marsikoga pomeni tudi prav prijetno ohladitev sredi poletja. Za jamarje in strokovno javnost pa je jama iz- Pomladni ponirkov natečaj V aprilu smo v okviru projekta Program Phare čezmejno sodelovanje Slo-venija/Avstrija 2003 Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj “Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje”, ki ga v 90 % financirata EU in MOP, objavili pomladni ponirkov ustvarjalni natečaj za izdelavo literarnega dela, herbarija ter spominka na temo ribnika Vrbje. Do 9. 6. 2006 smo prejeli različna dela s strani I. OŠ Žalec, OŠ. Šempeter, Vrtca Šempeter, Vrtca Petrovče, Vrtca Liboje, Turističnega društva Petrovče ter občanov, gospoda Jožeta Resmana in gospoda Hranislava Kočiča. Razstavo prejetih del smo pripravili 14. junija 2006 v Domu krajanov Vrbje. Obiskovalci so si lahko ogledali zanimive spominke in herbarije ter prebirali pesmice, zgodbe in utrinke o ribniku Vrbje. Razstavo del smo združili s predstavitvijo zadnje projektne naloge v sklopu omenjenega projekta. S prostorskega področja so bili predstavljeni osnutki treh različic idejnih zasnov ureditve ribnika Vrbje z zaledjem. Sledila je svečana podelitev potrdil za uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika za območje SSD in območje ribnika Vrbje. 29 novopečenim lokalnim turističnim vodnikom za območje ribnika Vrbje je župan Lojze Posedel podelil potrdilo. Dobili pa so tudi simbolični spominek rumeno kapo z logotipi partnerjev v projektu. Za popestritev so s plesno toč- IZKORISTiTE NAJUGODNEJŠE CENE • POLETJE : POREČ HOTEL DELFIN 7 M pol. «151,900 SIT POREMIOTElGAia 7 topot od 47Ä0 SJT;B0V«J HOTEL NONTAURO 7 fci pd od 51.5W SIT OTOK RAMOTEI VEH MELIOPAR 7 M pol d 4MM ST OTOK KRK-HOTB. IALM 7 M p«L «d 69.900 SIT, CAIKVENICMIOTEL OKORIKA 7 Ai pol od 57^00 ST, OTOK KAB-HOTB. MONA 7 (W poL od $7.500 SIT PMOŠTME 7 dni ali ind od 52.200 SITŠIBEN1K-H0TE1 IVAN 7 M RoL od 75.198 SIT VODKE-HOTEL IVSUJU. 7 du pol s Ig Vsem odličnjakom osnovnih šol podarjamo ob predložitvi kopije spričevala ZLATO RIBICO za srečo. Ob prevzemu nagrade 10% popusta na nakup blaga. S i Vabljeni v Trgovski center Levec Med pozdravnim govorom predsednika Vinka Goropevška s slovesnosti ob odprtju posodobljenega lovskega doma LD Tabor Lovska družina Tabor praznuje letos 60-letnico svojega delovanja. Krona njihovega jubileja je povečan in posodobljen lovski dom v Miklavžu nad Taborom, ki je bil zgrajen leta 1958. V okviru občinskega praznika so prenovljeni dom, v katerem je tudi sodobno opremljena zbiralnica za uplenjeno divjad, slavnostno predali namenu in tako zaključili svoja dveletna prizadevanja za obnovo doma. Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril predsed- nik LD Tabor Vinko Goro-pevšek, ki je v nadaljevanju podal tudi kratko zgodovino društva. O opravljenem delu je govoril vodja gradbenega odbora Ferdinand Haler, z besedami pohvale in zahvale pa sta lovcem spregovorila tudi župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek in predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje Zdravko Mastnak. Slovesnosti so s petjem in igranjem dali svoj pečat Savinjski lovski rogisti in Moški pevski zbor KPD Ivan Cankar Tabor. Trak pa so prerezali Milko Ocepek st., gospodar koče Mirko Herle in župan Vilko Jazbinšek. Uradnemu delu je sledilo prijetno družabno srečanje. Osrednja prireditev ob 60-letnem jubileju bo 6. avgusta. D. Naraglav Ribiči za pokal občine Društvo ljubiteljev ribolova je tudi letos organiziralo tekmovanje v lovljenju rib za prehodni pokal Občine Prebold. Tekmovanja, ki je potekalo na ribniku Preserje, se je udeležilo 24 tekmovalcev, ki so poskušali ujeti čim večje število rib oziroma doseči največjo skupno težo ulovljenih rib. Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov so pripravili na ribniku v Preboldu, kjer ima društvo svoj društveni prostor. Najuspešnejši tekmovalec je bil Zdenko Mak, drugo mesto je zasedel Rajko Košenina, na tretjem mestu pa je pristal Marjan Veselič. Zaključne prireditve se je udeležil tudi župan Vinko Debelak, ki je Zdenku Maku podelil prehodni pokal Občine Prebold. D. N. '•"V' ~ ' - ;*••• ; . ... Utrinek s srečanja (druga z leve najstarejša udeleženka srečanja, 93-letna Zofija Mogu) V dvorani Kulturnega doma v Letušu so v organizaciji Krajevnega odbora Rdečega križa Letuš in v okviru krajevnega praznika pripravili srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Uvodoma so zbrane pozdravili predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Cvetka Kočevar, predsednik Društva upokojencev Letuš Franc Škru-ba in podžupan Občine Braslovče Bogdan Trop. Vsi so izrazili priznanje starejšim, ki so si vrsto let prizadevali, da bi bil kraj Letuš z okolico prijazen, jim zaželeli še veliko zdravja in da se prihodnje leto zopet srečajo. Bogat kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Braslovče in Podružnične osnovne šole Letuš ter najmlajši iz vrtca. Sledila je pogostitev, med katero je bilo dovolj priložnosti za pomenke, obujanje spomi- zacijo čebelarskega krožka za mlade. Objekt so s slavnostnim prerezom traku predali namenu najstarejši čebelar Franc Mak, predsednik društva Ivan Leber in župan Vinko Debelak, ki je izročil ključe čebelnjaka gospodarju društva Poldetu Kolšku. Ob tej priložnosti so predsedniku društva Ivanu Le- Ribiški car 2006 Ribiška družina Šempeter je v nedeljo, 28. maja, na ribniku Preserje organizirala tekmovanje v lovu rib za naziv »ribiški car 2006«. V lepem vremenu se je zbralo mnogo tekmovalcev, ki so se pomerili v ribolovu za najtežjo ribo. Kljub velikemu vložku krapov, amurjev, smučev, ščuk, podusti, klenov, somov ter drugih rib in dobri volji ribičev, ki so vztrajali 3 ure, ribe niso bile razpoložene za prijemanje. Po zaključnem žvižgu, ki je označil konec tekmovanja, je tekmovalna komisija prevzela delo in stehtala ulovljene ribe. Ribe je ujelo 12 tekmovalcev, med katerimi je imel največ znanja in sreče Alojz Kotnik, ki je ulovil amurja, težkega 9550 g, kar je zadostovalo za prvo mesto ter naziv »ribiški car 2006«, drugo mesto je osvojil Vlado Šumak s krapom, težkim 3090 g, tretje mesto pa Alojz Rotar z 2990 g težko ribo. Ulovljene ribe so po tehtanju spustili nazaj v ribnik, novega carja pa sta krona in pokal stala dva zaboja piva, s katerima je počastil tekmovalce. Vse ljubitelj e ribolova vabimo, da preizkusijo znanje in srečo v ribniku Preserje in jezeru Braslovče, kjer veliko težkih krapov in drugih rib čaka doživetij željnih ribičev. Marjan Goršek Minister Janez Drobnič v pogovoru z direktorico doma Evo Lenko in kuratom v domu Janezom Bračunom V Kristalni dvorani Doma upokojencev na Polzeli so pripravili svečano prireditev ob petdesetletnici domskega varstva. Med številnimi gosti so se prireditve udeležili minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Polzel-ski župan Ljubo Žnidar, žalski župan Lojze Posedel in bras-lovški župan Marko Balant. Uvodoma je zbrane pozdravila direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenka, ki je med drugim dejala, da je življenje v domu podobno življenju družine, osebje in oskrbovance veže izredna srčnost, ki človeku ohranja zdrav duh. Danes je v domu 225 stanovalcev. Minister Janez Drobnič je v govoru tako stanovalcem kot osebju čestital ob jubileju, jim zaželel krepkega zdravja in da bi se stanovalci doma počutili kot doma, saj dom obdaja čudovit naravni parki, ki je še posebej v teh vročih dneh prijeten za sprehode in ohladitev. Tudi polzelski župan Ljubo Žnidar je v govoru izrazil zahvalo ob jubileju ter vsem zaželel dobro in uspešno delo s starostniki. V znak visokega jubileja je direktorici doma Evi Lenko podelil kristalni slovenski kozarec. V kulturnem programu so nastopili sopranistka Rebeka Hren, tenorist Dejan Podbregar, spremljala sta ju pianist Primož Mavrič in tolkalec Filip Miklavc. Besedilo in slika: (at) nov, za pesem, šale, smeh in solze. Najstarejša na srečanju je bila 93-letna Zofija Mogu. T. Tavčar pa je zbrane pozdravil župan Ljubo Žnidar. V kulturnem programu so nastopili učenci Podružnične osnovne šole Andraž, Andraški oktet in barju in Poldetu Kolšku podelili odlikovanje Antona Janše III. stopnje. Novo pridobitev je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc. Udeleženci slovesnosti, ki so jo s petjem obogatili pevci Prijatelji šest še, so ob zaključku prisostvovali tudi prvemu točenju medu iz panjev društvenega čebelnjaka. S pomočjo Tomaža Škorjanca, zagnanega čebelarja preboldskega čebelarskega društva, pa so se podrobneje seznanili z življenjem čebel in čebelarstvom D. Naraglav Društveni čebelnjak na dan slovesnosti Ob 50-letnici domskega varstva Skupinska slika udeležencev tekmovanja po razglasitvi rezultatov Srečanje starostnikov v Letušu Društveni čebelnjak za promocijo čebelarstva V Občini Prebold deluje vrsto društev, ki bogatijo življenje prebivalcev in samega kraja. Med njimi je tudi Čebelarsko društvo Prebold, ki deluje že več kot pol stoletja in se lahko pohvali z vrsto dosežkov. Zadnji med njimi je društveni čebelnjak, ki so ga slovesno predali namenu. Čebelnjak, ki stoji v neposredni bližini župnišča Župnije sv. Pavel nasproti bodočega Aninega doma, bo imel posebno vlogo pri promociji čebelarstva, pri pridobivanju mladih v društvene vrste in pogostejšem druženju čebelarjev. Prav tako naj bi prispeval svoj delež k turističnim zanimivostim kraja. Kot je dejal predsednik društva Ivan Lebar, bo društveni čebelnjak omogočal tudi prikaz novih metod čebelarjenja in organi- Hvala, bilo je lepo S temi besedami so se starejši v Andražu nad Polzelo zahvalili Društvu upokojencev Andraž nad Polzelo, ki je tudi letos pripravilo srečanje starejših, starih sedemdeset in več let. Najprej so se v domači cerkvi udeležili svete maše, ki jo je daroval župnik Janez Furman, nato pa so nadaljevali z družabnim delom srečanja v dvorani zadružnega doma. V imenu društva upokojencev je starostnikom spregovoril predsednik Anton Mešič in poudaril, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s srečanji, saj je prav, da se starejši krajani tako saj enkrat na leto srečajo. V imenu občine S srečanja starostnikov Ljudski godci iz Andraža, zaključili pa so s pogostitvijo. Najstarejši udeleženec sreča- nja je bil Rafael Zabukovnik, ki bo letos septembra dopolnil 90 let. T. Tavčar Povečan lovski dom LD Tabor VPV tudi letos Prva polovica avgusta bo na Vranskem tudi letos v znamenju Vranskih poletnih večerov. Prireditve bodo potekale pod velikim šotorom pri pekarni Brglez. Prva prireditev bo v petek, 4. avgusta, z naslovom Na Vransko grem. To bo večer z ansamblom Zupan in njegovimi gosti. Nastopili bodo ansambel Franca Miheliča, Zapeljivke, Gregorji, Trio treh generacij Zupan, Gregor Avsenik, Bratje Dobrovnik, Vitezi polk in valčkov, ansambel Smrtnik, Okrogli muzikantje, ansambel Lojzeta Slaka in organizator Robi Zupan z ansamblom Zupan. Drugi večer bo v znamenju vsakoletne prireditve podjetja Brglez Zvestoba se nagrajuje. Zveste kupce in druge obiskovalce bodo zabavali ansambel Mira Klinca, ansambel Braneta Klavžarja in gost večera Klo-basekov Pepi s svojim ansamblom Bik Band. Nedeljska prireditev se bo začela s tradicionalno sveto mašo župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, v nadaljevanju bo že tretji vranski oktoberfest. Na sveti maši bodo sodelovali Duo Platin s spremljevalno skupino, Majda in Marjan Petan in Okrogli muzikantje. Glasbeno spremljavo bo na orglah izvajal Jože Škorjanc. Po maši bodo za glasbo in ples skrbeli Duo Platin, Okrogli muzikantje in godba na pihala iz Laškega. Vranski poletni večeri se bodo nadaljevali tudi naslednji vikend. V petek, 11., in soboto, 12. avgusta, bo pod velikim šotorom Vranski summer night. Mladi in po srcu mladi bodo lahko v petek uživali na turbo večeru, ki mu bodo dajale polet skupina Skuter, turbo pevec Boštjan Konečnik in ansambel Zaka pa ne. Na sobotnem rock večeru bodo nastopili Lunapark, Pero Lovšin in Šank rock. Nedelja bo v znamenju praznovanj gasilskih društev, in sicer 20-letnice PGD Tešova, 100-letnice PGD Prekopa in 120-letnice PGD Vransko. Za ples in glasbo, hrano in pijačo bo poskrbelo PGD Ločica, ki je vrsto let nedeljski program VPV zapolnjevalo s tekmovanjem harmonikarjev. D. N. Organizirane skupine: ■00,00 SIT - dnevna karta P* *3 Brezplačna uporaba M m veiike9a tobogana Odbojka na mivki '% POČITNIŠKI FITNES % Julij in avgust Ponedeljek, sreda in petek Od 9. do 11. 00 °sn. V 'ce in Sn P. e°b/f . . Ves0, Fitnes Mlaki fit - v prostorih I.0S Žalec INFORMACIJE: ŠD Mlaki fit - 041 800 782 "ce ROLANJE MALO DRUGAČE 15 urni tečaj z Barbaro iz skupine BBT za vse starostne skupine od 11. do 19. julija v poznopopoldanskih urah Cena: 12.000,00 SIT Informacije: ŠD Body Solution - 041 676 094 urni teč * »rmacije: Brezplačno kopanje za osnovnošolce! Odprto vsak dan od 9. do 18.ure INFORMACIJE: Občina Prebold - 703 64 Oi ZABAVNA ŠOLA ODBOJKE NA MIVKI Zadetek, ponedeljek, 28, junij, ob 9.30 na igrisčuz», odbojko na mivki v Šempetru Zaključek: sobota, K), julij-celjsko kopališče Za dečke in deklice letnik 1993 in mlajše Cena: 3.000,00 SIT INFORMACIJE: TVD Partizan SempISr - 041 411 322 TENIŠKE POČITNICE VOLKEC Od 26. junija do 25. avgusta Osnovni program: od 8.30 do 11.30 Celodnevni program: od 8.30 do 15.00 “ / INFORMACIJE: Teniška akdemiia Žalec - 041 698 276 POLETNI KOŠARKARSKI TABOR ob sodelovanju prekaljenih košarkarskih mačkov Igranje košarke, teoretično in praktično Od 11. dO 19. julija nadgrajevanje znanja, druge sprostitv^fl®PR|^ nrl 7 Rfl fin 1 5 TO igre povezane s košarko, malica, pijača! Vlu I .OU UU l J.ou in še kakšno dodatno presenečenje ! ^^PCena: 18.000.00 SIT Informacije: ŠD Body Solution - 041 676 094 etni večen j Četrtek, 31. avgust, ob 20. uri j wöDOi3j i., septemDer, od zz. uri : GLASBENA ROMANCA V SLIKAH Godalni kvartet Ad cibotum (B. Komadina, J. Pačnik, M. Rome, J. Popovič, M. Krsnik) I ■ I DIPLOMIRANEC (am. drama, '67) Režija: Mike Nichols Scenarij: C. Webb, C. Willingham Vioge: Dustin Hoffman, Anne Bancroft, Katharine Ross j Petek, 8. september, ob 20. uri j Sobota, 9, september, ob 22. uri OD CELJA DO ŽALCA Večer s Savinjskim trobilnim kvintetom TRIP (slovenski film) V primeru slabega vremena bodo prireditve v Savinovi hiši. Vstopnina 1.000,00 SIT I (od tega je 700,00 SIT konzumacije) ■ — Kino predstave bodo samo ob lepem vremenu. Ogled je BREZPLAČEN. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si FOTO Šlandrov trg 41, Ob razvijanju filma in izdelavi v vam podarimo: brezplačni film (36 posnetkov) brezplačno povečavo brezplačno razvijanje filma ' ob tem pa dobite še za 40 fotografij ----i---■______!_ im Švedska kvaliteta strokovno svetovanje profesionalna montaža vse za stene In strehe - trapez pločevina, žlebovi, pribor, okna. Braslovče 03-700 05 00, + ogrevanje s WWW.lindap.Si sekanci, kornza, žito, poleti, itd.. ZATE VSE DNI ZVONI Koncert šansonov Jane Kvas (J. Kvas, K. Kvas, S. Mahne, M. Krušič) Avtorica besedil in glasbe: J. Kvas ŠUNDam. črna komedija, 1994 Režija: Quentin Tarantino Scenarij:Q. Tarantino, R. Avary Vloge: Bruce Willis, Tim Roth, Amanda Plummer, Urna Thurman, John Travolta, Samuel L. Jackson SAVINOV VEČER Tilen Draksler - klavirski koncert TRUE LOVE Štirje slovensko-bosanski razisk,- Eksperim. video izdelki ROK WEBER TRIO (B. Čoki, R. Weber, H. Weber, Z. Umiatowski) MALENA (ital. rom. drama, 2001) Režija: Giuseppe Tomatore Scenarij: Giuseppe Tomatore Igrajo: Monica Belluci, Fiuseppe Sulfaro, Luciano Federico PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA In ŽUPNIJSKI URAD POLZELA objavljata razpis za najem PLANINSKEGA DOMA na Gori Oljki 1. Predmet javnega razpisa: a. .Planinski tlom na Gori Oljki, z razpoložljivimi prostori v skupni izmeri 32/, obsega opremljeno kuhinjo, točilnico in jedilnico s krušno pečjo za ca. 110 gostov, s sanitarijami, v nadstropju je soba za potrebe osebja, 6 štiripostelj-nih sob za prenočevanje gostov, skupna ležišča s 30 posteljami ter skupnimi sanitarijami. V podkletenem delu so kotlovnica, pralnica, shramba, cisterna s pitno vodo in prostor s kurjavo. Ob objektu je pripadajoče funkcionalno zemljišče s pomožnimi objekti za potrebe doma. b. Planinski dom je opremljen in usposobljen v skladu z merili, ki veljajo za opremo planinskih domov. Pridobljeno je uporabno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. c. Namembnost doma je nudenje planinske, gostinske, turistične in izobraževalne dejavnosti ter možnosti prenočitev. 2. Pogoji razpisa: a. Najemnik mora biti državljan RS in strokovno usposobljen za izvajanje gostinske dejavnosti. b. Želen delovni čas gostinskega dela doma je od ponedeljka do petka od 10. do 20. ure, sobote, nedelje, prazniki pa od 7. ure dalje. c. Izhodiščna mesečna najemnina, način plačevanja obratovalnih stroškov, vsebina najemne pogodbe, čas in rok sklepanja pogodbe in ostali pogoji pri kontaktnih osebah: Zoranu Štoku na tel. 041 754 778 in pri Antonu Ocvirku na tel. 041 753 850. 3. Ponudbe kandidatov za najem planinskega doma morajo vsebovati naslednja dokazila in priloge: a. Dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. b. Poslovni načrt gostinske dejavnosti in predstavitev sedanje dejavnosti ponudnika. c. Višina ponujene mesečne najemnine. d. Dokazilo o zagotovljenih finančnih sredstvih. e. Vsi ponudniki morajo predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano najemno pogodbo za najem poslovnega prostora. f. Fizične osebe priložijo potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču. 4. Razpisni postopek: a. Rok za oddajo ponudb je do vključno 30. julija 2006. b. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati PRIPO-ROČENO na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA, Polzela 8, 3313 POLZELA, z obvezno oznako »RAZPIS ZA NAJEM - NE ODPIRAJ«. c. Možen je tudi ogled prostorov in dodatne informacije pri kontaktnih osebah: Zoranu Štoku na tel. 041 754 778 in pri Antonu Ocvirku na tel. 041 753 850. d. Najemodajalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Planinsko društvo Polzela in Župnijski urad Polzela Knjižnica Prebold Občina Prebold Župnijski urad sveti Pavel Prebold LIKOVNO POLETJE ¥ PREBOLDU Slikarji pomagajo pri izgradnji Aninega doma v Preboldu Vabimo vas, da se udeležite likovne kolonije, ki bo potekala v Preboldu v času od 30. 6. 2006 do 2. 7. 2006. Namen srečanja in ustvarjanja slikarjev je pomagati pri izgradnji večnamenskega objekta - Aninega doma v Preboldu. Likovna dela bodo razstavljena in prodana. Izkupiček od prodaje del bo namenjen pomoči pri izgradnji Aninega doma. Potek srečanja: Petek, 30. 6. 2006, ob 18. uri - Garni Šport hotel Prebold: srečanje udeležencev, predstavitev Prebolda in likovne kolonije, navodila za slikanje. Sobota, 1. 7. 2006, slikanje na terenu (9.00-16.00). Vsem, ki boste ustvarjali na papir, priporočamo format 50 x 40 cm ali 40 x 30 cm, saj bomo imeli pripravljene paspartuje za opremo slik pri postavitvi razstave na mestu samem. Tisti, ki boste ustvarjali na platno ali druge trde površine, izberete format po želji. 16.00 zaključek kolonije 18.00 odprtje razstave (Garni Šport hotel Prebold) Nedelja, 2. 7. 2006, 10.00 postavitev likovnih del na prosto - k cerkvi oziroma na lokacijo bodočega Aninega doma. Srečanje krajanov z ustvarjalci po nedeljski maši. Predstavitev namena likovne kolonije. Za vse informacije o poteku in izvedbi srečanja, vam je na razpolago Nuša Dvoršek, Knjižnica Prebold, tel. 03 705 35 40, GSM o41 610 519, skprebold@ce.sik.si. Vabljeni! Aktivnosti društev ob prazniku Krajevne skupnosti Griže 18., 19., in 20. avgust tenis turnir, rokometni turnir generacij (Športno društvo Griže). 19. avgust ob 9. uri - odprtje razstave ročnih del v Domu upokojencev Griže; - pohod ob spominskih obeležjih NOB (zaključek pohoda v Lim-bergu); ob 15. do 18. ure - tekmovanje za pokal KS pri OŠ Griže (PGD Griže). 24. avgust tekmovanje športnikov v Limbergu (Društvo upokojencev). 25. avgust ob 19. uri - proslava KS v dvorani KUD Svoboda Griže; - lovska razstava v Domu upokojencev (ali v mali dvorani KUD Svoboda Griže). 26. avgust - osrednja proslava v Zabukovici (odprtje parka, JR in ceste); - šahovski turnir; - tekmovanje PGD Zabukovica za pokal krajevne skupnosti. SLOVENSKE POKRAJINE V PESMI IN PLESU Moški pevski zbor, dramska sekcija in folklorna skupina Kulturnega društva Ponikva nočni kino LOVCI NA PRŠIČ Prvi slovenski smučarski film, 2006 Kamera in režija: Anže Čoki Koncept in montaža: Boštjan Vire. Snemanjo v Sloveniji, Kanadi, Švici, Italiji in Avstriji. OBČINA ŽALEC Sobota, 1. julij, ob 7. uri (do 2. julija) kolesarski izlet - Logarska dolina; start v Gotovljah pri Konjičku (ŠRD Borut Gotovlje, 041 474 642). Sobota, 1. julij, ob 7. uri kolesarski izlet - Logarska dolina; start pri Hotelu Žalec - prijavnina znaša 1.500,00 sit (Kolesarsko društvo Žalec, 041 220 525). Sobota, 1. julij, ob 8. uri košnja na Bukovici; zbor pri Domu na Bukovici (informacije: PD Žalec, 041 705 738). Sobota, 1. julij, od 8. do 12. ure kmečka tržnica s sejmom Pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 1. julij, od 8. do 12. ure bolšji sejem; tržnica v Žalcu (Marin, 571 75 50). Sobota, 1. julij, ob 18. uri nogometna tekma (Tigri : Risi); pri Gasilskem domu v Zabukovici (ŠD Risi Zabukovica, 041 783 765). Sobota, 1. julij, ob 21. uri izbor smaragdne kraljice; Dom II. slovenskega tabora Žalec Turistično-kulturno društvo Levec, 041 501 981). Sobota, 1. julij, ob 22. uri nočni kino v atriju Savinove hiše: Lovci na pršič (prvi slovenski smučarski film); atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu predstava odpade) - vstopnine ni (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. julij, ob 15. uri Kmečko popoldne pod Lipo (Tradicionalna 10. prireditev, Gledališče na vasi, rezanje jubilejne torte); pred Slomškovim domom na Ponikvi (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). Četrtek, 6. julija, ob 20. uri odprtje razstave: Nova fotografija - dokument; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 31. avgusta (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. julij, ob 20. uri tek po KS Ponikva; start pred Gasilskim domom Ponikva (Športno društvo Ponikva, 041 829 936). Petek, 7. julij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše -Zate vse dni zvoni, koncert šansonov Jane Kvas; atrij Savinove hiše (v primeru slabega vremena bo prireditev v Savinovi hiši); vstopnina: 1.000,00 SIT (od tega je 700,00 Sit konzumacija) (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. julij, ob 21. uri (do 9. julija) srečanje ljubiteljev zračno hlajenih VW hroščev - »Savinjska 2006«; Ločica ob Savinji, avtopoligon (Društvo mladih Šempeter, 041 783 065). Sobota, 8. julij, ob 6. uri SPP: Vremenščica-Slavnik; odhod izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 031 391319). Sobota, 8. julij, ob 7. uri pohod po SPT1: Stol-Golica; odhod izpred pisarne PD Žalec, Aškerčeva 13 (informacije: PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 8. julij, ob 22. uri nočni kino v atriju Savinove hiše: Šund (ameriška črna komedija); Atrij Savinove hiše (ob slabem Vremenu predstave ne bo); - vstopnine ni! (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. julij pohod: Pokljuka-Lipanca-Debela peč (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Julij pohod dolina Trente-izvir Soče-Vršič (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Petek, 14. julij, od 9. do 19. ure Savinov dan - dan odprtih vrat Savinove hiše; Savinova hiša, Šlandrov trg 25 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 14. julij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše: Savinov večer, Tilen Draksler, klavirski koncert; atrij Savinove hiše (v primeru slabega vremena bo prireditev v Savinovi hiši); vstopnina: 1.000,00 SIT (od tega je konzumacija 700,00 SIT) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. julij, ob 7. uri planinski izlet na Olševo; odhod z avtobusne postaje Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 698 740). Sobota, 15. julij, ob 22. uri nočni kino v atriju Savinove hiše: True love (štirje slovensko-bosanski razsikovalno-eksperimentalni video izdelki); atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu predstava odpade); vstopnine ni (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. julij, ob 6. uri (vrnitev 23. julija) pohod: Vogar-Sedmera jezera; Picerija Nekropolis Šempeter (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Od sobote, 22. julija, do sobote, 29. julija, tabor mladih planincev »Jezersko 2006« (informacije: PD Žalec, 041 705 738). Nedelja, 23. julij, ob 15. uri vaške igre; Gasilski dom Ponikva (Športno društvo Ponikva, 041 395 926). Četrtek, 3. avgust, ob 9. uri izlet na Šmohor (gobe in zelišča); OŠ Liboje-Šmohor (Turistično-športno društvo Liboje, 570 76 17). Sobota, 5. avgust, ob 7. uri pohod po SPT1: Sleme-Uršlja gora-Plešivec; odhod izpred pisarne PD Žalec, Aškerčeva 13 (informacije: PD Žalec, 041 939 641). Sobota, 5. avgust, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 5. avgust, od 8. do 12. ure bolšji sejem; tržnica v Žalcu (Marin, 571 75 50). Nedelja, 13. avgust, ob 14. uri (v primeru slabega vremena 20. avgusta ob 14. uri) obiranje hmelja na star način; dolina Rupe nad jamo Pekel (Društvo kmečkih žena Ponikve, 031 442 317). Petek, 18. avgust, ob 9. uri (do 25. avgusta) Chiaroscuro - slikarska šola Rudija Španzla; Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 18. avgust, ob 16. uri (do 20. avgusta) teniški turnir ob prazniku KS Griže; teniško igrišče Dolinar (DŠR Partizan, 041 727 217). Sobota, 19. avgust, ob 5. uri pohod na Mangart; odhod izpred picerije Nekropolis v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 19. avgust, ob 6. uri (v primeru slabega vremena in premalo prijav pohod odpade) koča na Loki-Raduha; odhod izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 572 84 02). Sobota, 19. avgust, do 20. avgusta pohod na Triglav (Planinsko društvo Liboje, 570 75 92). Sobota, 19. avgust, ob 9. uri pohod ob obeležjih NOB ob krajevnem prazniku KS Griže; odhod izpred Doma Svobode Griže, cilj letno gledališče Limberk (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 195). Sobota, 19. avgust, ob 9. uri odprtje razstave ročnih del; Dom upokojencev Griže (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Od nedelje, 20. avgusta, ob 7. uri do torka, 22. avgusta, pohod na Triglav (informacije: PD Žalec, 041 921 901). Nedelja, 20. avgust, ob 9. uri nogomet na mivki; igrišče v Šempetru (TVD Partizan Šempeter, 041 411 322). Nedelja, 20. avgust, ob 10.45 promenadni koncert; mestni park Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 25. avgust, dopoldne peka kruha; (Turistično društvo Vrbje, 041 507 546). Petek, 25. avgust, ob 19. uri osrednja prireditev praznika KS Griže; Dom Svobode Griže (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Petek, 25. avgust, ob 19. uri odprtje razstave del udeležencev slikarske šole Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 25. avgust, ob 20. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše: Rok Weber trio; atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo prireditev v Savinovi hiši); vstopnina: 1.000,00 SIT (od tega je konzumacija 700,00 SIT) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. avgust, dopoldne praznik KS Griže - odkritje muzeja; Zabukovica - Minerva (Turistično društvo Griže - sekcija rudarski muzej, 051 253 015). Sobota, 26. avgust, ob 9. uri pohod po hmeljski poti; start in cilj pred dvorcem Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. avgust, ob 10. uri šahovski turnir za pokal KS Griže; letno gledališče Limberk (v primeru slabega vremena v Domu Svobode Griže) (Šahovski klub Griže, 040 664 527). Sobota, 26. avgust, ob 22. uri nočni kino v atriju Savinove hiše: Malena (italijanska romantična drama); atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu predstava odpade); vstopnine ni (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 27. avgust, ob 8. uri pohod po obronkih KS Ponikva; (Planinsko društvo Žalec, 041 829 936). Nedelja, 27. avgust, ob 10. uri Paverske igre; Gasilski dom Zabukovica (ŠD Risi Zabukovica, 041 783 765). Nedelja, 27. avgust, ob 10.45 promenadni koncert; mestni park Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 31. avgust, ob 20. uri poletni večeri v atriju Savinove hiše: glasbena romanca v slikah, godalni kvartet Ad cibotum; atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo prireditev v Savinovi hiši); vstopnina: 1.000,00 SIT (od tega je konzumacija 700,00 SIT) (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Nedelja, 2. julij, LIKOVNO POLETJE V PREBOLDU od 30. junija do 2. julija - slikarji pomagajo pri izgradnji Aninega doma v Preboldu; Knjižnica Prebold, Občina Prebold, Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 1. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 1. julij, ob 14. uri praznik kraja Šešče - spust po Savinji z doma narejenimi plovili; - nogometni turnir na igrišču v Šeščah; - družabno srečanje na igrišču ob Savinji; Šešče; Kulturno prosvetno društvo Šešče in PGD Šešče; (Silvo Ramšak, 031 652 073). Nedelja, 2. julij, ob 9. uri vzpon s kolesi na Golavo; Šešče; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Sobota, 8. julij, ob 9. uri srečanje letalcev ob 10. obletnici kluba; vzletišče Kaplja vas; Aero klub Prebold (Alojz Weichart, 041 783 313). Sobota, 8. julij, Banjška planota; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 15. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. julij, Stol; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 22. julij, ob 7. uri ribiško tekmovanje - društvena tekma; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 23. julij, ob 15. uri gasilsko tekmovanje starejših članic in članov za pokal Občine Prebold; športno igrišče Matke; PGD Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Nedelja, 23. julij, ob 19. uri kulturno zabavna prireditev GASILSKA NOČ na VASI; športno igrišče Matke; PGD Matke (Franci Pražnikar, 041 783 335). Sobota, 29., in nedelja, 30. julij, Vršič-Prisojnik-Razor-Kriški podi-Vrata; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 29. julij, ob 16. uri gasilsko tekmovanje; Šešče; PGD Šešče (Janko Goropevšek, 031 391 184). Sobota, 5. avgust, turnir v malem nogometu; športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Aljaž Zupanc, 040 419 611). Sobota, 5. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 6. avgust, ob 9. uri gasilsko hitrostno tekmovanje, ob 15. uri tekma koscev in grabljic; Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc (Marko Natek, 041 783 345, Andreja Kumer, 031 640 432). Sobota, 12. avgust, memorial Draga Gajška; Gasilski dom Latkova vas; PGD Latkova vas (Stane Hribernik, 031 314 931, Srečko Stepišnik, 041 793 783). Od nedelje, 6., do četrtka, 10. avgusta, športna tekmovanja DU Prebold; Prebold; (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 12. avgust, srečanje članov društva upokojencev v Gaju; Gaj Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 19. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 19. avgust, ob 18. uri tek skozi pet vasi; športni center Matke; Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Sobota, 26. avgust, Zelenica-Vrtača; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 26. avgust, ob 7. uri ribiško tekmovanje - društvena tekma; mali ribnik Preserje (Milomir Radeljič, 031 531 947). Od sobote, 19. avgusta, do nedelje, 10. septembra, POLETNI VEČERI V VRTNI GALERIJI GAJ v Kaplji vasi (kiparska razstava, literarna in glasbena srečanja); (Nuša Dvoršek, 705 35 40). OBČINA POLZELA Sobota, 1. julij, ob 18. uri medkrajevna liga malega nogometa ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž (Športno društvo Andraž, Anton Brunšek, 041 783 738). Od sobote, 1., do nedelje, 8. julija, 25. tabor mladih planincev; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Torek, 4. julij, izlet v Portorož, ogled solin, vožnja z ladjo; DU Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58). Sobota, 8. julij, ob 9. uri 2. tek na Goro Oljko iz Andraža; igrišče Andraž (prijave do 8. ure); Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Torek, 11. julij, 97. lunohod v neznano; odhod izpred bifeja DU Polzela ob 18. uri; DU Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10). Sobota, 15. julij, pohod po poteh hrvaškega Zagorja - Trakoščan; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli ob 6. uri; DU Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20). Od sobote, 15., do nedelje, 16. julija, planinski izlet Tkanjevec; Planinsko društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 22. julij, pohod Prestreljenik, Visoki Kanin, Rombon; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli ob 6. uri; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Nedelja, 23. julij, ob 10.30 Dobriška nedelja z mašo na Gori Oljki; (Vili Čremožnik, 572 05 03). Sobota, 29. julija, dvodnevni pohod Begunjščica, Roblek; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli ob 6. uri; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 29. julij, ob 20. uri ogled muzikala v Studencu pri Domžalah; Kulturno društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 5. avgust, ob 14. uri srečanje članov Društva upokojencev Polzela; Gasilski dom Polzela; DU Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58). Sobota, 5. avgust, tuja gorstva Avstrija - lahka zahtevnost; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli ob 6. uri; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 572 02 10). Sreda, 9. avgust, ob 18. uri 98. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred bifeja DU Polzela; Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 611 879). Od ponedeljka, 14., do torka, 15. avgusta, pohod na Triglav; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli ob 5. uri; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 572 00 42). Od petka, 18., do sobote, 19. avgusta, planinski izlet na Veliki Klek - Avstrija; Planinsko društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sreda, 23. avgust, pohod Laško-Šmohor-Zabukovica; zbirališče na žel. postaji Polzela ob 6.45; Društvo upokojencev Polzela (Milan Orešnik). Nedelja, 27. avgust, ob 15. uri 23. prireditev DRUŽINA POJE; igrišče Andraž; KD Andraž (Slavko Pižorn, 051 323 690). OBČINA BRASLOVČE Julij in avgust, vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro počitniške ustvarjalne delavnice v juliju in avgustu v prostorih hmeljčkovega kotička (Braslovče 29); DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Sobota, 16. julij, pohod na Brano (2252 m) in Tursko goro (2251 m); Planinsko društvo Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Petek, 22. in sobota, 23. julij, pohod Begunjščica (2060 m), Dobrča (1634 m) s sv. mašo dr. Rojnika; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Od 31. julija do 4. avgusta od 8. do 13. ure poletne delavnice v OŠ Trnava; Center za socialno delo Žalec;0 prijave: Center za socialno delo Žalec 713 12 50 (Občina Braslovče, 703 84 12). Torek, 1. avgust, popoldan s taborniki in zaključek ob tabornem ognju; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Sobota, 5., in nedelja, 6. avgust, pohod Spodnja (2299 m) in Visoka Vrbanova špica (2408 m), Cmir (2393 m), Triglav (2864 m); Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 627 631). Petek, 11. avgust, ob 20. uri rock koncert skupine MI2 v okviru 44. dneva hmeljarjev; Turistično društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 12. avgust, pohod Vajnež (2104 m), Potoški Stol (2014 m) - Karavanke; Planinsko društvo Braslovče (Martin Slemenšek, 041 579 326). Sobota, 12. avgust, športne igre v okviru 44. dneva hmeljarjev; Športna zveza Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 13. avgusta, ob 15. uri 44. Dan hmeljarjev in zabavna prireditev s skupino Za ka pa ne; Turistično društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). OBČINA TABOR Sobota, 1., in nedelja, 2. julij ZAJČEVI DNEVI NA ZAJČEVI KOČI Zajčeva koča; Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Občine Tabor. Skupščina Zveze kulturnih društev Savinja Ko tamburice zazvenijo V dvorani doma Svobode v Libojah je bila 8. redna skupščina Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki so se je udeležili delegati iz štirinajstih kulturnih društev in gostje. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki Liboje in dramska skupina Osnovne šole Griže z igrico Princesa na zrnu graha. O delu zveze je poročal predsednik Ivo Lindič in dejal, da zveza združuje štirinajst kulturnih društev in devet šolskih kulturnih društev, red- DPD Svoboda Prebold je na dvorišču preboldske graščine predstavila pesniško zbirke Braneta Strožarja z naslovom Kdo sem. V grajskem okolju, ki so ga polepšali cvetlični aranžmaji Milene Miklavc, je bil predstavljen skriti pesniški talent, ki ga sicer mnogi poznajo kot nekda- Pod tem naslovom so teden dni pred zaključkom šolskega leta učenci staršem in krajanom predstavili delo v šoli. V tem šolskem letu se je dogajalo veliko zanimivih stvari, veliko so dosegli, pokažejo lahko različne izdelke, ki so nastajali v okviru naravoslovnih, tehniških in drugih dejavnosti. Izdelki so bili razstavljeni v stari šolski telovadnici, obiskovalci prireditve pa so si lahko ogledali tudi posnetke oddaj o šoli, ki so jih ob različnih priložnostih predvajali na lokalni televiziji. Na zaključni prireditvi so svoje plesno znanje pokazale plesne skupine vseh starosti, nastopil nih članov pa je skupaj 1391. Najbogatejša po številu skupin v društvih je vokalno-instru-mentalna glasbena dejavnost, ki ima kar petnajst različnih skupin, ki so izvedle enaindvajset samostojnih koncertov, štiri sokoncerte in 143 priložnostnih nastopov. Na področju vokalne glasbe so skupine izvedle petindvajset samostojnih koncertov, dvajset sokon-certov in 143 nastopov in se udeležile medobčinskih revij pevskih zborov. Na področju gledališča in lutk so skupine njega uspešnega športnika in športnega pedagoga ter nekdanjega trenerja AK Kladivar, ki je zaslužen za uspehe Gregorja Cankarja, Martine Tomič, Boštjana Tratnika in še veliko drugih. Svoje znanje in izkušnje pa zdaj razdaja tudi mladim atletskim talentom v AK Žalec. je otroški pevski zbor, ki so mu med EKO himno pritegnili tudi učenci s tribune, na mala glasbila so igrali člani ansambelske igre, zaigrali so člani gledališkega kluba, s svojo himno in zabavno izvedle tri premiere iger, triindvajset nastopov v domačem kraju in dvaintrideset gostovanj. Na likovnem področju so skupine pripravile petnajst razstav v domačem kraju, štiri razstave drugod ter sodelovale v petih drugih projektih oziroma kolonijah. Člani v šolskih kulturnih društvih so sodelovali na 368 nastopih in zabeležili 82 udeležb skupin na različnih tekmovanjih. Lindič je poudaril, da ostajajo problemi v večini primerov podobni lanskim in se pojavljajo pri investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih delujejo društva. Program dela bo tudi v bodoče podoben lanskemu. Med drugim si želijo organizirati skupni koncert najboljših zborov oziroma skupin. V razpravi je sodeloval tudi župan Lojze Posedel, ki je delo zveze pohvalil, ob koncu pa so podelili letošnja priznanja. Zlati znak je prejel Martin Adrinjek, srebrnega Franc Jelen, Avgust Tavčar in Kazimir Koprivnik, bronastega Franc Rozman, častni član zveze pa je postal Jože Jančič. V zvezo so sprejeli Kulturno društvo pevk treh vasi s sedežem v Zalogu pri Šempetru. T. Tavčar Pesniško zbirko, ki jo je izdala DPD Svoboda Prebold, uredila Ida Završnik, nekdanja osnovnošolska učiteljica Braneta Strožarja, ilustriral in oblikoval pa Roman Zelič - Jerry, so po scenariju Cirila Jagriča predstavili recitatorji Svobode Prebold in njegovi prijatelji, z glasbo pa popestrila Peter Jug s harmoniko ter Janko Napotnik in Roman Zelič - Jerry s kitarama. In kot je o avtorju povedala Martina Kumer: »Večina ga pozna kot zadržano, tiho in vase zaprto osebo. Prav zato smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da piše pesmi. Prve so začele nastajati že pred več kot 25 leti. Pesmi so že pred leti prebirali njegovi prijatelji, izhajale so tudi v krajevnem glasilu Žvajga. Nekaj pesmi so uglasbili.« In dodala, da so njegove pesmi, ki so nastajale vrsto let, s pesniško zbirko Kdo sem dokončno iztrgane pozabi. D. Naraglav pesmico ob spremljavi harmonike so se predstavili tudi taborniki. Zapeli so tudi učenci petih razredov. Skozi prireditev je na platnu ob prizorišču potekala zanimiva projekcija fotografij, ki so zajele živahen utrip življenja, dela in zabave na OŠ Prebold v zadnjem šolskem letu. D. N. Kulturno-umetniško društvo Polzela je sredi junija pripravilo sedmo srečanje tamburašev Savinjske doline in gostov pod naslovom Ko tamburice zazvenijo. Prireditev so ponavadi pripravili v atriju graščine Senek, zdaj pa so organizatorji zaradi muhastega vremena prireditev pripravili v dvorani kulturnega doma. Poleg domačega tambura-škega zbora, ki ga vodi Mija Novak, so nastopili tamburaši iz Bistrice ob Sotli pod vodstvom Jožeta Horvata in člani tamburaškega društva Feniks V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila do 25. junija odprta razstava del dvanajstih likovnikov, članov likovne sekcije Kulturno-umet-niškega društva Polzela. Dela V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 26. junija odprta razstava Božidarja Dareta Zavška Resnične sanje. Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila programska direktorica na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, likovni projekt pa je predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak. Kot je poudarila, je najnovejši projekt žalskega slikarja Božidarja Dareta Zavška instalacija, sestavljena iz platen manjših formatov. To je nova stopnica v dolgoletnem ustvarjalnem loku avtorja, ki v svojem zrelem obdobju sanja resnične sanje in pravi, da živeti v sanjah ni sanjska resničnost. iz Celja pod vodstvom Braneta Meseca. Prireditev so z dvema skladbama popestrili člani polzelske so nastala v likovnih delavnicah maja letos na Ex temporih po Sloveniji. Ob odprtju razstave je uvodoma zbrane pozdravila predsednica likovne sekcije KUD Na tej razstavi se je dogodila erupcija barv, sončne svetlobe, novega optimizma, odprl se je, osvobodil, pritegnile so ga ambientalne postavitve, gibanja, snovanja namen- Velik uspeh mlade citrarke Slovenski citrarji so se pred časom vrnili iz Miinchna, kjer so bili na drugem mednarodnem citrarskem tekmovanju. Mlade tekmovalke so prejele dve prvi in eno posebno nagrado. Med najuspešnejšimi je bila tudi Karmen Zidar Kos s Ponikve (na posnetku). N. P. mlade tamburaške skupine, ki so se v okviru glasbenega društva Cecilija Polzela učili igranja na tamburice. Pouk poteka že dobro leto, prvi generaciji pa so ob tej priložnosti podelili spričevala. T. Tavčar Polzela Irena Pevnik. O razstavi je govoril predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar in poudaril, da je na ogled postavljenih štirideset del v različnih tehnikah. Svoja dela so na ogled postavili Anica Tamše, Irena Pevnik, Mojca Krašovec, Slavi Pavšek, Julijana Juhart, Borut Hol, Tadeja Ogris, Kristina Kočevar, Marija Jelen, Rudi Friškovec, Savina Vybihal in Vid Hanžič. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar in izrazil veselje, da se s to kulturno zvrstjo ukvarja toliko ljubiteljskih slikarjev, ki si na tak načini popestrijo vsakdan. T. Tavčar skih postavitev, usklajenih s posameznim razstavnim prostorom. Današnji Božidar Dare Zavšek ljubi obilje svetlobe in luči, močnega rumenila v novem optimizmu, v katerem ni več prostora za skrivnostne namige ali doumetja, za obremenitve in dvoumnosti. V kulturnem programu je nastopila dekliška vokalna skupina ŠUS, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. Ob razstavi je pod istim naslovom izšla tudi monografija. Pred odprtjem je bila krajša novinarska konferenca, na kateri so predstavili novo monografijo, spregovorili so o pomembnosti te razstave in na kratko predstavili osem poletnih kulturnih večerov. T. Tavčar MIZARSTVO k Letuš 6 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89 15 146 Faks: 03/89 15 147 GSM: 041/051 628 528 • LESENO STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU ZASTOPNIK IN MONTER ARCONtJiP, d. o. o. / ♦ PVC IN ALU S llvBNO POHIŠTVO °r««1 ^ Vabljeni v naš razstavni salon 4r Predsednik zveze Ivo Lindič Pesniška zbirka Kdo sem Brane Strozer z ustvarjalci kulturnega večera Zaplešimo v poletje Med nastopom polzelskih tamburašev, kijih vodi Mija Novak Ljubiteljski slikarji razstavljali Likovniki s predsednikom KUD Polzela Markom Slokarjem Resnične sanje Božidar Dare Zavšek levo v pogovoru s kustosom Savinovega likovnega salona Borisom Gorupičem Pevsko društvo Tabor navdušilo tako doma kot v Dubrovniku Jubilejni koncert planinskega zbora V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil jubilejni koncert ob 10-letnici Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec. Kot je povedala povezovalka koncerta Breda Šip, so se pred desetimi leti zbrali prijatelji planin in lepega petja in začeli pod vodstvom Mire Kodrun prepevati skupaj. Zbor so poimenovali Planinski pevski zbor, saj je za pevce planinska misel tisto, kar jih povezuje še danes. V začetku je zbor deloval pod okriljem Planinskega društva Žalec, danes pa je samostojno kulturno društvo v okviru Zveze kulturnih društev Savinja. Zadnja tri leta vodi zbor Meta Berk, zbor pa šteje kar petdeset članov. Posebej so ponosni na gostovanja v Berlinu, Pragi in na Madžarskem. Na koncertu so se predstavili s planinskimi in slovenskimi pesmimi ter pesmimi iz sveta. Gosta večera sta bila Damjana Golavšek in Čarli Novak. Jožica Ocvirk s Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, je podelila pet zlatih, pet srebrnih in petnajst bronastih Gallusovih značk. Jubilejne Gallusove značke za več kot 50 let prepevanja pa so prejeli Jože Randl, Janez Meglič, Ivanka Sternad in Elica Šalej. Zboru je posebno priznanje podelil predsednik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivo Lindič. Pevcem je k jubileju čestital tudi žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Osmo srečanje malih vokalnih skupin Med nastopom otroškega cerkvenega pevskega zbora iz Žalca, ki ga vodi dirigentka Marta Strahovnik A cappelli srebro Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor med svojim nastopom na humanitarnem koncertu RK v Žalcu Med nastopom mešanega planinskega zbora Žalec Pojemo življenju Prvo nedeljo v mesecu juniju je bilo v polzelski župnijski cerkvi 4. srečanje otroških cerkvenih pevskih zborov z naslovom Pojemo življenju. Predstavilo se je sedem cerkvenih otroških zborov iz Vinske Gore, Petrovč, Galicije, Žalca, Griž, Velenja in s Polzele. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, ob koncu pa so vsi zbori skupaj zapeli pesmi Svet postal bi lep in Pobarvajmo mavrico. Ob koncu koncerta se je dekan Jože Kovačec zahvalil vsem mladim, ki svoj talent namenjajo glasbi in prepevanju, vsem zborovodjem in organizatorjem, ki se trudijo z mladimi na pevskih vajah, staršem, ki skrbijo, da se njihovi otroci udeležujejo vaj in prepevajo pri bogoslužju. T. T. Avtorica Jožica Sovine med svojimi likovnimi stvaritvami v hotelu Prebold Likovni svet Jožice Sovine temus iz Žalca, oktet Andraž, Habrovi fantje iz Luč, tercet Domima Prevorje, vokalni kvintet Lastovka s Polzele, Savinjski oktet Žalec in vokalni kvartet iz Rogatca. Peli so predvsem slovenske narodne, nekaj pa tudi tujih in umetniških pesmi. Poleg številnih poslušalcev, ki so nastopajoče nagradili z aplavzi, so glasnemu ubranemu petju prisluhnili tudi stanovalci doma upokojencev. T. Tavčar V okviru mednarodnega sodelovanja, ki sta ga omogočila tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za kulturo, so pevci Pevskega društva Tabor v minulem mesecu gostovali pri slovenskem društvu Lipa v Dubrovniku, z zaključnim koncertom pa so navdušili tudi domače občinstvo. Društvo, katerega predsednica je Tanja Cizej - Baletič, je ob pomoči Turistične zveze v Dubrovniku organiziralo dva koncerta. Prvi, obarvan bolj z ljudskimi in tujimi pesmimi, je potekal v Cavtatu. Drugi koncert pa je Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kases-nika izvedel v samem centru starega Dubrovnika. Potekal je v znameniti cerkvi svetega Vlaha na Stradunu. Koncerta, ki ju je spremljala mednarodna publika z vseh koncev V teh dneh v Garnem šport hotelu Prebold razstavlja svoja likovna dela Jožica Sovine iz Žalca, članica likovne sekcije žalskega kulturnega društva. Doslej je razstavljala že na več skupinskih razstavah v Žalcu, Preboldu, Celju ... Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku pa je imela svojo prvo samostojno razstavo v Ljubljani, v galeriji Družina, kjer je razstavo odprl škof dr. Anton Stres. S tokratno razstavo v Preboldu se drugič samostojno predstavlja slovenski javnosti, zagotovo pa ne zadnjič, saj se njen likovni opus nezadržno veča in vedno znova preseneča tudi njo samo. »Jožica Sovine se je s slikanjem intenzivno pričela ukvarjati pred nekaj leti, o tovrstnem likovnem ustvarjanju pa je sanjala že v rani mladosti. Sedaj uresničuje svoje neizsanjane sanje. Slika s srcem in za svojo dušo in v tem je našla smisel svojega življenja,« je na slovesnosti ob odprtju razstave dejala Nuša Dvoršek in dodala: »Vsaka izmed slik, ki jih razstavlja Jožica Sovine, ima svojo lastno zgodbo, s katero učinkuje na opazovalca.« D. Naraglav Oktet Andraž, ki ga vodi Julij Pačnik V atriju graščine Šenek na Polzeli in v organizaciji Kul-turno-umetniškega društva Polzela je bilo 8. srečanje malih vokalnih skupini Polzela 2006. Da se je prireditev, kot rečemo, dobro prijela, dokazuje iz leta v leto večje število nastopajočih. Letos jih je bilo že dvanajst. Nastopili so vokalna skupina Primule in Avrà s Polzele, Candela in Petrovški vandrovčki iz Petrovč, Kompolčani in Can- Mešani pevski zbor A cappella iz Petrovč se je od 8. do 11. junija mudil v češkem Olomucu, kjer je potekalo mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Na tekmovanju je sodelovalo kar 187 zborov oziroma 5000 pevcev. Mešani pevski zbor A cappella iz Petrovč je nastopil v najtežji skupini F3 Superior, v kateri je bila obvezna skladba Verdijeva Ave Maria. Zbor se je od decembra pod vodstvom zborovod- je Mateje Žnidar pripravljal na tekmovanje. Ves trud pa je bil poplačan v Olomucu z 89 točkami in srebrnim priznanjem-, ki so ga bili pevci izredno veseli. Za ves trud se zahvaljujejo svoji zborovodji Mateji Žnidar, pa seveda tudi vsem sponzorjem, ki so jim omogočili pot na Češko. Izjemno sezono so zaključili minuli petek s koncertom v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah. K. R. Veselje A cappelle na Češkem sveta, sta bila sprejeta z velikim navdušenjem. Navdušeni pa so bili tudi pevke in pevci, saj so peli v prijetnem okolju sredi starega mesta nekdanje Dubrovniške republike. Pevci Pevskega društva Tabor so po Dubrovniku izvedli tudi več nastopov doma. Med drugim so peli tudi na humanitarnem koncertu Rdečega križa v Žalcu, letošnjo pevsko sezono pa sklenili v Domu krajanov v Taboru, kjer je tudi njihov domicil. Zaključni koncert je bil prijetno presenečenje za občinstvo. Že ob vstopu v dvorano sta udeležence koncerta z venčkom na glavi in cvetom v rokah pozdravljala ljubka otroka. Koncert so pričele pevke zbora, ki so zapele ljudske pesmi različnih slovenskih pokrajin. Nadaljevale so skupaj z moškim delom zbora. Predstavili so del programa, ki so ga izvedli na gostovanju v južni Dalmaciji. Koncertni program je obogatil orgličar Rok Planovšek iz Mozirja. Svoje so v tem delu dodale tudi pevke zbora, ki so na duhovit način s pesmijo in plesom predstavile francoski kankan, in harmonikar Jernej Zupan, ki je zaigral venček narodnih. V drugem delu koncerta je na oder najprej prišel moški del zbora, nato so se jim pridružile pevke in zbor je v polni sestavi zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Ob klavirski spremljavi Jerneja Zupana se je kolo zgodovine zavrtelo v čase slovenske popevke in to s pesmima Brez besed in Poletna noč. Ob zaključku koncerta se je pevskemu zboru pridružil tudi ansambel Robija Zupana in ob njegovi spremljavi sta dvorano napolnili dve Avsenikovi uspešnici. K prijetnemu koncertu je svoje prispevala tudi voditeljica Savina Vybihal. D. N. 8. I SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIH POL2ELA 2006 r Dom Partizan po petdesetih letih spet braslovški Utrinek z razstave V Braslovčah so praznovali 100-letnico športa. Številni Braslovčani in drugi gostje so se zbrali na slavnostni seji v dvorani doma Partizan. Po krajšem kulturnem programu so 100-letnico predstavili v sliki in besedi in se spomnili vseh večjih športnih dogodkov. Program so pod vodstvom Polone Kuder pripravili učenci braslovške in I. žalske osnovne šole ter oktet Dobroveljski fantje. Kot so zapisali, se je z usta- novitvijo sokolskega društva 23. oktobra 1906 pričel začetek društvenega športnega življenja v Braslovčah, prvi predsednik pa je bil Anton Plaskan. Ustanovitev društva je pomenila začetek različnih dejavnosti. Te niso bile samo športne, ampak tudi kulturne. Dokler braslovški telovadci niso imeli svojega društva, niso razmišljali o prostoru za vadbo. Ob lepem vremenu so telovadili na različnih dvoriščih, ob slabem vremenu pa na eni od hmeljskih sušil- nic. Da bi rešili težave z vadbenim prostorom, so želeli zgraditi telovadnico, s čimer so želeli braslovški osnovni šoli pomagati pri uvajanju redne šolske telovadbe. Leta 1931 so kupili zemljišče ob potoku Trebnik v Rakovljah in zgradili telovadni dom. Zgradili so ga predvsem s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom članov društva in domačinov. Pred drugo svetovno vojno sta bili glavni poletni športni dejavnosti orodna telovadba in atletika, zimski pa smučanje in drsanje, po vojni pa odbojka, streljanje z vojaško puško, atletika in planinstvo. Odbojka je v letu 1960 postala vodilna športna panoga tako pri ženskah kot pri moških, nato pa badminton. Po letu 1972 pa se je močno povečala dejavnost v smučarskih skokih. Pet let zatem je skakalnica v Braslovčah dobila plastično prevleko in zgrajena je bila 60-metrska skakalnica v Podvrhu. Na domačih in tu- jih tekmovanjih so se izkazali predvsem mlajši tekmovalci, največ pa je nedvomno dosegel Matjaž Debelak, ki je nosilec dveh olimpijskih medalj. V nadaljevanju smo prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednika Partizana Braslovče Alfreda Brinovca, nato sta zbranim spregovorila tudi župan Občine Braslovče Marko Balant in predsednik Športne zveze Braslovče Franjo Pustoslemšek. Sledila je podelitev petdesetih priznanj športnikom, starejših od 60 let. Med najbolj zaslužnimi pa so nedvomno Franc Rovšnik, Vlado Uratnik, Tine Marovt in Karel Gluk. V avli doma so pripravili zanimivo razstavo Sto let športa v Braslovčah, medvaški turnir v odbojki, tekmovanje košarkarskih trojk, turisti so izvedli prireditev Grajski bicil, na veseličnem prostoru, kjer je bila podelitev priznanj s tekmovanja, pa so nastopile domače glasbene skupine. T. Tavčar Žalec v znamenju nogometa in novih garderob Duhovniki in politiki ter mladi nogometaši Ob devetdesetletnici žalskega nogometa so sredi junija v Žalcu pripravili dan žalskega novljene garderobne paviljone in tribune v Športnem centru Žalec. let. V obeh skupinah so se zmage veselili mladi upi iz Mozirja, pred Žalcem in Petrovčami. Za številne ljubitelje nogometa pa je bil bolj zanimiv popoldanski del tega žalskega nogometnega praznika, ko sta se v prvi tekmi pomerili veteranska slovenska reprezentanca, ki jo je vodil Rudi Corn, in veteranska ekipa Nogometnega kluba Žalec. Zmagali so veterani slovenske reprezentance z 6 : 2. Za zmagovalce je trikrat zadel Stane Bevc, dvakrat Ero Pirc in enkrat Bojan Prašnikar, pri gostiteljih pa je obakrat zatresel mrežo nasprotne ekipe Boris Hodžar. V drugi tekmi so se pomerili poslanci Državnega zbora RS in duhovniki slovenskega duhovniškega društva Pax, ki jih vodi petrovški župnik Ivan Arzenšek. S 3 : 2 so zmagali duhovniki. V ekipi poslancev so igrali tudi Lojze Posedel, Ivan Jelen, Matej Lahovnik, Milan Cvikl, Kristjan Janc in Aleš Gulič. Med obema srečanjema pa so se pomerili še najmlajši nogometaši iz Žalca in Petrovč v starostni skupini do 6 let, kjer so s 5 : 1 zmago slavili Žalčani. T. Tavčar Žalski veterani in veteranska reprezentanca Slovenije nogometa. Ob zanimivih no- Dopoldne je potekal turnir gometnih tekmah so na ta dan mlajših nogometnih selekcij v predali namenu tudi tri ob- starostnih skupinah do 8 in 10 Ekipi najmlajših iz Žalca in Petrovč v starosti do 6 let in trenerja Mirko Jelen in Stanko Plantel Nogomet na gmajni Pred približno dvema letoma se je v glavah članov nogometne sekcije ŠD Petrovče porodila ideja o, nekoliko slikovito rečeno, obuditvi nogometnega igrišča v Dobriši vasi. Dobri-ška gmajna je bila v 70-tih in prvi polovici 80-tih priljubljeno zbirališče ljubiteljev žogobrca. Toda nato je živžav zamrl. Gole je zažrl zob časa, igralna površina je postala neuporabna. Ljubezen do športa, nostalgija ter tudi trma so botrovale hitri izpeljavi načrta - s pomočjo nekaterih podjetij in lokalne skupnosti seveda. Novi goli, obdelana travnata površina, nove zaščitne mreže, postavljene slačilnice in kar je še najpomembneje obuditev nogometne šole - vse to je igrišču vdahnilo življenje. Nedavno so ga tudi slovesno predali namenu. Poleg kratkega kulturnega programa so organizatorji pripravili nogometni turnir najmlajših selekcij. Na njem so nastopili najboljši igralci NK Žalec ter izpeljali tudi L ROBIJEV MEMORIAL, ki ga je osvojilo moštvo Marinerò iz Celja. Prireditev so zaključili s pogostitvijo in v prijetnem vzdušju so se hitro zanetile nove ideje. P. K. Dosegli več, kot so pričakovali Prvi z leve proti desni novi predsednik Čedomir Topličanec Na redni letni skupščini Rokometnega kluba Celeia Žalec so se sestali člani in drugi gostje. O delu v tekmovalni sezoni 2005/2006 je poročal predsednik Marjan Golob. Kot je poudaril, je edini cilj, ki ga v tej sezoni niso uspeli doseči, zagotavljanje stabilnih materialnih virov za normalno delo v klubu. Ni jim uspelo pridobiti generalnega sponzorja, ki bi s svojim vložkom zagotavljal klubu stalen vir prihodkov za nemoteno delo. Dosegli ali celo presegli pa so vse zastavljene cilje na tekmovalnem področju. Člansko ekipo so v novo tekmovalno sezono pospremili kar nekoliko dvomeče, saj so se zavedali, da bodo s težavo nadomestili izgubo osmih igralk, čeprav so bili po drugi strani ponosni, da je polovica le-teh odšla k najmočnejšemu slovenskemu klubu Krim Mercatorju. Praznino, ki je nastala, so zapolnili s prihodom treh novih igralk ter s sposojeno igralko Špelo Cerar iz ekipe Krim Mercator. Poleg tega sta se jim v drugem delu pri- družili še dve igralki iz Celjskih Mesnin. Tako spremenjena ekipa je osvojila drugo mesto v državnem prvenstvu in presegla zastavljene cilje. Zaslužijo si vse čestitke. Mladinska ekipa je osvojila drugo mesto v državnem prvenstvu, kadetska je bila deveta, mlajše deklice A in B pa so osvojile osmo oziroma trinajsto mesto. Organizirali so rokometne šole v večini osnovnih šol po Savinjski dolini. Veseli jih tudi, da so v tej sezoni vzpostavili stik s starši mladih igralk, ki so svoje otroke budno spremljali tako na tekmah kot na treningih. Na skupščini so izvolili nov osemčlanski upravni odbor, na čelu katerega je Čedomir Topličanec, njegov podpredsednik pa Mitja Dvornik. Skupščino je pozdravil tudi častni predsednik Milan Dolar, ki je najprej čestital članski ekipi za drugo mesto, novemu vodstvu kluba pa je zaželel veliko uspehov. Kot je bilo čutiti, vlada optimizem, da bodo igrali kvalifikacije za ligo prvakov. Vse pa bo odvisno od denarja. T. Tavčar Žalčana znova uspešna na evropskem prvenstvu V dvorani enega največjih hotelov v Moskvi je potekalo evropsko prvenstvo v fitnesu. Prvenstva se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev iz evropskih, pa tudi drugih držav sveta. Tovrstna tekmovanja, ki jih organizira federacija WFF (World fitness federation), so vsako leto močnejša in postajajo množično obiskana s strani tekmovalk in tekmovalcev. Kategorije so zelo različne, od fitnes model kategorije pa do najtežjih kategorij, ki so primerljive š tekmovanji bodibilderjev. Brina Romih in Damjan Mlakar, člana tekmovalne sekcije ŠD Mlaki fit iz Žalca in osebna fitnes trenerja, sta med številnimi, vrhunsko pripravljenimi tekmovalci zasedla odlični mesti, in sicer Brina peto v kategoriji Miss Fitness Performance, Damjan pa tretje v kategoriji Mr. Fitness Per-fomance. D. N. Žalčana Brina Romih in Damjan Mlakar Na nedavnem slovenskem državnem prvenstvu v orientaciji SPOT Savinjska 2006, ki je potekalo na ponikovski planoti, so je odlično odrezala tudi ekipa Planinskega društva Polzela v kategoriji starejših članov, saj so postali državni prvaki. Start orientacijskega tekmovanja za državno prvenstvo je bil pri stari telovadnici polzelske osnovne šole, cilj pa pri jami Pekel. Na prodi so reševali teoretične naloge iz prve pomoči, varstva narave in vozlov. Ekipe so morale s pomočjo karte in kompasa poiskati deset kontrolnih točk in s pomočjo luknjača dokazati prisotnost. T. Tavčar Mladi atleti za mali in veliki atletski pokal - Žalec, Celje in Ptuj Polzelani državni prvaki tkipa državnih prvakov s pokalom (od leve proti desni: Franjo Jajčevič, Mirko Je-grišnik, Simona Bolarič, Franci Turšič in Jože Sadnik) Že od nekdaj veljajo atletska osnovnošolska tekmovanja za veliki in mali pokal za pravo parado lepih dosežkov. Tako je bilo tudi na medobčinskem tekmovanju, ki je potekalo sredi meseca maja na atletskem stadionu v Žalcu. Za dobre pogoje za nastop mladih tekmovalcev so poskrbeli organizatorji: ZKŠT Žalec, 0. e. šport, Atletski klub Žalec, 1. OŠ Žalec in Timing Ljublja- »Pripravi si potni list in sporoči številko puške,« so Poloni Bitenc sporočili v teh dneh. To je pomenilo, da bo Polona, študentka 1. letnika nemščine in biologije, v mladinski reprezentanci, ki bo našo državo zastopala na svetovnem prvenstvu v streljanju v Zagrebu konec julija. Polona Bitenc je pričela s streljanjem v 4. razredu osnovne šole v Žalcu. Puška, ki jo je dobila za trening, je bila skoraj tako velika kot ona. Bila je zelo disciplinirana in ni izpustila niti enega treninga. Tako je kmalu pričela tudi tekmovati. Žal ni imela v ekipi nikoli sotekmovalk, ki bi ji delale družbo. na. Tekmovanja so se udeležili učenke in učenci OŠ Braslovče, OŠ Griže, OŠ Laško, OŠ Rimske Toplice, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, OŠ Prebold, OŠ Šempeter in I. OŠ Žalec. Zelo vzpodbudno je bilo gledati njihove borbe s časom, centimetri in tudi konkurenti. Ker je bilo zelo veliko disciplin in dobrih rezultatov, bi težko izpostavili posameznike. Prav gotovo pa so se najbolje »odrezali« vsi ti- Navadila se je na samostojnost in na tekmovanjih vztrajno nabirala medalje in izkušnje. Pravi, da jih je kar lepo število iz kategorij pionirk, mlajših mladink in končno iz kategorije mladink. Drugo leto bo Polona že članica. V letošnjem letu je na državnem prvenstvu v mladinski kategoriji dosegla zelo zaželen naslov državne prvakinje. Zaradi izbora ekipe mladink in priprav na letošnje SP v Zagrebu so se najboljše mladinke letos v maju udeležile mednarodne tekme v nemškem Suhlu in junija, pred tednom dni, še v češkem Plznu. Po tej tekni je selektor končno določil udeleženke za SP. sti, ki so se uvrstili v področni finale teden kasneje v Celju, kjer je bila med najuspešnejšimi Miša Murgelj. Miša je postala kar dvakratna področna prvakinja, in sicer v teku na 60 metrov in štafetnem teku 4 x 100 metrov (na sliki). Tako seje selekcija najboljših precej zožila. Državnega tekmovanja, ki je bilo 6. junija na Ptuju, so se iz žalske občine udeležili Klemen Prislan in Miša Murgelj v teku na 60 metrov, David Trofenik in Igor Hržica v teku na 300 metrov, Marcel Hudovernik v teku na 1000 metrov in Maša Ferme v skoku v višino. Vsi našteti, razen Igorja (OŠ Šempeter), so učenci I. OŠ Žalec. Kljub slabemu vremenu so dosegli odlične rezultate. Najbolje pa se je uvrstila Maša Ferme, ki je s skokom 130 cm dosegla 5. mesto v skoku v višino med mlajšimi učenkami. Stanka M. Murgelj Polona je med njimi. To je največji uspeh zanjo, za strelsko društvo Juteks in njenega trenerja Janka Melanška ter ne nazadnje tudi za Občino Žalec. Nikoli v zgodovini strelstva naše občine še ni bil zabeležen tak uspeh. Vse, kar bodo Polona in njene sotekmovalke dosegle v Zagrebu na SP 2006, bo druga zgodba. J. M., P. B. Za pokal KS Na posnetku Petra Čede V petek, 26. maja, se je v telovadnici OŠ Petrovče zbralo kar 62 igralk in igralcev namiznega tenisa. Za pokale so se pomerili v 12 različnih skupinah. Odličen namizni tenis so prikazali vsi tekmovalci, ki so prišli iz Trbovelj, Dobove, z Vrhovega, Tiha želja se je izpolnila Polona Bitenc in njen trener Janko Melanšek na. mednarodnem tekmovanju Skupinska slika ekip tradicionalnega troboja Troboj in kolesarjenje Športno društvo Marija Reka je tudi letos organiziralo kolesarski vzpon od Kranjčevega mlina do Doma pod Reško planino. Dan pred tem so organizirali tradicionalni troboj ekip v nogometu in družabnih igrah. Tokrat so se med sabo pomerili člani pihalnega orkestra Prebold, svetniki občinskega sveta Občine Prebold z županom Vinkom Debelakom in člani ŠD Marija Reka. V Memorialni turnir Športno društvo Trnava je letos pripravilo že 4. memorialni turnir v nogometu v spomin na pred štirimi leti na prvem turnirju v Trnavi preminulega igralca Janija Lokana. Pred začetkom turnirja je zbrane pozdravil predsednik nogometu so člani ŠD Marija Reka prepričljivo premagali svetnike z rezultatom 4 : 1 in godbenike z rezultatom 2 : 0. V obračunu za drugo in tretje mesto med godbeniki in svetniki je bil rezultat neodločen 0:0. V seštevku vseh treh iger (nogomet, luščenje koruze, usklajenost tekmovalcev) je prvo mesto osvojila ekipa domačinov, drugi so bili svetniki in tretji godbeniki. Absolutni zmagovalec v kole- Športnega društva Trnava Bojan Strnad, ki je nekaj besed namenil samemu turnirju, nato pa so predstavniki društva odnesli cvetje na grob Janija Lokana. Na letošnjem turnirju so nastopile štiri ekipe. Dogajanje na igrišču je bilo zanimivo, saj je ekipa Garant Polzela zasedla prvo mesto zaradi boljše razlike danih in prijetih golov. Vrstni red: 1. Garant Polzela, 2. Obrtniki, 3. ŠD Trnava, 4. ŠD Trnava - mladi. T. T. šarjenju je postal Tomaž Udove (letnik 1981), ki je postavil nov hitrostni rekord, saj se je iz doline do Doma pod Reško planino povzpel v dobrih 11 minutah. Najmlajši tekmovalec Žiga Brglez (1994) je za to progo potreboval dobrih 29 minut, najstarejši tekmovalec Stane Skobe (1944) pa je progo prevozil v dobrih 24 minutah. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali: Jernej Vošnjak (15,14), Igor Zupanc (13,16), Aleš Smodiš (12,51) in Tomaž Udove (11,28). Pri ženskah je bila najuspešnejša Jožica Završnik (25,19). D. N. Predsednik ŠD Trnava Bojan Strnad izroča pokal Ivanu Kolerju iz ekipe Garant Polzela Šahisti v spomin Ernestu Šelerju Zena in hči Ernesta Šelerja ob pokalih in njegovi sliki V Garnem šport hotelu Prebold se je odvijal šahovski hitropotezni turnir, ki sta ga organizirala Šahovski klub Prebold in Šahovski klub Šempeter. Turnir je posvečen spominu na nekdanjega velikega ljubitelja te kraljevske igre Ernesta Šelerja, ki je rad šahiral med šahisti tako v Šempetru kot Preboldu. Mnogim pa bo ostal zapisan v spominu kot učitelj likovnega pouka na OŠ Prebold in kot likovni ustvarjalec. Turnirja se je udeležilo 20 šahistov iz okoliških občin in Trbovelj. Najuspešnejši igralec spominskega turnirja je bil Hinko Jazbec, drugo mesto je zasedel Bernard Perič, tretje pa Stanko Skok. Turnirju sta prisostvovali tudi Ernestova žena Jožica in hči Mojca, ki se tudi v imenu obeh klubov zahvaljujeta Francu Hušu za podarjene pokale in vodstvu hotela za prostor. D. N. Petrovče Šahisti DU Žalec prvaki iz Laškega, Sevnice, Celja, Velenja, z Gomilskega, iz Šoštanja, Žalca in Radelj ob Dravi. Zmagovalci: mlajše kadetinje - Petra Čede (Petrovče), mlajši kadeti - Jaka Penezič (Žalec), kadetinje - Nina Korat (Radlje ob Dravi), kadeti - Aleš Kerner (Go-milsko), članice do 50 let - Darja Delakorda (Celje), člani do 50 let - Dejan Fridrih (Gomilsko), člani od 50 do 60 let - Marjan Vitanc (Gomilsko), veteranke -Boža Mežar (Velenje) in veterani - Franc Bartol (Trbovlje). Kljub številnim udeležencem je tekmovanje potekalo brez pripomb igralcev, ki so obljubili, da bodo še prišli v Petrovče, saj so se domači organizatorji res izkazali. ŠD Petrovče, NT - sekcija Šahisti Društva upokojencev Žalec so na nedavnem regijskem prvenstvu v Mozirju že tretjič zapovrstjo osvojili 1. mesto in se uvrstili na državno prvenstvo. Za ekipo DU Žalec so nastopili (na posnetku od leve proti desni) Branko Pipai, Tomo Studnička, kapetan Franc Brinovec, Mitja Urisek in Stanko Nikolič. M. Cilenšek Spot 2006 - ponovno K pisanju me je spodbudil članek z naslovom V orientaciji 450 tekmovalcev, objavljen v majski številki Utripa. Gospod T. Tavčar je v svojem članku lepo opisal tekmovanje in uspehe tekmovalcev z »našega območja«. Ali Vransko ne spada več v naše območje? Učenci Osnovne šole Vran-sko-Tabor in PD Vransko so sodelovali v vseh tekmah savinjske orientacijske lige. Dosegali so izvrstne rezultate, tudi prva mesta. Letos so člani ekip B-kategorije (7., 8. in 9. razred) zbrali največ točk v skupnem seštevku in osvojili prvo mesto. Tako so si pridobili pravico tekmovati na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT). Pisanje testov in start ekip sta potekala pri OŠ Polzela, cilj pa je bil pri jami Pekel. Naši tekmovalci so uspešno reševali teste, predvideno pot so prehodili v najkrajšem času in tudi naloge na nadzornih točkah so uspešno reševali. Zanesljivega prvega mesta niso osvojili le zaradi napačno žigosane četrte nadzorne točke. Na koncu so osvojili odlično četrto mesto. Ponosni smo na člane naše ekipe, ki so jo pod mentorskim vodstvom Zlatke Bukovec sestavljali Aljaž Kolar, Jure Marko, Tanja Cencelj, Leja Rovan in Lovro Vodovnik. Menim, da je četrto mesto na državnem tekmovanju lep uspeh in je poleg ostalih uspehov z našega območja vreden vsaj omembe. Zlatka Bukovec Vandalizem v krajevni skupnosti Galicija Turistično društvo Galicija je v letošnjem letu s cvetličnimi koriti in cvetlicami okrasilo dva mosta v Krajevni skupnosti Galicija. S tem so izboljšali podobo kraja in želeli, da bi se tukaj dobro počutili. Njihov trud je bil izničen v noči iz sedmega na osmi junij 2006, ko so neznano kam čez noč izginila cvetlična korita z rožicami. Če jih je kdo potreboval za olepšanje svojega doma, bi se lahko oglasil na cvetlični tržnici, ki jo je TD Galicija organiziralo v mesecu aprilu in bi mu bile rožice podarjene, če za nakup ni imel denarja. Najbolj verjetno pa je, da so bili na delu »vandali« oziroma objestneži, ki tega sploh ne potrebujejo in hočejo na tak način pokazati svojo moč ter so cvetlična korita preprosto vrgli v potok. Člani TD Galicija so ogorčeni nad izvedenimi dejanji, kajti ne samo, da je nekdo uničil njihovo delo in prizadevanje za lepšo okolico v kateri živijo, ampak jim je pobral tudi elan, s katerim so se lotili dela, ko so ustanovili turistično društvo. S. P. Družina Petra Planinška iz Petrovč in Medobčinsko društvo invalidov Žalec se zahvaljujeta za prispevke za invalidski voziček V aprilski številki Utripa smo objavili javno prošnjo za prispevke za nakup novega električnega vozička, za katerega mora popolnoma hrom v rokah in nogah Peter Planinšek zbrati 1,7 milijona tolarjev. Za del sredstev so morali v Banki Celje najeti kredit, vračanje denarja pa ob skromnih prihodkih ni enostavno. Peter Planinšek je namreč pred 6 leti kot mlad voznik Avtopre-vozništva Draganovič doživel hudo prometno nesrečo na Hrva- škem in ostal invalid. Peter je zelo prijazen, veder in razgledan oče dveh šoloobveznih otrok Špele in Žiga. Otroka pridno pomagata pri gospodinjskih in drugih delih mami Karmen, ki zmore z neverjetno voljo in močjo oskrbovati moža Petra. Voziček lahko Peter upravlja le z usti. Ker ima voziček zahtevne mehanizme, je dosedanji po večkratnih popravilih odslužil. Družina Planinšek in MDI Žalec se srčno zahvaljujeta vsem dosedanjim dobrotnikom, darovalcem za voziček, saj nam je uspelo doslej zbrati 1.340.000 tolarjev. Upamo pa, da bo še nekaj darovalcev, saj smo razposlali 40 posebnih pisem direktorjem in predsednikom, posebno priporočilo pa je oznanil tudi petrovški župnik gospod Ivan Arzenšek. Najbolj sta se izkazala Karitas in Župnijski urad Petrovče s prispevkom 400.000 tolarjev. Zveza delovnih invalidov Slovenije je prispevala 250.000 tolarjev, Žalske lekarne, MDI Žalec, MATJAŽ, d. o. o., Petrovče in APLAST - Zagožen so podarili po 100.000 tolarjev. Po 50.000 tolarjev sta nakazala Mercator Ljubljana in Mlekarna Celeia Arja vas, po 30.000 tolarjev pa KOTA Petrovče in Gizela Khan iz Šempetra. Ema Aubreht iz Žalca je darovala 25.000 tolarjev. Prispevali so tudi Sadjarstvo Mirosan, DAR TRADE Petrovče, Spektra Ložnica, Justina Medvešek, Damjana Lukman, Zdolškovi, Mira Meglič, Alojz Zalokar in štirje anonimni darovalci. Vsem prisrčna hvala! Za MDI Žalec Janez Meglič ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO SONCE - VIR ZDRAVJA ALI BOLEZNI? Sonce je vir življenja in nujno potrebno za razvoj rastlin, živali in ljudi. Sončni žarki v zmernih količinah brez dvoma ugodno vplivajo na počutje in zdravje ljudi. Gibanje na svežem zraku, v primernem času in s primerno zaščito oskrbi telo s kisikom, izboljšata se telesna zmogljivost organizma in njegova obrambna sposobnost. Prekomerno sončenje in nezaščiteno izpostavljanje njegovim žarkom je škodljivo. Zavedati se moramo, da imajo sončni žarki zaradi povečanega prehajanja skozi zemeljsko ozračje vse močnejše učinke na našo kožo. Njene poškodbe so ravno zaradi izpostavljanja UV-žarkom dosti pogostejše, v zadnjih petdesetih letih se ugotavlja šestkratni porast kožnega raka. Glavni povzročitelji poškodb kože so UV-žarki. O zgodnjih oziroma kratkoročnih učinkih govorimo takrat, kadar zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom nastane sončna opeklina. Enkratna blažja sončna opeklina ne predstavlja nevarnosti za zdravje, nevarno pa je ponavljajoče se dolgoletno izpostavljanje soncu, s pogostimi opeklinami ali brez njih. Vse to vodi v prezgodnje staranje kože, t. i. fotostaranje. Le-tega povzročajo predvsem UVA-žarki, ki prodirajo najglobje v kožo in povzročajo propad kolagenskih vlaken, tanjšanje kože, pojav drobnih gub, žilic, rjavih lis in rumenkasto obravano kožo. UVA-žarki za razliko od UVB ne povzročijo takojšnjih opeklin, ampak dolgoročne posledice. Večina ljudi še vedno meni, da je sonce škodljivo le, če jih opeče. Ta predstava je zmotna, saj je razlika le v tem, kolikšna je poškodba kože. Vsaka porjavela koža je znamenje, da so v njej nastale poškodbe. V solarijih se uporabljajo UVA-žarki, ki ne povzročajo takojšnjih opeklin, ampak dolgoročne posledice. Z namenom preprečiti jih danes dermatologi po vsem svetu odsvetujejo rabo solarijev. Varnejša je uporaba samoporjavitvenih sredstev, ki pravtako ne dajejo dodatne zaščite, ampak se uporabljajo zgolj zaradi estetskega učinka. Vedeti moramo, da se vplivi sončnih žarkov seštevajo vse življenje. Sprva nevidne poškodbe se z leti kopičijo in postopoma postanejo vidne kot fotostaranje kože in kožni rak. Koža je sicer zelo hvaležen organ in se pogosto obnavlja, če pa se pri sončenju poškoduje, se ta sposobnost bistveno zmanjša. Priporočila za zaščito pred sončnimi žarki: • izogibamo se soncu med 10. in 16. uro; • obleka je najboljša zaščita pred soncem (naravni materiali: lan, bombaž; sintetična vlakna prepuščajo 50 % žarkov), sončna očala z UV-filtrom, klobuk s širokimi krajci ali kapa s ščitnikom v legionarskem kroju; • uporaba pripravkov z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo, filtre proti UVA- in UVB-žarkom, najmanj 15; • sredstva izbiramo glede na aktivnosti, ki jih bomo opravljali (vodni športi, delo na soncu) glede na letni čas, lokacijo bivanja, tip kože in njene morebitne poškodbe, preobčutljivostne reakcije • sredstva nanašamo na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu v debeli plasti in nanos obnavljamo vsaki dve uri; • posebej zaščitimo ustnice, veke, uhlje, ramena, dekolte; • osebe, ki so zaradi narave svojega dela izpostavljene žarkom (delavci na prostem, kmetje), ljudje s svetlo poltjo kože, rdečimi ali svetlimi lasmi, ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka, naj izpostavljene dele kože ščitijo z varovalnimi pripravki skozi vse leto; • še posebej poskrbimo za naše najmlajše, za katere velja, da jih do dopolnjenega 3. leta ne izpostavljamo soncu, z oblačili jih zaščitimo tako kot odrasle, uporabljamo zaščitna sredstva z naj višjimi zaščitnimi faktorji (z mikropigmenti), ki morajo biti vodoodporna in odporna na pesek, poskrbimo, da bodo pili veliko tekočine in jih učimo, kako se pravilno zaščititi pred soncem; • pri izbiri sredstev ne pozabimo na odboj sončnih žarkov od različnih površin (snega, vode, peska, betona, trave) ter na prodiranje UV-žarkov skozi oblake. Prav bi bilo, da se na sončenje pripravimo postopoma. S tem bi se izognili tudi najpogostejšemu obolenju kože, ki ga sproži sončna svetloba. To je preobčutljivost na UV-žarke ali t. i. »alergija na sonce«. V kolikor nam to ne uspe, si lahko pomagamo z dodajanjem betakarotena (30 mg/dan) vsaj 14 dni pred sončenjem in ves čas sončenja. Pozorni moramo biti tudi na zdravila, ki jih uporabljamo, kajti nekatera lahko ob izpostavitvi sončnim žarkom sprožijo preobčutljivostno reakcijo ali madeže na koži (antibiotiki, hormonska zdravila, lokalni antihistaminiki). Pravtako se izogibajmo uporabi parfumov in dišav iz istega razloga. Priporočljivo je, da si pred oddihom vzamemo čas za izbiro primernega zaščitnega sredstva. Svetovali vam bomo in pomagali pri izbiri. Pustite soncu, da vas prebuja v čudovitih jutrih poletja in sanjajte z njim, ko odhaja spat... Lepo poletje vam želim. Helena Hrastovec, farm. tehn. Lepi sadovi, ki zorijo Ni umetnost postarati se, umetnost je to prenašati. Johann Wolfgang Goethe Zavest, da se rodimo stari in si potem moramo vse življenje prizadevati, da bi postali mladi. Navidez je to paradoks, vendar je res, da je novorojeni otrok lep, zrel sad milijonov let razvojne zgodovine. Otrok je razvojni akumulator življenjskih potencialov. Je individuum in potenca, ki mora v času svojega življenja postati aktivnost in osebnost. Življenjska naloga, h kateri je poklican, da najde svoj prostor pod soncem, svojo poklicanost in da se tej poklicanosti podredi in jo aktualizira. 15 let že delujejo v Žalcu skupine za kakovostno starost Zimzelen. Mnogo zgodb sem kot voditeljica že slišala, veliko smo se naučili drug od drugega. Poudarek je predvsem na sprejemanju tretjega življenjskega obdobja kot nov izziv, ki je lahko lep, prijeten, srečen. Krepimo prijateljstvo, medsebojno pomoč in sožitje drug z drugim, z mlajšima generacijama, prenos znanj, predvsem pa modrosti.... Ena od zanimivih dejavnosti je tudi pripovedovanje zgodb iz otroštva in z nekaterimi želimo obogatiti tudi vas. Zastrupljena muca Nisem še hodila v šolo, ko se mi je zgodilo tole ... Na obisk je prišla moja teta in mi prinesla kar precej veliko mucko v sedečem položaju. Zavita je bila v zlat papir, modre barve. Okrog vratu je imela zavezano lepo modro pentljo. Mama jo je postavila v sobo na mizico za okras. Mamo sem venomer spraševala, iz česa je narejena ta lepa mucka; nisem namreč vedela, da je narejena iz čokolade. Odgovorila je, da je najbrž lesena. Bila sem radoveden otrok, kot verjetno tudi drugi moji vrstniki. Hotela sem stvari sama priti do dna. Ogledujem, obračam. Povoham - pa saj ne diši kot les. Opraskam na dnu delček - saj se ne bo videlo. Ugotovim, da je to vendar figurica iz čokolade. V pojasnilo naj povem, da sem že v letih in moje vrstice me bodo laže razumele kot današnja mladina, ki lahko izbira vse mogoče bonbone in čokolade vseh vrst v trgovinah ali kjer se jih že prodaja. V moji rani mladosti smo do teh stvari prišli bolj poredko, sploh otroci delavskih ali kmečkih družin. Zato smo bili teh dobrot še posebno željni. Torej ni čudno, da me je zamikalo, da to stvar malo poskusim. Najprej sem mami seveda povedala, da sem ugotovila, da je iz čokolade. Mama pa meni: »Ja veš,... ta čokolada je zastrupljena in če jo poješ, lahko umreš.« Ampak želja je bila prehuda. Mislim si, spodnji del lahko pojem in se ne bo videlo. Tako je šlo vsak dan, malo po malo in nisem se dobro zavedla, je ostala samo še glava. Mislila sem si, da bom umrla in se ne bo nihče hudoval name. Čez nekaj dni pa mama le opazi, kaj je ostalo na mizici, in mi v smehu reče: »Če si vse pojedla, pojej še glavo.« S strahom vprašam, ali potem ne bom umrla. Mama pa se nasmeji in pravi, da ji je bila všeč kot okrasek in bi jo rada dalj časa obdržala. Umrla nisem - še živim. Čokolado imam pa še danes rada. Sonaj M. Moj oreh To ni bilo kakšno posebno drevo, pa tudi igrača ne. To je bilo navadno drevo, ki je raslo za starim skednjem. Bilo je visoko in vitko, njegove veje pa so bile košate, da je bila njegova krošnja bolj podobna skodranemu oblaku kot krošnji. Ob njem sem preživela veliko lepih uric. Poleti sem se skrila pred soncem v njegovo senco, se z njim pogovarjala, kot da bi bilo človek, in čeprav je bilo le drevo, se mi j zdelo, da me kljub temu zvesto posluša. Včasih sem odtrgala nekaj listov in jih pomešala med prst lončnic, saj sem mislila, da bodo rože bolj rasle. Največkrat pa sem ob- čudovala njegovo krošnjo. Posebno pa sem bila vesela sadov, ki sem jih pobirala na jesen. Bili so posebno lepi, debeli skoraj kakor drobna jabolka. Toda na nesrečo smo ga morali podreti. Zelo sem žalovala za njim. A v spominu mi je za vselej ostalo, ne morem ga pozabiti. Lizika M. Štedilnik V mojem življenju so se kar vrstili težki trenutki. V letu 1961 mi je mnogo prezgodaj umrl mož., leto kasneje pa še oče. Malo pred tem mi je oče, ki je poznal težek gmotni položaj, poslal nekaj denarja. Med vsemi stvarmi je bilo najnujnejše, da si kupim štedilnik. S sinom, ki je imel takrat osem let, sva šla v Celje. Ker je imel ravno rojstni dan, sem ga povabila v slaščičarno Zvezda na tortico. Sebi nisem naročila ničesar. Ko sva odhajala iz slaščičarne proti trgovini Rakuš, sem opazila, da nimam denarnice. Hitro sva odšla nazaj in pogledala na mizo, pri kateri sva sedela. Vprašala sem natakarico, če je videla kakšno denarnico. Rekla je, da ne. Nisem ji verjela. Odšla sva na policijo, povedala, kaj seje zgodilo. Bila sem zelo razočarana, ker je policist napisal zapisnik in rekel, da me bodo obvestili, če bo kdo prinesel denarnico na policijo. Globoko razočarana sva odšla s policijske postaje in ker nisem imela dinarja, sva se peš podala proti Žalcu in vso pot jokala. Namesto da bi doživela lep trenutek z nakupom novega štedilnika, imam grenak spomin na tisti dan in slaščičarno Zvezdo. Angelca Če so te zgodbe spodbudile tudi vas, napišite jo in pošljite na naslov naše skupine. Dobrodošli tudi na naših tedenskih srečanjih od septembra dalje. Kontaktne osebe: Irena Potočnik, 040 83 30 37, Andreja C. Šteiner, 031 63 77 88, Kristina Kveder, 710 26 66, Marinka Muck, 571 67 04, Marjana M. Kanič, 051 37 27 71. Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. Večina mladih meni, da ima premalo prostega časa Z okrogle mize na temo Prosti čas mladih Na OŠ Prebold so organizirali okroglo mizo na temo Prosti čas mladih. Osnova za okroglo mizo, ki jo je vodila učiteljica Antonija Ocvirk, je bila anketa, ki so jo izvedli med učenci od 5. do 9. razreda. Vanjo je bilo zajetih 91 učencev. Učenci so odgovarjali na devet vprašanj na temo preživljanja prostega časa, ki jih je pripravila socialna delavka na šoli Irena Magajna. Na okrogli mizi so bili predstavljeni rezultati odgovorov, ki so pokazali, da mladi prostega časa ne preživljajo preveč kakovostno, kar je zaskrbljujoče. Na vprašanje, kako najpogosteje preživljajo prosti čas, jih je skoraj 63 % odgovorilo, da ga preživljajo s prijatelji, dobrih 60 % ob gledanju televizije, slabih 50 % ga preživlja ob računalniku, dobrih 36 % ga porabi za ukvarjanje s športom, 32 % jih posluša glasbo, 26 % bere knjige, časopise in revije. Za sprehod s psom, delo na vrtu, delovanje v raznih društvih pa se jih je opredelilo 6,6 %. O tem, koliko prostega časa imajo na dan, je skoraj 8 % an- ketiranih odgovorilo eno uro, 36 % ima na voljo 4 ure, več kot 4 ure pa skoraj 21 % anketirancev. Na vprašanje, če imajo dovolj prostega časa, je dobrih 60 % vprašanih odgovorilo NE. O tem, katere ustanove obiščejo v prostem času, se je skoraj 74 % sodelujočih v anketi odločilo za kino, slabih 31 % pa za knjižnico. V anketo je bilo zajeto tudi vprašanje, ali menijo, da je v kraju dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Slabih 40 % anketirancev je menilo, da je možnosti dovolj, dobrih 60 % pa, da možnosti ni dovolj. Pod zadnjo točko so anketiranci podali nekaj svojih predlogov za preživljanje prostega časa oziroma navedli, katere dejavnosti pogrešajo. Pri tem je bil posebej izpostavljen problem centra za mlade, kjer bi se lahko družili in bili hkrati varni pred nasilneži in nepridipravi, ki jih žal v nobenem kraju ne manjka. Sicer pa so udeleženci okrogle mize, med katerimi so bili poleg učencev tudi predstavniki športne zveze, krajevnih dru- štev, vrtca, sveta staršev, sveta šole, delavcev šole, občine in še kdo, prišli do zaključka, da je potrebno mladim zagotoviti čim več brezplačnih aktivnosti in jih vključiti v razne društvene sredine. Možnosti je veliko in precejšnje število mladih se že sedaj aktivno udejstvuje v gasilskih društvih, pri planincih, tabornikih in v drugih društvih. Zanje so organizirani razni tabori, letovanja in druge aktivnosti. Res pa je, da so v to zajeti pretežno osnovnošolci in da manjka srednješolcev, ki ob vstopu v srednjo šolo v veliki meri izgubijo stik s krajem. Pred vrati so šolske počitnice in prav ta čas je najbolj problematičen za aktivno preživljanje prostega časa mladih. V Občini Prebold že nekaj let pripravljajo program počitniških aktivnosti, lei jih organizirajo posamezna društva in organizacije. Tako bo tudi letos, saj bo kar nekaj taborov, letovanj, plavalnih tečajev in drugih aktivnosti, ki bodo organizirano zaposlovale mlade in obogatile njihov prosti čas. D. Naraglav Voda - vir življenja Utrinek z razstave Na polzelski osnovni šoli so pripravili prireditev ob dnevu ekošole in vrtca. Rdeča nit prireditve v dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila voda - vir življenja. V kulturnem programu so predstavili dejavnosti ekošole in vrtca, vsi trije pevski zbori, ki delujejo na šoli, pa so pripravili koncert. V jedilnici osnovne šole so na temo voda pripravili zanimivo razstavo otrok iz vrtca, podružnične in centralne šole in pokušnjo zdrave prehrane. T. Tavčar Izlet na Dunaj 12. maja ob petih zjutraj smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet nemščino in dodatni pouk zgodovine, izpred OŠ Petrovče odpravili na pot proti Dunaju. Med dolgo vožnjo smo imeli nekaj postankov, da smo lahko malicali in se naužili svežega zraka. Ob prihodu na Dunaj smo najprej obiskali letni dvorec Schönbrunn, kjer smo si ogledali le nekaj od neštetih soban, ki jih je imela Marija Terezija, in tako vsaj malo spoznali način njenega življenja. Nato smo se mimo čudovitega parka z vodometi, kipci bajeslovnih bitij, grmičastimi labirinti in nasadi rož ter dreves odpravili v živalski vrt, kjer smo imeli veliko prostega časa. Bilo je zelo zanimivo, saj bivajo tam živali, ki jih ne vidimo vsak dan. Kasneje smo se ustavili v mestu, kjer smo si ogledali grobnico Habsburžanov. Potem smo pot nadaljevali peš do samega središča Dunaja, kjer smo zopet imeli čas zase. Nekateri smo odšli v McDonalds, nekateri po trgovinah, nekateri pa na kratko raziskovanje mesta. Še vedno polni energije smo se z avtobusom odpeljali do znamenite hiše Hundertwasserja, ki je bila res zanimiva - nenavadnih oblik in narejena iz odpadnih materialov. Po precej napornem dnevu smo se utrujeni, a vendar zadovoljni in polni novih vtisov odpeljali proti domu. Zapisali: Katja LESKOVŠEK, 9. a Tanja VEBER, 9. a Mentorica: Mojca ČERIČ, prof. Predšolska bralna značka v Vrtcu Prebold Pravijo, da se korenine otrokovega odnosa do knjige oblikujejo v predbralnem obdobju. Ko beremo otroku pravljice, pesmice, zgodbice, nam otrok ob poslušanju zleze v naročje, se stisne k nam in to je ugodje. To ugodje pa lahko tudi koristno izkoristimo in to smo v Vrtcu Prebold tudi naredili. Starši so kmalu začutili, da ni namen predšolske bralne značke otroke učiti in jih siliti k branju, temveč je njen glavni namen spodbuditi starše, da bi brali svojim otrokom, da gre nekako za družinsko branje, torej z njihovo pomočjo usmeriti otroka h knjigi, ki naj jo podoživi v vsej estetski, vsebinski in vizualni podobi kot nekaj prijetnega in zanimivega. Prišel je dan podelitve pohval za bralno značko ali tako imenovanega »Malčka bralčka«. Otroci starostnega oddelka pet do šest let so si pohvale (pred vstopom v šolo) pošteno prislužili. To je bilo pravzaprav priznanje staršem, ki so otrokom brali, in njim samim, ki so se trudili pripovedovati pravljice in deklamacije. Tri četrtine otrok se je odločilo za individualno pripovedovanje vzgojiteljici, ostali pa za pripovedovanje pred celo skupino otrok. Povedati so morali obnovo treh pravljic oz. zgodbic ter eno deklamacijo. Vsem 24 otrokom je uspelo pridobiti pohvale, ki jim jih je podelila predsednica sveta staršev gospa Mojca Drev Uranjek. Da bi bila podelitev čim bolj svečana, smo pripravili tudi kratek kulturni program, na katerem so sodelovali otroci četrtega razreda devetletke OŠ Prebold. Pod vodstvom mentorice Silve Š. so zaigrali igrico Žalostni klovn. Milojka Kupec, vzgojiteljica Oblak v srcu Izšla je knjiga z naslovom Oblak v srcu 15-letne učenke Valentine Plaskan. Valentina Plaskan je 1. 6. 2006 na OŠ Polzela pred- stavila svojo zbirko pesmi, ki nosi naslov Oblak v srcu. Založili so jo na OŠ Polzela. Na OŠ Polzela smo si v četrtek, 1. 6. 2006, lahko ogledali literarni večer. Na njem smo mladi skupaj z Valentino skozi kratek program pokazali, kaj vse se plete po naših glavah, tudi tistim, ki so svet najstništva že zapustili. Seveda pa je bil glavni cilj in namen večera predstaviti Valentinino drobno, a bogato pesniško zbirko. Knjigo z naslovom Oblak v srcu je napisala učenka 9. razreda Valentina Plaskan, ki je za pisanje pesmi prejela že nekaj pohval in priznanj. Na literarnem večeru so v obliki igre sodelovali tudi nekateri njeni sošolci, ki so svojo vlogo odlično opravili. Knjigo smo želeli predstavi- ti kar se da zanimivo, zato nam je na pomoč priskočila učiteljica slovenščine, prof. Mojca Cestnik, s katero smo sestavili pester program. Valentina je napisala 24 pesmi, ki jih je razdelila na posamezne enote. Pesmi govorijo večinoma o ljubezni, hrepenenju, nekatere tudi o smrti, sicer pa jih je nekaj tudi precej razmišljujočih in zabavnih. Piko na i knjigi dodajo še zanimive fotografije. Literarni večer si je ogledalo kar nekaj ljudi in Valentina je prejela veliko čestitk ter pohval. Med drugimi tudi pohvalo gospe ravnateljice Valerije Pukl. Knjigo Oblak v srcu boste lahko našli tudi na policah šolske knjižnice na OŠ Polzela. Tina Tomažič, učenka OŠ Polzela »Indijanci« v Trnavi ljale življenje, kulturo in navade Indijancev. Otroci so spoznavali razlike med življenjskimi navadami naše in drugih kultur in pridobivali izkušnje s področja sprejemanja drugačnosti. Projekt so zaključili z indijanskim taborom in praznovanjem na igrišču, ki so se ga udeležili tudi učenci OŠ Trnava. V šotoru jih je obiskal »Indijanec«, ki jih je navdušil s pripovedovanjem pustolovskih zgodb. Izdelovali so perjanice, ogrlice, indijanska oblačila, se namazali z živimi barvami in si izmišljali imena. Otroci so ta dopoldan prehajali od dejavnosti k dejavnosti, se igrali različne igre, zakurili pa so tudi ogenj in se posladkali s pečenim krompirjem. V projekt so bili vključeni tudi starši. Vzgojiteljice imajo že nove ideje, kako bodo z nevsakdanjimi vsebinami navduševale svoje varovance. D. N. Skupinska slika je odraz njihovega skupnega zadovoljstva V petek, 16. junija, je bilo dvorišče Vrtca Trnava spremenjeno v indijanski tabor. Vzgojiteljice in otroci tamkajšnjega vrtca so namreč zaključili z izvajanjem zanimivega projekta Poletje na divjem zahodu. Vzgojiteljice so skozi igro in raziskovanje predstav- o Odkritje zgornje etaže jame Pekel Izjemni uspehi fotografske skupine Prehod v gornjo etažo Turistično društvo Šempeter praznuje letos 45-letnico svojega delovanja. Jama Pekel je leta 1972 postala prva turistična jama na Štajerskem. K temu smo pomemben delež dali tudi preboldski jamarji, ki smo 14. avgusta 1969 odkrili najlepši del jame, tako imenovano zgornjo etažo. To odkritje je botrovalo odločitvi za ustanovitev jamarskega kluba in ureditev jame za turistični obisk. Misli mi uhajajo v leto 1969, ko sem se začel ukvarjati z jamarstvom. Z opremo smo se podali proti vhodu v jamo Pekel. Prvič smo v ta podzemni svet stopili že pred nekaj meseci in doživljali prve jamarske izkušnje. Tokrat smo se odločili jamo raziskati tudi nad Peklenščico. V kapniškem rovu, ki je v spodnji etaži tudi najbogatejši z jamskim okrasjem, se z Dragom, opremljena z eno baterijsko in eno karbidno svetilko, lotiva plezanja po navpični, s sigo prevlečeni steni, ki daje z izrastki, podobnim ledvicam, dobre oprimke. Karli ostaja spodaj in čaka, kaj mu bova povedala. Kmalu izgineva izpred njegovih oči. Zaposlena s premagovanjem ozkega rova, se dvigava vedno višje in višje. Naenkrat se med skalami odpre velik rov (danes Suwin rov). Po nekaj metrih plazenja po rovu, katerega dno sestavljajo pretežno odtrgane blatne skale, med katere noga rada zdrsne, prideva do roba stene. Pogledam v globino. Pri srcu mi postane neprijetno, ko zaslišim zamolklo bučanje potoka Peklenščka, ki kakšnih 20 m nižje teče proti izhodu. Zaznam tudi medlo svetlobo luči najinega so-tovariša, ki čaka na najino vrnitev. Na ves glas vpijem v globino in mu poskušam povedati, da je pot do naju zelo težavna in nevarna in naj raje počaka spodaj ali zunaj jame. Nekako uspe razbrati najino sporočilo, midva pa se podava naprej v neznano. Srce nama razbija od veselja, saj se zavedava, da sva prva človeka, ki stopata po tem čudovitem kapniškem svetu jame Pekel. Meter za metrom nama narava odkriva neoskrunjene lepote v obliki najrazličnejših kapniških tvorb. Toliko kapniškega bogastva do tega trenutka, odkar zahajam v podzemni svet, na enem mestu še nisem videl. Stalaktiti, stalagmiti, zavese, baldahini, sigaste ponvice in prekrasna jezerca so v najrazličnejših tvorbah in oblikah odsevali svojo čistost, nedotakljivost in željo po ohranitvi. Imel sem občutek, da me vsak kapnik gleda sovražno in neprijazno. Vse svoje življenje so bili sami, zdaj pa jih je nenadoma v njihovi samoti zmotil sij karbidne svetilke človeka, ki ima morda slabe namene. Morda bi bilo res tako, če ne bi imel spoštovanja do narave in njenih stvaritev, ki so še posebno v podzemlju nekaj izjemnega. Takšne in podobne misli se mi pletejo po glavi, ko stopam po deviških tleh novo odkritega rova. Mimo kapniškega baldahina prečkava stik dveh s sigo prevlečenih strmin. Pod nama režita dva brezna, ki samo čakata na najin nepravilen korak. Z vso previdnostjo uspeva premagati tudi strmino nad breznoma, ki je v podaljšku podobna smučarski skakalnici. Po tleh rova zagledava prekrasne sigaste ponvice, ki jih obdaja kitajskemu zidu podoben rob. Kristalno čista voda ustvarja optično prevaro in izgledajo kot prazne. Preko sigastih stopnic prideva do krasnega jezerca, v katerega segajo orglam podobne kapniške tvorbe. Po steni, ki ima nekaj dobrih oprimkov, uspeva splezati na drugo stran rova, ne da bi se zmočila. Pred nama se pokažejo tisti deli jame, ki so bili prej v temi. Vse stene so zalite s sigo, povsod same kapniške tvorbe, na sredi rova pa za nameček še čudovit steber. Najina ušesa prisluhnejo glasbenim intervalom, ki jih ustvarjajo počasi kapljajoče kapljice. Srce nama igra od veselja, ko gledava vse te lepote in kar verjeti ne moreva, da sva prav midva tista, ki jima je bilo dano odkriti ta svet novega dela jame Pekel. Poskušava najti še nadaljevanje, a v tem delu rova, ki se je končal z nekakšnim podorom kapnikov in zemljo, pot ni več mogoča. Glede na podor slutiva, da do površja ni več daleč (to se je pozneje tudi izkazalo, saj je tu sedaj izhod iz jame). Polna navdušenja nad odkritjem, se vračava po isti poti, po kateri sva prišla, in še enkrat doživljava vso lepoto teh podzemnih prostorov. Uro kasneje sva že zunaj in vsi skupaj veselo vriskamo in se veselimo res velikega odkritja, ki je še podkrepil željo in odločitev, da jamo uredimo za turistični ogled. To pa je že zgodba zase. D. Naraglav Herman Čater: Celjski grad, obdan z meglo ... Med fotografi, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo pri Fotografskem društvu Celje, je tudi Miran Orožim, ki je pripravil že nekaj samostojnih razstav in sodeloval na raznih skupinskih in fotografskih natečajih, tudi mednarodnih. Nazadnje je osvojil bronasto medaljo v Beogradu in zlato medaljo v Španiji. Ti uspehi so nedvomno posledica odločitve fotografske skupine o pošiljanju fotografij na domače in mednarodne tekmovalne razstave. Člani skupine Fotografskega društva Celje so že na prvih razstavah doživeli izjemen uspeh in kmalu postali najuspešnejša skupina v državi, pogosto pa so v samem vrhu na mednarodnih FIAP-raz-stavah (Mednarodna zveza za umetniško fotografijo). Skupina sodeluje z mariborskim Foto klubom, ki prireja strokovna predavanja in fotografske ekskurzije. S klubom so odšli za tri dni v Bratislavo na mesec fotografije. Za izobraževanje pa so poskrbeli tudi sami, saj so organizirali štiri delavnice za obdelavo digitalnih fotografij in dve delavnici za studijsko fotografijo. Vodil jih je njihov kolega Marko Rebov. Srečali so se z uveljavljenim slovenskim fotografom gospodom Kerblerjem in likovnim kritikom gospodom Gorupičem. Kot pravi vodja skupine Herman Čater, k njihovim uspehom veliko prispevata medsebojna pomoč in prijateljstvo. V skupinskem delu je velika moč in to je v slovenskem prostoru edinstven primer. Skupina je lani osvo- jila veliko število medalj in priznanj doma in v tujini, letos pa se uspehi nadaljujejo. Naj omenimo le tiste, ki so bili doseženi na mednarodnih razstavah. Poleg že omenjenega Mirana Orožima so priznanja in medalje prejeli še: David Brusnjak (častni trak v Beogradu), Marko Rebov (zlata medalja v Luksemburgu in častni znak v ZDA), Jure Kravanja (bronasta medalja v Luksemburgu, srebrna v Beogradu, tretja nagrada na mednarodni razstavi v Italiji ter uvrstitev na razstavo najvidnejših slovenskih fotografov, ki jo organizira Foto klub Maribor), Herman Čater (srebrna medalja v Beogradu, častni znak na Slovaškem) in Vinko Skale (častni znak v Beogradu). Med mladimi fotografi sta zelo uspešna Robi Horvat in Žiga Gričnik. Vsi omenjeni imajo veliko število sprejetih fotografij na FIAP-razstavah, kar je že samo po sebi velik uspeh, saj na natečaj pride po več tisoč del, izbranih za razstavo pa je le del teh. D. Naraglav Zlata Ivana in Janez Feldin Zlata Štefan in Marija Matko Zlatoporočenca Marija in Štefan Matko Z obreda civilne zlate poroke Med tiste, ki imajo srečo dočakati enega najbolj žlahtnih jubilejev zakonske zveze - zlato poroko, sta se zapisala tudi 75-letni Štefan in 73-letna Marija Matko, doma iz Rakovelj pri Braslovčah. Cerkveni obred je v župnijski cerkvi v Braslovčah opravil domači župnik Milan Gosak, namenjen pa je bil tudi vsem zakoncem, ki v letošnjem letu praznujejo okrogle obletnice svojih zvez. Za Marijo in Štefana so braslovški gasilci pripravili koridor vodnih curkov, skozi katerega sta morala slavljenca, kljub lepemu vremenu, z dežnikom. S tem so jima gasilski tovariši izkazali zahvalo za njuno več kot petdesetletno služenje v tej humani organi- zaciji. Zlata poročna gostija je bila v braslovškem gasilskem domu. Take priložnosti so seveda najprimernejše za obujanje spominov, posebno mladostnih. Tudi Štefan in Marija sta svatom nadrobila marsikaj iz sovjega otroštva in poznejših let. Povedala sta, da sta se rodila v Podvrhu pri Braslovčah, tam preživela svojo mladost, se poročila in kasneje kupila hišo v Rakovljah, kjer živita še danes. Imata sina in hčer ter vnuke, ki sta jih zelo vesela. Marija je delala v kuhinji vrtca v Braslovčah in se tam tudi upokojila, Štefan pa je svojo pokojnino zaslužil v Tovarni nogavic Polzela. Čeprav se jima je nabralo kar lepo število let, sta še vedno čila, vedrega duha, delavna in z veseljem skrbita za svoj dom. T. Tavčar Na turistični kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah sta imela zlato poročno slavje Janez Feldin - Vanči in Ivana Petrovčič - Ivica iz Liboj. Obred zlate poroke sta opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Karmen Lukman. Ko sta se pred petdeseti leti poročila, je bila vroča sobota, svatje pa so se odpravili kar peš na krajevni urad v Petrovče. Že sam začetek poroke je bil za današnje čase nenavaden, še bolj pa je bilo nenavadno to, da sta zakonca živela po po- roki ločeno. Kar leto in pol sta morala čakati, da se je lahko Ivica z malim Ladom preselila na možev dom v Liboje. Končno so lahko zaživeli skupaj in prvemu sinu se je pridružil še bratec Jani. Stanovanje je postajalo premajhno, zato so komaj čakali, da se bodo lahko preselili v novozgrajeni blok v Kasazah. Vanči je delal kot rudar v Rudniku Liboje, kasneje v Montani in nazadnje, do upokojitve, v Liku Liboje, Ivica pa je ves čas delala v Keramični industriji Liboje. Oba sta bila pridna in prizadevna delavca. Tudi v prostem času nista nikoli odklanjala pomoči sorodnikom, prijateljem ali krajevni skupnosti. Tudi sinova sta potrebovala vedno več pomoči, saj sta si ustvarila družini. Vedela sta, da sta nekje tati in stara mama, ki jima bosta vedno priskočila na pomoč in jima nudila varno zavetje. Na Brni-ci sta si Ivana in Janez zgradila počitniško hišico, tam je zdaj njun dom. Kot sta povedala, jima na njuni skupni poti ni vedno sijalo sonce. Toda znala sta povezovati jesen s pomladjo, znala sta prebroditi vse težave in vse skrbi, ki sta jih srečevala na tej poti, dolgi 50 let. V topel dom posije najmočnejši sončni žarki takrat, ko so zbrani vsi skupaj. Še posebno pa se razveselita malega sončka - pravnukinje Katjuše, ki jima polepša še tako žalosten dan in povrne tatiju vsaj malo zdravja, ki ga še kako potrebuje. T. Tavčar Ljubezen gre skozi želodec ... Jubilej vrta zdravilnih zelišč Ne vem, koliko vas je opazilo, da si lahko v Žalcu že dober mesec privoščimo tudi dobrote prave francoske kuhinje. V prostorih nekdanje Rib'ce je namreč nastala prava francoska restavracija z imenom La Violette. In po francosko romantična in privlačno nevsakdanja je tudi življenjska pot ustanoviteljev Violete in Georgea. Violeta Štojs je Slovenka, pravzaprav Šempetranka, Savinjčanka, George Veschambes pa Francoz. A spoznala sta se v Londonu, torej v Angliji. In kako sta se potem znašla v Žalcu? Pa pojdimo lepo po vrsti. Violeta Štojs se je rodila v Celju. Ko je bila stara deset let, so se s starši preselili v Šempeter. Izhaja iz precej gostinsko usmerjene družine, oče je preverjen gostinec, brat ima verigo gostiln. Doštudirala je na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in postala višji sanitarni tehnik. Leta 1990 se je odločila odpotovati v Anglijo, v London, da izpopolni znanje angleškega jezika. Prvotni načrt polletnega bivanja je potem podaljšala na 15 let. Po letu in pol »izpopolnjevanja jezika« se je odločila, da bo v tej državi tudi ostala. Čari svetovljanskega Londona in še vedno viktorijanske Anglije so jo prepričali. Da se je lahko tudi uradno zaposlila, je morala poskrbeti, da so ji priznali izobrazbo oz. slovensko diplomo. To ji je v kakšnih dveh letih tudi uspelo. Delala je kot državna inšpektorica za higieno hrane in kasneje kot svetovalka za področje higiene in varstva pri delu. Delo je bilo pestro, saj ni bila vezana le na eno podjetje, niti na en kraj. Kasneje se je posvetila delu v posameznemu hotelu. In tako jo je pot zanesla tudi v prestižni londonski hotel na Regents Streetu, Langham hotel, kjer je skrbela za obe področji, higieno prehrane in varstvo pri delu. Hotel, kamor so zahajale mnoge svetovne zvezde iz sveta filma, glasbe, športa, politike, sama se najbolj spomni predsednika Blaira, pa poznane igralke Angeline Jolie, je bil zadnjo usoden tudi zato, ker je tam spoznala Georgea. Francoz s privlačnim francoskim naglasom v angleškem jeziku je bil takrat glavni kuhar v hotelu in je skrbel za harmonijo kulinaričnih užitkov znanih in zahtevnih gostov in za to, da je bilo 50 hotelskih kuharjev pri pripravi hrane čim bolj uigranih. Francoz, ki je, kot sam pravi, kuhar za zaljubljene...v dobre okuse, je imel ravno tako burno kariero kot Violeta. Od leta 1988 je potoval in se preizkušal v kuhinjah restavracij, hotelov in križark, ki jim pripada sloves petih zvezdic, od Tajske, Amerike, Brazilije, Londona in Pariza. Sodeloval je s številnimi kuharji svetovnega slovesa in kuhal za mnoge znane in pomembne ljudi, kot so angleška kraljica, predsedniki Francije, Argentine, Mehike... Najbolj ponosen pa je na pripravo hrane za svetovno znanega pisatelja Stephena Kinga. George in Violeta sta se sre- čala nekje na sredi svojih popotovanje. A prava iskrica je preskočila šele, kje drugje kot v Parizu, kamor sta odšla na obisk. George je Violeto zapeljal s čudovito večerjo, harmonijo dobrega okusa, hrane in pijače ter izbranega okolja. In nekaj kasneje se je v ljubezni rodila Scarlett Anastasia Chlöe. Danes devetnajstmesečna deklica z an-gleško-francosko kombinacijo imen je bila tudi osnovni razlog, da sta se starša odločila za nekoliko bolj uravnoteženo življenje v Sloveniji. Pa tudi želja po tem, da začneta na svojem. Prijeten ambient za klepet »La Violette je dama, ki dobro ve, kaj hoče. Okusila je svet romantike, dobrih okusov in pariškega šarma. Zaljubila se je v najboljšega kuharja daleč naokoli in on se je odločil, da bo kuha le še zanjo in njene goste,« je zapisano v jedilnem listu francoske restavracije sredi Žalca, ki sta jo odprla pred dobrim mesecem dni. Ravno takšno, kot so bile najbolj prijazne točke njunega spoznavanja, s prijetnim okoljem, kjer francoski šarm tu pa tam odkriva tudi vpliv angleškosti, s prijazno, nežno in uglajeno Violeto ter malce skrivnostnim Le chefom Georgeom. In čeprav se Žalec ne ponaša s tako veličino kot kraji in metropole sveta, naj bo vir navdiha za najboljše nove recepte. Kdo ve, morda se bomo lahko v La Violette v kratkem sladkali s kakšno slo-vensko-francosko gurmansko specialiteto. Pustimo se presenetiti. Lucija Kolar Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je 16. in 17. junija praznoval 30-letnico delovanja vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin. Ob tem so pripravili pester in zanimiv dan odprtih vrat in druge spremljajoče aktivnosti. Prvi dan so v dopoldanskem času pripravili seminar, na katerem so s svojimi prispevki sodelovali priznani strokovnjaki s tega področja. Na njem so spregovorili vodja zeliščnega in aromatičnega vrta v Žalcu mag. Nataša Ferant, dr. Dea Baričevič z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Ignacij Janžekovič s Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, dr. Andrej Umek s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in Anton Jagodic s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Popoldne je bila osrednja slovesnost s prireditvijo Brstenje ter ogledom vrta in mikro pivovarne. Prireditev je obiskal tudi evropski poslanec Lojze Peterle. K prijetnemu in zanimivemu vzdušju so svoje prispevali številni razstavljavci in prodajalci izdelkov, narejenih iz zdravilnih zelišč. Ob tej priložnosti smo po občutkih ob praznovanju povprašali mag. Natašo Ferant. »Vsekakor eno veliko veselje in zadovoljstvo, da je ta vrt preživel teh trideset let in da sem lahko bila udeležena pri njegovem razvoju. Vedno ni bilo lahko, zato sem še toliko bolj vesela, da lahko danes praznujemo jubilej in da gledamo s perspektivo v prihodnost. Vesela sem tudi, da se je dinamika okrog vrta v letošnjem letu spremenila. Veliko zanimanje zanj je pokazala Občina Žalec, ki je tudi podprla naš jubilej, prav tako pa smo začrtali določene projekte tudi v prihodnje, predvsem v smislu turistične ponudbe Občine Žalec. Danes so stekli določeni pogovori tudi s predstavniki ministrstva Mag. Nataša Ferant med zelišči za kmetijstvo, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in tudi z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Na podlagi teh pogovorov naj bi vrt tudi v prihodnje predstavljal pomembno znanstveno-razis-kovalno ustanovo, hkrati pa bil pomembna turistična privlačnost.« V nadaljevanju pogovora osvetliva zgodovino vrta in sedanje delovanje. »Prvi začetki segajo v leto 1976, ko so trije možje, prof. Franc Sušnik (botanik), prof. Pavle Bohinec (farmacevt) in prof. Tone Wagner (agronom), hoteli uresničiti takrat morda drzne ideje o osrednji inštituciji za raziskovanje, pridelovanje, predelavo in uporabo zemljišč. Njim gre v prvi vrsti zahvala za naše uspešno nadaljevanje dela. Prav tako ne smemo pozabiti mojega predhodnika dr. Janka Rodeta, ki je to delo opravljal več kot devet let. Danes je zbirka zdravilnih zelišč in aromatičnih rastlin kar nekajkrat večja kot v začetku, ko je na vrtu raslo okrog 40 rastlin. Povezovanje s sorodnimi inštituti in botaničnimi vrtovi po svetu je prispevalo k hitremu širjenju števila rastlin, hkrati pa je v zbirko prineslo manj znane rastline. Vrt obsega danes 30 arov zemljišča in je razdeljen na dva dela. Del obsega kolekcijo domačih, tradicionalnih rastlin, drugi del je namenjen zeliščem za uporabo v kulinariki, poseben del vrta pa je zasajen tudi s strupenimi rastlinami. Naš vrt je mednarodno priznan, obdelujemo ga ročno in brez fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil,« še poudari Ferantova. Za zaključek spregovoriva še o tem, kaj obsega preučevanje rastlin. »Vsekakor je to opazovanje rasti in razvoja, občutljivost na bolezni in škodljivce, količina in kakovost pridelka, ugotavljanje ekonomičnosti pridelave in za nadaljnje razmnoževanje odbira najboljših tipov. K našemu delu sodi tudi svetovanje o pridelavi in uporabi zdravilnih zelišč in še marsikaj. Vsekakor ima vrt ves čas pomembno vlogo pri vzgoji, izobraževanju in osveščanju ljudi. Veliko in vse več ljudi prihaja k nam v času, ko je vrt odprt. To je od aprila do oktobra. V tem času je naj-lepši in najlepše dehti, odet je v pisano paleto barv in število obiskovalcev iz leta v leto narašča. Tega smo zelo veseli, še bolj pa bomo, če bo večja podpora za to naše delo tudi s strani države, ki doslej temu področju ni namenjala kakšne omembe vredne pozornosti, ki bi zagotavljala še uspešnejši znanstveno-raziskovalni razvoj, kot je recimo preučevanje tehnologij predelave. Hkrati s tem bi se morali na nivoju države tudi bolje organizirati za odkup zelišč oziroma imeti eno osrednjo organizacijo, ki bi odkupovala zelišča in s tem tudi spodbujala k večji pridelavi.« D. Naraglav Sveti Peter povezuje ljudi Koliko je v Sloveniji krajev in vasi, ki se imenujejo po svetem Petru, ni natančno prešteto, so pa najbolj znani Šempeter pri Novi Gorici, Šempeter Otočec in Šempeter v Savinjski dolini. Trije predstavniki teh krajev so se srečali pred leti in razpravljali o ideji, da bi se njihovi prebivalci srečali vsako leto in se tako podrobneje spoznali. Letošnje, že šesto srečanje je bilo v začetku junija v Šempetru pri Novi Gorici. Glede na to, da je vsako leto na srečanju več krajev s tem imenom, je organizacija precej zahtevna. V Hitovi dvorani v Šempetru pri Novi Gorici se je letos zbralo okoli 500 predstavnikov Šempetrov, Savinjčani so se tja odpravili z dvema avtobusoma. Dopoldne so si ogledali Vipavo, gostitelji pa so jih pred uradnim delom srečanja popeljali še na obisk Svete gore. Na letošnjem srečanju so se poleg gostiteljev in savinjskega Šempetra zbrali predstavniki Šempetra Otočec na Dolenjskem, Šempetra v Bistrici ob Sotli, Šempetra na Pivki, zamejskega Špetra in Svetega Petra iz Občine Piran. Prvič so se jim uradno pridružili še predstavniki Svetega Petra na Kronski gori iz Občine Dravograd. Po kosilu v Hitovi dvorani in pozdravu predstavnika organizatorja Marjana Veliščka so se Šempetrani in Šempetrci razdelili po interesnih skupinah. Gasilci so obiskali gasilski dom, šolniki šolo, športniki so se pomerili v nogometu, šahisti pa v šahu. Nekateri so se odpravili na krajši pohod, drugi na sprehod po Šempetru, kjer so si lahko ogledali tudi zlato poroko. Zvečer so se ponovno srečali v Hitovi dvorani, kjer so se predstavili vsi Šempetri oziroma njihovi predsedniki krajevnih skupnosti ali občin. O tem, kako pomembno je druženje in spoznavanje ljudi, ki živijo v krajih z enakim imenom, je govoril župan Občine Šempeter Vrtojba Dragan Valenčič. Domačini so pripravili kulturni program, za zabavo so igrali Primorski fantje s svojo Ivico, Savinjčane je spremljal ansambel Rimljani, Korošci pa so prišli s Šempetrskim šopkom. Podeljeni so bili pokali za dosežke na športnem področju. V malem nogometu so zmagali predstavniki Špetra, v šahu pa domačini pred Savinjčani. Ob tej priložnosti sta bili podeljeni tudi dve priznanji pobudnikoma srečanja: Jožetu Randlu iz Šempetra v Savinjski dolin ter Petru Bevcu iz Šempetra Otočec, ki se tokrat srečanja ni mogel udeležiti. Tretji pobudnik je bil Mar- jan Velišček. Jože Randl: »Ko smo se takrat trije možakarji dobili na Dolenjskem in že prej, ko sva se z gospodom Bevcem srečala na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, se mi niti približno ni sanjalo, da bo prireditev tako uspela. Tudi načrtovali smo jo bolj skromno, je pa bila, tako zgleda, ideja res dobra, dobro smo jo zasnovali in organizirali in prišli do današnjega nivoja. Za vsakega organizatorja je to precej zahteven zalogaj, tako da udeležbe najbrž ne bomo več zelo širili, je pa bojda še en Šempeter v Prekmurju, s katerim bomo skušali navezati stike.« Prihodnje leto se bodo Šempetrani in Šempetrci zbrali v majhni vasici Sveti Peter nad Piranom, kjer nimajo tako veliko dvorane, kot je Hitova, so povedali organizatorji. A so drugi dodali, da je skrb odveč, saj bodo gostje s sabo prinesli veliko dobre volje in sloge, to pa šteje največ. K. R. Savinjski Šempetrani na Sveti Gori Spomin na tragično nesrečo 12. avgusta 2006 bo minilo 60 let od tragične nesreče rudarjev v Premogovniku Zabukovica. Takrat je ugasnilo življenje sedemnajstih rudarjev. Iskrica, ki je vnela nevaren zemeljski plin metan, je povzročila tragedijo, kakršne premogovnik v skoraj 200-letni zgodovini obratovanja ni zabeležil. Usodnega dne je v delčku sekunde nehalo utripati srce šestnajstim rudarjem, sedemnajsti pa je umrl v celjski bolnišnici. Poškodovanih je bilo 22 rudarjev in večina izmed njih je zaradi posledic nesreče kasneje umrla. Leto poprej so bili pri vžigu metana udeleženi trije rudarji, od katerih sta dva umrla, eden pa je preživel. V nesreči pred 60 leti so življenje izgubili Lovro Brezo-vnik, Ivan Esih, Franc Hrastnik, Martin Kaš, Martin Kovše, Jože Ograjenšek, Jakob Pader, Karel Petre, Albin Pihler, Ivan Platovšek, Franc Selič, Franc Šeligo, Anton Štancer, Valentin Vajncerl, Rudi Veligošek in Anton Vrečar. Ivo Grobelnik je 50-letnici spomina na tragični dogodek zapisal: »Pred pričetkom nočne izmene je rudarski nadzornik v tako imenovani pre-zivnici med ostalimi rudarji preverjal prisotnost tudi tistih, ki se iz jame niso vrnili živi. Nikomur niso znane misli, ki so rudarje morda prevevale to noč. Kje so bile misli v trenutku tragedije? Mogoče pri ženi, otrocih, starših, dekletu ali pa, kako bodo preživeli »šiht« in se vrnili iz zabukovške jame k svojcem. Toda zahrbtni plin je opravil svoje. Zoglenela trupla, poškodovani deli telesa, zastrupitve z ogljikovim monoksidom so bili rezultat preiskave zdravniške komisije. V nesreči je omahnilo dvanajst kopačev, trije učni kopači in dva vozača. Najstarejši med ponesrečenci je bil Valentin Vajncerl, najmlajši Ivo Esih. Zaradi te tragedije je ostalo enajst žena brez mož, sedem staršev brez sinov, petindvajset otrok brez očetov, za ostale, ki so pomrli kasneje, pa ni podatkov. V črno vdeta pa ni bila samo Zabukovica, ampak vsa Slovenija, ki je sočustvovala tako s svojci umrlih, kakor tudi z ostalimi živečimi rudarji. Žalni sprevod 15. avgusta 1946, ki se je vil ob žuboreči Artišnici, je bil nepregleden. Pogled nad spremstvom, pogled na majhne otroke, na vdove ženske in dekleta, je bil izredno žalosten. V sprevodu ni bilo človeka, ki se mu ne bi utrnila solza žalosti. Zabukov-ška godba na pihala je svojim »kameratom« igrala žalostin-ke, žuboreča Artišnica pa se je poslavljala od pogumnih rudarjev, ki so hoteli z žuljavimi rokami obnavljati našo ljubo domovino...« Rudarska druščina na čelu z dr. Jožetom Hribarjem ohranja s svojim Rudarskim muzejem in drugimi aktivnostmi spomin na tiste čase, ko se je v teh krajih še rudarilo. Ideja za Rudarski muzej je vzklila v rudarski druščini KS Griže marca 2004. Odločili so se za ohranitev industrijske in kulturne dediščine rudarskega revirja Zabukovica-Liboje, ohranitev in negovanje rudarskega izročila in etnološke posebnosti teh krajev. Avgusta leta 2004 so odkrili Rudarski muzej v Kulturnem domu Svoboda Griže, lani avgusta so predali namenu Rudarski muzej na prostem pri OŠ Griže, v jubilejnem letu, 40-letnici po zaprtju rudnika in 60-letnici tragične nesreče, pa bodo zgradili Rudarski muzej na prostem v Zabukovici. Slovesnost ob tem dogodku bodo pripravili v mesecu avgustu, v času praznika KS Griže. Muzejski kompleks bo zajemal področje okrog nekdanjega centralnega jaška, pred nekdanjo rudniško obratno zgradbo. D. Naraglav Novo mesto prijetnih nakupov v . v Žalcu! Otvoritev prodajalne MERKUR VENDER, 29. junij, ob 11. uri Izberite najlepše za svoj dom in sodelujte v nagradnem žrebanju! Koliko m2 prodajnih površin ima nova prodajalna MERKUR VENDER? a) 600 m2 b) 1000 m2 c) 3000 m2 12. julija bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo prejeli: I 1. nagrada: televizor, PHILIPS, 21 PT 5401 I 2. nagrada: visokotlačni čistilnik na hladno vodo, LAVOR, Tiger | 3. nagrada: vibracijski vrtalnik, BLACK & DECKER, KR 500 RE KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Odgovor: Izpolnjen kupon oddajte v prodajalni MERKUR VENDER ali pošljite na naslov MERKUR VENDER, Šlandrov trg 1, 3310 Žalec. Upoštevali bomo le kupone, ki bodo poslani na dopisnici. Nakup ni pogoj za sodelovanje pri žrebanju. V žrebanju nagrad bodo sodelovali vsi kuponi, ki bodo prispeli na zgornji naslov najkasneje do ponedeljka, 10. julija 2006. Žrebanje bo izvedla tričlanska komisija v sredo, 12. julija 2006 v naši prodajalni. Nagrajenci bodo objavljeni v naši prodajalni od četrtka, 13. julija 2006 dalje. Hkrati jim bomo o prejeti nagradi poslali obvestilo po pošti. Nagrad ni možno zamenjati za gotovino ali drugo blago. MERKUR VENDER, Šlandrov trgi, 3310 Žalec, tel.: (03) 713 22 00 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 6.30 do 20.00 ob sobotah 7.00 do 15.00 MERKUR Sistem franšiznih trgovin Tekmovanje z naj starejšimi brizgalnami Moška... Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas, ki je eno od osmih društev GZ Prebold, je tudi letos Braslovč. Pri ročnih brizgalnah je letos tekmovala ena ženska ekipa, oblečena v krila in naglavne rute, in sicer ... in ženska ekipa Gornjega Grada organiziralo hitrostno gasilsko tekmovanje s staro gasilsko tehniko oziroma »Dirko s tanarbol’ tastari-mi brizgalnami« na ročni in motorni pogon. Letošnje tekmovanje je bilo že tretje po vrsti in je tako postalo že tradicionalno. S tovrstnimi tekmovanji želijo ohranjati tehnično dediščino gasilskih društev, hkrati pa je to priložnost, da sedanji rod spozna, s kakšnimi brizgalnami so gasili nekoč. Letošnje »dirke«, ki je potekala na prireditvenem prostoru ob reki Bolski, se je udeležilo trinajst ekip iz dvanajstih gasilskih društev. Osem ekip je tekmovalo z motornimi brizgalnami, pet ekip pa se je med sabo pomerilo z ročnimi gasilskimi brizgalnami, starimi tudi več kot sto let. Tudi letos so pri ročnih brizgalnah zmagali gasilci iz Šmarja - Sap, drugo mesto so zasedli gasilci iz Gornjega Grada in tretje gasilci iz ekipa iz Gornjega Grada, ki je bila izredno hitra in je po času prekašala tudi katero od moških ekip. Pri motornih brizgalnah so prav tako največ točk zbrali gasilci iz Šmarja - Sap, drugi so bili gasilci Pobrežja, na tretje mesto pa so se uvrstili gasilci z Gomilskega. Tekmovanje je povezoval David Stergar, strokovne komentarje o stari gasilski tehniki je dajal kustos Gasilskega muzeja na Vranskem Albert Predovnik, izvedba in merjenje časa pa sta bila v domeni sodnikov Gasilske zveze Prebold. Po stari gasilski navadi je po tekmovanju sledila gasilska veselica z Mladimi Dolenjci in bogatim srečelovom. D. Naraglav Telefon: 03/712 12 80 TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL Mercator center Celjska 7, Žalec Tel: 03/13 35 00 Delovni čas: ponedeljek-petek 9.00-19.00, sobota 9.00-13.00 avtor JANEZ K0RENT NAMAKANJE TELESA V VODI GLAVNO MESTO NIGERIJE KARAMBOL AM. Ml • KROBIOLOG (JONAS) KOBALT ZAPOREDNI ČRKI ABECEDE V V JUNAK ENEIDE, ENEJ NAŠA DIVJA MAČKA GENE KELLY DANILO ŠVARA PRITOK BALHAŠK. JEZERA LUKANA KJUŠU(J) PISATELJ ČAŠULE PEVKA RUPEL GORSKI PRELAZ V AVSTRIJI ODPADEK PRI PILJENJU UPAD MORSKE VODE TRAKTOR. PRIKLJUČEK ZA OBRAČANJE STARIN. OBLAČILO VNETJE LEDV. MEHA NEKD. INDIJSKI DRŽAVNIK (KRIŠNA) NEKD. SL. POLITIK (VITODRAG) NIZOZ. SLIKAR (NICOLAES) PREBIVALEC PARIZA ZUNANJI DEL UŠESA EVGEN JURIČ ZAPONKA, TROPSKI VIHAR ZDRAVILNA RASTLINA AVSTRAL. ROCK PEVEC NAJVEČJA LUKAV DALMACIJI AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (MARTIN) IZRASTEK NA GLAVI DAN. KOLES. (BJÄRNE) ANG. IGR. (PETER) ZGOD. MESTO V MAROKU TELESNI DELI, OBČUTLJIVI ZA SPOLNO DRAŽENJE MESTO V ROMUNIJI OB REKI SOMES STAR SLOVAN ZEVSOVA MATI OBVODNA KUNA REKAV SEVERNI ITALIJI NATRIJ STOPNJA PRIDEVNIKA ALI PRISLOVA SPOGLED- LJIVKA TELIČEK risba GREGOR SLEMENŠEK PREPRIČANJE V LASTNO VREDNOST MORIJA, POBOJ RAZ- DIRALKA NEKD. PREDSED■ NIK ZDA (HARRY) ZAVEZNIK PRVOTNA GR. MUZA PETJA VLADAVINA S SULTANOM NAČELU GRDOBIJA STARO-AZIJSKO LJUDSTVO DIŠEČA SMOLA ZA CERKVENE OBREDE NEGATIVEN ION UM. BOG. JEZE MESTO V J. KOREJI IRENA KOHONT IGRALEC CRUISE REVNOST SL.GLED. IGRALEC (SLAVKO) TV VODITELJ TREFALT ESKIMI LAT. IME ZA JANEŽ MESTO NA NIZOZEMSKEM OB WAALU NOJU PODOBEN AVSTRAL. PTIČ PESNICA ŠKERL ALJOŠA ŽORGA TELUR TV VODITELJ GALUNIČ OLGA ČEČKOVA PO- ŽREŠNOST NAKUP BAJKA GRŠKI OTOK MRHOVINAR IGRALEC GREENE AVTOHTONO PRIMORSKO BELO VINO AVSTRIJ. PISATELJ. (VICKI) ROMANU. ECA SOTESKA LAT. POZDRAV NORD. BOGINJA VEČNE MLADOSTI IT. PIANIST (ALDO) VOJVOD. PISATELJ (JANOS) GRČIJA (ORIG.) VULKANSKI IZMEČEK MAJHNO NASELJE DEL TENIŠKE IGRE GLASBENIK GARFUNKEL BRAZ.PIS. (PAOLO) OCVIRK ANTON HUDIČ (HEBR.) BOGASTVO GOZDOV TEMELJ, OSNOVA IGRALKA TAYLOR IGLAVEC EUGENE O'NEILL ZDA (ANG.) GLAVNI ŠTEVNIK NEM. POTOPISEC (ADAM) KIM NOVAK IT. OTOK MED KORZIKO IN ITALIJO DUŠEVNA MOTNJA JANEZ ERŽEN SODARSKO ORODJE SKORJASTI LIŠAJ RAZLIČNIH BARV NIZ. FIZIK (HENDRIK) SMUČARKA (URŠKA) ALBERT EINSTEIN ANNA OXA STIKALO S TIPKO NIZ. SKLADATELJ (PETER) " IGRALEC WELLES LIDIJA OSTERC RIHARD JAKOPIČ AVANS, PREDUJEM SLIKARKA KOBILCA VRSTA PROJEKCIJE ODISEJEVA DOMOVINA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utrpa - pokrovitelj VELTRAG, d. o. o., Matke 41, Prebold: ELEKTRO-STORITVE-IN-TRGOVINA-VELTRAG-POSLOVNO-STANOVANJSKI-OBJEKT-PUB- PRI-VESELEM-BIKU. Izžrebani nagrajenci: 1. Brigita Repič, Gotovlje 203, Žalec; 2. Manja Part, Dobriša vas 51/a, Petrovče; 3. Jože Živortnik, Polzela 232. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je CHAMPION LJUBLJANA, ki podarja za 1. nagrado vrednostni bon Champion (5.000 sit), 2. nagrada pas torbica (3.000 sit) in 3. nagrada denarnica Champion (2.000 sit). Nagrajenci boste nagrade ob predložitvi potrdila, ki ga boste prejeli na uredništvu, dvignili v Mercator centru na Celjski 7 v Žalcu. Rešitve križanke, samo gesla, pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa do 12. avgusta. Rešitev ne pošiljajte v mesecu juliju, ker bo uredništvo zaradi letnih dopustov zaprto. Kako omilimo negativen vpliv visokih temperatur na krave molznice? Za govedo je temperatura nad 20° C že visoka. Zaradi poletne vročine krave pojedo manj krme, zmanjša se mlečnost in vsebnost maščob v mleku, pogosto se poveča število somatskih celic. Krave so manj odporne. Če poletna vročina traja dalj časa, se pojavi nevarnost vročinskega stresa. Kako ukrepamo? V vročini pojedo krave manj osnovne - voluminozne krme. Pri temperaturah nad 25° C se lahko konzumacija zmanjša Strojni krožek Spodnje Savinjske doline je na avtopo-ligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji v soboto pripravil drugo srečanje strojnih krožkov Slovenije. Namen srečanja je bilo druženje, ki so ga popestrili z igrami, in prikaz ter predstavitev izpopolnjenih in novih strojev za spravilo krme strojne industrije SIP Šempeter. Udeleženci srečanja so se med sabo pomerili v pikadu z vilami, spretnostni vožnji hmeljske bale, vlečenju vrvi, pitju piva in postavljanju hme- Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 tudi za 40 %. Da ne bi prišlo do pomanjkanja hranilnih snovi, moramo kravam ponuditi krmila, ki so energetsko bogatejša in ki vsebujejo več v vampu nerazgradljivih beljakovin. To dosežemo tako, da povečamo dnevni obrok močne krme. Vendar pa se delež surove vlaknine iz osnovne krme ne sme zmanjšati pod 18 %. Če je delež strukturne surove vlaknine močno zmanjšan, se poruši pH-vrednost v vampu (nevarnost zakisanja). To se rado zgodi pri kravah z ljevk. Največ spretnosti, hitrosti in iznajdljivosti je pokazala starejša ekipa strojnega krožka Šaleške doline, pred starejšo ekipo strojnega krožka Spodnje Savinjske doline, tretja pa je bila ekipa strojnega krožka Slovenskih Konjic. Srečanja se je udeležilo približno 400 članov strojnih krožkov iz raznih krajev Slovenije. T. Tavčar zelo visoko mlečnostjo. To lahko preprečimo, in sicer je priporočljivo dodajati kravam po 150 g Na-hidrogenkarbonata na dan. Paziti moramo, da se krma v hlevu ne segreva. Podnevi naj ne bo v jaslih veliko krme, primerno je, da pripeljemo svežo krmo (prilast) v hlev dvakrat dnevno oziroma da večino krme pripeljemo v hlev zvečer. Govedo se prilagodi na visoke temperature tako, da zaužije krmo pozno zvečer, ponoči in zgodaj zjutraj, ko je temperatura nižja. Pozorni moramo biti pri krmljenju s silažo. Odvzem naj bo zadosten: vsaj 20 cm dnevno, rez naj bo čim gladkejša, silažo čim manj rahljamo, sicer prihaja do kvarjenja silaže. V vročini popijejo krave veliko vode. Zato je nujno, da poskrbimo za zadostno oskrbo s svežo vodo. Na kaj moramo paziti, če so krave na paši: ■ krave v vročini nerade hodijo, zato naj bodo poti na pašnik čim krajše. Če so živali blizu krme, je več pojedo. Tudi voda naj bo na pašniku. Ni dovolj, če dobijo krave vodo samo v hlevu, ko pridejo na molžo. • Primerno je, da pogosto menjamo kraj napajanja in krmljenja. Krave ne legajo na ista mesta , zmanjša se število klic. To je pomembno zlasti za zdravje vimena. • Krave naj bodo na paši največ 5 ur preko dneva. V času opoldanske vročine naj bodo krave v hlevu. Na paši UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Ulica Savinjske čete 4, 3310 ŽALEC S 03 713 68 80