Št. 41 (1574) NOVO MESTO Leto XXX četrtek. 11. oktobra 1979 Cena: 6 din I3. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Utirali so pot v bop svet S proslave na Osredku pri Krškem, kjer so pred 40 leti zborovali dijaki - skojevci Med množico ljudi, ld je v soboto, 7. oktobra, prisostvovala odkritju spominskega obeležja ob 404etnici konference slovenskih srednješolcev skojevcev in poveijenikov glasila ,.Slovenska mladina" na Osredku pri Krškem, je bilo največ mladih, ki imajo danes to sreč o, da lahko stopajo po uhojenih poteh. Na slovesnosti so domačini prisrčno pozdravili udeležence skojevske konference pred 40 leti: predsednika ZK Slovenije Franca Popita, Milana Pogačnika, Radima Visenjaka, Zvonka Sagadina, Antona Ar- fašistične fronte in njenem boju za boljši jutri, za mir in svobodo. : Zenška, Franca Sebjaniča in Milana Kerina. Ti so preživeli Mnogi so Padli v partizanih ali umili v okupa-totskih ječah. Konferenca na Osredku je trajala M dni, od 2. do 5. avgusta 1939. Bila je to prva vseslovenska konfe-, renca srednješolcev skojevcev. Na njej so se dijaki postavili ob bok delavskih in kmečkih vrstnikov ter sklenili okrepiti fronto napredne slovenske mladine. Odločili so se za sodelovanje s srbsko in hrvaško mladino ter navezavo stikov z mladino ^ega sveta. Skojevci srednješolci so odigrali v tistih časih pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske proli- Planinci in borci v nedeljo na Bohor Govoril bo dr. Brilej Na\B6hoqu bo v nedeljo, 14. °ktobra, velik planinski zbor. Ob 9.30 bo spominska do-vesnost v Srebrnem parku, kjer je bil pred 35 leti zbor aktivistov kozjanskega okrožja. Osrednja proslava s kulturnim sporedom bo ob 11. uri pri planinski koči na Bohorju. Letos namreč mineva 20 let, odkar so na Bohorju zgradili sedanjo kočo za planince in 25 let od ustanovitve planinskega društva Bohor Senovo. Slavnostni govornik najubilejnipri-reditvi bo dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodišča SRS in častni občan kiške občine. POZIV K ZMERNOSTI Zbori občinske skupščine v Brežicah so pozvali delovne organizacije, ki so glede na dosežen uspeh pretirano zviševale osebne dohodke, naj te čimprej uskladijo z resolucijo in samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in čistega dohodka po Panogah. Sprejeli so tudi pobudo predsedstva občinske konference SZDL o ustanovitvi sveta Za razvoj in ekonomske odnose pri tozdu Opekama. Tam namreč pogrešajo tudi kratkoročne ukrepe za sanacijo. Opekama °aj bi še ta mesec dopolnila sanacijski program in ga predložila skladu skupnh rezerv SRS zaradi podaljšanja sanacijskega kredita. j Protest Kočevja i NOVI SEKRETAR PANKRACIJ ZUPANC Na lrf. seji občinske konference Zveze Komunistov Črnomelj 2^ oktobra so naj več pozornosti posvetili aktivnosti komunistov pri pripravi srednjeročnega pro-grama občinskega razvoja ter razvojnih nalog v prihod-jem letu. Beseda je bila tu- S o pripravah na volilne konference v osnovnih orga nizacijah ZK, člani konference pa so poslušali še podrobno informacijo o uresničevanju stališč in sklepov OK ZK o preobrazbi bančništva. Ob koncu seje so za novega sekretarja KOK izvolili Pankracija Zupanca člana ZK od 1960. leta in člana sedanje občinske konference. .Mačehovski odnos' • Na skupščino SRS, njen j j izvršni svet in republiško j i skupnost za ceste je kočev- : j ska občinska skupščina po : { sklepu delegatov zborov j : skupščine naslovila oster : • protest. : • Poročali smo že o tem, da : • naj bi po osnutku spremem- : : be srednjeročnega načrta: • vzdrževanja in izgradnje j : Še posebno krivičen pa je J : osnutek sprememb načrta* 5 do posodobitve cest na manj • j razvitih območjih. j magistralnih in regionalnih • { cest imele kljub jasno spreje- • j temu dogovoru le še štiri j j občine v Sloveniji manj kot: • 50 odst. posodobljenih 5 : regionalnih cest. Med temi j : bi jih imela posodobljenih • { najmanj in sicer le 27,7 odst. • : kočevska občina. : V republiki je namreč na • j manj razvitih območjih • {posobodljenih 59,5 odst j • cest, v kočevski občini pa: • naj bi znašalo to povprečje j •le 18,3 odst Tak odnos do j j kočevske občine so delegati • ™za „več kot mače- j Slavnostni govornik je bJ glavni in odgovorni urednik Mladine Andrej Pengov, slovesnosti pa je prisostvoval tudi predsednik ZSMS Boris Bavdek. Domačini so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali razen šolarjev tudi člani godbe na pihala s Senovega. J. TEPEY SREČANJE V TRNOVCU V počastitev 35-letnice I. zleta bratstva in enotnosti bo občina Glina, ki spada v zletno območje Sisak, pripravila večje srečanje mladih iz krajev, ki sodelujejo n a priljubljen ih zletih. V Trnovcu, kjer je bil prvi zlet, se bo 13. in 14. oktobra zbralo okoli 600 mladincev in mladink iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Med njimi bo tudi desetčlanska delegacija iz novomeške občine. Predsedstvo SRS na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem ZGLED DANAŠNJIM RODOVOM - Na Osredku pri Krškem so na obronku gozda nad vinogradi odkrili marmornato ploščo z napisom v spomin na konferenco slovenskih srednješolcev skojevcev 1939. leta. Na počastitev obletnice je prišlo tudi nekaj udeležencev tedanje konference, med njimi France Popit, predsednik CK ZKS. (Foto: J. Teppey) 3. oktobra je obiskalo gradbišče krške jedrske elektratne predsedstvo naše republike s predsednikom Viktorjem Avbljem na čelu. Z investitorjem so se člani predsedstva pogovarjali o veliki zamudi pri gradnji tega pomembnega energetskega objekta. Do poskusnega obratovanja bo zamuda znašala najmanj dve leti. Prvi kilovati iz JE naj bi prišli šele jeseni 1981. Za zamudo je kriva ameriška dobaviteljica ključne opreme firma Westinghouse. Zamuda požira tudi krepke denarce. V času sklenitve pogodbe leta 1974 njg bi krška JE stala 7,5 milijarde novih dinarjev, po dosedanjih podatkih pa se bo ta znesek skoraj podvojil. Po razgovoru v JE so se člani predsedstva sestali v Labodovem rekreacijskem centru na Ruc-manvrhu nad Sromljami s krškim političnim aktivom. Znova: atomska elektrarna ni bomba Strokovnjaki na ,atomskem" zasedanju krške občinske skupščine: posamične zlonamerne govorice o atomski nevarnosti so le sad pomanjkljivega dela informativne službe jedrske elektrarne ____________________ Takšne seje pa še ne, so modrovali 3. oktobra delegati kiške občinske skupščine, ko so slišali, koliko doktorjev znanosti je med njimi. Tudi po vsebini je bila izjemna, saj se je zaradi svojega velikega pomena „atomska“ točka z bogato razpravo razvlekla v : označili i hovski' ure. „Po zaslugi ravno te jedrske je Krško postalo pravo svetovno mesto, pravcati kotel narodov in narodnosti iz vseh vetrov, pri čemer niso zabeležili ves čas niti enega omembe vrednega izgreda," je začel razpravo predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc. „Ni res, da bi radi zaradi tega velikega objekta prišli do infrastrukturnih rešitev in dru gjh koristi, kot je to predstavi! jav- nosti del tiska“ val. je odločno nadalje- UREDNIŠTVO V GOSTEH V sredo, 17. oktobra, bo od 17. ure naprej ekipa novinarjev Dolenjskega lista gostovala na SELIH - ŠUMBERKU Vse, ki bi radi kaj povedali o uspeh h, potrebah in težavah, vabimo, naj pridejo v osnovno šolo na naše uredništvo v gosteh. ________________________________________________________ Dr. Milan Čopič: „Če hočemo vse prav izpeljati, je treba izkoristiti vsak člen v široki fronti. Doslej smo o vsem predolgo govorili in premalo naredili. Predogi so sedaj dani, vzporedno s tehnologijo bi moralo kreniti tudi ostalo." Nedvomno gre Krčanom izreči vse priznanje ob resnosti in preudarnosti, s katero spremljajo gradnjo prve atomske centrale pri nas in tem delu Evrope. Marsikje po svetu se bijejo pred takimi objekti, v Krškem pa mimo razpravljajo. Vsekakor bo številna Westinghousova ekipa strokovnjakov lahko ponesla v svet tudi to ugotovitev. Krška občinska skupščina je o vseh problemih, ki so združeni s to velikansko naložbo (sedaj bo po že šestem popravku pogodbe ocenjena na 14 novih milijard dinarjev!) javno govorila že tretjič. To ni nepomemben drobec. Ko je o tem razpravljala republiška skupščina, so bili novinarji izključeni, v Krškem, kjer so marsikaj obravnavali bolj odkrito, pa vsaj za poročanje ni bilo omejitev. NOVOMEŠCANI V DITZINGENU V okviru sodelovanja med novomeško občino in mestom Ditzingen v ZR Nemčiji je minuli ponedeljek odpotovala v pokrajino Baden Wuerttember sedemčlanska delegacija OK ZSMS Novo mesto in tako vrni a obisk nemški mladini Novo-meščani bodo obiskali našega konzula, ogledali si bodo enega izmed slovenskih klubov, se pogovorili z zdomci, šolarji v dopoldanskem pouku za slovenščino, obiskali bodo eno izmed večjih tovarn itd. Življenja jemlje za svoj tragični sloves Sobotna prometna nesreča na avtocesti pri Biču je le še krona vsem dosedanjim rekordom žrtev na dolenjskih cestah. Verjetno je za krvavi dogodek slišal že vsakdo, ponovimo le, da je tragedija terjala smrt mlade štiričlanske turške družine, katere najstarejši član je imel vsega 25 let, najmlajša pa komaj dve. Vzrok silovitega trčenja s tovornjakom je bil viden na kraju nesreče samem: nepravilno in krajno neprevidno prehitevanje turškega voznika čez polno črto, ne upoštevaje prometne označbe na vozišču. Neučakanost, nervoza po dolgi vožnji ali morda kaj drugega? Odgovora ne najdejo niti novomeški prometni inšpektorji. Pač pa ugotavljajo nekaj drugega: Varnost na naših cestah iz dneva v dan peša Opozorila ne zaležejo, sankcije tudi ne, trkanje na zavest postaja nesmiselna Morija se nadaljuje. Najbolj logični izhodi postajajo popolnoma neučinkoviti. Dogodki zadnjih mesecev vlivajo strah v kosti šoferjev in ni jih malo, ki svoje avtomobile poslej puščajo doma. Kajti občutek, da voziš po asfaltu, katerega sleherna ped je že tolikokrat prepojena s krvjo, je strahoten Magistrala kot da se vsem grožnjam in opozorilom smeje v brk Sama - brez nas - ne bo ničesar spremenila. B.BUDJA Delegat Silvo Mozer iz Brestanice, kije med prvimi stopil na govorniški oder, je vnovič opozoril na veličino tega objekta. .Jedrska bo dala trikrat več energije, kot gaje leta 1950 vse dovensko elektrogospodarstvo ali letos 400 odst vseh instaliranih zmogljivosti Veličina tega objekta nalaga tudi vso odgovornost Zraščenost naših ljudi s tem velikanom po svoje ponazarja tudi osnutek predvidenega občinskega grba. V celoti podpiramo stališča našega občinskega izvršnega sveta in pozivamo ostale delegate,. naj storijo isto," je končal brestaniški delegat K besedi se je priglasilo več delegatov iz Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj. ,,Naši stroji ne bi tekli kot ura dan in noč, če bi naši strokovnjaki ne bivali v neposredni okolici tovarne," so si bili edini. To misel je povzel še marsikdo v razpravi, saj ne manjka govoric, kako bi se nekateri radi vozili na delo v Krško o V razpravi o JE so po vistnem redu sodelovali ugledni gostje: dr. Milan Čopič iz Inštituta Jožefa Stefana, dr. Samo Modic — direktor slovenskega Inštituta za medicino dela, rekreacijo in šport, dr. Ravnikar z republiškega sanitarnega inšpektorata, dipl. inž. Cdarič, direktor vodnogospodarskega inštituta, in dr. Vladimir Fatur, republiški podsekretar za energetiko. Kje so danes pri gradnji JE, sta delegatom in gostom med drugimi pojasnila direktor JE v ustanavljanju dipl. inž. Janez Dular in (Upi. inž. Matjan Gabrovšek. vse od Ljubljane, Samobora ali Zagreba. Dodobra je namreč izpričano, kako čuti in ravna kdo v tovarni, če je hkrati tudi krajan v krajevni skupnosti. Maratonska štiriuma razprava je znova izpričala, da gradijo res najvarnejšo enačico takšne elektrarne na svetu. Posamične zlonamerne govorice o atomski nevarnosti so, kot sta poudarila dr. Ravnikar in dr. Čopič, le sad pomanjkljivega dela informativne službe atomske elektrarne. (Nadaljevanje na 4. strani) V četrtek bo še pretežno sončno, v petek pa bo postopno poslabšanje vremena. Ob koncu tedna pričakujemo nekaj padavin. Slabše od tega ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Zahoti je zelo previdno sprejel predlog sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva naj sledi primeru Sovjetske zveze, ki je pripravljena umakniti iz Nemške demokratične republike 20.000 sovjetskih vojakov in 1000 tankov. Odmevi na to potezo, objavljeno med bivanjem Leonida Brežnjeva v Berlinu, so za zdaj različni - predvsem pa, ko! kaže, še neusklajeni in neuradni Vlade zdiodnc vojaške zveze, ki jih iapredlog kajpak najbolj zadeva in po mnenju nekaterih tudi obvezuje, se omejujejo na Pobuda Brežnjeva odmeva tradicionalno diplomatsko frazo, da je to pač trebapo-drobno proučiti in se šele potem odločiti Toda pri tem ne pozabljajo dodati, da ta umik sovjetskih vojaških enot ne bo bistveno spremenil razmerja sil v Evropi, kjer imajo Sovjeti, po ocenah pristojnih zahodnih vojaških krogov,še vedno izrazito premoč in to zlasti v topništvu in tankovskih enotah. PLOENA DEJAVNOST Medtem pa se je a Združenih narodov vrnil zvezni sekretar -za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na 34. zasedanju generalne skupščine. Sef jugoslovanske diplomacije je bil po običaju delaven tudi zunaj osrednje dvorane generalne skupščine, p kateri je sicer imel odmeven govor. Tako se je sestal s številnimi kolegi in z njimi izmenjal mnenja o sedanji politični situacgi, posebej pa še s predstavniki neuvrščenih dežel o dejavnosti neuvrščenih po šesti konferenci predsednikov držav ali vlad v Havani Udeležil se je tudi sestanka „skupine IT', na kate- rem je podrobneje razložil jugoslovanske poglede na ekonomske zadrege sodobnega sveta Dejavnost jugoslovanskega zveznega ministra za zunanje zadeve je imela ob vsem drugem še posebej naslednjo značilnost: potrjevati nujo, da gibanje neuvrščenih ostane pri svojih izvirnih načelih in da se ne odmakne s svoje neblokov-ske naravnanosti. Le tako bodo neuvrščeni zmogli ohraniti svojo sanostojnost in ostati upoštevan dejavnik v mednarodnh odnosih. OPOZORILO Kamboški princ Norodom Sihanuk je poslal vietnamskemu premieru pismo, v katerem mu predlaga pogovore, ki naj omogočijo „vmitev svobode in miru v Kampučijo. “ To pismo je kamboški princ, ki sedaj živi v demokratični republiki Koreji (nedvomno predvsem zato, da mu ne bi mogli očitati prokitajske naravnanosti -poprej je namreč dolgo živel v Pekingu), poslal kot .predsednik konferederacije nacionalističnih kmerov", organizacije, ki so jo nedavno tega ustanovili v Pjongjangu. V svojem predlogu Sihanuk opozarja, da bi negativen odgovor vietnanske-ga voditelja imel daljnosežne posledice in da bi ga prisilil, da ukrepa drugače S tem je prvič postala javno znana sicer že dolgo pričakovana akcija princa No-rodoma Sihanuka, da aktivneje poseže v dogajanja okoli Kampučije, ki je sedaj še vedno praktično okupirana Sihanukove ambicije so zelo verjetno v ponovnem prevzemu oblasti v domo- vi ru, kamor naj bi se vmtt ne kot predstavnik ali zagovornik vlade demokratične Kampučije, ki je padla pod naletom vietnamskih tankov in tudi ne kot predstavnik sedanjega režima marveč kot voditelje neke trebe strani, ki je ne obremenjujeta ne preteklost in ne sedanjost JANEZ ČUČEK PANIKA POVEČALA ŠTEVILO ŽRTEV - Na aten&em letališču je pred dnevi ogenj zajel letalo „DC—8“ Švicarke letalske družbe Swissaire, p d čemer je izgubilo življenje 14 potnikov, poročajo tuje agpndje. Ranjenih je bilo deset p otokov. Zadnji del trupa se je vnel takoj p o pristanku, potem pa se je zvistilo več eksplozij. Menijo, da so eksplodirali rezervoarji za gorivo. Navajajo tudi, daje letalo, ki je s 142 potniki in 12 člani posadke letelo na progi Ženeva—Zueridi-Peking, zdrsnilo z letališke steze. Za zdaj še ni znano, ali je bil to vzrok požara. Agencije poročajo, da je potnike v gorečem letalu zajela panika in da je bilo moida prav zato totiko žrtev. Letalo je pristalo na atenskem letališču tako kot je bilo predvideno, da bi ga napolnili z gorivom. Med potniki je bQo baje tudi okoli sto zdravnikov, ki so potovali v Peking na mednarodno konferenco. Vse žrtve so že identificirali. Med njimi ni Jugoslovanov. (Telefoto: UPI) Vse hibe plačamo v mesnici Posledice neorganizirane reje — preobilje ali pomanjkanje mesa — čutimo vsi Tržne oziroma odkupne cene živine že več mesecev hitro rasejo zaradi pomanjkanja mesa in so varstvene, ali kot smo včasih reldi, zajamčene cene pustile že daleč za sabo Mesarji sicer niso smeli podražiti mesa, toda — to se ob pomanjkanju vedno dogaja — mnogi prodajajo slabše kose za boljše, torej po prikrito višji ceni od odobrene. Gospodinje ga kupijo, če ga le dobijo, čeprav z njim niso zadovoljne. Nekateri menijo, da pomanjkanje živine prizadene le mesarje, ker jc morajo odkupovati po višji ceni, čeprav so cene mesa omejene, in porabnike, ker ne dobijo takega mesa, kot si ga želijo. Da porabniki večkrat plačajo slabše meso po ceni boljšega, taki ocenjevalci navadno spregledajo, češ daje to težko dokazati. Nadzor je res po manjkljiv, kajti tržnih inšpektorjev je premalo, kupci mesa pa za to niso usposobljeni. Da je splošna ocena utemeljena, pa potrjujejo predlogi mnogih porabnikov, češ naj zvišajo cene mesa, da bi v mesnicah lahko spet izbirali. Mesarji in porabniki mesa zavidajo živinorejcem sedanje razmere na trgu z živino, češ da pri visokih cenah pospravljajo lep dobiček. Kdor ima zdaj pitance naprodaj, je še lahko zado- voljen saj še pred meseci ni mogel računati, da bi zanje dobil toliko. Ta ugodnost, če jo lahko imenujemo tako v primerjavi s prejšnjo ceno, pa ne bo trajala dolgo. Močno so se AKTUALNA KARIKATURA NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED (.Dnemk.. ItMpna) | podražila tudi teleta in pujski, kar bo treba vračunati v novo prodajno ceno, ko bodo dopita-ni. Stroški bodo višji, kot so bfli za doslej dopitano živino. Stroškov pitanja ne sestavljajo le izdatki za krmo, temveč tudi za nakup telet in pujskov, ki jih je premalo vsakikrat, kadar ni dovolj mesa. To se dogaja v razvojnem krogu živinoreje, ki ga v neorganizirani reji ne moremo razbiti. Pomanjkanje mesa in prevelika ponudba pitane ži- vine se vsakih nekaj let izmenoma ponavljata. To povzroča hitro rast oziroma padanje odkupnih cen živine. Tako gibanje cen pa pospešuje ali omejuje nadaljnje pitanje pa tudi rejo plemenskih krav — zlasti še, če k temu prispeva tudi odkupna cena mleka — in posebno plemenskih svinj. Zato je manj telet, a še veliko bolj primanjkuje pujskov, kar jim ob ponovnem \zponu živinoreje močno zviša ceno. Ugodna odkupna cena pitancev, zrejenih v preteklih razmerah, spodbudi živinorejce k zvečanemu pitanju. V dobrem letu navadno napolnijo hleve. Čez dve leti je trg prenasičen s pitanci — s prašiči še prej — kar izkoristijo mesarji, da bi z znižanimi odkupnimi cenami nadoknadili vsaj nekaj tistega, kar so izgubili ob visokih cenah živine. Meso se seveda ne poceni. Porabniki le laže izbirajo boljše kose — pa še to je odvisno od dobre volje mesarjev. Slabosti take reje živine in oskrbe z mesom plačujemo vsi, čeprav ne ob istem času. Zakaj se torej ne bi dogovorili za načrtno rejo in oskrbo ter zmerno rast cen ki bi ustrezala splošnim gospodarskim razmeram? JOŽ E PETEK Televizijska oddaja o delavcih - kooperantih nas je „spomnila“, da še ne živimo v samoupravnem raju. Delavci v zasebni lasti - umiranje idealov, ki so bodrili duhaleta 1941. Oddaja nas je spomnila na ustavo, zakon o združenem delu: politični uradniki in samo uradniki so se spomnili, da menda že dve leti razpravljajo o tem problemu. Od kod naenkrat takšna volja, da odpravimo problem delavcev v zasebni lasti? Naj glasno govorništvo prikrije dejstvo, da, denimo, organi za notranje zadeve (tudi inšpekcijske službe) že nekaj let opozarjajo na ta problem in v skladu s svojimi pooblastili tudi ukrep rjo? „Kako je to mogoče?” Smo se v časnikih izmišljali zgodbe o „gazdah“, ki krožijo po Jugoslaviji, ter prodajajo delovno silo poceni, pod vsako ceno etike socialistične zdajšnjosti? Koliko resnice je v zgodbi, daje miličnik iz svojega žepa kupil sedem kilogramov kruha in ga razdelil med „delovno silo“ na železniški postaji, ki je čakala na ,,gazdo“? Pravijo, da veliko... Kakorkoli že, potrebno je ukrepati. Bolje sedaj kot nikoli. Brez novih resolucij, sporazumov ter ostalih, ,,vrednostnih“ papirjev. Določila ustave so jasna. Tiste delovne organizacije, ki so zagazile v nečedne kooperantske pogodbe, tamrgo, od kod naj vzamejo delovno silo. Zveza komunistov Slovenije vedno ostreje potiska v obredje vprašanje odgovornosti. Zastavljeno je vprašanje o učinkovitejšem delovanju samoupravnih skupnosti. Zastavlja se torej tudi vprašanje o skupnostih za zaposlovanje v tistih republikah in pokrajinah, od koder doteka največ „koop tirane" delovne sile. Končno bi morale prav te ide ati možnosti za zakonito zaposlovanje, tesneje morajo sodelovati s tistimi delovnimi organizacijami, ki potrebujejo zdaj več, zdaj manj delavcev na gradbiščih. „Osuplost“ nad perečim problemom mora zamenjati akcija in nobenega dvoma ni, da bo učinkovita. Moti zgolj to, da smo kljub opozarjanju tako dolgo čakali in lahko nas skrbi dejstvo, da so bfla opozorila zvečine mrtvoudna Za v predal. Človeku gredo lasje pokonci, če pomisli, kaj vse se „skriva“ v predalih, a bo slej ko prej planilo na plan, namesto da bi vozle razpletali mimo, potrpežljivo, toda vztrajno in vsak dan. Človeka je strah, ko dobi, denimo, na vprašanje , jcako je to mogoče, saj imamo toliko teles, ki so zadolžena za reševanje tega ali onega problema" odgovor, da je to pač naša posebnost in naš družbeni red, ki ni v ničimer primedjiv z drugimi sistemi in tako dalje in tako naprej. Količina ,,organov" nima prav nobene zveze s svobodno samoupravno iniciativo. Med anarhičnostjo in samoupravo ni enačaja. Samoupravljanje, pravi Edvard Kardelj, daje največje možnosti tudi za izostritev osebne odgovornosti. Nekaj malega k tej izostritvi mora prispevati tudi razplet morečega problema delavcev v zasebni lasti... MILAN MEDEN tedenski mozaik V IT ALI JANŠKEM MEST« TORINU SO ZNOVA odjeknil teroristični streli. V razmik11 pičlih desetih ur so nasilneži ‘V podtalnih organizacij „Rdeč* brigade“in „Prva linija" streljtf na dva uslužbenca in ju, na ste čo, le ranili Toda način, kak' so izvedli ta atentata, je v Italf izzval nov val zgražanja. Uslui benca podjetja „Prasi“ so nN»' reč zaustavili sredi ulice s trik* nim sinom v naročju. ,J*ost# otroka na tla, zakqj ranii bomo, ker si ti na vrsti", dejali teroristi. In ko je nesrečni oče to storil, so ga z dvema st* loma v noge podrli na tla, na« pa med smehom nemoten' odšli To se je zgodilo sredi To rina, mesta, ki si je zaradi de javnosti politični! teroristov pff doblo nedaven rekord kot n tj bolj nasilno mesto Italije. V njem so samo lani opravili 10S atentatov, žrtve pa so bile n# pogosteje novinarji, sodniki poslovni ljudje in policiji Zaradi tega so lokalne oblasti zaprosit za pomoč vlado v Rimu, ki jf obljubila, da bo podala v Torino kot pomoč lokalnim potirijslrio1 siam 2000 policajev v civl«-Toda opazovalci dvomijo, če bo to kij prida pomagalo in se bet nadejajo koristi od nekega drv gega ukrepa. Torinska policija st je namreč odločila, da bo bolj kot doslej prosila za pomoč it sodelovanje meščane. ProsjojBii naj policiji sporočijo vsako ne navadno malenkost, ki bi j° opazili v okolju, kjer živijo Policija meni, da bo tako najlak izsledila zločince, ki so očitn' zelo dobro organizirani in 0 katerih je že precej podatki Tako po statistikah torinske policije skorij nikoli ne napa dajo v nedeljo ali soboto it večino svojih napadov zagrešijo med drugo uro zjutraj in deveto dopoldne: Toda kje in kog» bodo napadli, ostaja še vedno neznano . . . Premalo pd datkev ______ ZA KONEC PA SAMO SE INFORMACIJA, da ima tudi nekdanji predsednik Richard Nixon velike težave in to zaradi stanevanja. Kupiti želi namreč dvan^jstsobno st«novNnjo v Tfti* Y>ed katerimi je najvažnejši kalij, ki po^iešuje odstranjevanje ^odjivih snovi iz človeškega organ Ema. Na njem sloni posebna grozdna kura, grozdje pa je zaradi blagodejnih zdravi litih učinkov obvezni sestavni del mnogih diet. Spisek koristnih snovi pa s tem še ni izčrpan. Grozdje vsebuje zdravilni kalijev bitartrat, ki pospešuje delovanje žolčnika in je ®vrstno odvajalno sredstvo. Dragocena sestavina so tudi encimi ® fermenti, grozdje priporočajo tudi kot primemo hrano za shujšan je, saj s svojim hitrim delovanjem preganja občutek lakote. telesu daje dovolj energije, hkrati pa pospešuje razgrajevanje majfiob. V ljudskem zdravilstvu je že od nekdaj znano kot odli-,en usmerjevalec delovanja prebavil, zdravniki pa ga priporočajo tudi zoper nekatere kožne bolezni, zlasti razne izpuščaje. Grozdje dobro deluje tudi proti nekaterim sodobnim boleznim, “hemu morilcu visokemu krvnemu pritisku in proti poapnjenju žil. Ždi pri nas ne pridelujemo dosti nemiznega grozdja in smo Predvsem odvisni od uvoza z juga. Kljub mnogim priporočilom Podcenjujemo pridelovanje grozdja za zobanje in premoremo le nekaj sort (žlahtnina, muškat, radgonska ranina), ki so za to pri-^me. Ne znamo si povsem razložiti, zakq je tako. Inž. M. L. faze pa je tozd ..Prašičereja” sklenil s tozdom Ljubljanske mlekarne v Kočevju in tozdom Mesoizdelki (Škofja Loka) samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. To je bil eden prvih takih sporazumov v Sloveniji, ki je temeljil na osnovi določb zako-na o združenem delu. Za Kočevje pa tako sporazumevanje ni novost, saj so že prej delavci Kmetijskega gospodarstva iz Ljubljanskih mlekarn zgradili skupaj obrat za predelavo mleka v sire v Kočevju, s podobnimi sporazumi pa je bilo v Kočevju zgrajenih še nekaj tovarn N S s s s s s ! * s * s 5 SODELOVANJE OBČIN -Sporazum o skupnem delu in financiranju so podpisali minuli teden v Kočevju. (Foto: Primc) Skupni računalnik Velika pridobitev za kočevsko in ribniško občino 4. oktobra so v Hotelu Pugled v Kočevju predstavniki OZD in občinskih skupščin občine Kočevje in Ribnica podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za ustanovitev,.Medobčinskega računalniškega centra” (MORC> Podpisnikov je 12: Avto Kočevje, GG Kočevje, Inles Ribnica, Itas Kočevje, KG Kočevje, LIK Kočevje, Melamin Kočevje, RIKO Ribnica, Zidar Kočevje, Oprema Kočevje in obe občinski skupščini V imenu MORC pa je sporazum podpisal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev MORC Jože Novak. V razpravah in pripravah na ustanovitev, ki trajajo že vse od februarja lani, sov obeh občinah ugotovili, daje tak center potreben, saj se povsod kažejo vedno večje ziiteve po avtomatski obdelavi podatkov. Za ustanovitev bodo podpisniki za začetek združili 4 7,5 milijona dinarjev. ^ MORC je objavil tudi že razpis za računalniško opremo in dobil doslej pet ponudb, pričakujejo paše nekatere. V polnem razmahu so tudi priprave za gradnjo večnamenske poslovne stavbe v Kočevju, v kateri bo tudi MORC. Gradnja se bo začela v začetku prihodnjega leta, dokončana pa bo do konca le ta. J. P. Ovce na Bohor in Gorjance Na ravnini več prašičev Z nazadovanjem živinoreje v krški občini se pri Agrokombinatu nočejo sprijazniti. Prepričani so, da bodo skupaj s kooperanti prebrodili trenutno krizo in povečali število pitancev, mlekaric, in prašičev. Zlasti prašičereji se bodo znova posvetili, ker je najbolj nazadovala. Kmetje so se prašičev otresli, ker niso imeli dohodka. Hrana zanje se je močno podražila, kmetje pa se niso dovolj hitro preusmerili na lastno krmo. Seveda jih tudi to ne bo rešilo, če se cene ne bodo popravile njim v prid. V hribovitih predelih Gorjancev in Bohorja nameravajo začeti z ovčerejo. Prepričani so, da se bodo ljudje radi odzvali, če jim bodo prikazali prednosti zaradi razmeroma majhnih investicij v nakup osnovne črede in postavitev hlevov, kakor tudi zaradi preprostejšega izkoriščanja pašnikov in košenic v hribovitih in odročnih krajih. J.T. cm * * * s * s * * * ! I S ! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja:Tit Doberšek Po končani trgatvi, ko imamo mošt v sodih in nam vre pod vrelno veho, je potrebno večkrat pogledati Kako se obnaša mošt v sodu Lahko se namreč zgodi, da se je vrenje mošta nenadoma ustavilo. V tem primeru moramo takoj poiskati povzročitelja te motnje. Če mošt noče vreti zaradi premočnega žveplanja mošta, ga je treba takoj dobro prezračiti s pretokom z dostopom zraka in po pretoku moštu dodati takih čistih vinskih kvasnic, ki prenesejo več žvepla (dobimo jih pri pristojnih zavodih ali že razmnožene v najbližji družbeni kleti). V primeru da se je vrenje mošta ustavilo zaradi hladnega mošta in hladne kleti, je treba mošt ponovno ogreti Ce mošta nismo pravilno žveplali, se lahko zgodi, da citro-nove kvasnice v moštu prevladujejo in ne dovolijo vrenja pravim vinskim kvasnicam. Ta pojav spoznamo, če ugotovimo, da mošt ne vre, čeprav je dovolj topel in ni močno žveplan. Citronove kvasnice povrejo le del sladkorja, vrenje je v tem primeru nepopolno in se je ustavilo. Da dosežemo popolno povre tje, je treba v tem primeru mošt ponovno močno zažvepla-ti, in to do take mere, da uničimo prav vse kvasnice, to je škodljive in koristne. Nato mošt pretočimo in po pretoku, pri katerem smo mošt prezračili, obvezno dodamo čiste vinske kvas-nice, ki prenesejo več žvepla, saj je sedaj mošt sterilen in je dodatek čistih vinskih kvasnic nujno potreben. Pozno škropljenje vinograda s škropivom mikodifolom je prav tako lahko vzrok, da mošt ne vre, oziroma slabo vre, čeprav je toplota mošta ustrezna. Tudi tu si pomagamo z dodatkom čistih vinskih kvasnic. Glavna vinogradnikova naloga je skrb, da mošt v sodu neovirano vre in da s pravočasnimi posegi prepreči vsako oviranje vrenja. Le popolno po vrel mošt jamči, da bo vino dobro in stabilno. Dokipevanje moštov tinovanje mar- Po končanem burnem vrenju, ki traja od 6 do 1 o dni, začno padati droži na dnu soda, mošt pa od tega časa dalje še vedno mirno vre ali dokipeva. To počasno dokipevanje ali počasno vrenje traja 6 do 8 tednov in šele nato se mlado vino začne čistiti - iz mošta je nastalo vino. Ker se čas končanega dokipevanja konča približno ob prazniku ljubega Martina, vinogradniki ta proces dozoretja mošta v vino proslavljajo. Ker ostane po burnem vrenju sod nad moštom prazen se na površini nepopolno povre lega mošta lahko naselijo škodljive glivice kana, posebno če je mošt alkoholno bolj šibak, ali pa četo glivice ocetne kisline. Da preprečimo razvoj škodljivih glivic, sod po burnem vrenju dolijemo z isto -sorto mošta. Po dolitju na sodu še vedno pustimo vrelno veho, ker mošt še dokipeva in iz soda še vedno uhaja ogljikov dvokis, ki ga je pri dokipevanju sicer manj kot med burnim vrenjem, vendar tudi temu plinu moramo pustiti prost izhod skozi vrelno veho. Vrelne vehe odstranimo šele po končanem dokipevanju ko se vino zbistri, in tedaj sod do pilke dolijemo. Kontrola zdravstvenega stanja mošta z večkratno pokušnjo je potrebna ves čas burnega vrenja in dokipevanja mošta. Kontrola nam lahko pravočasno odkrije zelo neprijetne napake bodočega vina. Najpogostejše napake so: Vonj po hraplovem vodiku (gnilih jajcih). Vzrok je lahko v močnem žveplanju trt, ko deževje pred trgatvijo ni dovolj izpralo žvepla z grozdja. Tudi močno gnojenje s hlevskim gnojem lahko pusti na grozdju to neprijetno napako. Vonj in okus po gnilobi, če je bilo med grozdjem več gnilega grozdja in tega nismo ločili od zdravega grozdja ter ga posebej predelali Grenkoba motal ki je posledica tega, če iz kadi, v kateri je vrela drozga iz rdečega (modrega) grozdja (žametoBčinskemu prazniku. Nastopili smo z-recitž^ijami in pesmimi. Nato ie^bife pionirska konferenca. Prej-žnia pt«,cjsad£.ica PO Anica Štimec je POročaja q preteklem delu. Ugotovili Smb, čia.je bilo v redu opravljeno. S ; tajlriHTi*'Volitvami smo izbrali Anico .-Selan .za novo predsednico PO „Stružnica". Sprejeli smo predloge za delo v prihodnjem letu. Delegacija je ‘s konference odnesla šopke. rožc k spomeniku NOB na •Žabjak iriina pokopal išče. Po malici smo na Jolskem igrišču uprizarjali razne zatjavne’igre. \ ‘ tATJANAPIRŠIČ, 5. razred S OŠ VAS-F AR A DELAJC KLJUB TEŽAVAM števila članov šentjemejskega taborniškega odreda Samotni hrast seje precej povečalo. Zdaj smo razdeljeni v oseiji vodov. Primanjkujejo nam izkušeni vodniki, zaradi dvoizmenskega • pouka in pomanjkanja prostora pa imamo težave tudi s pripravo tedenskih sestankov. Kljub temu že redrio delamo, sredi oktobra bomo izvedli daljši pohod na Gorjance, sodelovali pa smo že v akciji NNNP. MATEJA CEKUTA KONFERENCA IN KULTURNI PROGRAM Ob dnevu pionirjev smo učenci novomeške OS Milka Sobar—Nataša Pripravili konferenco našega pionirskega odreda. Pregledali smo delo v prejšnjem šolskem letu ter sprejeli nwe naloge in izvolili odbor odreda. Nato so v kulturnem programu sodelovali recitatorji in pevski zbor. MATEJA LEGAN Pero kot orožje Ob akciji NNNP so izšla mnoga šolska glasila V primeru resnične nevarnosti, naravne nesreče ali sovražnikove dajavnosti se bo pri nas zganila strašanska moč, moč, ki je po zunanjem videzu sicer skromna, krhka, a zmore čudesa. Zganila se bodo peresa! Pravočasna informacija, spodbudne besede, navodila, pesmi, risbe, poročila - skratka vse, kar lahko spravimo pod širok plašč pisane in tiskane besede - bo prispevalo svoj delež k uspešnemu odporu, pomoči in ukrepanju. O tem smo se lahko prepričali med potekom republiške akcije NNNP. Pohvalno je še posebej, ker so po peresu segli najmlajši, to so tisti, ki se še vzgajajo, mlada drevesca, katerih rastje mogoče z dobro nego okrepiti, da zrastejo v trdna in čvrsta drevesa. Na številnih šolah so izdali posebne številke svojih glasil, vanje pa natresli veliko spodbudnih besed. Pionirji so v glasilih skrbeli za poročanje o dogodkih, sestavili so prispevke, v katerih so poudarili osnovne vrednote naše družbene ureditve, napisali so priložnostne pesmice, sestavili gesla, pisali samostojna obvestila itd. Pokazali so veliko mero domiselnosti, kar bo v primeru resnične potrebe še kako važna sestavina v raznoliki družbeni samozaščiti. Naštejmo samo nekaj šolskih glasi, katera so pionirji do sredine prejšnjega tedna poslali na naše uredništvo: Brstje - mirenska šola, Naša pot — Šentjernej sk a, Prvo cvetje - dragatuška, Z bregov Krke - žužemberška, Preproste besede — šentruper-ška, Krošnja - ribniška Tudi šolarji pripravljeni Sirom po Dolenjski so učenci sodelovali v akciji NNNP Obrambni dnevi, posebne številke glasil, mitingi V akcijo NNNP so se množično vkjučili tudi učenci dolenjskih osnovnih in siednjih Sol. Kar zasuli so nas s pismi, v katerih pišejo o svoji obrambni pripravljenosti. DEJAN GABRIČ piše, da so žu-žemberški osnovnošolci pripravili obrambni dan. Po vnaprej določenem načrtu so usklajeno delovale enote kurirjev, opazovalcev, obveščevalcev, diverzantov ininforma-tivno-propagandna skupina. Izkaza-v!Se je, da so dobro pripravljeni ter bl se znali izogniti najhujšemu v primeru hudih naravnih nesreč in voj-ne- Obrambni sposobnosti je bila Posvečena tudi posebna številka gla-s«a Z bregov Krke. Obrambni dan so pripravili tudi novomeški gimnazijci. Šolo so oble-P*i z gesli, ki so dijake spodbujala k ®kciji, ob zavijanju sirene, kije opo-&ujala na nevarnost zračnega napa-Pa so skupaj s profesoiji izvedli evakuacijo. Zbrali so se v Kettejevem drevoredu in se odpravili na orientacijski pohod. KSENIJA “REGAR poroča, da so se spotoma Preizkusili v metanju bombe, določanju azimuta, ^poznavanju zdravilnih rastlin ipd., izdali pa so tudi posebno številko Stezic. Sentjemejski šolagi so tekmovali v metanju bombe, na orientacijskem Pohodu so odkrivali sovražnika, ^postavljali kurirske zveze ter delo-v vaških pododborih za SLO, P* in IPD v krajevni skupnosti Po oesedah SUZANE POTOČAR so pili dejavni tudi fotografi, taborniki “J uredniški odbor glasila Naša pot, ■o je izdal posebno številko. Po obvestilu, da se razšiija stru- _ Pen plin, so se učenci krške OS dr. Mihajla Rostoharja umaknili na Srenu«, ker pa je močno deževalo, so se vrnBi v šolo. FRANCI ZUPAN-piše, da so nato obnovili znanje* ki bi jim prišlo prav v primeru Pravih katastrof. Govorili so o mo znostih prehrane v vojnem času, o 2aklonišcih, orientaciji s kompasom, Pomerili pa so se tudi v metanju bombe, streljanju z zračno puško, v dajanju prve pomoči itd. Vse naloge so opravljali zelo vestno. Več artiških šolarjev nam je pisalo o tem, da so po končani akciji NNNP tudi oni sodelovali v kultur-nem programu, o namišljenem poža-v Dečnem selu, ki so mu bili gaseči hitro kos, izkazali pa so se tudi Pripadniki RK, ter o posameznih nalogah, ki so jih med akcijo učenci Zadovoljivo opravili. SONJA BERNARD iz Leskovca Poroča, da so na znak sirene morali ^pustiti šolsko stavbo, po zaključku uspešne akcije pa so pripravili rating s kulturnim programom in sPortnimi srečanji. imenu krmeljskih šolarjev je ■v obrambni dan popisala IRE- DISCO NA DVORU - Med klubskimi dejavnostmi dvorskih mladincev je najbolj živahno ukvaijanje s plesom. Mladi so obnovili spodnje prostore bivše žage in v njih uredili pravcati disco, v katerem je poskrbljeno za dobro glasbo in dobro počutje. Še posebno zanimivo bo v dvorskem discu to soboto zvečer, ko bo gostovala ljubljanska Diskoteka, pripravili pa bodo tudi šaljiva tekmovanja. (Besedilo in foto: Slavko Mirtič) EKSPLOZIJE IN POTRES Za Novomeščane je akcije NNNP zaenkrat konec, ostaja pač le stalna pripravljenost, zato mislim, da so „ napori” delavcev m velikem gradbišču pri IM V povsem odveč. Ne morejo nas presenetiti, pa četudi si vsake to liko časa v tednu privoščijo strašljivo eksplozijo, ki jo spremlja obču mo drhtenje tal. Starejši občani se sicer, preplašijo, pa tudi kak mlajši občan jadrno zbeži iz hiše, misleč, da je potres, vendar so to izjeme. Ostali se ne damo presenetiti pa pika! MILAN KLUN Novo mesto Še o »hlapcu Martinu z Dolža” Pripombe Kobetovih k reportažnemu zapisu objavljenemu v 143. Prilogi DL Na sestavek-, objavljen v Dolenjskem listu pod naslovom ,.Hlapec Martin z Dolža”, sem dolžan dati pojasnilo: V članku lepo piše: „Še tisto malo negotovosti in nejevernosti, ki sta ovijali njegovo vsebino, so razkrile prijazne, s slamo krite dolške domačije”. Tu pravite je nastajala vaša zgodba. Da, že to vam lqfiko veliko pove. Tu se zbirajo in razna- V njihov ~.......... .... ^ __ NA PELKO Na akcijo so se dolgo pripravljali, zato jih alarm ni presenetil, vsak je vedel za svoje dolžnosti. Med umikom v gozd so imeli največ dela člani skupine za prvo pomoč, ki so morali pomagati ranjencem. Nato so izvedli orientacijski pohod, zbirali podatke o poteku akcije v krajevni skupnosti ter izdali izredno številko glasila Utrinki. MOJC A TOMC piše, da so mladinci iz Priinostka prispevali svoj delež k obrambnim pripravam z urejanjem avtobusne postaje. Štirinajst jih je zgrabilo za krampe in lopate m traktorista sta imela precej dela z odvažanjem zemlje. Z obrambnim dnem so svojo pripravljenost preverili tudi metliški šolarji. DAMJANA BAJUK piše, da so se na znak za letalski napad urno umaknili iz šole, učenci so v pritličju poskakali kar skoz okna, in se zatekli za zaklonišče. Ko je nevarnost minila, so si ogledali gašenje požara, nato pa so se udeležili mitinga- Pestro je bilo v Kapelah; IVANKA CERJAK je podrobno popisala s kakšno zavzetostjo so v akciji NNNP sodelovali krajani, med njimi tudi učenci, ki so ob potresu zapustili šolo in pouk nadaljevali v naravi Slavi Kocjančič poroča, da so učenci novomeške OS Milka Sobar-Nataša v okviru akcije NNNP preizkusili, kako bi potekal pouk v primeru sovražnikovega napada ali hude naravne nesreče. Tako so bili šolarji razdeljeni v štiri skupine in imeli pouk v prav toliko krajevnih skupnostih. Učili so se v gozdu ali pod kozolci, imeli so sttažaije in ku-rirje, ob znaku sirene pa so se pred letalskim napadom umaknili na varno. Po pouku je vsaka skupina pripravila miting. Mladinci iz Podbočja so obrambno pripravljenost združili z delovno akcijo. Milen Kuhar piše, da jih je 25 urejalo grobove žrtev fašističnega nasij a. Za zaključek še povzetek pisanja MARTINA LUZARJA iz Gabeija. On meni, da so akcijo NNNP sprem-_ ljale tudi stvari, ki bi se jim z boljšim obveščanjem lahko izognili. Tako ^a se je zgodilo, da so ponekod ljudje s strahom pričakovali velik vojaški manever, dolgo po manjkanj* vode, elektrike, kruha ipd Zato so bile pred akcijo v trgovinah velike gneče, občani so si po nepotrebnem delali zaloge. Da ljudje o poteku in namenu akcije niso bili obveščeni, tega seveda ni moč trditi, žal pa so spet nasedali praznemu govoričenju „dobro obveščenih“ sosedov. FARA: BOMBARDIRANA SOLA Akcija NNNP-79 je pri nas zajela prav vse delovne ljudi in občane: cicibane, pionirje, mladino, delavce, upokojence gospodinje in druge. Tudi na šoli v VasFara smo preizkusili svoje znanje. V soboto ob devetih je zgradbo stresla eksplozija. Poslopje je zajel požar. Ekipe za vzdrževanje reda so poskrbele, da smo šolo zapustili brez panike. Oskrbeli so tudi novo bivališče. Gasilske ekipe šole so gasile požar. Imeti smo tudi nekaj ranjencev. Pomagale so jim ekipe prve medicinske pomoči. Na pomoč so prišli še gasilci iz KS Kostel in po&r dokončno pogasili. Ekipa PMP iz KS pa je ranjene odpeljala v ambulanto. Ko so redarji ugotovili, da je le del šole poškodovan, smo se smeli preseliti v dvorano. V dvorani smo imeli nato uro zgodovine. Narodni heroj general Andrej Cetinski - Lev in upokojeni polkovnik Ivan Mule sta pripovedovala svoje spomine na NOB. Nato nam je inšpektor LM razkazal orožje. Učenci so sami razstavljali in sestavljali orožje ter nazadnje tudi streljali. ANICA STIMEC, 8. razred OS VAS - FARA šajo klevete in izmišljotine iz gole nevoščljivosti. Vsakemu, ki nas je prosil za pomoč, smo pomagali, pustimo jih na niiru in se ne vmešavamo v njihove stvari. Preveč imamo dela, kajti kmetijo imamo veliko in vsi se zavedamo, da moramo delati in garati, če hočemo čimveč iztržiti iz bore podgorske zemlje. Ne da se živeti z eno plačo- Zato delamo vsi, kolikor moremo. Tudi naš Martin dela in njegovo delo je največkrat paša živine. Ne vem, zakaj ne bi smel Martin pasti živine, če pa pravi naša ustava, daje dolžan vsak državljan delati in ustvarjati, če je za to sposoben. S precejšnjim trudom in garanjem smo naredili hišo, da imamo vsi dovolj prostora. To smo naredili z delom in ne s popivanjem v gostilnah ali „privat” bifejih naDolžu.ki jih ni malo. Naredili smo dovolj veliko hišo, tako, da nam ni treba iskati stanovanja ne po Ddžu ne po Novem mestu. Tudi Martin ima svojo sobo in ne spi v hlevu, kot navajate.' Za Martinovo starost dobro vemo, in če je novinarja zanimalo, bi nas lahko vprašal. Ker pa Martin nima šd, ni sam kriv niti nismo mi krivi. Narava in usoda je tako hotela- -, Kritika delegatov Kasnijo odgovori na de' legatska vprašanja Delegati občinske skupščine Kočevje so na zadnji seji imeli tudi dve upravičeni kritični pripombi: z materialom za sejo niso dobili materiala za točko volitve in imenovanja, čeprav je za dobro presojo tak pismeni material nujno potreben, kritizirali pa so tudi dejstvo, da niso prejeli odgovorov na delegatska vprašanja, ki so bila zastavljena na zadnjih dveh sejali. Odgovorni tovariši so se izgovorili, da je bilo treba nekatere zadeve s področja volitev in imenovanj usklajevati z drugimi občinami in je zato zmanjkalo časa za dostavo gradiva delegatom. To je sicer delno res za dva primera, za ostala dva pa usklajevanje ni bilo potrebna Pa četudi bi bilo potrebno, bi ga bilo treba opraviti prej. Izgovor za drugo kritično pripombo pa je bil, da zaradi dopustov ni bilo mogoče dobiti tovarišev, ki bi na vprašanj a delegatov odgovorili. Vseh se morda med dopusti res ni dalo dobiti, nekatere pa bi gotovo lahko. Če se bodo take zadeve ponavljale, bo vprašanj manj, ker bodo delegati zgubili zaupanje in voljo do vpraševanja. J. P. v KOČEVJE Po materini smrti se za Martina materialno življenje ni spremenilo in začelo prekleto leto kot navajate. Kljub smrti maine je opran, zašit in ima dovolj hrane. Da je Martin lačen, se bojijo Dolžani. Da je samo drobtinice in krompir pravijo. Kolikokrat ste nam gledali v skledo, kaj jemo? Če bi mi živeli samo od krompirja, kot pišeta novinarja, bi vseh naporov, ki smo jih že vložili v kmetijo in domačijo, ne zmogli. Pa tudi otroci ne bi tako uspešno izdelovali v šolah. Tudi Martin ne bi bil telesno tako zdrav, kot je, če bi živel samo od krompirja in drobti- nlc' Če pa zraven še povemo, da nam je nekdo namerno zastrupil prašiče v svinjaku, sklepamo, da se ljudje bojijo, da bi mi pojedli preveč mesa, in ne krompiija. In še glede tepeža! Rad bi spoznal tistega, ki je našemu Martinu postavil diagnozo - „na smrt pretepen” in zdravilo — tri dni nemočnega ležanja. To ni res! Pa tudi podplutb od tepeža še ni imel. Upam se trditi, da se pri drugih hišah večkrat uporablja ročica od voza v te namene kakor pri nas. ALOJZ KOBE Dolž 48 Osnovna šola v eni izmeni Dolgoletna želja uresničena — Učencev spet več Na centralni osnovni šoti v Kočevju je v novem šolskem letu v primerjavi z minulim število učencev porastlo od 1347 na 1377. Na račun osnovne šole Mozelj, kjer je podružnična šola začasno ukinjena, se je število učencev v Koče\ju zvišalo le za 5, ves ostali porast pa gre na račun večjega vpisa v prvi razred. V minulem šolskem letu so imeli v kočevski šoli štiri oddelke prvega razreda, letos pa jih imajo kar šest. V letošnjem šolskem letu se na centralni šoli nadaljujejo težave pomanjkanja prostorov. Zato ima več oddelkov pouk tudi popoldne. Te težave bodo reše ne, ko bodo izpraznjeni prostori gimnazije. Srednješolci se bodo namreč preselili v novi center usmerjenega izobraževanja, ki bo odprt za občinski praznik. Vsaj postajo in asfalt! Zakaj je razvoj Vavte vasi tako zaostal? Straža in Vavta vas se zraščata v eno in po zakonitostih mesta razvijajoče se naselje, kar občutijo tudi plačniki prispevkov za uporabo mestnega zemljišča. Daljši razvojni korak je do zdaj naredila Straža, ki se šteje za središče ene večjih krajevnih skupnosti v novomeški občini Njena soseda Vavta vas je pridobila malo, mnogi pravijo, da je pred leti izgubila še tisto, kar je nekoč imela. Tako ni zdaj v Vavti vasi niti ene trgovine, nobene gostilne in tudi avtobusi ne ustavljajo več pri mostu, kakor so včasih. In vendar loči oba kraja samo most čez Krko! Krajani nimajo nič proti temu, da je avtobusna postaja v Straži, menijo pa, da bi moralo biti postajališče tudi v Vavti vasi. To ne bi bilo samo potrebno, ampak tudi človeško naproti starejšim in onemoglim krajanom, ki težko hodijo in jim včasih pomeni pol kilometra hoje večji napor kot drugim hoja iz Straže v Novo mesto, čeprav se nliče več ne muči s pešačenjem tako daleč. Do- . ju , . Alojz Klarič mače podjetje „Goijanci” je v zvezi z vavtovško postajo že nekaj obljubilo, pravega koraka pa še ni videti. Mnoge muči še ne asfaltirana in skrajno zanemaijena cesta od Strumbljeve hiše proti stari vavtov-ški šoli, ki jo vozniki in pešci uporabljajo za bližnjico. Tod hodijo tudi šolarji k telovadnim uram, zato se je te bližnjice oprijelo ime šolska pot. Krajanom se ob tem zastavljajo najrazličnejša vprašanja, tudi taka, zakaj plačujejo prispevke in kam gre ta denar. V oči bodejo še druge neurejene zadeve. Vavtovčani so prepričani, da bi marsikaj rešili, če bi bilo. tudi na sedežu krajevne skupnosti več posluha za to. Že dolgo ni bilo nobenega sestanka, na katerem bi si lahko odkrito povedali, kaj je narobe in kako bi šli naprej. Morda je to problem, ki bi moral še posebej zanimati krajevno konferenco Socialistične zveze. L O. Vavta vas Vrste kočevskih botcev se redčijo. Pred kratkim smo se za vedno poslovili od Alojza Klariča iz Dolge vasi, ki je umrl star 60 let Lojze Klarič se je rodil v Moravi na Kočevskem. V narodnoosvobodilno vojsko je vstopil že 10. aprila 1942, in sicer v Kočevski odred. Nato je bil do konca vojne še v VOS, IX. brigadi in VIII. brigadi. Ob koncu vojne je bil kapetan prvega razreda in komandir čete za zvezo. Tudi po vojni je bil vse do 1954 v armadi, in sicer v VDV. Po demobilizaciji je bil do upokojitve logar in lovec najprej pri .Snežniku", nato pa v gojitvenem lovišču ,Med-ved“ Združenega KGP. Bil je član več družbenopolitičnih organizacij in tudi njihovih vodstev, član sveta KS, delal je v organih za splošni ljudski odpor itd. Za svoje delo ter zasluge med vojno in po njej je bil štirikrat odlikovan. Ivan Potočin KAMERA ODKRIVA: POČITEK — V zgodnjih jutranjih urah je človek res še lahko zaspan ali pa od dela tako utrujen, da potrebuje malo počitka, vendar ni vsak prostor primeren za to, še najmanj na odpadnem papirju na tovornjaku, ki vozi po prometnfi novomeških ulicah. Nepredviden sunek vozila bi zadoščal, da bi popotnik" nadaljeval počitek v bolnišnici. (Foto: MiM) 7. septembra smo na sevniškem pokopališču pokopali rezervnega kapetana 1. klase, komunista in borca NOV Ivana Potočina iz Sevnice. Potočili se je rodil 8. novembra 1914 v Ramenskem pri Šentjanžu na Dolenjskem. Izučil seje za krojača in opravil mojstrski izpit Ko je delal pri krojaškem mojstru Bogdanoviču v Srbski Kapeli, seje pri tem predvojnem komunistu seznanil z naprednimi idejami in se kot obveščevalec vključil v odporniško gibanje. Meseca avgusta 1943 je odšel v partizane. V Bjelovarskem bataljonu je bil nameščen kot pomočnik komisarja 2. čete, kmalu pa so ga prestavili namestokomisaija 2. čete v 3. bataljonu II. moslavačke brigade. Že prve mesece partizanstva je bl sprejet v KPJ. Po osvoboditvi je Potočin ostal aktivni vojaški starešina v JLA, od leta 1952 pa je delal kot matičar v Boštanju, na Blanci, v Zabukovju in nazadnje v Sevnici. Kljub slabemu zdravju, zrahljanemu v letih vojne, je opravljal več fUnkcij, vse z veliko volje in predanosti, za kar je prejel več priznanj. Omenimo, da je že med vojno prejel orden za hrabrost, vendar o tem odlikovanju nismo vedeli vse do njegove zadnje poti. Prejel je tudi medaljo za hrabrost medaljo zaslug za narod in druga priznanja. J. BLAS Sevnica (TELEVIZIJSKI spored TOREK, 16. X. PETEK, 12. X. JUGOBANKA 8.55 TV V SOLI: Jesenki plodovi, Slovenščina, Ruščina 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 USODA NEKEGA CHA-RLIEJA 17.40 RAZNASALCI ČASOPISOV 18.05 ROCK KONCERT: LEO KOTKE 18.35 OBZORNIK 18.45 ČLOVEKOVO TELO: SLUŠNE ZAZNAVE Človekovo uho zaznava zvoke in šume, z njim pa je moč ugotoviti tudi izvor zvočnosti. Ugotovili so, da močan ropot (pri tem tudi hrupna $asba ni izvzeta), ne škoduje samo organom sluha, ampak zdravju nasploh. O tem bo govorila oddaja, ki bo gledalce seznanila še z vrsto zanimivosti, povezanih s slušnimi zaznavami. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PETA STRAN STUDIA, zabavnoglasbena oddaja 21.00 PETRUCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke 21.50 TV DNEVNIK 22.05 NOČNI KINO: NEKAJ INTERVJUJEV O ZASEBNIH ZADEVAH V sklop prireditev, ki sodijo v kulturno izmenjavo med gruzinskim Tbilisijem in Ljubljano ter se f>rav v teh dneh odvijajo v slovenskem glavnem mestu, lahko uvrstimo tudi drevišnjc televizijsko predvajanje gruzinskega filma z gornjim naslovom. Posnela ga je režiserka Lana Gogoberidze, glavno vlogo novinarke pa igra Sofiko Tchiaureli. Junakinja je urednica časopisne rubrike, v kateri se oglašajo bralci. Novinika jim skuša pomagati iz življenjskih stisk z nasveti, pri tem delu pa je dostikrat nemočna S kakovostjo tudi ta film kaže visto tipičnih lastnosti, s katerimi se je gruzinska sedma ume most povzpela v sam vrli sovjetskih nacionalnih kinematografij. Še posebno je treba omeniti svojevrsten humorni pristop do resnih življenjskih vprašanj. 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Družbena tema - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Liki revolucije - 22.05 Glasbeni atelje SOBOTA. 13. X. JUGOBANKA 8.05 POROČILA 8.10 POTEPUH IN NOČNA LUČKA 8.25 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.40 ZA SONCEM 8.55 TEHNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.25 PALČKI NIMAJO POJMA 9.55 BALKANSKO PRVENSTVO V <3MN AS TIKI, prenos Minilo je že 32 let odkar je bila Ljubljana prvič gostiteljica najboljših orodnih telovadcev na Balkanu. Napredek, ki je bil v tem času dosežen v gimnastiki, je ogromen, zato bodo prišli na svoj račun tudi televizijski gledalci. Vaje Coma-neccijeve, Ebereleve, Doklove, Župančičeve in drugih telovadk ter Delčeva, Kezunoviča, Tripkoviča in še koga od telovadcev bqdo gotovo navduševale, ogledati pa si bo moč tudi športno ritmično gimnastiko, ki si šele nabira privržence. 12.00 A. Tolstoj: TRNOVA POT 14.20 POROČILA 14.25 VARDAR: DINAMO, prenos nogometne tekme 17.00 NAŠ KRAJ 17.10 PUSTOLOVŠČINE ROBINA HOODA, film Dolg je seznam filmskih (igranih ali risanih) inačic o dogodivščinah Robina Hooda, izmišljenega srednjeveškega junaka, katerega boj zapravil« malih ljudi ima vrsto stičnih točk s stvarnimi dogodki iz časov, ko je angleški vladar Rihard Levjesrčni vodil križarske vojne. Med najbolj znane upodobitve literarne pripovedi o junakih shenvoodskega gozda spada nedvomno film, ki sta ga 1938 posnela Michael Curtiz in WilBam Kcighley. To delo smo lahko že nekajkrat videli tudi na malih zaslonih, v glavnih vlogah pa igrajo Errol Flynn, Olivia de Havilland, Basi Rathbone, Claude Rains in Eugene Pallette. 18.45 ČLOVEK NAŠ VSAKDANJI, humoristična oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Lev N. Tolstoj: ANA-KA-RENINA 20.55 KAKO SE OBLAČIMO 21.00 ANDERSONOVI TRAKOVI, film sv Glavni junak se vrne iz zapora in takoj zbere okoli sebe tolpo nepridipravov, da bi izvedli drzen rop. Nihče od lopovov ne sluti, da policaji prisluškujejo njihovim pogovorom, 18.10 Poročila - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Bemus 79 - 21.00 Poročila -Kulturna oddaja NEDELJA, 14. X. JUGOBANKA 1 9.00 POROČILA 9.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: APZ TONE TOMŠIČ 9.35 TV KAŽIPOT 9.55 D. Jovanovič: KONEC TEDNA Kdor ob nedeljskih dopoldnevih riima pametnejšega opravila, kot je posedanje pred malimi zasloni, ta bo lahko spremljal ponovitev nanizanke ljubljanskih televizijcev. Za pozabljive še tole: Scenarij za sedem zgodb je napisal Dušan Jovanovič, režiserske posle je opravil Dušan Mlakar, glavne vloge pa igrajo Duša Počkaj, Dare Ulaga, Milena Zupančič in Ivo Ban. 10.35 DEKLICA IN DEČEK 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA BOTANIK, dokumentarni film BALKANSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, posnetek POROČILA SEVILLA, potopisna oddaja Zuko Djumhur, ki je za sarajevsko televizijo potoval po Španiji, se je ustavil tudi v Sevilli, čudovitem mestu, ki premore številne palače, muzeje, parke, slovi pa tudi kot rojstno mesto slikarjev Velazquesa in Murilla- KAKO SE OBLAČIMO ŠPORTNA POROČILA BRATARICO, film Gangsterski film z gornjim naslovom je pred več ko dvema desetletjema po romanu Georgea Simenona posnel ameriški režiser Phil Karlson. Gre za pripoved o bratih, ki sta si na moč različna, saj je eden od njiju zakrknjen kriminalec, zato ga drogi na vse načine skuša odvaditi nepoštenega življenja. Kdor pričakuje, da bo gledal akcijsko razgiban film bo razočaran, kajti dogajanja je zelo malo, težišče filma, v katerem igrajo Richard Conte, James Darren, Dianne Foster, Kathryn Grant in drogi, je namreč na izvrstnih dialogih. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK , 20.00 S. Hasani: VETER IN HRAST 21.00 LATINSKA AMERIKA: DIKTATORJEVO NOVO OBLAČILO 21.45 TV DNEVNIK 22.00 RISANKA 22.05 ŠPORTNI PREGLED '' fik .. f „■ PONEDELJEK, 15. X. JUGOBANKA 8.55 TV V ŠOLI: Staro naselje, Ježeva hišica, Romeo in Julija 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Biologija 11.10 TV V ŠOLI: Zanajmlajše 14.55 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 VRTEC NA OBISKU: PRI URARJU 17.40 BOTANIK, dokumentarni flm 18.05 OSEBNI DOHODKI KOT REZULTAT USTVARJENEGA DELA Iz sklopa desetih oddaj, katerih skupni delovni naslov je Pot do pravične in spodbudne delitve, si bomo tokrat ogledali uvodno, ki bo opre- delila osnove, po katerih bi osebni dohodek lahko resnično bil rezultat ustvarjenega dela. 18.25 ZOBOZDRAVSTVO Ljubljanski televizijci so pripravili tudi štiri oddaje o zobozdravstvu. Današnja bo govorila o nosečnicah in zobeh pri predšolskih otrocih, droga o skrbi za ustno higieno pri šolarju, tretja o zobozdravstveni! težavah odraslih, zadnja pa bo najbolj zanimiva za tiste, ki so izgubili svoje zobe in so odvisni od umetnih. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Savič: STREL V SLIVNF KU ONKRAJ REKE V odmaknjeno planinsko vas kmalu po zadnji vojni pride mlad učitelj ustanovit šolo. To njegovo delo pa ni preprosto, saj se v zaostalem okolju srečuje s samovoljo posameznikov, ki jim ni do napredka. Po scenariju Novice Saviča je dramo z nakazanim vsebinskim okvirom OGLAŠUJTE V DL! JUGOBANKA 9.15 TV V ŠOLI: Voda, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI': Dokumentarni Hm, Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti 16.20 ŠOLSKA TV: Narod si piše sodbo sam, Odnosi v’ množicah, Smotrna raba električne energije, Kemijske škodljivosti Prvi prispevek bo šolarje seznani o tem, kako so 1943 Slovenci kljub okupaciji izvolili odposlance slovenskega naroda, ki so nato v Kočevju izbrali slovenski narodnoosvobodilni odbor, to je svojevrstno slovensko vlado. Zatem bodo prvošolčki izvedeli marsikaj o odnosih med elementi neke množice in o naravi teh odnosov. Sledil bo prispevek, katerega namen je učence višjih razredov osnovne šole seznaniti s poglavitnimi razlogi za nesmotrno porabo električnega toka v gospodinjstvu; povedano bo dober napotek za varčevanje s tovrstno energijo. 17.20 POROČILA 17.25 ZAPISI ZA MLADE: SLAVKO MI HELClC 18.00 CELODNEVNA ŠOLA 18.35 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 H. Sienkievvicz: RODBINA POLANIECKIH 22.10 TV DNEVNIK 22.25 IZ KONCETNIH DVORAN - L. van Beethoven: ČETRTA SIMFONIJA 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama— 21.25 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Znanost - 22.30 Zabavnoglasbena oddaja zrežiral Zdravko Sotra, z njo pa so beograjski televizijci zastopali Jugoslavijo na mednarodnem televizijskem festivalu v Fragi. Glavne tri vloge igrajo Adem Cejvan, Milan Štrljič, Boro Begovič, Bata Paskalje-vič in Dušica Žegarac. 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 TV DNEVNIK 22.00 ROCK FESTIVAL V ESSNU SREDA, 17. X. JUGOBANKA 14.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film 9.30 TV V ŠOLI: Narodni park Plit-vička jezera 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalna oddaja, Kocka, kocka, Kratek film 17.25 POROČILA 17.30 Z BESEDO IN SLIKO - A. Martič: PUNČKA 17.45 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 18.10 NE PREZRITE 18.25 OBZORNIK 18.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: IDRIJA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZAJČJE LETO Reklamni agent bi nekega pomladnega dne kmalu povozil zajca. Od strahu odrevenelo žival ujame, jo neguje in tako z zajcem preživi v gozdu vse poletje. Nezadovoljen z načinom svojega prejšnjega življenja, ki se v glavnem odvija sredi mest, hoče agent zabrisati za seboj vse sledi, med uničevanjem računalniških podatkov pa ga ujamejo. Sledi izredno zanimiv konec zgodbe, aje bolje, da ga zamolčimo. Film s tako vsebinsko zasnovo je 1977 ustvaril finski režiser Risto Jarva, eden od ustanoviteljev sodobne finske kinematografije, ki je umrl v avtomobilski nesreči, ko se je vračal s premiere Zajčjega leta. Kot številni drogi njegovi filmi, je bil tudi ta, ki ga bomo gledali drevi, deležen velike pozornosti in nagrad za scenarij in režijo, v spomin na pokojnega reži- serja pa Finci najboljšemu svojemu filmu vsako leto podelijo nagrado> ki nosi Jarvajevo ime. V Zajčjem letu igrajo glavne vloge Antti Litja, Rita Polster, Juha Kandolin, Martti Duningas in Jukka Sipilae. I 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Seza;, mova ulica - 18.15 Izobraževaln oddaja - 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Šport sreda - 21.30 TV dnevnik ČETRTEK, 18. X. zato je konec nepoštenega posla kajpak docela drugačen, kot so predvideli Andersonovi falotje. To ameriško kriminalko je pred osmimi leti posnel Sidney Lumet, igrajo pa Sean Comary, Dyan Cannon, Martin Balsam, Ralph Meeker in drugi. 22.40 TV DNEVNIK 22.55 BALKANSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, posnetek 23.55 TV KAŽIPOT JUGOBANKA 9.10 TV V ŠOLI: Risanke, Matematika, Klub mladih tehnikov 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Kemija, Zemljepis, Risanka 16.30 ŠOLSKA TV: Narod si piše sodbo sam, Odnosi v množicah, Smotrna raba elektnene energije, Kemijske škodljivosti 17.25 POROČILA 17.30 JAKEC IN ČAROBNA LUČ-KA 17.45 EREBUS Kar je Mont Everest med gorami, to je Erebus med vulkani. Ta najlepši, a tudi najbolj nedostopni vulkan je 1840 odkril raziskovalec Ross, ki je bi priča njegovemu izbruhu, poimenoval pa ga je po svoji ladji. Do kraterja Erebusa, ki je visok okoli 4000 m in se nahaja na Rosso-vem otoku nekaj sto kilometrov stran od jutžnega,pola, sja.se prebila šele Robert Shemetori inSvott, prvi 1908, drugi 1912. Dokumentarni film o tem vulkanu je za novozelandsko televizijo pred štirimi leti posnel Haroun Tazieff. 18.35 OBZORNIK 18.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCI KRITIKE 20.45 GLASBENI MAGAZIN 21.35 BERLIN - OBLJUBLJENO MESTO ZA UŽIVALCE MAMIL O čem bo govoril zahodnonemški dokumentarni film, pove že naslov. Predvidevajo, da se v Zahodnem Bedinu ukvarja s preprodajo mami nad dvajset tisoč prebivalcev z Bližnjega vzhoda, največ menda Turkov, posledice uživanja mamil so str a-4 hotne, boj zoper prekupčevalce pa stane oblasti veliko milijonov maik. 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v mdažarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Kviz - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Zabavnoglasbena oddaja — 22.55 Zenska danes PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 12. X. 8.08 z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Muenchhausen - M. Vodopivec: Dve zgodbi lažnivega Kljukca. 8.48 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Iz jjasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Pavle Razinger: Kakšne možnosti za na; predek govedoreje lahko nudi kooperacija). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Z orkestri in solisti. J4.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki na turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom .Toneta Žagarja. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoid iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23-10 Prostor za ponovitve. 0.05 - 4.30 Nočni program. te, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Vrhovec: Cesarjev prihod). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska 20.45 Tipke in godala. 21:05 Radijska igra (Karel Cop: Ure). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05 4.30 Nočni program. reportaža- iooj rn nas a uma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17-50 Zabavna radijska igra (Leo Gddmann: Sovražnik vsepovsod). 19.45 Glasbene SREDA, 17. X. 8.08 Z gjasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Velikj zabav# orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. (dr. Dragica Kralj: Sortni izbor v hmeljarstvu). 12.40 Ob izvirih ljudj ske glasbene umetnosti. 14.05 PONEDELJEK, 15. X. SOBOTA, 13. X. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna mati- neja. 1105 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Narodne 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualna oddaja - 21.05 Poročila - 21.20 Celovečerni film pesmi v zborovski izvedbi 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Lekšan: Kako izbirati vrste in sorte za sadne vrtove). 12.40 Veseli domači n^revi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Kulturna panorama. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.40 Oddaja za 8.08 Z $asbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Ježe Spanring: Letošnje republiško in zvezno tekmovanje oračev). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna gasba. 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Dobri Znanci. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikane*. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23. 05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza TOREK, 16. X. naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05 - 1.30 Nočni program. NEDELJA, 14. X. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (J. — C. Lombard: Civčiv in Živživ) 8.45 Skladbe za mladina 9.05 Šepomni- 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz ^asbenih šol. 9.05 Z radiom na ooti. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž. OtgaRatnik: Razkuževanje vrtne zemlje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Skladbe Jurija Mihevca. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. ske glasbene Razmišljamo, ugotavliama . s Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna g(ast>9- 18.00 Zborovska gjasbd v prostoru v času. 18.15 Naš gost 18130 Kuj rad} poslušaja 19.45 Minute’z anstfi* blom Jožeta Burnika. 20-00 Narflf dne za koncertni oder. 20.25, E*®? bljeni violinski virtuozi 21.05 0 V avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni bodo jj®»es popoldne (ob 17. uri) odpili razstavo del udeležencev H. svobodne slikarske akademije, ki je bila pod pokroviteljstvom »Krke” 5*1 1- oktobra do včeraj. Na otvoritvi bodo posamezniki in skupine kultumo-unretniškega društva te tovarne izvedli krajši spored. Razstavo bodo kasneje prenesli v drage prostore »Kriče ’ v Novem "fcstu in Ljubljani. Na II. svobodni slikarski akademiji je ustvaijalo 20 likovnikov (5 več kot lani), in sicer: Jože Centa, Evgen Sajovic, Leon Koporc, Ferdo Mayer, Jože Trpin, France Slana, Franc Peršin, Cita Potokar, Izidor Mde, Miša Pen-8ov, Janez Šibila, Branko Suhy, f eter Adamič, Alojz Perko, Mi-Rijavec, Sonja Vončina -oegula, Evgen Kaljanac, Her-bhm Gvardjančič, Milan Lo-timčak in Janez Kovačič. Mnogi med temi so znani iz dnigfii kolonij, ki so se do zdaj Zvrstile na Dolenjskem, ali pa je občinstvo njihova dela lahko ''delo pa razstavah, prirejenih tia Dolenjskem, v Beli krajini in "osavju. Udeleženci akademije so presveti deset ustvaijalnih dni v dolenjskih in Šmarjeških Topli- *^aerijs c«h, ki: :jer jim je pokroviteljica »Krka” omogočila brezplačno oskrbo, jih oskrbela s slikarskimi materiali, plačala pa bo tudi stroške za postavitev razstave. Poleg tega se je »Krka” odločila, da od vsakega udeleženca odkupi po eno sliko, s tem da bodo avtorji po eno delo podarili pokroviteljici akademije. Razstavljena in draga v tej »koloniji’’ nastala dela bodo naprodaj, vendar pa bodo pri odkupu imeli prednost člani delovne organizacije »Krke” Dela, ki bodo od danes na ogled v avli upravne stavbe »Krke” v Ločni, pomenijo prav gotovo obogatitev dolenjske likovne zakladnice, vsa po visti pa so skupaj dokaz več, da je Dolenjska s svojimi pokrajinskimi značilnostmi za slikarje en sam neizčrpljiv motiv. Tudi tokrat je obveljalo načelo, naj sleherni ustvarjalec slika na način in v tehniki, ki mu je ta hip najljubša oziroma najustreznejše pomagalo, da se celovito izrazi. Z lansko bero so bili organizatorji in pokrovitelji zadovoljni. Prepričani so, da jih tudi sadovi letošnje svobodne slikarske akademije ne bodo razočarali. I. ZORAN SPET V ŠOLI Novomeški slikarji amaterji, člani Likovnega društva Vladi-mira Lamuta, nadaljujejo z organiziranim izobraževanjem. Večerna likovna šola se je spet zar čela 8. oktobra, ko so se udeleženci zbrali v prostorih Dolenjskega muzeja. Poslej pa bodo poslušali predavanja in brusili likovne prvine v eni od učilnic osnovne šole Katje Rupene. JAZZ ZA ABONMA V soboto, 13. oktobra, bo že druga prireditev letošnjega belokranjskega glasbenega abonmaja. V črnomaljskem kulturnem domu bo ob 20. uri nastopil jazzovski kvartet Andreja Amola iz Ljubljane. Jazzovska glasba je prvič na sporedu belokranjskega abonmaja. Mapa za predloge letošnjih Trdinovih nagrajencev je bila prejšnji teden še prazna, saj ni tokrat nihče nikogar predlagal za priznanje, ki ga v novomeški občini podeljujejo za dosežke na kultumo-umetniškem, prosvetnem, raziskovalnem in znanstvenem področju. V rezervi sta sicer dva predloga, ki pa sta ostala od zadnje podelitve, zato je malo verjetno, da bodo Trdinove nagrade za leto 1979 sploh po-delili. Tako bo šlo v kroniko še eno leto, ki je prekinilo sicer daljšo tradicijo izkazovanja pozornosti najzaslužnejšim posameznikom in skupinam. Nagrada z vprašajem Trdinova nagrada kot ustanova je očitno v krizi Zmanjkuje predlogov za kandidate in volje za predlaganje. Morda je prišlo v zavest tudi spoznanje, da preprosto ni več ljudi ki bi bili upravičeni sprejeti tako pomembno priznanje. Slej ko prej nagrada tudi ne bi smela biti nekakšna odpravnina za sicer zaslužne prosvetne delavce, kakor je ostal vtis ob nekaterih podelitvah v minulih letih. Kriza je dovolj tehten razlog za plat zvona, ob tem pa bi se morali zresniti vsi z ustanovitelji nagrade vred. Če zmanjkuje ljudi za Trdinovo nagrado, bi morali razmisliti o možnosti manj pomembnega, vendar še vedno dovolj stimulativnega nagrajevanja dosežkov posameznikov in skupin. Tako stimulacijo bi nedvomno predstavljal TYdinov sklad, vendar pa je treba to negra-do šele izglasovati. IZ. LITERARNA KOLONUA Jutri se bo začela v Gradišču v Slovenskih goricah tridnevnaliterar-na kolonija 7. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Udeleženci bodo imeli tri tako imenovane literarne kažipote in tri literarne večere, od katerih bo eden improviziran - na srečanju z domačini pri kmečkem delu. Srečanje bodo končali z okrog o mizo, kjer bo govor o nadaljnjem literarnem gibanju, ki ga spodbuja ZKO Slovenije. TREBANJSKI LITERARNI DAN V soboto, 13. oktobra, bo v trebanjski občini ob* močno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Najprej bo na Čatežu pri Veliki Loki okrogla miza, ki se je bodo poleg avtoijev predloženih del udeležili tudi člani strokovne žirije in predstavniki organizatorice - trebanjske Zveze kulturnih organizacij, zvečer pa bo v kulturnem domu v Trebnjem literarni večer. Na tej prireditvi bodo recitatorji predstavili najboljša dela, poslana za to srečanje, in njihove avtoije. GLASBENA AKCIJA NA KOLESIH Glasbena mladina Bele krajine bo priredila v nedeljo, 14. oktobra, že drugo potujočo glasbeno akcijo v tem šolskem letu. V Zagreb, kjer bodo v dvorani Vatroslava Lisinske-ga poslušali domačo rock opero »Čarovnica z Griča”, se bo z avtobusi odpeljalo 100 mladih Belokranjcev. Skupina, ki je v Zagreb potovala 27. septembra, pa si je prav tam ogledala nastop španske folklorne skupine »Antologia” iz Madrida. LITERARNA EKSKURZIJA SLAVISTOV V TREBNJE Slavistično društvo Dolenjske bo priredilo ju tri literarno ekskuizijo za svoje člane v Trebnje, rojstni kraj pesnika in dramatika Pavla Golie, umrlega pred dvajsetimi leti. Udeleženci bodo poslušali predavanje o Pavlu Golil si v ljudski knjižnici ogjedali čitalnico in Goliov kotiček, nato pa obiskali še galerijo likovnih samorastnikov. Mali kulturni barometer „ZA BOLJŠI SVET1 - Tako so organizatoiji ime n w ali razstavo otroških likovnih del, ki je že nekgj tednov odprta v slovenjgraškem Umetnostnem paviljonu in bo na ogled še do 17. oktobra. Na razstavi, posvečeni mednarodnemu letu otroka, je 2000 del tisoč mladih avtorjev iz 26 držav. Skoraj polovico razstavljenih del - akvarelov, grafik in risb - so ustvarili nqjmlajši iz Jugoslavije- BARVNA GRAFIKA NDR - V narodni galeriji v Ljubljani so prejšnji teden odprli razstavo barvne grafike Nemške demokratične republike. Razstava obsega nad sto grafičnih listov 45 umetnikov, vse grafike pa so nastale v letih 1974 -1979. CANKARJEV SPOMENIK 2E »ZNAN11 - Pred kulturnim domom Ivana Cankarja. ki ga gradijo v Ljubljani, bo stal 4 m visok Cankaijev spomenik, kakor sta ga zasnovala akademski kipar Slavko Tihec in arhitekt Miro Zdovc. Spomenik bo predstavljal knjigo, ki bo imela na sprednji in zadnji strani ,,v liste” vrezano Cankarjevo podobo, na »platnicah” pa bo Cankaijev podpis oziroma značilen izrek iz dela tega velikana riovenske umetniške besede. LUTKAR SEVER NA DOLENJSKEM - Lutkar Cveto Sever iz Kranja je gostoval pred kratkim na Dolenjskem z lutkovno igro »Cesarjeva nwa oblačila” ter razveselil mnoge šolarje iz novomeške in trebanjske občine. V trebanjski občini je imel kar šest predstav. JAKČEVA »SLOVENSKA POKRAJINA” - V velenjskem Kulturnem centru »Ivan Napotnik” so odprli prejšnji teden razstavo 46 pastelov akademika Božidarja Jakca. Na razstavi z naslovom »Slovenska pokrajina” je na ogled več upodobitev kozolcev, ajdovih in drugih žitnih pdj ter portretov, ki jih je J* kac ustvaril v zadnjih letih. S to razstavo so počastili 80-letnico umetnikovega rojstva. ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA KOMISIJA DELAVCEV TOZD »DEKORLES" BREŽICE razpisuje naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: a) OBRATOVNI KNJIGOVODJA b) KURJAČ (za nizkotlačne kotle) c) POMOŽNI DELAVCI (moški ali ženske) Pogoji:a) srednješolska izobrazba, 3-mesečno poskusno delo, 2 leti delovnih izkušenj; b) tečaj kurjača 2-mesečno poskusno delo, 6 mesecev delovnih izkušenj; c) osemletka ali nepopolna osnovna šola, 2-mesečno poskusno delo. , Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite 15 dni po objavi komisiji za medsebojna razmerja na naslov: Lesnina, TOZD Dekorles, 68257 Dobova. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD »GRADNJE« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•i »ELEKTROTEHNA" n. sol. o. trgovsko, izvozno — uvozno in proizvodno podjetje Ljubjana, Titova 51 TOZD „ELPIS” Ljubljana, Kotnikova 12 ENOTA GROSUPLJE - AMBRUS objavlja prosta dela in naloge KI JIH BOMO SPREJE-PO POTREBI PRO- 1. 20 NK DELAVCEV, MALI POSTOPNO IZVODNJE 5 NK DELAVCEV SPREJMEMO TAKOJ ZA DOLOČEN CAS 6 MESECEV Pogoji: — 6 — 8 razredov osnovne šole Osebni dohodek po pravilniku. Poskusni rok 1 mesec. Vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: ..ELEKTROTEHNA'', 61000 Ljubljana, kadrovsko—socialna služba, Titova 51 v 15 dneh po dnevu objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sklepu pristojnega organa • VAS ZARADI NEUREJENEGA OKOLJA VAŠEGA DOMA BOLI GLAVA? • STE POMISLILI NA PRIMERNO OKRASNO GRMIČEVJE? • BI RADI POLEPŠALI ZADNJE BIVALIŠČE SVOJIH DRAGIH? • BI RADI VRT, NASAD ALI PARK POSODOBILI S PRIJAZNO IN UDOBNO VRTNO GARNITURO? Se vam je ob prebiranju naše ponudbe utrnila ideja? Oglasite se pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu na Gubčevi 15 (telefon 068-21-065). Pričakujejo vas naši strokovnjaki s področja hortikulture. Svoje zamisli boste ob naši pestri ponudbi brez težav uresničili. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD„GRADNJE” HORTIKULTURA IN STRANSKI GOZDNI PROIZVODI OKRASNE DREVNINE vam nudimo v drevesnici „Rožek" v Podturnu 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. (pri Dolenjskih Toplicah) vsak dan od 8. do OGLAŠUJTE V DL! PETRIČ IVAN CBE 46, METLIKA OPRAVLJAM VSA ELE-KTROINSTALACIJSKA DELA IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV OD 1. oktobra 1979. IVAN PETRIČ, CBE 46, METLIKA POPRAVEK V oglasu ISKRE, industrije za avtomatiko, TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Novo mesto, je prišlo do napake v objavi prostih del in nalog tehnologa za transformatorje. Pod pogoji bi moralo namesto ELEK-TROMEHANIK pisati ELEKTROTEHNIK. ........., ! •OSNOVNA ŠOLA: • JOŽE SLAK - SILVO,: •TREBNJE I I • OBJAVLJA JAVNO i LICITACIJO : ■■■■■■■■■■■■■■i GRADITELJI ZASEBNIH HIŠ, ZIDARJI, DELOVNE ORGANIZACIJE! I ■ Brezplačno gašeno apno v Črnučah pri Ljubljani! Pri proizvodnji acetilena v Črnučah pri Ljubljani nam kot stranski produkt nastaja apno, ki je po svojih vezivnih lastnostih enakovredno običajnemu gašenemu apnu. Dnevna količina je okrog 40 kub. metrov. Apno je primerno za nevtralizacijo kislih odpadkov in predvsem za izdelavo malte za zidanje in ometavanje. To potrjujejo analize Zavoda za raziskavo materialov v Ljubljani in praktične izkušnje na mariborskem področju, kjer takšno apno uporabljajo zasebniki in delovne organizacije že več deset let, zadnjih nekaj mesecev pa so ga čez 3.000 m3 porabili tudi že na drugih področjih Slovenije. Acetilensko apno se dobi pri nas v Črnučah brezplačno, proti delnemu plačilu prevoznih stroškov pa vam ga s svojo kamionsko štiriprekatno cisterno kapacitete 14 kub. metrov dostavimo na mesto uporabe kjerkoli v Sloveniji. V primerjavi s hidratiziranim apnom v vrečah je acetilensko apno, preračunano na suho substanco, že dostavljeno na dom 3 — 4-krat cenejše. Naročila zbiramo tudi za več mesecev vnaprej, tistim pa, ki bodo vzeli apno v mesecih decembru, januarju in februarju, nudimo še poseben popust pri prevoznih stroških. Podrobne informacije o lastnostih tega apna in o načinu uporabe dobite osebno, po telefonu 061-341-985 ali po pošti pri TOVARNI DUŠIKA RUŠE - TOZD METALURGIJA -Obrat cfissous plina Črnuče 61231 Črnuče, Cesta na Brod 4 •■■■■■■■■■■■■■■•M za prodajo 22-sedežnegaj avtobusa OM LUPETO, let-: nik 1971, ki bo v p one-: deljek, 15. 10. 1979 pri | osnovni šoli Mokronog, sicer — ob 8.00 za družbeni sektor - ob 10.00 sektor Izklicna cena avtobusa, je | 50.000.— din. Pred za- J četkom licitacije morajo • udeleženci licitacije plačati J varščino 10% izklicne cene. • za privatni OSNOVNA SOLA HEROJA MILKE KERIN Leskovec pri Krškem KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ^ razpisuje prosta dela * naloge: :- ČISTILKE ZA ‘•DOLOČEN ČAS. in NE- : Kandidatke naj pošljejo • prošnje v 15 dneh po objavi • razpi sa. COMMERCE ISKRA SERVIS vabi k sodelovanju Prekopi: LJUBLJANA-TOZD delavce za potrebe servisa na RTV MEHANIKA za popravljanje in vzdrževanje ojačevalcev standardne izvedbe Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. POGOJI: — končana poklicna šola-RTV mehanik — 2 leti delovnih izkušenj v stroki — opravljen vozniški izpit B kategorije — 3-mesečno poizkusno dela ELEKTROTEHNIKA za popravljanje barvnih televizorjev brez dodatka na terenu Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas POGOJI: — končana tehniška elektro šola, šibki tok — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — opravljen vozniški izpit B kategorije — 3-mesečno poizkusno delo \ -EKONOMSKEGA TEHNIKA za obračun realizacije in zalog servisne delavnice Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta. POGOJI: — končana ekonomska srednja šola — zaželene delovne izkušnje Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi dostavijo na naslov: ISKRA COMMERCE—KADROVSKA SLUŽBA, Ljubljana, Topniška 58. zmaj ISKRA, INDUSTRIJA BATE RIJ ZMAJ LJUBLJANA, Stegne 23 TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI Komisija za medsebojna delovna razmerja OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. DELOVODJE NA DEPOL PASTI MN02 2. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 3. ELEKTRIKARJA 4. IZDELOVANJE BATERIJ - VEČ IZVAJALK Pogoji za zasedbo del so: pod 1: srednja šola (4-letna) strojne ali kemijske smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca pod 2: srednja šola (3-letna), strojni ključavničar, in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca pod 3: srednja šola (3-letna) elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj pod 4: končana osemletka. Poskusno delo je en mesec Če želite postati naš(a) sodelavec(-vka), pošljite vlogo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v Šentvici pri Stični. Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo obvestili o izboru v 15 dneh po sprejetju sklepa POZOR • Vsak ponedeljek so od :18. do 19. ure sestanki jgobarjev v Osnovni šoti j.Grm" Novo mesto. iDeterminator je dr. Boh. Gobarska družina i Novo mesto ŠOLANJE PSOV KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV NOVO MESTO prireja TEČAJ za šolanje psov v Novem mestu. Prijave sprejema do 15-oktobra 1979 tov. Slavko Trontelj, Drska 16, Novo mesto Cene šolanja 1.000, 1.500 in 700,00 dinarjev Začetek šolanja bo 22-oktobra 1979 * ! i. NOVOLES Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge ČLANOV KOLEKTIVNEGA POSLOVODNEGA ORGANA(KPO) -PREDSEDNIKA KPO - ČLANA KPO ZA POSLOVNA VPRAŠANJA - ČLANA KPO ZA RAZVOJNA VPRAŠANJA - ČLANA KPO ZA PROIZVODNA VPRAŠANJA - ČLANA KPO ZA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA pod naslednjimi pogoji: 1. da imajo visokošolsko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del in nalog za področje, za katero kandidirajo; 2. da so bili pri dosedanjem delu uspešni in imajo vodstvene sposobnosti; 3 da so moralnopolitično neoporečni; 4 da izpolnjujejo pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: , NOVOLES’, lesni kombinat Novo mesto — Straža (kadrovsko socialna služba) 68351 STRAŽA , Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 60 dneh po objavi. LICITACIJA Uprava javne varnosti Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo lesene stanovanjske barake (površina 72 m2) z dvema ločenima vhodoma, z 8 sobami in 2 WC v Križevski vasi, ki stoji na zemljišču last Antona LOVŠINA iz Križevske vasi št 25 pri Metliki. Izklicna cena znaša 63.307,00 din. Hkrati bo prodana tudi inventarna oprema, ki se nahaja v baraki (8 kovinskih postelj, posteljni vložki, omare, mize, stoli in električna kuhalnika) Licitacija bo v soboto, dne 20. oktobra 1979, ob 9. uri v Križevski vasi št 25. Ogled je možen pred licitacijo. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino. Kupci so dolžni prestaviti leseno stanovanjsko barako v 15 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Prvič v finalu SFRJ Lep moštveni uspeh novomeških atletov v Celju Novomeška atletska ekipa je na kvalifikacijskem tekmovanju za moštveno prvenstvo Jugosla vije zbrala 31077 točk in se uvrstila na 4 mesto, kar pomeni, da se bo prihodnjo soboto in nedeljo v beograjskem finalu pomerila s Crveno zvezdo, Partizanom, Kladivaijem, Sara- . jevom iu. AS K iz Splita. Tekirtovi^nje v Celju je potekalo v • Vetrovnem, hladnem in deževnem Vremenu zato so tekmovalci dosega- • B rezultate, ki so bili pod njihovimi najboljšimi letošnjimi dosežki Izenačenost ekipe pa je rodila uspeh, kakršnega dolenjska atletika V moštvenem tekmovanju še ni imela. Že imena finalistov povedo, da je za uvrstitev mednic potrebna kvalitetna in množična ekipa Novo-meščani so zbrali 31077 točk z 32 tekmovalci. Vsi finalisti, razen AK Novo mesto, že vsaj 8 let trenirajo na tartanskih stadionih, njihove atlete pa trenira po 5 ali več profesionalnih treneijev, za katere gre pri vsakem klubu približno toliko denarja kot pri Novoitieščanih za vso njihovo dejavnost. Brez profesionalnega trenerja in na slabo vzdrževani stezi iz ugaskov so tokrat naiii atleti dosegli višek, ki ga bo težko ponavljati, če se vadbene razmere na Stadionu bratstva in enotnosti ne bodo spremenile. Nekatere atlete je treba za celjske rezultate še posebej pohvaliti To so Žužek, ki je v teku na 10 km dosegel odličen čas 30:23,2; Polde Bučar, kije bil na 5 kn tretji s časom 15:16,8; Keržan, drugi na 100 m z 10,8; Može, drugi v kopju s 60,34; B. Okleščen, drujgi v disku s 45,60 m; zmagovalec v kladivu Malnar (48,60) in Križman z os. rek. 57,3. Novomeščani so zasedli piva mesta v skoku v daljino (1. Kranjčič 673 cm, 2. Šimunič 670 cm), v troskoku (1. Kranjčič 14,27, 2. Šimu-nič 14,15 m), v teku na 3000 m z zaprekami (1. Žužek 9:10,8; 5. Bučar T. 10:18,8), na 110 ov (1. Penca 15,3, 3. Cujnik 15,7), na 400 ov. (1. Penca 53,8, 2. Križman 57,3) in v štafeti 4x100 m s časom 43,0. Ostali rezultati: 100 m 3. Šimu-nič 11,0; 4. Sega 11,1; 6. Bratič 11,4; 400 m: 2. Keržan 50,1, 3. Penca 50,3; 1500 m: 3. P. Bučar, 3:59,1, Košmerlj 4:19,1 10 km: 5. T. Bučar 35:04; 4x100: 3. Novo mesto II 44,9; višina 3. Šuštar 190, Saje in Florjane 185 cm; krogla: 2. Cujnik 13.1 Oni. 3. Boris Okleščen 13.09 m; kopje: 4. Špilar 56, 72 m; 200 m: 2. Keržan 22,4, 3. Cujnik 22 4 - 800 m 5. Košmerlj 1:59,9, 6. Šega’2:02j6, 7. Gimpclj 2:02,8;.pali-ca: 2. Koleta 420.cm, 3. Penca 400 cm; 4x400 : 2. meslo 3:20,5 (Šega, Penca, Keržan, Cujnik). Kopje je namesto poškodovanega Cujnika metal nekdaj prvi dolenjski atlet Marijan Špilar, ki že več kot 2 leti ne trenira, a je priskočil svojim atletom na polnoč in dosegel pomembne točke. Pohvaliti moramo tudi borbenega Kapša, ki je kljub prehladu in vročini nastopil v teku na 5 km in po svojih trenutnih močeh pomagal pri doslg največjem moštvenem uspehu novomeškega atletskega kluba. rt. J* KOŠARKA: START V SKL 27. OKTOBRA Čez dobra dva tedna se bodo začela predtekmovanja republiškega košarkarskega prvenstva za člane. Elripe so tudi letos razvrščene v pet skupin, za uvrstitev v najkakovostnejšo ligo pa se bo potegovalo 25 ekip. Dolenjske vrste bodo nastopale v skupini C in D. V C igrajo , Beti", Žalec (izven konkurence), Zlatorog (Laško), Rudar (Trbovlje), Podbočje in Novo mesto, v D pa Fructal (Ajdovščina), Kočevje, Tomos (Koper), Radovljica (izven), Trnovo in Postojna. KOČEVJE: OBČINSKO ATLETSKO PRVENSTVO V okviru občinskega praznika je domači atletski klub pripravil občinsko prvenstvo, na katerem so bili doseženi naslednji boljši izidi: 60 m — članice: 1. Rus 8,0,100 m moški: 1. Koleta 11,9; daliava: 1. Koleta 626 cm; krogla: 1. Sega 13,45; 1500 m: 1. Krpič 4:53,1 ;članice-krogla: 1. Jerbič 7,53; 800 m: 1. Pozderc 2:49,9; 600 m pionirke: 1. Mohar 2:0,37 itd. M. G. TEK NA 100 METROV - V konkurenci sta bila za 1 mesto kandiata le dva tekmovalca: Keržan in Cujnik. Zmagal je pivi, Cujnik pa je bil drugi v času zmagovalca. Na sliki: uspel start. (Foto: Janez Pezelj) Več tekmovalcev kot gledalcev Na atletskem prvenstvu Dolenjske nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz šestih občin Po- kala za dobra rezultata Suštaršičevi in 2užku — Novomeščani najboljši Siedi prejšnjega tedna je novomeški adetski klub pod pokroviteljstvom Industrije motornih vozil pripravi atletsko prvenstvo Dolenjske, na katerem je nastopilo presene tljivo veliko a letov in adetinj iz Brežic, Črnomlja, Kočevja Krikega, Trebnjega in Novega mesta. Organizacija dokaj zahtevne prireditve je bila odlična, na žalost pa si je tekme dolenjskih atletov nawlic dobri propagandi ogledalo komaj 50 gledalcev. Povrhu vsega sta bila med obetavnimi mladimi atleti znana tekmovalca Darko Cujnik in Metod Žužek, medtem ko je bil Janez Penca službeno odsoten. Na prvenstvu ni bilo doseženih veliko dobrih rezultatov, predvsem zaradi zelo hladnega vremena. Razen tega Cujnik, drugi v deseteroboju na minulih 8. sredozemskih igrah, niti ni nastopil v svoji disciplini, pač pa je tekel na 100 m. Dokaj dober rezultat je, navzlic temu da je domala vso progo pretekel sam, dosegel Žužek na 3000 m, in je, kot Suštar- šičeva pri ženskah, osvojil pokal za najboljši razultat prvenstva. Pred začetkom prvenstva so novomeški družbenopolitični in telesnokulturni delavci pripravili krajšo slovesnost, na kateri so izročili priznanja za dobre nastope na sredozemskih igrah Janezu Penci in Darku Cujniku. Koli derbijev pa tudi porazov Inles zmaguje in v II. ZRL vodi — Ekipe v slovenskih ligah minuli teden odigrale po dve tekmi — V 6. kolu več porazov — Brežice prve Ribniški rokometaši so nalestvid ponovno na 1.mestu. Tokrat so igrali v gosteh in zasluženo zmagali v republiškem derbiju. V slovenskih ligah so 5. kolo odigrali že med tednom,zadnjo soboto in nedeljo pa še 6. kolo. Najboljši so bili brežičani, ki trenutno vodijo. MINERVA - INLES 27:30(11:15) Sobotna tekma je bia za igralce Minerve zelo važna, zato so se nanjo Posebej pripravljali, a brez uspeha. Ribničani so bili boljši in so že po Prvem polčasu vodili za4 zadetke. S sedmimi točkami so po 5. kolu na lestvici prvi. Inles: Kersnič, Križman6,De 11, Petre 2, Kalajžič 2, Karpov 6, Troha 2. Ambrožič 1 in Mate. ČRNOMELJ - MARIBOR 23:21 (13:9) Končno je prišla do prvih prven f1 venih točk tudi pomlajena belokranjska rokometna vrsta V izenačeni in zanimivi tekmi so bili Belokranjci - spodbujalo jih je okoli 100 gledalcev - bolj borbeni in so zasluženo zmagali Črnomelj: Gorše, Svetič 2, Ško-“ber, Perko Hudelja 10, Šoštarič 2, Jjpež 1, Baumgartner, Grabrinaj 6, Orlič 2, Goršek m Dejak. ŠOŠTANJ - SEVNICA 27:21 (9:11) Že drugič se je zgodilo, da so Sevničani izgubili srečanje, potem *o so si nabrali lepo prednost po Pivem polčasu. Naj učinkovitejši je bil pri gostih Barič (7 zadetkov). PEKO - INLES 14:8(7:4) V Križah so Ribničani zlasti v prvem polčasu igrali dabo, igro pa je močno oviralo spolzko igrišče. Po KOČEVAR V GRADCU DRUGI Črnomaljski najbolj nadarjeni atlet Mirko Kočevar se je udeležil mednarodnega jesenskega krosa v avstrijskem Gradcu. V konkurenci 61 najboljših pionirjev iz Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške je obetavni belokranjski atlet 1400 m pretekel drugi, prehitel ga je samo avstrijski prvak. Nedvomno je mednarodna zmaga za mladega Črnomaljca lepa spodbuda za naprej. novem porazu je Inles s 3. točkami na 10. mestu. INLES - BREŽICE 20:20(13:10) Brežičani, ki so v tem srečanju veljali za favorita, so v Ribnici dosegli neodločen izid. V prvem polčasu so bili boljši domačini, v drugem pa Buzančičeva vrsta. Derbi se je končal neodločena Inles: Vesel, T. Strnad, Arko, Kos, Levstik 4, G Vesel, 1, N. Strnad. Troha 6, Hočevar 1, Fajdiga 1, Mate 7, Rus. PRUIE - ČRNOMELJ 13:11(6:7) Gostje so bili boljši v prvem polčasu, domači igralci pa v drugem. Igro je oviralo spolzko igrišče, pa tudi sicer se vrsti nista izkazali. Pri gostih je bil najbolj učinkovit Hudelja (8). ETA - LISCA 16:17(6:9) Sevničanke so v Cerknici presenetile z zelo dobro igro. Izkazale so se zlasti v prvem polčasu, ko so bile odlične prav vse igralke. Prva zmaga Sevničank je povsem zaslužena. Največ zadetkov za gostujočo vrsto je dosegla Novakova (6). KOČEVJE -ŠENTJERNEJ 21:11(8:6) Gostje se v Kočevju niso izkazale. Popustile; so zlasti v drugem polčasu ko so jih domače igralke povsem nadigrale in brez težav dobile dolenjski derbi Pri domačih so 'dobro igrale vse, največ zadetkov pa sta tokrat dosegli Novakova (5) in Mišmaševa (5). NOVC MESTO -KOČEVJE 16:9(4:5) Sredi prejšnjega tedna sta se v novomeški športni dvorani pomerili najboljši dolenjski ženski rokometni vrsti Srečanje je okoli 30 rokometnih privržencev razočaralo, zlasti v prvem delu, ko so domače igralke napravile kopico napak in dovolile vse boljšim Kočevkam, da so odšle k odmoru z majhno prednostjo. V nadaljevanju so gostiteljice 'igrale bolje, kar je zadostovalo za zmago. Novo mesto: Štrukelj, Grič 3, Turk, D. Štrukelj 4, Iličin, Bon 5 Kostanjšek, Ovniček, Mršnik 4, Šlaj-kovec in Perše. ITAS Kočevje: Stefanič, Milešič, Vilicer, Novak 4, M. Jerič 5, S. Jerič Turk 2, Mišmaš 1. LISCA - ŠENTJERNEJ 13:13 (5:9) V drugem dolenjskem derbiju 5. kola so gostje zamudile priložnost za zmago. Po prvem delu so zanesljivo vodile, v nadaljevanju pa so jgrale slabše, kar so požrtvovalne domačinke spretno izkoristile in grozeči poraz spremenile v neodločen izid. Lisca: Pfeifer, Starič 4, Plazar 1, Novak 1, Popovič 3, Jazbin še k, Žve-glič 2 in Železnik 2. Šentjernej: N. Kovačič, Črne Škoda, J. Kovačič 2, Foršek 1, Ra-dešek, M. Kovačič 5, Zagprc 3 in Rešetič 1. SEVNICA - CELJE 22:23 (16:11) Tudi po 5. kolu so ostali nekdanji zvezni dnigoligaši praznih rok. Po 1. polčasu je sicer kazalo, da bodo končno prišli do točke, zlasti potem, ko so v drugem že vodili s 17:11. Vendar je domačinom pošla sapa in gostje so zasluženo zmagali. Sevnica: Pavčnik, Šmid 1, Span 4, Jenčič Radenšek 3, Barič 9, Zorc, Vrtačnik 1, Lindič, Štojs 4 in Skušek. BREŽICE - LIPA 19:17 (9:8) Enakovredno in zanimivo srečanje si je ogledalo okoli 200 gledalcev. Gostje so bili dober nasprotnik, tako da so imeli domači rokometaši precej dela, preden so strli njihov odpor. Najuspešnejši strelec pri domačih je bil Rožman (8). BLAŽIČ DRUGI Na odprtem kegljaškem prvenstvu Sevnice se je od Dolenjcev najbolj izkazal Blažič ki je v močni konkurenci 72 nastopajočih osvojil 2 mesto. Vrstni red: 1. Hafner (Slove nija ceste) 857 podrtih kegljev, 2. Blažič (Novo mesto) 854, 3. Hribar (Slovenija ceste) 845, 4. Bartolj (Mercator) 842, 4. Macur 842, 6. Pfajfer (oba Senovo) 842 itd. 3ADOVINAC P3.VI Pred kratkim se je končalo dolenjsko kegljaško prvenstvo za posameznike, na katerem je nastopilo 64 tekmovalcev Nekoliko nepričakovano, a zasluženo je zmagal Metličan Niko Badovinac. Končni vrstni red: 1. Badovinac 6755, 2. Turk (N. mesto) 6703, 3. B. Vesel (N. mesto) .6648, 4. A. Mohorič (N. mesto) 6644, 5. Špiler (Krško) 6526, 6. Jarc 6515, 7. Fink (oba N. mesto) 6513, 8. Lavrič (Trebnje) 6481, 9. Rustja (N. mesto 6476, 10 Macur (Senovo) 4467 itd. Turk spet prvi v Jugoslaviji V podvodnem ribolovu zmagala Turk in Ljubljana V vodah Jadrana pri Rovinju je bil 30. septembra zaključni v del (tretji in četrti krog) posameznega in ekipnega prvenstva Jugoslavije v podvodnem riboloMi. Prvi del tekmovanja je bil junija na Lastovu Že v prvem delu je vodi- la ekipa Ljubljane, ki tudi v zaključnem delu ni spustila vodstva iz rok. Za ekipo DRM Ljubljana je tekmoval tudi Jože Turk iz Kočevja, ki je med posamezniki zasedel z 12 točkami prvo mesto. Ostali rezultati: 2. Fortič (DRM Ljubljana) 28 točk, 3. Maurovič (Luben, Reka) 33,4. Macura (Jastog, Šibenik) 33, 5. Vidmar (DRM Ljubljana) 34 itd. Tudi ekipno je zmagala DRM Ljubljana (Turk, Fortič) 40 točk, 2. Luben, Reka (Maurovič, Kuzole), 3. Jastog, Trogir itd. Tekmovanja se je udeležilo 30 podvodnih ribičev iz vse Jugoslavije. Vreme je Ipilo lepo in ulov zelo dober. Najbolj uspešni so bili Ljubljančani, ki so na takih in pod bmih tek movanjih vedno dosegali lepe ushe-pe. Tudi Jože Turk sodi že vrsto let v sam vrh jugoslovanskega podvodnega ribištva, saj tokrat ni bil prvič prvak Jugoslavije. J. PRIMC PO ULICAH KOČEVJA Ljubljanski Rog in TKS Kočevje sta konec prejšnjega tedna pripravila zanimivo kolesarsko prireditev po ulicah Kočevja. Tekmovalci, razvrščeni po starostnih skupinah, so morali prevoziti 10 km. Rezultati - pionirji: 1. Gabrijan, 2. Štefanič, 3. Ruparčič (vsi Kočevje), člani do 23. let: 1. Bovha, 2. Žavbi, 3. Šepec (vsi Rog), od 35. do 40. leta: 1. Hafner (Kokrica), 2. Fornezi, 3. Dobraši (Grosuplje), nad 46 let: 1. Bovič (Zagreb), 2 Omrzel (Grosuplje), 3. Kramarič (Zagreb), nad 50 let: 1. Žirovnik (Rog). M G. Rezultati - ženske, 100 m: 1. Fabljančič (Brežice), 13,1, 2. Tek-stor (N. mesto) 13,2, 3. Kenda (N. mesto) 13,4; 400 m: 1. Hren 64,6, 2. Kačič (obe Novo mesto) 66,8; 3. Čeh (Trebnje) 67,7,; 800 m: 1. Janežič (N. mesto) 2 : 34,7 2. Kuntarič (N. mesto) 2 : 37,1, 3. Lavrič (Trebnie) 2 : 41,3; štafeta 4 x 100 m: 1. Novo mesto I 53,3, 2. Novo mesto II 54,6, 3. Brežice 55,7; daljina: 1. Kralj 507, 2. Eržen (obe N. mesto) 506, 3. Bosina (Brežice) 504; višina: 1. Šuštaršič (N. mesto) 1,55, 2. Slak (Trebnje) 1,50, 3. Hribar (N. mesto) 1.50; krogla: 1. Pavlin (N. mesto) 10.39, Z Gavič (Trebnje) 10,10 3 Klemenčič (Brežice) 7.70; kopje: 1. Hribar (N. mesto) 31,13, 2. Rudman (Brežice) 27,99, 3. Križe (N. mesto) 17,42. Moški - 100 m: 1. Keržan 11,1, 2. Cujnik (oba N. mesto) 11,1, 3. Drašček (Krško) 11,8; 400 m: 1. Šega 51,5, 2. Remec (oba N. mesto) 53,7 3 Zorko (Brežice) 54,1; 1500 m: 1. Bučar 4 : 03,7, 2. Gimpclj (oba N. mesto) 4 : 23,2, 3. Hočevar (Črnomelj 4 : 24,1; 3000 m: Žužek (N. mesto) 8 : 24,8 2. Žitko (Brežice) 9 : 18,8, 3. Bučar (Novo mesto) 9 : 24,8, štafeta 4 x 100 m: 1. Novo mesto 1 44,2, 2. Novo mesto 11 45,8, 3. Brežice 47,0; daljava: 1. Si-munič 6,96, 2. Radosavljevič (Kočevje) 6,26 3. Rus (Trebnje) 6,18; višina: 1. Šuštar 1.90, 2. Florjane (oba N. mesto) 1,80, 3. Omerzu (Bržice) 1,80; krogla: 1. B. Okle ščen 13,68, 2. D. Okleščen (oba N. mesto) 12,61, 3. Jerman (Kočevje) 11,76; kopje: 1. Može (N. mesto) 58,34, 2. Zofič (Brežice) 52,88, 3. Lapanje 46,68; Končni vrstni red, ženske: 1. Novo mesto 42,3, 2. Brežice 33,3, 3. Trebnje 28,4; moški: 1. Novo mesto 53,2, 2. Brežice 27, 3. do 4. Kočevje in Trebnje 21 točk. LESKOVA C: V NEDELJO NA TEK. Atletska sekcija Maraton iz Leskovca bo pripravila 14. oktobra ob 10.30 jesensko prvenstvo Leskovca v krosu, na katerem bodo lahko nastopili tekmovalci v vseh kategorijah. Tekmovanje bo veljalo za ekipno in posamično prvenstvo. Na najdaljši progi bodo tekli člani (5000 m), na najkrajši pa pionirji (1000 m). Nov priročnik AZS sestavila navodila za vadbo teka v naravi Ker se za tek v naravi določa vse več ljudi, so se v Adet&i zvezi Slovenije pred časom odločili, da bodo sestavili navodila za vadbo teka v naravi. Obljubo je zveza izpolnila in poslala vsem atletskim organizacijam v republiki navodila na tek in ustanavljanje sekcij za atletsko rekreacijo ter sekcij atletskih veteranov Atletska organizacija se je v akcijo pospeševanja hoje, teka in hoje ter teka na smučeh vključila že le tošnjo spomlad, tako da so pri marsikateri atletski organizaciji že pripravili načrte kako bodo tek v nara- vi čimbolj približali ljubiteljem kraljice športov in drugim. Klubi so dobili primerek priročnika .Na teku se dobimo”. V njem so osnovni napotki za pričetek redne in načrtovane vadbe v naravi, podobno gradivo pa je objavil v Anteni tudi odbor za akcijo pospeševanja teka v naravi pri ZTKO Slovenije. Zainteresirani se lahko oglasijo pri klubih, ki so v vseh občinah. Na posodo bodo dobili koristen pripomoček, s katerim bodo v slabi uri zvedeli, kakšen je pravi tempo, kaj potrebujejo za tek itd. Na koncu so navodila o zdravstvenem varstvu. V REPREZENTANCI : TRI NOVOMEŠČANKE: Od 12. do 14. oktobra bo v ! Ljubljani 11. balkansko prven-1 stvo v športni gimnastiki'in ri- S tmiki, na katerem bodo nastopi- • le tudi najboljše Romunke, med ; njimi Nadia Commanecci V j Zagrebu so bile v nedeljo izbirne £ tekme za uvrstitev v žensko : državno reprezentanco. Nastopi- j le so tri Novomeščanke: D oklo- } va, Kavškova in Kočevarjeva. ; Najboljša jugoslovanska telovad- j ka je nastopila samo na enem ; j orodju (bila je prehlajena), a se j ! je zaradi zadnjih uspehov vseeno S uvrstila v najboljšo vrsto. To je : po dobrih nastopih uspelo tudi • Kavškovi, dres z državnim • grbom pa si je pridobila tudi j tretja Dolenjka, vendar bo v j S Ljubljani rezerva. : J OTOČEC: PRIZNANJA TRENERJEM Košarkarska zveza Slovenije je konec minulega tedna pripravila na Otočcu srečanje, na katerem je najbolj uspešnim slovenskim košarkar skim trenerjem podelila bronaste plakete in diplome, priznanja pa so dobili tudi košarkarski delavci, ki so pripomogli k hitremu razvoju slovenske košarke. Bronasto plaketo je prejel tudi novomeški košarkarski trener Jože Splichal, in sicer za (skupaj s Petrom Brumnom) tretje mesto slovenskih kadetov nadrifavriem prvenstvu. Enajsterici razočarali Kočevci izgubili, Novomeščani doma igrali neodločeno — Na 1. mestu še vedno NK Kočevje V 6. kolu slovenske nogometne lige - zahod sta nastopili z Dolenjskega dve ekipi: Novo mesto in Kočevje. Enajsterica Bele krajine je bila prosta. Vrsti sta razočarali, saj so Novomeščani igrali neodločeno, Kočevci pa so izgubili. NOVO MESTO -PRIMORJE 0 : 0 (0:0) Zadnjo nedeljo so novomeški nogometaši, ki jim že lep čas ne gre dobro, gostili vrsto Ptimoija. Tudi minulo srečanje, ki si gaje ogledalo okoli 50 gledalcev, ni navdušilo. Domači so imeli več priložnosti, a jih niso znali izkoristiti in so s -5 točkami še vedno na predzadnjem mestu. Novo mesto: Mijič, Lukič, Žnidaršič, Pavlin, Perhaj, Kršič, Janežič, Venta, Salkič, Bradač in Tepič. JESENICE - KOČEVJE 1 : 0(1:0) Kočevci se na blatnem igrišču niso znašli, domači nogometaši pa so to v 27. minuti spretno izkoristili in dosegli edini zadetek na tekmi. Navzlic porazu je ekipa Kočevja s sedmimi točkami še vedno naprvem mestu, vendar imata isto število točk še dve ekipi. Kočevje: M. Rajšel (Buzuk), Šalika, Bokan, Kozič, Kurtalič, Dobrič, Briški, Kovač, Petrovič, S. ' Gyorek. IM V: 400 DELAVCEV NA ŠPORTNEM DNEVU Komisija za šport in rekreacijo pri konfeienci sindikalne osnovne organizacije v IMV, ki jo že lep čas uspešno vodi Jože Ttirk, je konec minulega tedna pripravila 1. redni športni dan za svoje delavce. Na novomeška športna igrišča je prišlo okoli 400 delavcev in delavk, ki so se pomerili v malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in vlačenju vrvi. Najboljši so dobili pokale in diplome. Poslej bodo športni dnevi tradicionalni. VZGOJNI KOTIČEK OTROK ŠE MOČI POSTELJO Skoraj nobeno vprašanje ne povzroča pri starših toliko različnih mnenj, kot je vzgoja k čistoči v prvih letih. Že dolgo je znano da imamo z otrokom velike težave pri navajanju na držnost in čistočo, če ne uskl^amo svojih želja z otrokovim ravnanjem. Otrok je čist takrat, ko začuti potrebo in čaka na prvo priložnost, da na prvem mestu in na ustrezen način to opravi, po možnosti samostojno. Pri nas so otroci suhi in čisti poprečno med drugim in tretjim letom. Strokovnjaki pa menijo, da ima otrok vso pravico, da se še pomoči nekako do S. ali 6. leta. Zato ni pametno, če zaradi tega pritiskamo na otroka. Zmotno je mnenje, da bo postal prej čist, če ga bomo strahovati ali kaznovali. Po večini pride vse samo od sebe, brž ko je mehur zadosti zrel in ko otrok dojame, da spadata njegova voda in blato na stranišče. Zakq nekateri otroci Se po tretjem letu močijo ponoči Veliko je otrok, ki ponoči še močijo posteljo. Nehotno močenje, ko bi otrok že moral biti suh, je simptom oziroma posledica zelo različnih vzrokov. Najštevilnejša skupina močilcev zajema otroke s posebnim ritmom spanja; tak ritem nastaja zaradi posebnosti dozorevanja osrednjega živčnega sistema V drugo skupino spadajo otroci — močilci, ki imajo najrazličnejše čustvene težave. Nehoteno močenje v posteljo je lahko znamenje, da daje otrok v čustveni stiski. Otrok na ta način želi priklicati pomoč (starše). Zelo pogosto prične močiti posteljo, če se mu rodi bratec ali sestrica. Veliko otrok spet moči tedaj, ko začno hoditi v šolo, vrtec. Moči tudi otrok, ki se doma ne počuti varnega in ki ga domače okolje ne sprejme takšnega, kakršen je. Otrok se z močenjem »potegne" nazaj v otroštvo in opozarja mater nase podobno kot dojenčki. Močijo tudi otroci, ki bolehajo namehugu,ledvicah,zato je potrebno, da vsakega močilca pregleda zdravnik. Kako pomagamo Zelo pomemben je odnos okolja do otroka. Neki strokovnjak ugotavlja, da otrokovo nekontrolirano izločanje lahko tudi samo po sebi preneha, če ne posegamo preveč v otroka. Zdraviti se da le s pravilno vzgojo in razumevanjem. Vse drugo (kaznovanje) je neprimerno. Starši večkrat s svojimi metodami ne uspejo, zato še poostrijo svoje vedenje do otroka (najrazličnejše oblike kaznovanja). Začne se nevrotični začarani krog: otrokova čustvena napetost se veča, močenje postaja še bolj trdovratno: starši so še bolj strogi in otrok je vse bolj nevrotičen. Močenje postane osrednji problem, zaradi katerega so starši in otrok v stalnem sporu. Vzrokov za nastanek in razvoj motenj pa ni mogoče pripisati niti otroku niti staršem. Če bo zdravnik ugotovil, da je otrok zdrav, bomo vso pozornost posvetili otroku in ne močenju (njegovim stiskam, težavam): — pri otroku bomo poskušali odpraviti občutke krivde zaradi močenja, pa tudi starši se jih morajo znebiti; — otrok naj tudi sam poskrbi za čisto posteljo. Vendar tega ne sme občutiti kot lužen, temveč kot nagrado oziroma priznanje, da mu zaupamo; — ko se ne pomoči, ga nagradimo (bonbon, zvezdica v koledarček itd.); — pogosto se otrokov dan odraža v spanju, zato n3' bo njegov dan sproščen in prijeten; — preden otrok leže, se rad pogovori o svojih doživetjih in tudi težavah. Prisluhnimo mu; ne sme imeti občutka, da nimamo časa zanj. Le tako bo mimo zaspal. Mimo spanje tudi ugodno vpliva na mehur; — pridobimo otroka za sodelovanje pri naporih, da bi močenje prenehalo (vodenje koledarčka; v koledarčku označi noči, ko je bil suh); — naše razumevanje je prvi korak k otroku, on sam pa nam bo prišel nasproti. Srečen otrok, ki je varen, zaželen in ljubljen, navadno nima omenjenih težav. ANAMUČIČ, dipl.psih. SVETU OKOLI MISLIJO VNAPREJ - Izraelska policija je ugotovila, da tatovi dragih avtomobilov niso največji domoljubi. Odkrili so namreč, da so ukradene avtomobile zakopavali v pesek na Sinajskem polotoku z namenom, da ukradena vozila prodajo Arabcem, ko bo ta del puščave zopet v rokah prejšnjih gospodarjev. Med ukradenimi vozili je tudi luksuzni avto izraelskega ministra za industrijo in trgovino. SPOMIN — Nekdanji podpredsednik velikega ameriškega združenja živinorejcev je pustil dobro plačano službo in se raje posvetil kartanju. Ker ima Kenneth Uston izjemno dober spomin, si zlahka zapomni, katere karte je stroj za kartanje že izmetal, in tako po igralnicah pobira lepe denarce. Nazadnje je igral kar 60 ur, in to tako uspešno, da je vsako uro zaslužil okoli 700 dolarjev. Lastniki igralnice, kjer je postavil svoj osebni rekord, so mu iz strahu, da jim bo povsem spraznil blagajno, prepovedali igranje. Možakar seje že pritožil. ZNAJO - Turizem v Angliji cveti. Naši turistični delavci se seveda čutijo, saj Veliko Britanijo v glavnem namaka dež, mi pa imamo toliko sonca in lepe narave. Skrivnost uspeha je v tem, da Otočani znajo turistom marsikaj ponuditi. Med drugim neka agencija organizira odlično obiskane enodnevne ekskurzije po najlepših javnih stra-niščih v Londonu. Turisti so navdušeni nad zanimivim izletom, pa še v zadregi niso, če jih stisne v trebuhu. ZA RADOVEDNEŽE - V zahodnem svetu so začeli prodajati posebne fotografske kamere, katere se namestijo na vratih stanovanja. Ob pritisku na zvonec kamera posname obiskovalca in po postopku pdaroida takoj razvije sliko. Tako dobi stanovalec vsak dan album vseh tistih, ki so ga iskali. Menda je za napravico veliko zanimanja. SOBNA HRUŠKA - Britanski sadjarji so vzgojili vrsto sadnega drevja, ki ga je v primernih posodah mogoče hraniti v stanovanju. Malo sadno drevje rodi že po dveh letih. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. S časom se odkrižati cvička (D a 11 e s) vsled trtnih uši in druzih prej ne-poznatih uim na trti že jako primanjkuje najna-vadnejših namiznih vin; ne kaže torej nikakor boteljskih vin pridelovati'in takih sort pomno-ževati, kakoršne dajejo prav fini pridelek, pa le malo. In take sorte, katere navadno imenujemo gosposke, bi bile med domačimi dolenjskimi tična, med tujimi pa rizling, traminec, rulandec itd. Na Dolenjskem moramo pač to delati, da se s časom odkrižamo cvička v pravem pomenu besede, in da pridelujemo kar le mogoče dobra namizna vina v veliki množini. V ta namen opustiti moramo pomnoževanje domače lipne, beline, škiline, javoija, kozjega sesa, pelesa itd. ter se lotiti pomnoževanja takih sort, kakoršne dajejo obilo namiznega vina. (Pokopališče) v Šmihelu se je bilo letos kaj izdatno povečalo ter je s čednim zidom ograjeno. Da se polagoma še one nepravilne groblje poravnajo, bo to prav lepo pokopališče. (Na južnem) kolodvoru v Ljubljani bili so prijeti trije fantje, ki so hoteli pobegniti v Ameriko, da bi se izognili vojaški službi. Jeden je bil letos k vojakom izbran. Prepeljal jih je v Ljubljano neki agent. Ker se ni upal jih takoj naprej poslati, je šel z njimi v Zalog. Toda, o, nesreča. Tukaj je stal na kolodvoru orožnik, ki jih je tako gledal, da so se ga zbali in niso vzeli voznih listkov do Vidma, marveč le do Ljubljane, tedaj pa je bilo še slabše. Ljubljanska policija jih je koj imela in odpeljala v zapor. (Železni) most napravila bo občina v Ribnici namesto sedanjega lesenega poleg cerkve; načrti so že v konečno odobravo predloženi. (M e n o 11 i) Garibaldi, laški general, sin pokojnega rogovileža Garibaldija, bil je začetkom minolega meseca v Trstu, kjer so ga kaj imenitno sprejeli in kakor kacega kralja pozdravljali. (Ogla s).) Društvo Mestna godba v Rudolfovem priporoča svojo godbo na lok za plesne in druge veselice. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1899) Kdo je vzredil mikrobe? Pretirana uporaba antibiotikov v medicini in tudi v kmetijstvu je kriva za razvijanje odpornih vrst klic Antibiotiki niso prinesli pravo malo revolucijo samo v medicino, ampak so korenito posedi tudi v kmetijstvo. Živinorejci so na veliko krmili živali za zakol s krmili, katerim so primešani antibiotiki. S tako krmo so dosegli dvojni učinek: živali so zaščitili pred boleznimi, ki bi se sicer hitro razpasle v gojiščih z velikim številom živali, hkrati pa so dosegli hitrejšo in boljšo rast. Po četrtstoletju nekritične uporabe takšnih krmil se je vprašanje nadaljnjega krmljenja hudo zaostrilo, ker neposredno ogroža človeka. V mnogih evropskih državah so že močno omejih dodajanje antibiotikov v živilsko krmo, vendar po mnenju strokovnjakov to ni kovolj. Dodajanje antibiotikov bi morah povsem opustiti! Zakaj? Ugotovljeno je, da nekdaj učinkovita zdravila na osnovi antibiotikov postajajo vse manj uspešna, ker so bolezenske klice postale nanje odporne do take mere, da jih nekdaj zadostna količina antibiotikov ne uniči več. Med krivci so se poleg zdravnikov, ki so pretiravati s predpisovanjem antibiotikov, znašli tudi živinorejci. Mikrobi namreč svojo odpornost razvijajo tudi v živalih, krmljenih s krmili, v katerih so antibiotiki. Raziskave so odkrile, da se v bakterijah poleg že običajnega genetskega materiala nahaja tudi snov, imenovana plazmid. Snov vsebuje ,navodila" za proizvodnjo encimov, s katerimi lahko mikrob izniči učinkovitost še tako močnih antibiotikov. Ker plazmid prosto kroži med celicami, se lahko prenaša z mikroba na mikrob, z njim vred pa seveda odpornost. Znanstveniki se boje, da mikrobi sposobnost tvorbe uničujočih encimov prenašajo na svoje potomstvo tudi že z lastnim genetskim ustrojem in da se tako tvorijo generacije vse bolj odpornih bolezenskih klic tudi v pitani živini Ali bo treba pred kruleče rilce spet polagati le navadna krmila? Zadnje v snovi Novost v atomskem »živalskem vrtu" — Od- kriti gluoni Skoraj vso diugo polovico svojega življenja se je Albert Einstein trudil, kako bi štiri osnovne naravne sile zvedel na eno samo temeljno. Veliki teoretik ni izvedel unifikacije, doživljal pa je graje od svojih poklicnih kolegov, češ da se ukvarja s sanjskimi in nekoristnimi razidcavami. V začetku letošnjega septembra pa so fiziki na srečanju v Bataviji ugotavljali, da Einsteinov sen le ni prazna izmišljotina Podporo Einsteinu daje odkritje neznansko drobnega delca snovi, ki nkna nič mase niti naboja. Teoretiki imenujejo te subatamske delce gluoni. Pred petimi leti so jih prvikrat imenovali, vendar le kot teoretično obstoječe. Gluoni naj bi predstavljali tisto poslednje v svetu materije. Teoretiki so postavili domnevno trdi- tev da subatomske delce, imenovane hadroni, sestavljajo kvarki, ki so še osnovnejša oblika materije. Toda kaj veže kvarke med seboj? v Izmenjavanje gjuonov med kvarki. Tak je bi teoretični odgovor, o katerem pa praksa ni mogla dati nikakršnega potrdila. Gluoni bi bii tisto poslednje, kar je iskal Einstein. Letos poleti so znanstveniki pri poskusih na novem, izredno močnem pospeševal-niku v Hamburgu prvikrat v zgodovini zabeležili obstoj dielca, ki bi bil lahko le g}uon. Doslej so pri umetno povzročenii trčenjih elektronov s pozitroni dobili dvoje tokov hadronov: kvarkov in antikvaikovPri letošnjih poskusil pa so poleg kvarkov in an tik v aikov prvikrat opseili še tretji tok, najverjetneje gluonov. Odkritje je povzročilo pravi vihar med fiziki, saj obstoj g)uonov potrjuje, da je mogoče izenačiti v osnovi vse štiri temeljne naravne sle: gravitacijo, elektronih gnetizem ter jedrske močne in šibke sile. ( dolenjski ust pred 20 le¥ J Zdaj delo določa zaslužek KOLEKTIVI SO v glavnem zapustili tako imenovane tarifiie postavke, kjer za zaslužek ni pomembno delo, pač pa kvalifikacije. V podjetjih je sedaj delo tisto, ki določa višino zaslužka Kvalifikacija je delavcem potrebna le za to, da jim določeno delo lahko zaupamo. Prav gotovo tak način nagrajevanja delavce gospodaisko spodbuja da iščejo zahtevnejše delo, kije bolje nagrajeno. V kolektivih zaslužka ne merijo več s časom, ki ga nekdo preživi na delu, ne glede na to, kaj takrat naredi, pač paz drugimi merili: s kosi,posameznimi izdelki ali deli izdelkov. Čas je postal le eno meril. IZREDNO SLAB odziv gospodarskih voditeljev kaže, da se naša podjetja premalo zanimajo za sodelovanje s šolo. Uvedba gospodarskega in tehničnega pouka v refomiirano šolo ima prav ta namen, da se učenci seznanijo podrobneje z gospodarstvom in tehniko. Od tega bo imel korist predvsem delovni kolektiv, ki bo tako vzgojnega učenca sprejel kot vajenca ali delavca saj bo njegovo znanje bolj prilagojeno zahtevam proizvodnje. KDOR JE poznal gimnazijske kleti in drvarr-ice, se bo gotovo spomnil, kako so bile podobne mračnim,zatohlim katakombam, polne vlage in plesni. Danes te kletne stopnice pripeljejo na lep snažen hodnk, na obeh straneh so bela vrata, pri zadnjih p a zajedaš lepo, moderno opremljeno kuhinjo, nanenjeno pripravi topili malic in enolončnic srednješolcem, ki imajo pouk v novomeški gimnazijski stavbi. Kuhinja bo dobila še nekaj modemih električnli aparatov. NA MATIČNEM URADU v Črnomlju je bila majhna, a pomembna slavnost Napredna družina s Tanče gore je prinesla k civilnemu krstu novorojenčka, ki so ga krstili za Petra. Ta primer bo gotovo služil za zgled dragam, da bodo na tak način krstili svoje otroke. V SOVJETSKI ZVEZI so izstrelili tretjo vesoljsko raketo, ki noti a seboj avtomatično medplanetarno radij&o postajo. (IZ DOLENSKEGA LISTA 8. oktobra 1959) 1 Razstrelivo v pločevinastem i* boju — le delček smrtne zaloge Smrtni spominček Grozljivo odkritje pri Ham-burgu — Nacistični kemik V primestnem naselju Eidelstedt pri Hamburgu poteka trenutno nV bolj vroča prometna pot na vsem svetu. Vojaški tovornjaki odvažaj0 j zaloge eksploziva in smrtnonosneg* živčnega strupa iz opuščene kemr i čne tovarne. Nesreča, ki je že terjal* življenje enega dečka, je opozoril3 javnost, kakšna smrtna zaloga po# va na robu mesta. Zaloga je preostanek nacistične dediščine. Kemik Hugo Stollzen-berg je za Hitlerja izdelal živčni bojni strup, katerega kilogram lahk° usmrti 200.000 ljudi. Ker se je vqjna prej končala, strupa niso praktično uporabili, Stoltzenbeigu pa je bJ° zaukazano, naj zalogo uniči. Vendat pred petimi leti umrli kemik tega n' naredil. Strokovnjaki za odstranjt' j vanje nevarnih snovi so namreč * I opuščeni tovarni našli 8 kilograme* smrtonosnega strupa, dovolj za smrt 1,6 milijona ljudi. Vendar je to le delček. Domnevajo namreč, daje n« ozemlju tovarne skritih okoli 70.000 ton tabuna, kot so strup nazvali. Kaj to pomeni, si vsakdo lahko hitro sam izračuna. Da bi bila nevarnost še večja, je v stari tovarni in v njeni okolici skrite ga tudi veliko klasičnega eksplozivi Vse skupaj je izjemno nevarna bomba, ki ob spodrsljaju lahko poči. Zato odstranjujejo nevarne snovi le ročno in z največjo previ' dnostjo. Toda kdo bo našel ostale skrite zaloge, saj je -umrli kemft skrivnost odnesel v grob s seboj. Kdo živi najdlje? Islandci zrinili Japonce Pred kratkim objavljeni demo- grafski podatki OZN »o preseneti^ strokovnjake, saj v povprečju ne( žive najdlje v kavkaških republiki, od koder so doma svetovno znani stoletniki, niti v ZDA, kjer je naj večja blaginja, ampak na kamnitem, pustem in skopem otoku Islandiji Moški prebivalci te severne države dožive poprečno 73 let, ženske p* še 6 let več. Islandci so tako preko*, sili prejšnje življenjske rekorderje' Japonce, ki so zdaj na drugem I mestu, takoj za njimi pa so Nemci- Zanimivo je tudi, da se razlika v povprečni življenjski dobi med moškimi in ženskami zmanjšuje. Poseganje po alkoholu, cigaretah, kavi in po nekdaj moških opravilih naj b* pripomoglo k temu. POSI 31 Gamuta so takoj na t° J kjer ga je Stezosledec d0® vezal. Potlej je potolaž^ »Tokrat ne bo nič hudeg3, ( oprasnila in omedlel je P5, še bolj pa od strahu. Daj* in ko se prespi, bo že pre ne bo več tjavdan nas.tavU života.« skladatelj hačatuijar ribja koščica ind rastlina lat umetnost pernata dnm.it i val Rešitev prejšnje križanke prelmalu Irana hrib pri beogradu vrsta ih m 1.1 tantalova ...ML- _ rnac.sr.am rastlina januš goleč Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši Ljudje so bili vajeni prihajačev in jim niso zamerili * potepuštva, češ da jih pač nekaj posebnega žene okrog ^ kakor cigane. Premnogokrat je bil prihajač dobrodošel, ^ nikdi ga niso odganjali od mize ali izpred strehe na noč. Trije prihajači so žulili polič vina v Janežičevi krčmi v J Župelevcu. Ceho je plačeval zase in tovariša Majdak, ki je bil * na povratku iz Zagreba, kamor je na svojih ramah tovoril ^ nabrane kosti. Majdak je kramal z zagrebškimi novicami ter zanimivost- ^ mi, prijatelja sta tožila in jadikovala, da bo čez nekaj let tudi N za brezskrbne prihajače salamenski joj. Kmetje so že sedaj ^ skoro ob vinograde in ob edini vir dohodkov. Še eno leto, po J vinogradih bo namesto trte rasla praprot in iz te ne bosta % iztisnila niti kaplje vinskega okusa ne Bindek ne Najndg. Prihajači so modrovali v nelepšem poletnem delavniku in % stresali krepke psovke na vražje razkuževalne komisijone, ki ^ so edini vzrok vsega zla po spodnjih kngih. Zabavljali so Ji gosposki in Majdak je pripomnil, da bo sedaj vzel zlodej vse ^ ušivce, ker jim zna kuriti na vseh koncih ter krajih pod ^ petami Lapuhov Vinko s svojimi pomagači. Kmetje so se k strnili in bodo morali iz dežele nsgprej ušivd in za njimi še ^ trtna uš, če ta res ugonablja to žlahtno božjo kapljo. Pogovore je poslušal krčmar v nadi, da bo zvedel od njih ^ novega iz upornega gibanja vinogradnikov. Ker se je pa * trojica le okrog vsakdanjega zabavljanja, jih je glasno ^ nahrulil: 5 „Celo slabotne ženske se upajo opsovati ušivce v obraz, le % goljatski prihajač zmeija sam zase, namesto da bi s krampom ^ lopnil po zlodejih s hudičevim oljem! Niti eden od vas nima g kaj zgubiti, ako bi pomagal upornikom. Ravno vi trije ste 5 vami pred kaznijo, četudi bi spekli najvišjega ušivca na ra- 5 žnju. Drugi se borijo s celimi družinami proti nezaslišanim ^ krivicam, ki se godijo danes kmetu;prihajač samo zabavlja in J pije zastonj ter za božji Ion, dokler bo še zadnja kaplja v ka- ^ kem sodu.“ Prihajači so pri tem poduku zazijali. Krčmarjeve besede so k jim očividno zbudile vest. Spogledavali so se, mencali nemir- ^ no po klopi in slednjič je Majdak dejal: „Stric, kaj nam daste, če zagodemo ušivcem čardaš, ka- { kršnegajim še ni doslej nikdo? “ J Krčmar je okrenil prihajačevo ponudbo napovsem never- s je tno stran in se odrez al: „Johan, če boste ti, Bindek in Naindg piskali ušivcem ^ čardaš, se boste pod mojo streho bratili s celim vedrom naj- ^ bdj&ga in se mastili z na ražnju pečenim prolenkom! “ s Postopači so bili s ponudbo zadovoljni. Prosili so smehlja- J jočega se krčmarja za majhen predujem na račun obljube, a * jih je enostavno napodil, ker je že tudi Majdak obračal žepe J narobe, pa se ni prikazal niti en krajcar. £ Trojica jo je ubrala po cesti proti Bizeljskemu. Kmalu za ^ 4 Janežičevim domom so sedli v senco in se dolgo razgovaijali. J 4 Glavno besedo je imel Majdak. Pred razhodom so si segli v s 4 roke in neki notranji nagon je gnal vsakega v svojo stran. ^ 4 J A i 4 Kake tri tedne po sestanku prihajačev pri Janežiču v Zu- ^ J pelevcu se je zbrala pred krčmo močna žandarska patrulja z * 4 okrajnim stražmojstrom iz Brežic na čelu. Orožniki so po- % £ sedli do onemoglosti utrujeni po trati. Stražmcjster je stopil ^ 4 v hišo ter pozval na razgovor hišnega gospodarja, s katerim * 4 sta si bfla dobra znanca. Prosil gaje, naj mu pove, če ni ^ 4 prejšnji večer mogoče popivala v njegovi krčmi družba su- H 4 mljivih ljudi. Morda je videl on ali kdo od njegovih neznance, ^ 4 ki so se morali v zadnjem času klatiti okoli Župelevca. 4 Krčmar je debelo gledal žandarskega znanca. Videti je bilo ^ £ na obrazu, da ne razume, za kaj gre in kako naj pomore obla- ^ 4 sti s svojo izpovedjo. Stražmcjster gaje vprašal, če mu ni nič ^ £ znanega, kaj se je zgodilo prejšnjo noč nekako na sredini Do- ^ 4 brave. Gospodar je odločno odkimal. Stražmcjster je pote- * 4 gnil iz torbe nekaj pol papirja, sedel za mizo ter bral prija- { 4 telju, kaj vse se je zgodilo v minuli noči ne daleč od Zupe- S ^ 1 AirAn Artptl l/t t%/ll rA o pl/Arrt ft/VT /111 1 pr Žu ? levca ob cesti, ki pelje res dolgo po graščinskem gozdu Do- ^ 4 brava proti Brežicam. 4 Prvi žandarski zapisnik o ponočnem zločinu v Dobravi je £ J ohranjen ter se v slovenščini glasi takole: 4 Že bolj pozno na večer 9. septembra so se odpeljali iz Bre- J £ žic v enovprežni kočiji: g. Julij Hansel iz Maribora, glavni * 4 vodja razkuževalne komisije v Posavju, Jurij Veršec, po- J 4 sestnik v Pišecah, in Ivan Vrstovšek, visokošolec iz Pišec. { 4 Slednja sta tudi vodilna člana imenovane komisije. Vozil je > 4 in sedel na kozlu Veršcev hlapec Tona Gregorevčič. 4 G. Hansel se je pripeljal z vlakom iz Maribora. Imel je ^ 4 važne opravke pri okrajnem glavarstvu, kjer so mu predložili % 4 vse polno pritožb o očitih uporih kmetov proti razkuževal- ^ 4 cem. J G. Hansla sta pričakala na kolodvoru Jurij Veršec in Ivan ^ 4 Vrstovšek, da sta mu poročala o razkuževanju in kako bi * £ bilo treba urediti kočljivo zadevo za bodočnost. Po zašli- £ 4 šanju ter branju vseh mogočih poročil se je g. Hansel odločil, j 4 da si ogleda dejanski stari na kraju samem, se posvetuje še z ^ J ostalimi člani komisije in se loti pomirjevalnih poskusov s jj 4 kmeti. Številni razgovori so se zavlekU v noč. Veršec in s £ Vrstovšek sta resno svetovala Hanslu, naj prenočijo v Breži- ^ 4 cah in se odpeljejo skozi Dobravo zgodaj zjutraj. G. Hansel je £ 4 bil odločno za to, da se peljejo v noči, saj ni nikdo videl nje- ^ 4 govega prihoda in sta načrtna zaseda ter napad ponoči iz- * 4 ključena. Če že res izza vsakega vogla prežijo nanj, potem se ^ ^ ga še lažje lotijo podnevi nego v noči, ko se ga ne more ^ 4 nikdo nadejati. % £ G. Hansel je po večerji zapovedal, naj voznik zapreže, in ^ 4 so se odpeljali po cesti, ki se nadaleč za Brežicami zgubi v s £ obsežnem gozdu. Srečali niso žive duše in so dremali na ^ 4 vozu. Na sredini Dohrave prebiva ob križišču cest graščinski J 4 gozdar. Hitro za gozdarjevim stanom v smeri proti Globoke- ^ 4 mu sta kljub luči zadela konj in voz ob nastavljen hlod. Konj J 4 se je spotaknil in padel, prednja kolesa so trčila s toliko silo ^ £ ob tram, da se je kočija prekucnila in pokopala pod seboj ^ 4 potnike. Voznika je vrglo s kozla v obcestni jarek. ' £ Komaj se je zgodila nesreča, že so bili krog voza trije na- ^ 4 šemljeni neznanci. Eden je bil majhne postave, drugi srednje J J velik in tretji prava nebeška lestev. * , Tisti, ki se redno drogir^o, sProti rušijo pot svojega osebne-zorenja. J. RUGELJ Iskanje talentov — to je stvar 1 ^nta samega. B. JAKAC Vse ideje, pa naj bodo še 1 Mio dobro mišljene, utegnejo svinjam krila. J. E. HALLIER nasuta remija menjacica pritok balhaškeg. jezera mestov metohiji ovalna skleda peneče se vino Otrok iz milijonarjeve kože ne živi Umetno ustvarjanje potomstva še ni mogoče — Zgodba, ki je razburila javnost — Kloni, natančni živi posnetki, ne bodo nikoli ogrozili človeštva Pred dobrim letom dni je izšla knjiga, ki je dvignila obilo prahu v znanstvenih in laičnti krogih. Avtor opisuje v nji domnevno resnično zgodbo nekega ameriškega denarnega mogotca, ki je genetikom naročil izdelavo svojega potomca, pravo živo kopijo samega sebe. Otrok naj bi bil sedaj star že tri leta in bi normalno rasel in se razvijal v skrbno čuvanem milijonarjevem domu. Strokovnjaki, med katerimi so imena svetovno znanih genetikov, zanikujejo resničnost takega dejanja, vendar pa ne morejo zanikati, da bi kaj takega ne bilo mogoče, saj so sami opravili vrsto poskusov, pri katerih so proizvedli klonirane živali. Za kaj gre? Teoretično je namreč mogoče vsako živo celico pripraviti do tega, da proizvede natančno kopijo same sebe. Se pravi, da je mogoče ustvariti nov, popolnoma enak organizem iz ene same celice. O čem takem so pred desetletji sanjarili samo pesimistični pisatelji znanstevene fantastike, z razvojem genetske znanosti pa so možnosti kloniranja postale hudo resnične. Genetiki so prodrli globoko v skrivnost nastajanja -življenja. Tako globoko, da je k njihovih vrst prišel prvi opomin. Pred leti je skupina genetikov predlagala, naj povsod po svetu opustijo genetske raziskave in kloniranje, da bi zaščitili svobodo posameznika in njegovo enkratnost in neponovljivost Ko je nekaj zatem izšla še omenjena knjiga, je pritisk postal nevzdržen. Javnost je zahtevala, naj posebna komisija razišče, ali gre za resničen dogodek ali ne. Letošnjega maja naj bi komisija zaslišala pisca, vendar se ta ni iavil. Besede so imeli genetiki. Priznana strokovnjaka Clement L. Markert in Beatrice Mintz sta podala mnenji, da gre za očitno goljufijo, oziroma potegavščino, saj genetiki dandanašnji kaj takega preprosto še niso sposobni narediti, če bi še tako želeli. Praksa caplja predaleč za teoretičnimi odkritji. Človekovega klona torej še ni mogoče narediti! Odločilna besedica je ,,še“. Mogoče torej je, le da ne še sedaj. Teorija namreč pravi, da vsaka človekova celica vsebuje v svojem genetskem materialu vse potrebne informacije za nastanek novega človeka - klona. Če bi bila zgodba o milijonarjevem nasledniku resnična, bi morala potekati takole: Genetiki bi vzeli zrelo žensko jajčece od katere koli ženske. Iz genetske snovi v jedru jajčeca bi izbrisali vse genetske informacije. Nato bi vzeli celico iz milijonarje- vega telesa, denimo iz njegovega kožnega tkiva, in jo spojili z genetsko praznim jajčecem. Oplojena celica, če je ta izraz sploh primeren, bi v svojem jedrn vsebovala zgolj genetske informacije, vsebovane v milijonarjevem organizmu. Četudi naj bi bile v celici iz kožnega tkiva aktivne ie tiste informacije, ki so potrebne za tvorbo kože, pa bi se v citoplazmi oplojenega jajčeca udejanile preostale genetske informacije. Nadaljnji razvoj bi potekal normalno. Ko bi se celica nekajkrat že delila, bi z^rlo-dek vsadili v maternico zdrave ženske, kjer bi se plod običajno razvijal naprej, ne da bi nosečnica mo^a bistveno vplivati na otrokov razvoj. Tako rojenipotomecbibi v vsem natančna kcpija očeta -pravi oče, le poletih mlajši Tako govori teorija. Na papirju je videti vse skupaj hudo enostavno, na srečo pa v praksi ni tako. Do sedaj so genetiki opravili uspešno kloniranje le pri nekaterih vrstah dvoživk. Sicer spektakularne poskuse genetiki sami kritično pretresajo in domnevajo, da so uspeli le zato, ker so jih opravili s celicami, ki se še niso povsem specializirale. Res je sicer, da genetski kod ostane v vsaki celici organizma, vendar pa postane pri specializaciji posamezne celice le del koda aktiven. Ko se celica povsem izoblikuje, denimo v celico kožnega tkiva, je ni mogoče povratno aktivirati, oziroma ni mogoče preostalega genetskega koda oživiti. Pa še nekaj govori proti „bogu v laboratoriju", kot pravijo kloniranju domiselni časnikarji. Strokovnjaki opozarjajo, da posameznika ne določajo v vsem le geni, ampak da je človekova osebnost splet genetskih informacij in vplivov zgodovinskega in kulturnega okolja, v katerem posameznik raste in živi. Markert odločno zatrjuje, da se časi, ko naj bi ustvarjali klonirano potomstvo nadpovprečnih ljudi, denimo Einsteinov, ne bodo nikoli uresničili ,,Dvojnika posameznika ni mogoče ustvariti!" IIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||1IIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM /EDNJI MOHIKANEC del kite levja samica slikarka ko b 11 ca napev močno ta; strelivo poiast mor. vode zavihek pri obleki v votlino, ob-dekleti: ga je samo 0(1 izgube krvi, malo žganja bojevnik in Sv°jega dolgega skrlvalec stopničast slap 32 Heyward je izrazil upanje, da odbiti sovražniki ne bodo tvegali novega napada, toda Natty ni bil njegovega mnenja. In ko so spet stopili iz votline, so zagledali Minge, ki so se poslužili drzne zvijače. Posekali so nekaj dreves in jih spustili po reki, tako da so se zagozdila med skale in štrlela preko slapa kakor most. Štirje sovražniki so že čepeli na njih. i ) 33 Natty je zažvižgal, da bi opozoril še oba Delavara, prav tedaj pa so se Mingi že pognali na otok. Major jim je hotel planiti nasproti, toda Natty ga je zadržal. Mingi so se naglo bližali, kakor veverice so plezali po skalah in se spretno zaklanjali. A komaj se je eden pomolil izza skale, ga je že podrla Nattyjeva krogla. Drugega je podrl Unkas in ostala sta še dva. f.f l dežurni I nročaji S kravo pod avtomobil Splašena žival je na cesto potegnila še 71—letnega gospodarja Alojza Kraševca — Med prevozom umrl DRAGO GRETJE - Hladni dnevi so Hotkove iz Vrhja pri Brežicah pripravili do kurjenja v pečeh. Na nesrečo pa so bile dimne tuljave polne saj, ki so se vžgale, ogenj pa se je hitro razširil po ostrešju, ki je povsem zgorelo. Požar so pogasili domači in sosedje, tako da je škode za 20.000 din. KJE VRTAJO? - Prejšnji ponedeljek je neznan tat obiskal še nedograjeno stanovanjsko hišo Vlada Markoviča v Brežicah. Zlikovec si je posodil vrtalni stroj Iskra in tranzistorski radio, tako da so bili Markovičevi oškodovani za 2.200 din. ČUDNA ZABAVA - Krški miličniki so prejšnjo sredo pridržali do iztreznitve 22-letnega Ziada Ske-liča, ki je precej v rožicah prišel v samski dam in si namesto počitka izbral nenavadno zabavo. Razbijal je steklenino in celo šipe, kar pa drugim ni bilo prav nič povšeči. Poklicali so miličnike, ki so Skeliču obljubili tudi pot k sodniku za prekrške. MOTOCIKLISTIČNA SEZONA — Kot da bi tatovi pripravljali moto dirke v svoji režiji. Motoma kolesa namreč vse pogosteje izginjajo, tako so brez prevozov v minulem tednu ostali Novomeščan Janez Gornik pa Mihael Kic iz Dolnjega Vrha in Marko Travnik iz Stehanje vasi. Medtem ko je prvemu motor izginil izpred bloka na Drski, sta druga dva ..izgubila” motorie v Trebnjem. Za miličnike ni zimskega spanja. RAZGRAJAL SE DOMA - V petek popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Novo-meščana Venclja Perka Že dopoldne je pričel popivati po novomeških gostilnah, popoldne pa je odšel domov in pričel razgrajati. Domačim ni preostalo drugega, kot da so poklicali miličnike, ki so Perka odpeljali hladit v Jerebovo, napisali pa tudi „potni nalog” za k sodniku za prekrške. CESTA PARKIRIŠČE — Bore malo prostora puščajo brezobzirni vozniki na cesti pred Marketom ob Cesti herojev v Novem mestu. Zasedeni so pločniki, pot otrok v bližnje šole postaja iz dneva v dan bolj nevarna! Sofeiji pa kot da se za opozorila sploh ne zmenijo. Še teč. Nesramnost je ena izmed lastnosti v njihovi osebni izkaznici. Tako je eden izmed šoferjev zdi teval od nas 5.000 din, ko smo fotografirali njegov kamion ... Delovna vnema pred sodiščem Zaradi prevelikega pehanja za zaslužkom, skrbi za družino.bil pri delu huje poškodovan, izgubil pa tudi tožbo na sodišču združenega dela Na senat novomeškega sodišča združenega dela je pred kratkim priromala tožba, v kateri je Franc Mum iz Podhoste terjal od novomeškega GG — tozd Podturn plačilo natanko 157.880,00 din zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel med delovnim časom. Murnu je namreč med delom padla na nogo bukev. Tožitelj je zahtevek utemelje- zaslišalo obe strani, je Murnov val na več načinov. Pri vsem tem pa se je opiral vseskozi na odgovornost delovjie organizacije, ki ga je razporedila na dela in naloge, pri katerih se je poškodoval, ne da bi bil prej poučen o nevarnostih, ki prežijo med delom. Mum je namreč z motorico žagal drevesa Potem ko je sodišče na obravnavi pred dnevi ponovno TATOVI NA VLAKU Kraje na vlakih so se ponovno pojavile. Tokrat sta to najbolje občutila zakonca, ki sta se peljala na vlaku Istanbul - Dunaj. Zakonca sta se v nedeljo vračala na delo v Avstrijo, nekje med četrto in peto uro pa ju je premagala utrujenost Trenutke neprevidnosti je dodobra izkoristil neznan zlikovec in jima iz torbice izmaknil 52.000 šilingov (73.000,00 din) in dokumente. Tatvino sta ugotovila in prijavila v Sevnici. zahtevek zavrnilo, čeprav je šlo za poškodbo med delovnim časom. Murna je namreč pokopala njegova vestnost in pridnost Razlaga je enostavna. Mum je tačas namreč delal v povsem drugem sektorju, zaradi skrbi za družino, boljšega plači- hotela »Iznajdljiv” pripravnik Pogojna kazen 23-letnemu Petkoviču za grehe, ki jih je lani zagrešil v novomeškem PTT podjetju Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je prejšnji teden obsodil 23-letne-ga Boža Petkoviča iz Zavidovi-čev na pogojno kazen šestih mesecev zapora, ki pa ne bo izvršena, če Božo v naslednjih dveh letih ne bo zagrešil nobenega novega kaznivega dejanja. Petkovič je bil v začetku lanskega leta zaposlen kot pripravnik v manipulativni službi novomeškega PTT podjetjajn pri delu na blagajni vplačil in izplačil neupravičeno zaslužil natanko 3.170,00 din. Božu se je namreč pri delu večkrat jel pojavljati primanjkljaj, ki pa ga ni hotel kriti iz svojega žepa. Zato je v dnevnik vplačil kar 251-krat knjižil nižje zneske vplačnine ter tako prišel do že omenjenega zneska, s katerim je potem kril nastale primanjkljaje. Petkoviča so dobili ob redni kontro- li, ko se znesek denarja pač nikakor ni ujemal s številkami v dnevniku. Na obravnavi je Petkovič dejanje v celoti priznal, škodo pa, ki jo je na že opisani način povzročil novomeškemu PTT podjetju od 5. januarja pa do 10. februarja lani, povrni. Sodišče mu je pri izreku so- TOVORNJAK PO TRAČNICAH Prejšnji torek okoli 9.30 je 38-let-ni Metličan Josip Mužir peljal tovorni avtomobil, naložen s šestimi kubičnimi metri gramoza, od Gabja proti Metliki Ko je tako vozil po klancu, kjer je hitrost omejena na 15 km/h, navzdol, je zaradi prehitre vožnje vozilo zaneslo v škarpo, pri tem pa se je odtrgala stranica in tovor se je razsul po cesti Vozilo je zaneslo na železniško progo kjer se je zarilo v tire. Železniški promet je bil tako lep čas oviran in so ga urejevali s prestopanjem potnikov. Na tovornjaku je bUo za 70.000 din škode. « dbe, ki pa še ni pravnomočna, štelo v olajševalno okoliščino njegovo priznanje, kes ter dosedanjo nekaznovanost. Drnovo: do smrti povozil kolesarja Prehitra vožnja zakrivila hudo prometno nesrečo Prejšnjo sredo, malo pred 8. zvečer, je prišlo do hude prometne nesreče na cesti od Dmovega proti Krškemu. Tisti večer je 48-letni Ljubljančan Franc Jesterie vozil osebni avtomobil po omenjeni cesti. Bizinomer mu je vseskozi kazal nekoliko preveliko hitrost, in ko so mu pri Drnovem nasproti pripeljali avtomobili s prižganimi lučmi, se je jel umikati na desno stran, zaradi prevelike hitrosti pa ni pravi čas opazU kolesarja pred seboj. Za izogibanje je bilo prepozno: Jesterie je zadel v kolo 51-letnega Djura Zidariča, delavca novomeškega Cestnega podjetja, zbil kolesarja na pokrov motorja, od koder je Zidarič po več metrih vožnje zdrknil na tla. Poškodbe, ki jih je dobil ob trčenju, so bile tako hude, da jim je že na kraju nezgode podlegel. PO DOLENJSKI! DEŽELI Barski program krškega ‘ Sremič je v zgodnjih jutranjih sobotnih urah popestril ; še domačin Ivan Asič. Pošteno 1 okajen si je privoščil zabavo po- ! sebne sorte, jel je nadlegovati ' barsko osebje, njegovo obnašanje pa je preseglo vse meje, ko je ; pričel goste polivati z vinom. Dame mu uničene večeme toale- ; te nikakor niso hotele odpustiti, zato so poklicale miličnike. Kakšno zabavo neki si bo Ivan privoščil pred sodnikom za prekrške? • Neznan tat je prejšnji teden obiskal novomeškd avtobusno postajo V oči mu je padel prazen avtobus, ki ga je voznik za krajši čas pustil pri zidu poslovnih prostorov ,,Gorjancev". Zlikovec je iz vozila odnesel sprevodniško torbico s 3.000 din. Predvidena investicija za popravilo gorjanških avtobusov je tako znova šla v nič, bi lahko. j zlobno pripomnili potniki • Kar zajeten pa je moral ] biti tisti, ki je v noči na minulo š sredo obiskal delovišče SGP Pio- > nir pri otroškem vrtcu v Bršljinu.' Iz kopača kooperanta Franca 1 Krnca iz Ddnjega Krenovega je < namreč odvil in tudi odpeljal 1 'zajemalko, vredno skoraj pot drugi milijon starih dinarjev. Morda pa gre za doslednega čla- _ na komisije za ugotavljanje iz-' vora premoženja ali pa celo po- > gumnega inšpektorja, ki bi jima < lahko diskretnost ob poslu na- S grmadila cel kup težav? MOTORISTA ZBIL PO CESTI V soboto dopoldne je Jože Jaklje-vič iz Črnomlja vozil osebni avtomobil po domačem kraju. Ko je iz ulice Pod smreko z peljal na prednostno cesto 21. oktobra, je spregledal motorista Antona Hudorovca iz Lokev, ga zadel in zbil po cestišču, pri čemer je Hudorovac dobil hujše poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 1.500 din. la in delovne vestnosti pa je potem, ko je opravil svoje delo, povsem samovoljno odšel še na drugo delovišče in zamenjal obolelega prijatelja. Žal paje tu prišlo do nesreče. Prav samovoljno opravljanje del in nalog, za katere Mum ni bil razporejen, je poglaviten vzrok, da je bila njegova pot na sodišče združenega dela zaman. Sodišče pač dela po svojih zakonit, v katerih paje lahko moralni pravica nekomu zgolj v zadoščenje. Dejstva namreč ostajajo ne-izpremenjena. B. B. Kaj vse se ne dogaja na dolenjskih cestah! Tako je v petek krava zakrivila smrt 7 Metnega Alojza Kraševca iz Mikot. Tistega dne okoli 8. ure zjutraj je 26-letni Ivan Tomažin z Gmajne peljal osebni avtomobil od Rake proti Rimšu,pri Straži pa na desni strani cestišča pred seboj opazil Alojza Kraševca, ki je na povodcu vodil kravo. Tomažin je nič hudega sluteč VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI Anton Radešček iz Krke je v ponedeljek popoldne peljal osebni avtomobil proti Žabji vasi. Dobrih sto metrov od mostu čez Krko paje nameraval zavijati v levo, zato je vozilo ustavil. Za njim je vprekralki varnostni razdalji pripeljal s tovornim avtomobilom Ljubljančan Luka Antolovič in trčil v osebni avtomobil. Slednjega je odbilo n a lev o, tako da je vanj trčil še drug tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Novomeščan Anton Lindič. Pri nesreči se je teže poškodoval voznik Radešček, laže pa njegova žena Ana, medtem ko je bilo gmotne škode za 100.000 din. r JESENICE: VLOM V POŠTO V noči na ponedeljek je neznan storilec obiskal pošto v Jesenicah na Dolenjskem. V prostore je prišel skozi okno, po neredu, ki gaje naredil, paje očitno iskal denar. Skušal se je lotiti tudi blagajne, vendar brez uspeha. Razočaranje odšel, pri tem pa v pošti pustil tudi vse vlomilsko orodje, za katerega so miličniki ugotovili, da ga je ukradel v bližnji obrtni delavnici hotel zapeljati mimo pešca in živali, takrat pa se j žari, na nakatera območja pa je sovražnik poslal diverzante. Ob znaku za preplah so vsi občani pohiteli v zaklonišča in zaklonilnike.V akcijo so stopila poveljstva civilne zaščite, enote CZ, prva medicinska pomoč gasilci idr. Hitro so reševali ranjence in najbolj nevarno poškodovane vozili v ambulanto. Taka je bila tisto jutro slika skoraj v vsej občini. Začel seje zadnji del akcije NNNP 79. Tudi zelo slabe vreme ni bistveno vplivalo na izvrševanje nalog. V močnem zračnem napadu so bile najbolj poškodovane zgradbe na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici. V reševanju so sodelovale reševalne skupine in prva medicinska pomoč, gasilci GD Ribnica pa so gasili požare in reševali ljudi iz višjih nadstropij. Gorela je tudi stavba občinske skupščine, kjer so so gasili gasilci iz Dolenjih Lazov Ob ponovnem napadu na Ribnico ob 10,25 sta bila najbolj poškodovana Inles in osnovna šola. Šolarji so se umaknili v gozd. Požar v šoli so gasili pionirji - gasilci in GD Jurjeviča, v akciji pa so sodelovale še ekipe CZ iz R1KO. V Inlesu so najprej odšle v akcijo ekipe RBK, ki so ugdto USPEŠNI FILATELISTI - Kočevski filatelisti, ki praznujejo letos 30-letnico svojega društva, so zelo uspešni. Prizadevno vzgajajo tudi podmladek. Na fotografiji: razstava za občinski praznik. (Foto: Primc) pred: kije na njej polomi ;a sveta avto. trne, KOČEVSKE KOVICE Kaj imajo v »Zadružniku”? Vse za njivo, vrt in traktorje pa tudi za fička To društvo je bilo ustanovljeno leta 1949, delovalo pa je za območje občin Kočevje in Ribnica, saj sta šele obe skupaj zadostili predpisu, da mora društvo šteti najmanj 10 članov. Kasneje se je kočevsko društvo osamosvojilo. Izmed ustanovnih članov so živi še Viktor Ožura, Alojz Skender in Andrej Arko. V društvu deluje že četrta generacija. Društvo ima 46 članov, 24 pionirjev in 16 mladincev. S kvalitetnimi zbirkami se niso uveljavili le na društvenih, ampak tudi na meddruštvenih razstavah in celo v republiki, državi in svetu. Prav minule dni so razstavljali najboljše zbirke v Kraljevu, kjer je bil festival filatelistične mladine Jugoslavije; udeležilo se ga je z zbirkami tudi 7 mladincev iz Kočevja. Po trije so sodelovali še na razstavah v Novem Sadu in Škofji Loki. Kočevsko društvo je edino med 48 v Sloveniji, kije za svoje delo prejelo srebrni znak OF, razen tega pa več drugih priznanj. Na otvoritvi razstave v Kočevju je govoril eden najstarejših članov društva in nekdanji predsednik Andrej Arko. Poudaril je, daje razstava posvečena jubilejem ZK, SKOJ in sindikata. Ob tej priložnosti so počastili z enominutnim molkom spomin na prvega častnega člana Filatelistične zveze Slovenije Edvarda Kardelja. Spomnili so se tudi drugih prijateljev društva: slikarja Božidarja Jakca in drugih. Pokrovitelj razstave je podružnica LB v Kočevju, ki je ob tej priložnosti pripravila razstavo o pionirskem varčevanju. J. PRIMC Poročali smo že, da so v Ribnici pred kratkim odprli trgovino s kmetijskimi potrebščinami .Zadružnik”. Taka trgovina je za ribniško občino, kjer je veliko zasebnih kmetov, zelo pomembna. Zato smo se pozanimali, kaj vse prodajajo v njej. Kmetje imajo vedno ycč strojev, zato imajo v trgovini rezervne dele za stroje, kijih je v občini največ, in sicer za traktorje IMT in Zbtor ter za linije SIP (za spravilo sena). Nadalje prodajajo krmila, gnojila, zaščitna sredstva semena oz. ves drobni re produkcijski material. Imajo orodje in mehanizacijo za vrtičkarje, šoto, gnojila itd. Prodaja vsega tega je sezonskega značaja, zato so se odločili da bodo prodajali rezervne dele za fiat 750 in fiat 101 ter ostali drobni tehnični in potrošili material za avtomobile, traktorje in prikolice. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 15. ure. V sezoni bodo delovni čas po potrebi spremenili J. P. vile, da zemljišče ni zastrupljeno. Požare so gasile enote iz Inlesa in GD Bukovica. Ker je bil obrat močno poškodovan, so celo prenehali s proizvodnjo. Bilo je tudi veliko ranjenih . .. V Dolenji vasi so bombe po škodovale družbeni center, trgovino in šolo. Učenci so se preselili na vojno lokacijo in nadaljevali s poukom. Tudi tu so pomagale ranjenim enote PKP in druge enote CZ. Podobno je bilo še v Loškem potoku kjer je bila tudi bombardirana šola. V KS Velike Poljane je sovražnik poslal diverzantske skupine, ki pa so jih domačini in enote'kmalu odkrile in uničile. Podobno so doživeli še na območju KS Sv. Gregor, kjer je sovražnik tudi napadel z letali, in v KS Sodražica. Med vajo so sodelovali razen štabov CZ po KS tudi občinsko vodstvo CZ in nekatera druga vodstvena telesa. Med vajo so izšle tri številke glasila „Glas svobode”, v Inlesu pa so izdali posebno številko ,Naše vezi”. Popoldne je izšla izredna številka glasila ZSM „Krošnjar”. Naslednjega dne so bila v osvobojeni Ribnici tekmovanja ekip prve medicinske pomoči in civilne zaščite, ki se jih je udele žilo 15 ekip. Vse so dosegla zelo dobre oz. odlične rezultate. Popoldne je bil v letnem gledališču v ribniškem gradu miting, ki so se ga udeležili občani in mladina. Na njem je govoril sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili godba na pihala, učenci osnovne šole, mladina, pripadniki JLA in pevski zbor Lončar. Tega dne je bilo še več športnih tekmovanj in drugih prireditev. M. GL AVONJ1Č Premalo šolarjev Če bo število otrok na območju šole Sušje še naprej nazadovalo, je vprašanje, do kdaj bo še obstajala Podružnična šola Sušje pri Ribnici je imela lani le 2 oddelka, letos pa jih ima 3. J_ani so namreč IU otrok 1. razreda prešolali na osnovno šolo v Ribnici (6) in Sodražici (4), da so se tako izognili kombiniranemu pouku, kajti po normah naj bi bilo v oddelku najmanj 16 otrok. Letos se je v prvi razred vpisalo 14 otrok, v tretjem jih je 19 in v četrtem 18, medtem ko učenci drugega razreda nadaljujejo šolanje v Ribnici in Sodražici Torej obiskuje letos šolo v Sušju 51 otrok, medtem ko jih je lani 37. Število otrok na tej šoli pa vendar v zadnjih letih upada. Nekateri že predlagajo naj bi ponovno proučili okoliš te šole, drugi pa, da tudi upravičenost njenega obstoja. Pred leti so namreč zaradi pomanjkanja učencev začasno ukinili šoto na Velikih Poljanah in prešolali učence v Sušje in Ribnico. Zdaj pa je v obeh teh šolskih okoliših (Velike Poljane in Sušje) tako malo otrok, da se bo začasna ukinitev šole na Velikih Poljanah spremenila kar v stalno in da je negotov celo obstoj šole v Sušju J. P. MITING PO ZMAGI - Po uspešno izvedeni vaji NNNP 79 je bil v Ribnici miting. Govornik France Grivec je poudaril, da se je še e nkrat pokazala naša moč ko smo z združenimi močmi onemogočili vse sovražnikove ukane (Foto: Glavonjič) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SODRAŽICA: ZAKRPATI LUKNJE Asfalt skozi Sodražico je močno poškodovan, poln lukenj in za promet nevaren. Tli skozi pelje namreč glavna cesta proti Loškemu potoku in Čabru oziroma Ribnici, Kočevju ali Ljubljani Tudi cesta od Sodražice proti Loškemu potoku je tako slaba, da je skoraj podobna kolovozu oziroma cesti od Kočevja proti Dvoru. VEČ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV - Po Ribnici in okolici potekajo dela za razširitev telefonskega omrežja. Izkopali so jarke in vanje polagajo telefonske kable. Delavci iz Ljubljane so večino dela že opravili. Tako bodo kmalu dobili , telefonske priključke novi občani in drugi interesenti. (Foto: Milan Glavonjič) SODRA ŽANI ZMRZUJEJO - S pošte Sodražica so nam v začetku meseca sporočili da centralno gretje pri njih se ne dela in da v nezakurjenih prostorih ne morejo delati Zaradi naftne krize pač varčujemo Prihranili bomo nekaj litrov nafte, tistih nekaj občanov, ki bodo ali so že resno zboleli pa menda ni škoda. Tako se dogaja, če urbanisti gradbinci in ekonomisti računajo na kurjavo iz Afrike in Azije, in to celo v tistih krajih, kjer rastejo veje drevja skoraj skoz okna v stanovanja in bloke. VITRE NASTOPAJO POVSOD - Nonet , Vitra" iz Ribnice ki ga vodi Bernarda Kogovšek, uspešno nastopa doma in drugod. V Ribnici zapolnjuje vrzel ki je nastala, ko je umolknil ribniški pevski zbor. No-netke so nastopile tudi na proslavi o prazniku občine Kočevje 3. oktobra. Tudi kočevski pevski zbor je namreč zaspal če m celo že v zadnjih zdihljajih GOBE IN POLHI - Te dni nabirajo gobarji predvsem štorovke oziroma mraznice, ker drugih gob skoraj ni Nekateri so se preusmerili na polhe, ki so bili odprti s 25. septembrom. Prve dni ko je bil lov dovoljen ni bilo z lovom nič, ker so vsi tudi polharji sodelovali v akciji NNNP, zdaj pa že presenetijo tu in tam kakšnega polha. KJE BODO TURISTI SPALI -Ribničani so se že večkrat izkazali kotodlični organizatorji raznih turističnih, športnih, kulturnih in dru gih prireditev. Udeleženci prireditev in obiskovalci oz. tekmovalci bi radi tudi kje spali V Ribnici pa razpolaga družbeni sektor gostinstva le z nekaj prenočišči Ribničani bi sicer zgradili več prenočišč, a se boje, da bi potem turisti spali tako pa trošijo denar po gostilnah. - Goethe je rekel „Več luči!’ ’ ko pa je dobil račun za razsvetljavo, je umri. - Torej se tudi nam, ki vpijemo: „Več samouprave v SIS!’ ’ ne obeta nič dobrega. RE5ET0 št. 41 (1574) 11 oktobra 1979 DOLENJSKI UST Letošnjega „Teka Kočevskega zbora" se je udeležilo okoli 250 tekmovalcev START ŠTAFET — Na letošnjem „Teku Kočevskega zbora” je sodelovalo v vseli disciplinah okoli 250 tekačev in tekačic. Na fotografiji start štafet mladink. (Foto: J. Primc) Letošnji pokal „Teka Kočevskega zbora” po ulicah Kočevja je osvojila prva ekipa gimnazije. Ta tek je že tradicionalen in je vedno dan pred praznikom občine Kočevje. Za zmagovalno ekipo so tekli Devjak, Drobnič, Malinovič, Ga-šparac in Aupič. Drugo mesto je zasedla prva ekipa poklicne kovinarske šole (PK5), 3. gimnazija II, 4. Streliška ulica, 5. PKŠ II, 6. Dom Dušana Remiha in 7. PK3 III. Skupno je Pet otvoritev za občinski praznik Odprli novi center usmerjenega izobraževanja, prenovljeno in dozidano osnovno šolo Ljube Šercerja, jasli za 67 dojenčkov, novo farmo za 15.000 bekonov in nove delovne prostore v INKOP Prireditve ob prazniku občine Kočevje so se začele 28. septembra z odprtjem razstave znamk v prostorih kočevske poslovne enote Ljubljanske banke. 1. oktobra, na sam dan,ko se je leta 1943 začelo v Šeškovem domu tridnevno zasedanje Kočevskega zbora, so v tem domu odprli razstavo „Jugozahodna Dolenjska v zgodovinah obdobjih”. Glavne prireditve so bile na sam praznik, ko so najprej odprli novi center usmerjenega izobraževanja v Kočevju, v katerem se je začel pouk 2. novembra. Na svečanosti je govoril Ciril Štrumbelj, predsednik gradbenega odbora in predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. Orisal je potek od zamisli do izgradnje centra ter poudaril pomen usmerjenega izobraževanja za združeno delo. Trak je prerezal in s tem odpd šalo predsednik občinske skupščine Savo Vovk. Svečano sejo občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je vodil sekretar občinske konference ZK Jože Novak. Še posebej je pozdravil delegacijo pobratene občine Dolina pri Trs tu, ki jo je vodil župan Edvin Švab, člana sveta federacije Ivana Mačka - Matijo in častnega občana občine Kočevje Milana Škerlavaja — Petrača. Glavni govornik na seji, predsednik občinske skupščine Savo Vovk, je najprej orisal pomen Kočevskega zbora, nato je spregovoril o velikih uspehih občine v zadnjem letu. Poudaril je tudi, da je treba narediti še več, da bo delovni človek res odločal o vsem. Opozoril je, da bo treba zvečati produktivnost, ki je osnova za gospodarski vzpon. Ko je. naštel vse investicije v zadnjem letu in druge uspehe, je poudaril, da je na področju gostinstva razvoj še vedno prepočasen. Tudi trgovina v mestu, predvsem pa na podeželju, zaostaja. • Na seji sta bili podeljeni letošnji Šeškovi nagradi; prejela sta ju LIV Postojna in Itas Kočevje. V kulturnem delu svečanosti pa so nastopili nonet „Vitra” iz Ribnice in dijakinje gimnazije. Popoldne so odprli prenovljene učne prostore osnovne šole Ljube Šercerja v Kočevju. Ob tej priložnosti sta spregovorila predsednik gradbenega odbora in skupščine izobraževalne skupnosti Branko Marinčič ter ravnateljica šde Milena Aupič. Za zaključek so odprli dograjeno drugo fazo otroškega vrtca v Kočevju, v katerem je prostora za 67 dojenčkov. Ob tej pri- ložnosti je udeležencem otvoritve spregovoril predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Feliks Žagar. Svečanosti so se nadaljevale 4. oktobra, ko je bil v Ljudski knjižnici literarni večer, ria katerem so brali svoja dela domači ustvarjalci. J. PRIMC PRVI V NOVI ŠOLI — Novi center usmeijenega izobraževanja je odpri predsednik občinske skupščine Savo Vovk, na fotografiji pa so prvi domačini in gostje, ki so prestopili prag te nove šole, med njimi sta tudi general in narodniheroj Jože Ožbolt ter župan pobratene občine Dolinapri Tistu Edvin Švab. (Foto: Primc) Oživiti podeželje Nekaj misli iz študije o stanju in možnosti razvoja zasebnega kmetijstva v občini Kočevje, ki jo je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije Zasebno kmetijstvo na Kočevskem je v kritičnem položaju, vprašanja ki se porajajo v zvezi z možnostjo njegovega razvoja, pa so zapletena Zato je ob pomoči sodelavcev iz ZKGP Kočevje in iz Kmetijske zemljiške skupnosti Kočevje izdelal Kmetijski inštitut Slovenije študijo o stanju in možnostih razvoja zasebnega kmetijstva v tej občini. Osrednji namen študije je ugotoviti, kako čimveč kmetijskih površin ohraniti obdelanih in kako zagotoviti načrtno gospodarjenje z razpoložljivim kmetijskim skladom. Ob tem so upoštevali dejstvo, da je KG Kočevje z zaostrovanjem gospodarskega položaja v kmetijstvu postavljeno v težak položaj, saj mora zadržati kmetijsko zemljo obdelano, hkrati pa mora poslovati brez izgub. Vendar ne moremo prepustiti KG Kočevje izključno skrbi in odgovornosti niti za sedanje niti za bodoče stanje, posebej še, ker ne gre zgolj za kmetijsko izrabo zemlje, ampak tudi za njen prostorski pome n. Čeprav se študija nanaša na kmetijstvo, ima izrazito pro- storsko obeležje. Kmetijstvo je bilo hkrati z gozdarstvom pivo pri osvajanju tega prostora, pri čemer čas in zgodovinske okolnosti niso spodbujale izoblikovanje socialno mešanih naselij, kot jih danes na splošno pozna podeželje v Sloveniji. Vse posledice nenormalnega razvoja se v kočevski občini zrcalijo v demografski in poselitveni podobi. Preden sta se v teh krajih razvila obrt in industrija, se je začelo izseljevanje. Občina je v letu 1977 štela 17.53 7 prebivalcev ali 24 odstotkov manj kot pred sto leti (23.056 v letu 1880). Število prebivalcev se je začelo manjšati že ob koncu prejšnjega stoletja. Posebno močno zmanjšanje števila prebivalcev je Kočevska doživela med vojno. Tako je popis v letu 1948 ugotovil v kočevski občini le 12.859 prebivalcev. Od takrat naprej število prebivalstva spet raste, in sicer hitreje od povprečja za vso Slovenijo. Po letu 1971 tudi še raste, vendar že počasneje, kot je slovensko povprečje. pQ ^ naravni prirast v občini prvič padel pod republiško povpre- teklo 45 mladincev. Zanimivo je, da bi $e Streliška ulica lahko uvrstila precej boljše, če ne bi odpovedala dva izmed petih tekačev, ki sta prišla na cilj med zadnjimi. V ostalih konkurencah so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji (5. in 6. razred OŠ: 1. Jože Vidmar, 2 Tone Tekavcc, 3. Andrej Maček. Tekli so 1100 m daleč, teka pa se je udeležilo 56 pionirjev. Pionirji (7. in 8. razred) na isti progi; udeležilo se je teka 60 tekačev: 1. Aleš Malnar, 2. Janez Kovač, 3. Toni Črnkovič. Pionirji, štafeta 4 x 275 m; udeležilo se je 15 štafet s 60 tekačicami: 1. 8. f OS Kočevje (Zalar, Fink, Vardjan, Žnidaršič), 2. 8. g (L. in K Frančič, Rajšel, Kotnjek), 3. 8. c (Mihelič, Bratkovič, Knavs, Jaklič). Mladinke, štafeta, ista proga; 9 štafet s 36 udeleženkami: 1. l a gimnazije Jambrovič, Kastelic, Kovač), 2. 2b gimnazije (Mirič, Levstek, Mihor, Krnc), 3. poklicna administrativna šola (Dule, Mrvar, Mihelič, Rošelj). Mladinci 1800 m (45 tekmovalcev): 1. Tomaž Devjak (gimn.), 2. Silvo Turk (Streliška), 3. Jože Drobnič (gimn.). Člani 1800 m (9 tekmovalcev): Muhamed Bašič, 2. Ilija Tomič, 3. Miro Struna. Vsi, ki so zasedli prva tri mesta so prejeli zlate, srebrne oz. bronaste medalje. Najboljši v konkurenci ni la ■ dincev posamezno sp prejeli tudi praktične nagrade. J. P’ NAČRTI KŠ I KOSTEL.. Na območju KS Koitel ,y ko-čevski občini imajo lepe peertc razvoj tega območja. Tako se dogovarjajo o izkoriščalljto bdvtečttli < njiv za pridelovanje zdravilnih zelišč ' pa tudi za pridelavo hrane na stali.,, zdravi, kmečki način. V nažrlu imajo .še manjšo hidrocentralo, umetni ribnik, predelavo medu in pospeševanje kmečkega-^ufizma. J \IJ>' . j - 1 DEŽ POŠKODOVAL CESTE Jesensko deževje jeMnochb po- J škodovalo ceste v kočevski občini j To velja tudi za cesto skcKi Dragar sko dolina To cesto so pred kratkim razširili, zdaj pa bodo nanjo položili asfalt Verjetno bodo morali podlago marsikje popraviti, Saj je dež izkopal v makadam prave hudo- ■ umike. Nagradi zaslužnima za razvoj podeželja Najvišji priznanji občine Kočevje Itasu in LIV Na svečani seji ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru sta bili podeljeni najvišji občinski priznanji in nagradi za leto 1979. Prejela sta ju LIV Postojna in Itas Kočevje, in sicer zato, ker sta ti dve OZD letos največ storili za razvoj kočevskega podeželja. LIV Postojna je letos spomladi odprl svoj obrat v Osilnici. V njem izdelujejo hidravlične nakladalnike. Gradnja in oprema obrata je veljala okoli 20 milijonov. V njem je trenutno, se pravi v prvi fazi, zaposlenih 30 ljudi. Itas Kočevje je letos spomladi odprl svoj obrat v Pir-čah v KS Kostel. V njem izdelujejo silose in kmetijsko mehanizacijo. Obrat je veljal okoli 100 milijonov. V njem je zaposlenih 38 ljudi. Obe OZD sta se odločili, da s postavitvijo obratov prispevata k oživitvi podeželja v kočevski občini, ki je zadnja leta hitro nazadovalo in izumiralo. Prav območji, kjer sta obrata, sta veliko prispevali v NOB in pri obnovi domovine, sami pa sta ostali nerazviti. Zato je tu število prebivalcev naglo upadalo. Obrati na podeželju - tadva in obrata Tek-stilane v Osilnici ter LIK v Podpreski — pomenijo velik korak k napredovanju teh krajev. Ker so ti obrati na mejnem področju s Hrvat-sko, pomenijo tudi krepitev bratstva in enotnosti ljudi na tem območju, saj se Slovenci zaposlujejo tudi v hrvat-skih obratih, Hrvati pa v slovenskih. ŠEŠKOVA NAGRADA LIV občinske skupščine Kočevje IN ITAS — Na svečani seji je njen predsednik inž. Savo Vovk podelil letošnji najvišji občinski nagradi: prejela sta ju LIV Postojna (levo) in Itas Kočevje. (Foto: Primc) čje. Umiritev demografskih pojavov je zravnana šele od leta 1975 dalje. Gibanje prebivalstva je tesno povezano s poseljenostjo območja. Popis prebivalstva v letu 1971 navaja, da je v kočevski občini 178 naselij, od katerih jih je 20 praznih, to je takih, kjer ni ugotovljenih niti stalno niti začasno prisotnih prebivalcev. Poleg tega popis nima evidentiranih 24 naselij, ki jih za leto 1966 kot prgzna ali nenaseljena ugotavlja Krajevni leksikon Slovenije. To pomeni, daje v kočevski občini 158 naseljenih naselij, ki imajo v povprečju (brez mesta Kočevje) 58 prebivalcev (povprečje SRS 1971 je 287 preb.). Šele če bi iz izračuna za povprečje izpustili še nekatere primestne obcestne vasi s po nekaj sto prebivalci, kot so Stara cerkev Slovenska vas, Dolga vas in Salka vas, bi dobili pravo sliko. Ta pokaže, da na Kočevskem prevladujejo majna gručasta naselja z nekaj desetinami prebivalcev in da se je število naseljenih vasi zmanjšalo od 209 v letu 1900 na 158 v letu 1971 ali za četrtino. Število prebivalcev v občini se je v istem obdobju znižalo od 21.934 na 17.068, število prebivalcev v mestu Kočevje se je zvišalo od 2.179 na 7.382, število prebivalcev podeželja pa je padlo od 19.755 na 9.686 ali za več kot polovico. Po vojni so slovenska naselja zaživela s preživelim prebi- valstvom, mešana in nemška naselja pa so poskušali oživiti s kolonisti in priseljenci. Vendar kolonisti niso zdržali v odmaknjenih vaseh, temveč so se vse bolj zgrinjali v vasi na Kočevskem polju oziroma v samo mesto Kočevje. Posledica tega je izpraznitev nekdanjih vasi in celih občin ter propadanje premoženja in gospodarskih vrednot, od katerih se najdlje ohranja le kmetijska zemlja. Nekaj teh naselij ohranja s svojo gospodarsko dejavnostjo le še ZKGP Kočevje, /endar s tem prevzema veliko gospodarsko breme. Tako je na primer v nekdanji občini Stari Log naseljen le še en kraj s 107 prebivalci, medtem ko so še v letu 1900 našteli 7 naselij z 974 prebivalci. V upravnih občinah Mala gora pa se je v istem obdobju zmanjšalo število naselij od 7 na 3 in prebivalcev od 666 na 4 2, v Koprivniku od 21 naselij na 4 in število prebivalcev od 1.565 na 222. Primestne vasi v Kočevski dolini, čeprav nekdaj prazne, so si hitro opomogle. So obnovljene in število prebivalstva jim stalno raste (Livold, Stara cerkev, Mlaka, Cvišleiji, Gorenje). Stara kočevarska naselja pa so ostala prazna in neobnovljena. Še več: v zadnjem obdobju je opazno hitro zmanjševanje prebivalstva v območjih, naseljenih s Slovenci, to je v vaseh, ki niso bile množično izseljene in kjer gre torei predvsem za ekonom- sko preseljevanje najmlajšega datuma. Ekonomska selitev za te kraje ni nič novega, vendar zajema sedaj že tak obseg, da grozi popolno opuščanje posameznih naselij, s tem pa propad vseh gospodarskih osnov poselitve. Razvoj prometnega omrežja in gradnja nekaterih industrijskih obratov na podeželju sta se pričela zelo pozno. Njun razvoj in ' krepitev je osnova za ohranitev poseljenosti, ki pa brez ohranitve in izrabe vsaj manjšega dela kmetijske zemlje ni izvedljiva. Razvoj kmetijstva za ta območja ni nujen le iz gospodarskega vidika, ampak predvsem zaradi ohranjevanja kulturne krajine, poselitvenega prostora in mešane sestave poselitve. Delež kmetijskega prebivalstva se je v občini Kočevje hitreje zmanjševal od republiškega povprečja. Medtem ko je bilo leta 1953 kmetijskega prebivalstva v občini Kočevje 40,3, v SR Sloveniji pa 41,1 odstotka, ga je bilo leta 1977 v občini Kočevje le še 9,7 v republiki pa 15 odstotkov. Po mnogo manjšem deležu kmetijskega prebivalstva v občini bi lahko napačno zaključili, da gre za industrijsko in kmetijsko nadpovprečno razvito občino. Vendar ni tako. Majhen delež kmetijskega prebivalstva je v veliki meri posledica velikega deleža družbenega kmetijstva v dolinskem delu občine ter velikega dela neobdelane zemlje v bolj odročnih delih občine. To potrjuje tudi številka o ustvaije-nem družbenem proizvodu na prebivalca. Le-taje v letu 1975 v občini Kočevje znašal43.288 din in je bil za 7 odstotkov nižji, kot je znašal na prebivalca v Sloveniji (46.845). Predvsem . pa je bistveno drugačna njegova sestava. V Sloveniji je znašal delež zasebnega seictoija v ustvarjanju družbenega proizvo-dav letu 1975 8,7 odst., v občini Kočevje pa le 6,4 odst., delež kmetijstva, gozdarstva, rudarstva pa je znašal v Sloveniji 7,2 odst., v občini Kočevje pa 13,3 odst. Delež narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v občini Kočevje je v letu 1975 znašal 44,3 odst. narodnega dehodka vsega kmetijstva v občini in je bil med vsemi slovenskimi občinami - razen občine Ljubljana — Center — najmanjši, kar kaže na prevladujoč položaj družbenega kmetijstva v občini oziroma na primanjkljaj zasebnih kmetov. Če primeijamo deleže kmetijstva v narodnem dohodku in delež kmetijskega prebivalstva, pridemo do zaključkov, da je nesorazmerje narodnega dohodka vsega kmetijstva v občini Kočevje manjše kot v republiki, in to zaradi večjega deleža družbenega kmetijstva v občini. Po sledicategaje, daje narodni dohodek v zasebnem kmetijstvu v občini mnogo nižji kot v povprečju v zasebnem kmetijstvu Slovenije. (Se nadaljuje) Pokal Kočevskega zbora gimnaziji ——— ITI |jj beogradska banka ljubljana BEOGRADSKA BANKA, LJUBLJANA Poslovna enota NOVO MESTO nudi občanom celovit servis bančnih storitev. V okviru dejavnosti zbiramo sredstva občanov prek hranilnih knjižic, tekočih in žiro računov ter opravljamo druge storitve v bančnem poslovanju. Varčevalcem nudimo pod ugodnimi pogoji kredite za stanovanjsko izgradnjo, nakup kmetijske mehanizacije in za pospeševanje obrtnih dejavnosti. Zaupanje že vključenih vračevalcev jamči za kvaliteto in ažurnost naših storitev. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TRGOVSKEGA PODJETJA „KURIVOPRODAJA" LJUBLJANA, ČOPOVA 14 OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE skladiščnega delavca za poslovalnico Novo mesto Pogoji: NK delavec s končano osemletko. Prosta dela in naloge bodo zasedeni za nedoločen čas in je zanje predvideno 60-dnevno poskusno delo. Osebni dohodek je določen po SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje „Kurivoprodaja", Ljubljana, Čopova 14. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa. nuklearna elektrarna krško V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO, OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE OPERATERJA PRIPRAVE VODE - 2 VRŠILCA Pogoji: — dokončana srednja kemijska šola — 20 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah priprave vode in kemične analize — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na ponudbe bodo prejeli v 30 dneh po izteku objavnega roka. r 1 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SKUPNIH SLU2B SIS OBČINE ČRNOMELJ OBJAVLJA PROSTA OPRAVILA IN NALOGE: 1. STROKOVNEGA TAJNIKA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA IN REFERENTA ZA DENARNE POMOCl OTROKOM; 2. ADMINISTRATORJA IN FINANČNEGA KNJIGOVODJA. KRKA * r-j emona gJobtour P o ljubljana turistična agencija-travel agency 61000 ljubljana. wolfova 1 /III. Slovenija, lugoslavija fi*l on (061, 74-841 do B46 ;. p. U telegram Globini' telei VU G lobtu 31-1*6 VABIMO VAS NA STROKOVNE EKSKURZIJE FRANKFURT, letalo, salon gradbenii sistemov in elementov, gradbeni material in montažna gradnja, od 10. do 12. novembra in od 14. do 16. novembra, MUENCHEN, avtobus, IGAFA — X. mednarodni salon gastronomije in hotelirstva od 22. do 24. oktobra. PARIZ, letalo, mednarodna razstava gradbenih delov, gradbenega materiala in notranje opreme - BATIMAT, 3 dni, odhod 18. novembra, BIRMINGHAM — LONDON, letalo, 38. mednarodni gradbeni sejem — INTERBILD, 4 dni, ocfiod 4. decembra, PARIZ, letalo, mednarodni sejem za gretje, hlajenje in klimatizacijo EXPOKLIMA in INTERKLIMA, 3 dni, odhod 16. novembra. ZA 29. NOVEMBER V TUJINO: - AŽURNA OBALA, avtobus, 4 1/2 dni, od 28. novembra do 2. decembra - DUNAJ, avtobus, od 30. novembra do 2. decembra, - KAPRUN (Avstrija), avtobus, 5 dni, od 28. novembra do 2. decembra MOŽNOST SMUČANJA! - DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, avtobus, 4 dni, od 29. novembra do 2. decembra - PARIŠ, letalo, 3 dni, od 30. novembra do 2. decembra. NA PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V DOMOVINI: — Portorož, Poreč, Vrsar, Primošten, Hvar, Jelša, Kranjska gora, Luče, lasten prevoz, od 28. novembra do 2. decembra - V NAVEDENIH KRAJIH možnost letovanja VES DECEMBER. • — Če boste želeli vaše bivanje podaljšati še preko NOVEGA LETA, boste za SILVESTROVANJE doplačali samo še Silvesterski menu. NA SMUČANJE: - v DOMOVINI IN TUJINI INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19, telefoni: (068) 25-125 in 25-789 a ■ • ,,RAŠICA" tovarna pletenin n. sol. o. [ Ljubljana, Gameljne | KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD REZKA DRAGAR AMBRUS objavlja PROSTE DELOVNE NALOGE: OSNOVNA IN ZAHTEVNA KONFEKCIJSKA DELA (entlanje, štepanje, verižkanje, rojenje) POGOJ: POKLICNA ŠOLA rii OSNOVNA ŠOLA IN USTE2NI TEČAJ NUDIMO: — stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost in obseg opravljenega dela | Delovni čas traja od 6. do 14. ure, prva sobota v mesecu je : delovna, ostale pa so proste. | Kandidate prosimo^ da svoje vloge pošljejo^ ali se osebno obja zglasijo v 15 dneh po objavi oglasa v TOZD REZKA DRAGAR, Ambrus, 61303 Zagradec. H PIVOVARNA UNION LJUBLJANA, Celovška c. 22, vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog v TOZD DISTRIBUCIJA, DC Krško — SKLADIŠČNIK, za nedoločen čas Razen splošnih pogojev se zahteva: 1. KV izobrazba trgovske smeri 2. 1 leto delovnli izkušenj 3. 2 meseca poskusne dobe. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Pivovarna UNION, Ljubljana, Celovška c. 22, 61000 Ljubljana, za kadrovsko službo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sprejetju. Pogoj: pod 1: višja šolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj; pod 2: administrativna in ekonomska srednja šola. Prijave kandidatov sprejemamo 15 dni po objavi. Nastop dela po dogovoru. j IIININUHI ■ ■ MMMBI Mercator turist Nova turistična ponudba /Q ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto OBVESTILO Obveščamo varčevalce naše banke in druge občane, da bo ekspozitura KANDIJA, Trdinova 2, Novo mesto zaradi obnovitveni del poslovnih prostorov ZAPRTA od 10. do 29. oktobra 1979 ZAČASNO pa bo ekspozitura Kandija poslovala v prostorih ekspoziture CENTER na Cesti komandanta Staneta 12 v Novem mestu. 0 a Vaša banka - Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka! Predstavljamo vam novo turistično agencijo M — Turist Mercator, ki je bila ustanovljena februarja 1979. V lastni organeaciji pripravljamo programe potovanj, lemii oddihov in smučarske aranžmaje v domovini. Programe za tujino pa pripravljamo v sodelovanju s poslovalnico Generalturista v Ljubljani Osnovna podlaga za otvoritev turistične poslovalnice je bila tudi hotelsko-gostinska dejavnost SOZD Mercator, ki nam je posredovala ustrezne predpogoje in izkušnje. Razumljivo pa je, da bomo prodajali tudi lastne zmogljivosti. Posebnost v naši turistični ponudbi je, da bodo občani lahko dobivali programe naše turistične agencije tudi v Mercatorjevih trgovinah ob svojih vsakodnevni) nakupih. Trenutno pa občani naše programe že lahko dobijo v nekaterih Mercatorjevih prodajalnah. Prijave za naše programe bomo zaenkrat sprejemali samo v poslovalnici M - Turista in poslovalnici Generalturista v Ljubljani. Prvič se obračamo na bralce Dolenjskega lista in vas vabimo Po poteh velikih bitk NOB Mih Jbitk NOB Potovanje bo kombinirano z letalskim in avtobusnim prevozom. Na tej poti si boste ogledali Sarajevo, Tjentište, Sutjesko Mostar, Jablanico, Neretvo in Dubrovnik. Na poti boste 3 dni za konec tedna Odhodi so 19. in 26. oktobra Mturist Mercator Vse poti vodijo v RIM Prevoz z letalom, potovanje traja 3 dni, odhodi pa so 21., 23., 25., 27. in 29. novembra. Romantična in zelena IRSKA To potovanje pripravljamo v sodelovanju z revijo STOP. Na Irsko boste poleteli z letalom za dan Republike. Potovanje bo trajalo 3 dni, odhod pa je 29. novembra. INFORMACIJE IN PRIJAVE: M - Turist MERCATOR, Aškerčeva 3,Ljubljana telefon: (061) 22-720 in GENERALTURIST poslovalnica Ljubljana Gosposvetska 7, Ljubljana, telefon: (061) 21—206. J DOLENJSKI LIST tedensK6le Četrtek, 11. oktobra - Emilijan ietck, 12. oktobra - Maksimilijan Sobota, 13. oktobra - Edvard Nedelja, 14. oktobra - Nedeljko Ponedeljek, 15. oktobra - Terezija Torek, 16. oktobra - Hedvika Sieda, 17. oktobra - Ignac Četrtek, 18. oktobra - Luka LUNINE MENE 12. oktobra ob 22 24 zadnji krajec BRESTANICA . 13. in 14. 10. italijanski barvni film Demoni avtosto-pa. BREŽICE: 12. in 13. 10. ameriški barvni film Zadnii žarek polmraka. 14. in 15. 10. hongkonški barvni film Prišel tiger. 16. in 17. 10. indijski barvni film Rcžnia in Sera. ČRNOMELJ: 12, in 14. 10. ameriški film Vojna zvezd. 13. in 14. 10. ameriški film Velik avtobus. KOSTANJEVICA: 13. 10 ameriški film Avantura srečne Ledi. 14. 10. italijanski film Velika zmeda. 17. 10. francoskiki film Manekenka in minister. KRŠKO: 13. in 14. 10. angleški film Kasandrin most. 17. 10. franeo* ski film Ganster. 18. 10. francoski film Bič. MIRNA: 13. 10. ameriški film Dokler ne ubijem še tebe. MOKRONOG: 13. in 14. 10. Profesorica ima lepe noec. NOVO MESI O - KINO KRKA: Od 12. do 14. 10. ameriški barvni film Vratolomni superkaskader. 15. 10. koncert. 16. 10. domači barvni film Naglo sodišče. 17. in 18. 10. ameriški barvni film Pasji vojaki. NOVO MESTO - KINO JLA : od 11. do 14. 10. ameriški film Izobčenec Joesie Wells. Od 15. do 17 10. ameriški film Izgnani kavboj. RIBNICA: 13. in 14. 10. italijanski barvni film Sandokan, II. del. SLUŽBO DOBI iSCEMO frizerko brivsko-frizerske stroke za poslovalnico Semič. Brivsko-frizersko podjetje Črnomelj, telefon 76-039. VAJENCA za tesarsko stroko in delavca za priučitev sprejme tesarstvo Josip Kregar, Ljubljan a, Pov-šetova 19. SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šdanje, tečaje, se kaj izučila ali zaposlila in ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. DEKLE za vsa hišna dela dobi takoj stalno zaposlitev. Osebni dohodek odličen, in sicer po dogovor ru. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Marjan Marinšek, Naklo 2, Naklo. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem enega otroka. Naslov v upravi lista. (3956/79). STANOVANJA TRIČLAl SKA družina vzame v najem '•no ali večsobno stanovanje v Trebnjem ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (3922/79). IŠČEM sobo - inštruiram angleščina Šifra „NUJNO”. SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Cesta herojev 33a, Novo mesto. VDOVA — upokojenka, značajna, mirna, odda opremljeno stanovanje - enosobno s pritiklinami solidni upokojenki Pozneje v lastništvo. Ponudbe pod „Na deželi” (Črnomelj). MLADA ZAKONCA IŠČETA manjše stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro ..MLADOPOROČENCA . SOBO centralno ogrevano, oddam samskemu dekletu. Naslov v upra- vi lista (3908/79). SOBO išče fant (zaradi študija) v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro ..Študij". Motorna vozila ZARADI graditve hiše prodam Z 1300, staro pet mesecev. Marjan Sand, Dol. Vrhpolje 6, Šentjer- PR0t>AM ali zamenjam golfa, letnik 1977 za manjši avto. Jovič, Nad mlini 24, telefon (068) 23-071. UGODNO PRODAM tovorni avto dojc ..magirus” - tehnično pregledan. Je kiper, letnik 1962 v dobrem stanju. Zamenjam tudi za osebni avto. Zglasite se pri Zvonetu Ražmanu, Mali vrh 29, Globoko pri Brežicah. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Jože Mitag, Šentjernej 151 (na hipodromu). PRODAM OSEBNI avto BMW, letnik 1972, zelo dobro ohranjen, informacije po tel. 71-302, CKŽ 100, Krška UGODNO PRODAM renault 8 S, letnik 1970. Marjan Golob, Malenška vas 12, Mimapeč. PRODAM fiat 750 lux,letnik 1977. Srečko Tomec, Žužemberk 32. PRODAM zastavo 750, letnik 1976/77. Anton Rus, Zemelj 5, Gradac. UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975, ali zamenjam za fiat 750. Marjan Štefanič, Pristava ob Krki 13, Podbočje. PRODAM BMW 1602, letnik 1974, ali zamenjam za fiat 750. Prodam tudi traktor John- Deere-Lanz (24 KM) s kosilnico. Jože Tršelič, K&lce-NaklO 25, Podbočje. PRODAM simco 1000, letnik 1969, z rezervnimi deli. Anton Potočnik, Stranska vas 6, Semič. PRODAM motorno kolo TOMOS 15 SL, letnik 1975. Tomaž Burgar, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101 comfort, staro 6 mesecev. Informacije na telefon 23-594, dopoldan. PRODAM ŠKODO DE LUXE, letnik 1974. Informacije vsak dan od 14. ure dalje. Peter Čerček, Drska46, Novo mesto. PRODAM karamboliran WART-BURG, letnik 1972. Cena po dogovoru. Franc Boh te, Mirna 146, 68233 Mirna. PRODAM LADO standard, letnik 1973. Franc Mikešič, Kot pri Semiču. PRODAM VW, letnik 1965, po ugodni ceni Gazvoda, Brusnice 37. PRODAM dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1970, registriran do junija 1980. Ogled vsak dan popoldan pri Zupančiču, Regerča vas 22, Novo mesto. PRODAM avto Z-750, letnik 1969. UGODNO PRODAM gorilnik za centralno kurjavo z vso avtomatiko in čmobeli televizor. Butalin - Metelko, Mikote 8, Raka. UGODNO PRODAM hladilno skrinjo „GORENJE” 435 litrov in volneno preprogo 4 x 3 m. Informacije na telefon 61-564. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Informacije na telefon: 25-770. PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro. Seničar Mali Sla-tnik 38. PRODAM traktor fiat45 z avtomatsko kljuko. Selak, Dobrava, Škocjan. PRODAM dve leti staro kosilnico BCS 127. Jože Ivanetič, Omota 8; Semič. PRODAM nova soda in kad po 1500 1. Inf. po tel. (068)61-612. PRODAM enofazni elektromotor (3 KM). Naslov v upravi lista (3955/79). PRODAM 10 m3 rtažaganih drv. Bevc, Dolenjske Toplice 75, tel. 85-768. PRODAM trajno žarečo peč Ema Sabina Podboj, Žužemberk 34, nasproti pošte. PRODAM še nedorejenega prašiča ter zimska jabolka (cena 5 din). Udovč, Vrhovo 14, Mimapeč. PRODAM 8 metrov suhih sežaganii drv, 5 metrov nesežaganih in 3 tone premoga. Informacije po telefonu 21-025 (popoldne). PRODAM 4 tovarniško nove radialne gume z jeklenim pasom „MICHELIN“ 145-13x2x. Pavel SipoŠ, Otočec 55. KUEPPERSBUSCH trajno žarečo peč prodam. Sladič, Cubčeva21, Novo meto. PRODAM poročno obleko št 36/38 Vprašajte po telefonu 22-200. PRODAM rabljeno pohištvo, primemo za otroško sobo. Ogled popoldan po 16. uri. Naslov v upravi lista (3914/79). PRODAM 7 tednov stare nemške ovčarje (nimajo rodovnika). V Brezov log4, Novo mesto. KUPIM KUPIM SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 17 m3. ^Somrak, Goriška vas 7, 68216 Mimapeč. Ljubljane. Javite senanaslov: Ul. heroja Slaka 15, Trebnje, ali Kidričeva 5, Trebnje. PRODAM hišo z vrtom v Brežicah, telefon 068 23-534 vsak dan popoldne ter v soboto in nedeljo. m Dolgoletni sodelavki ANICI DERGANC iz PODGORE za življenjski jubilej čestitajo sodelavci in sodelavke. OBVESTI LA I Željko Mitrič, Zagrebška 8. Ogled vsak dan od 8. ure dalje. PRODAM VOLKSWAGEN, letnik 1966, registriran za eno leto. Ivan Turk, Sela- Ra tež 21, Otočec. PRODAM PRINZA 1200 C. Informacije na telefon 83-359. PRODAM FIČKA, letnik 1973, za 2,6 M. Informacije zvečer - telefon 83-133. PRODAM ZASTAVO 750, letnik december 1974 (parna reg. št). Anton Kastelic, Luterško selo 22, Otočec. PRODAM FIAT 850 special, letnik 69, registriran do aprila 1980. Cena ugodna. Stane Domitrovič, Podlipa 9, Raka. PRODAM R-4 TL, letnik 1977. Franc Bartolj, Bistrica 6, Šentrupert ali do 14. ure tel. 24-016. PO UGODNI ceni prodam ŠKODO, letnik 1972/73, v vaznem stanju, registrirano do marca 1980. Perič, Ragovska 12, Novo mesto. Telefon: 24- 295. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do junija 1980. Telefon 22-349. PRODAM ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Šporar, Podhosta 6, Dolenjske Toplice. PRODAM FIAT 125 (italijandci) po ugodni ceni ali zamenjam za manjši avto. Avto je v voznem stanju, registriran do marca 1980. Og^ed vsak dan od 18. do 21. ure v torek cel dan. Stanko Gegič, Bršljin 11, Novo mesto. UGODNO PRODAM BMV, letnik 69-70, registriran do junja 80, (4000 po generalni obnovi), delno tudi na posojilo, ali zamenjam za zastavo 750. Avtoservis Krevs, Črmošnjice, Stopiče. FIAT 125 prodam. S. M. Novo mesto, banova 54, telefon 21-367 (popoldan). PRODAM PRODAM malo rabljen gumi voz (16 col) za traktor. Zamenjam tudi noyo frezo za manjši traktor Pasquali. Anton Starič, Radna vas 10 Trebelna UGODNO PRODAM dva hrastova, malo rabljena vinska soda (313 1 in 278 1) in malo ročno slamoreznico. Naslov v upravi lista (3929/79). PRODAM suhe smrekove in hrastove plohe. Naslov v upravi lista 931, PRODAM parcele vinogradov na sončni legi, oddaljene od asfaltne, ceste 20 m. Jože Janc, Ravni 11, Krška POCENI prodam posestvo z gospodarskim poslopjem in starejšo hišo približno 3,5 ha zemlje in gozda. Je zelo poceni (55 km iz TV-RADIO servis Vinko Plankar iz Novega mesta, pod Trško goro 44, sporočam novo tel. št 25-918 in se priporočam! SERVIS CTC; THYSSEN obvešča cenjene stranke, da opravlja popravila v garanciji na gornjih gorilnikih, na ostalih znamkah pa izven. Izdelano kompletno montažo« gorilnika z oljno in elektroinstalacijo. Nastavitev z instrumenti. Območje dela od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, ali po tel. 76-073. CENJENE stranke obveščam, da sem odprla frizerski salon in se priporočam. Stojka Šiško, like Vaštetove 10, Novo mesto. RAZNO IZGUBIL SEM denarnico z osebno izkaznico v tovarni IMV Šmarje-ta. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Franc Zalokar, Vinica 22, Šmarješke Toplice. IZGUBILA se je psička posavski gonič rjave barve, v Regcrči vasi. Prosim poštenega nqditelja, dajo proti nagradi.izroči Francu Čeče-fiču, Regerča vas 4 7, Novo mesto, ali kličite telefon 25-15 7. IŠČEM POSLOVNE PROSTORE v Novem mestu - Dol. Toplicah ali na relaciji Novo mesto - Ratež. Ponudbe pod „TRGOVINA“ (3981/79). DNE 1. 10. 1979 sem izgubil na avtobusu iz Šentjerneja do Novega mesta ali iz Novega mesta do Šentjerneja denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi denarnico z dokumen-ti in polovico denarja vrne na moj naslov. 6. oktobra 1979 sem izgubila žensko uro Slava. Moški, ki jo je našel pred ,.PEKOVO” trgovino, naj mi jo vme, ker je bil opazovan. Dobi dobro nagrado. Andreja Grandljič, Gostišče Na trgu -kuhinja, Novo mesto. OSNOVNA SOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE razpisuje naslednja prosta dela in naloge - 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U, za določen čas s polnim delovnim časom za delo v oddelku podaljšanega bivanja; - 1 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ALI FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v oddelku podaljšanega bivanja (višja stopnja) - 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U, za določen čas s polovično delovno obveznostjo za spremstvo učencev — vozačev, ki obiskujejo pouk na Osnovni šoli Bregana in Samobor. Nastop dela 15. 11. 1979. Rok za prijavo na razpis je 20 dni; izbiro kandidatov bomo opravili v 10 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh. IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, (urednik priloge), Bojan Buc$a, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta 'v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620- 107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. V času od 27. 9. do 3. 10. so v novomeški porodnišnici rodile: Marica Janežič iz Trebnjega - Matejo, Frančiška Uhan iz Gornje Dobrave - Boštjana, Cvetka Čerček iz Gorenje vasi - Melito, Canica Ivanušič iz Gorenjcev - Majdo, Marija Može s Potoka - Tanjo, Darinka Vučajr.k iz Bučarce - Boštjana, Marija Zak-šek s Senovega - Metko, Slavka Antončič iz Praproč — Boruta, Cvetka Dvornik z Broda - Tatjano, Danica Jurinčič iz Jurova - Ivica, Jožica Lekše iz Dolnje Brezovice -Matjaža, Breda Kozmus iz Preslado-la - Primoža, Zlata Kolenac iz Metlike - Damira, Vesna Dular iz Jurke vasi - Dejana, Darinka Krištof iz Pekla - Gabi, Romana Selič iz Ločne - Majo, Rezka Bobnar iz Gorenje Straže — Matjaža, Mihaela Bučar iz Drganjih sel - dečka, Marija Godec iz Stranske vasi - deklico, Jožica Levstik iz Senuš - deklico, Irena Blagojevič iz Gotne vasi -deklico, Albina Colarič iz Velikih Vodenic - deklico in Ljudmila Le-stan iz Koludarjev - deklico. -Čestitamo! IZ BRf žlŠKt JtY s pokooniSnic£ * r' V času od 22. do 29. septembra sov brežiški porodnišnici rodile: Terezi ja Škofca iz Brežic — dečka, Elin Noršič iz Luga - Marka, Bariča Kaj iz Bregane - dečka, Nada Glogov# iz Brdovečkega Križa - Ivano, Nad* Dutkovič iz Brega - Željka, Andreja Andreiaš iz Cerkelj - Marka, M*' rija Barkovič iz Trnja - dečka. Alojzija Zorko iz Krškega — Ksenijo, Nevenka Liktar iz Galgova " Tatjano, Tažica Mišič iz Slaneg* Dola - Vjekoslava, Mira Bratina )* Dobove - Dejana, Ana Marija Zlat# iz Šenlenarta - Andrejo, Duri* Okštajner iz Rud - deklico, Mit* Šimunovič iz Kraljeve a - Gabrijela Radmila Petrovič iz Brežic — Sonjo, Pavla Vovk iz Lončarjevega dola^ Andrejo, Marija Papež iz Oštrca " Boštjana, Anica Šegula iz Brežic | Marka, Cirila Klarič iz Obrežja" Tomislava, Ema Uršič iz Krškega " Metka Marija Kovačič iz Trstenik* - Francka m Višnja Čičko iz L* duča- Vladka Čestitamo! KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" NOVO MESTO n.sub.o. objavlja na podlagi sklepov komisij za medsebojna delovns* razmerja Delovne skupnosti skupnih služb ter TOZD Komunalne storitve naslednja prosta dela in naloge: — V DEL O VNI SKUPNOST/ SKUPNIH SL UŽB 1. STROSKOVNO-OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO — V TOZD KOMUNALNE STORITVE 2.DVEH SMETARJEV 3. DVEH KOMUNALNIH DELAVCEV 4. INKASANTA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — ekonomski tehnik z dvema letoma delovnih izkušenj pod 2: — popolna ali nepopolna osnovna šola in priučitev pod 3: — poklicna gradbena šola (1 zidar in 1 tesar) pod 4: — poklicna šola katerekoli smeri — ali končana osnovna šola Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, splošni sektor, Germova 3. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 10 dneh po izbiri. ODPOVED ŠEFICA IN 23 ŠIVILJ — Da. Tovariš Šefič je dal odpoved. Odhaja. Nepreklicno v Hitrošiv. — Saj to je skoraj nemogoče! Tako sposoben, tako delaven, tako priljubljen. . . — Ne bo šlo tako enostavno, ne: napisati odpoved, pa hajdi v dmgo delovno organizacijo. S tolikšnim znanjem! — Najprej se bo sestal kolegij. Če to ne bo zaleglo, še Zveza kumunistov, sindikat, mladina, delavski svet. Saj ga je vendar delavski svet imenoval, kajne? — Tudi osebno bi bilo treba tovariša Šefiča prepričevati. Predagam, da se najprej pogovori z njim direktor vseh direktorjev. — Prav, vendar tudi župan ne bi smel stati križemrok. Menda ga bo poklical k sebi celo tovariš sekretar. — Ne menda, gotovo ga bo poklical! Tovariš sekretar že ve, kaj pomeni tovariš Šefič za naš Hitrotkal. Nemalokrat sta tiščala skupaj glave. Da, tudi ob tisti investiciji, ki bi se nam skoraj izmuznila iz rok. — Ne pogrevajmo tega. Edini in $avni cilj, ki je pred nami, je ta, da tovariš Šefič ne sme prestopiti praga Hitrotka-la. Preveč ve o njem, preveč ve o nas. Je navedel razloge, zakaj nas zapušča? - Pismeno ne. Govori pa, da odhaja zaradi nezdravih odnosov v kolektivu. Po ovinkih namiguje na neke nepravilnosti, na izigravanja. Takšne izjave pa nam lahko samo škodijo. — Eno je: tovariša Šefiča moramo zadržati v Hitrotkalu zlepa ali zgrda. Priviti je treba vse ventile. Menda je skoraj is toč a- • sno dalo odpoved 23 šivilj. J Treba bi bilo ugotoviti vzro- w čno povezanost. f — Zavoljo tega si ne belite M glave! Lahko je dandanašnji J za tovrstno delovno silo. w P. S. Pogovor je stodvjgset- $ odstotno izmišljen. To je razvidno tudi iz tega, ker besede premega govora niso položene v usta določenim osebam, ampak plavajo v nedoločenem času in kraju. Nekako tako kot v pravljici. Razloček je le ^ v tem, da se pravljice navadno 9 srečno končno. TONI GAŠPERlC # # # # # # (3931 /79). ZAHVALA Ob smrti dragega moža, brata, svaka in strica FRANCA POČRVINE Dol. Kamena: 48 iskrena zahvala dr. Vodniku, osebju Zdravstvenega doma, pljučnega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin. Posebno zahvalo smo dolžni skupščini občine, ZB, SZDL Novo mesto, ZB in ZK Bučna vas, Lovski družini Otočec, Lovski zvezi, nosilcem praporov, godbenikom in KUD Šmihel za žalostinke, tov. Janezu Potočarju in tov. Tonetu Merlinu za poslovilne besede ter vsem sorodnikom, prija tel jem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnika spremil) na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KOCJANA iz Dd. Straže 40 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni GD Dd. Straža za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi 1MV TOZD TA, Inrkrstriji obutve m Novolesu TOZD TSP, TDP, TES, in TVP za podarjene vence in denarno pomoč sodelavcev. Zahvaljujemo se tudi družinam Bartolj, Saje, Poglavc in Ktamaršič ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem števiu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči otroci: France, Marjan in Anica terlvan,Marica, Jože in Jožica z družinami, brat in drugi sorodniki. ZAHVALA V neizmerni ialosti sporočamo, da nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila naša ljubeča sestra in teta MARIJA POŽAR iz Prigorice 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so jo kljub deževnemu vremenu v tako velikem številu pospre- mili na njeni zadnji poti. Prav posebna hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali krasiti s cvetjem njen mrtvaški oder, ter za podarjene vence in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: btatje: Jože, Alojz h France z ženo Marijo, nečaki: Fran d, Vil jem in Mira z družinam. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA UDOVČA iz Malkovca 29 se iskreno zahvaljujemo najbližjim sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali nii pokojr ob strani, nam izte (Ojniku vence in sožalje in poklonii pc lovil n rcatorja " ’ ______________ KOZB in Društvu upokojencev Tržišče za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, kolekti- va po _______________ voma Mercatorja Novo mesto in Stulesa Sevnica, kricor tudi župniku za rmravljenfobred. i, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, Žalujoči: žena Marija, sin Ivan, hčerki Marica in AniCa z družinami, brat Cene z družino in ostalo sorodstvo. r ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba in skrbna mama FRANČIŠKA MIHALIČ sPotovega vrha 30 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter pospremili našo mamo k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo za vence tovarni ElaNovomesto.Novoteksu, Pekariji v Ločni, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, patru Krisolo-gu za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala, posebno sosedam. Žalujoči njeni: sinova Ivan in Jože,hčerke Tončka, Mili, Martina, Lojzka, Ani, Francka in Mici z družinami in sestra Nežka ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 93. letu starosti zapustil naš drag; ata. stari ata, stric, dedek in pradedek JANEZ MURGELJ iz Gor. Kamene 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Enako se zahvaljujem o prijateljem, Dani Mirna in Žitu Ljubljana za podarjene vence ter društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrekli sožalje. Hvala tudi proštu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Tinca, Tončka, Z alk a, Anica, Cvetka, Micka in Pepca z družinami ter sin Jože z družino. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je tiho zapustil FRANC MAKOVEC s Hriba pri Vinjem vrhu, borec severne meje in član LD Otočec Iskrena hvala zdravnikom, primariju in strežnemu osebju za vso skrb in nego, zavarovalni skupnosti Triglav, DU, ZB, LD Otočec za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala govornikom ob odprtem grobu in pihalni godbi iz Novega mesta. Posebna zahvala AMZS iz Otočca za podarjeni venec in vsestransko pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so se še zadnjikrat poslovili od njega. Žalujoči: žena Ančka, hčerke Fani z družino, Nada, vnučki in vsi ostali. Hrib, Kronovo, Novo mesto, Ljubljana, Shevvbojgen, dne 28. septembra 1979 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, strica in svaka LEOPOLDA JERMANA iz Črnomlja, Pod lipo 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, dr. Alenki Strmčevi za zdravniško pomoč ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Iskrena hvala govornikom a tov. Božidarju Kramariču in Emilu Košuti. Hvala Gasilskemu društvu Črnomelj za spremstvo in venec, kolektivu Livarne in sindikatu Belta za podarjena venca ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Pavle in hčerka Din a z družinama Črnomelj V SPOMIN 8. oktobra 1979 so mini a tri leta, odkar nas je v nelepšem cvetu v 23. letu mladosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric ^ NENAD-m NENO N EGO V ANO VIČ iz Zagrebške 18, Novo mesto Zahrbtna in neozdravljiva bolezen nam ga je iztrgala v trenutku, ko se je življenja n rib olj veselil in od njega veliko pričakoval. Ni ga več, v naših srcih pa je ostala globoka brazda žalosti in lepi spomini na fantiča, ki so ga odlikovale najboljše človeške lastnosti. Ponosni smo, ker smo te imeli, ker smo te imeli takega, a žalostni, ker smo te prezgodaj izgubili. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga radi spominjate, mu prinašate šopke red! in prižigate sveče ob hjegovem tihem domu. Žalujoči: mama Božana, oče Radojica in brata Čedo in Milan z d nižin an a ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža in očeta JOŽETA ŠTRAVSA iz Stavče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki so mi v tem težkem trenutku stali ob strani ter vsem, ki so mi izrekli pismeno in ustno sožalje. Iskrena hvala delovnemu kolektivu Novolesa za podarjene venoe in cvetie ter denarno pomoč. Hvala tudi pevcem iz Žužemberka, Novolesovi godbi in tov. direktorju Slavku Medletu za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi gasilskemu društvu Dvor za prevoz in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Minka, hčeiki Martina in Dominika. FRANC in KATARINA ZUPANČIČ sTosltega vdia 17, pri Šentjerneju Sporočamo žalostno vest, da sta zatisnla utrujene oči naš dobri oče, stari oče ter brat in mama ter stara mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje v bolečih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi govornikoma Janezu Šišku in Francu Kovačiču za ganljive besede, duhovniku za opravljeni obred, gasilcem iz Orehovice za prevoz in vsem, ki ste darovali vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Lojze in France z družinama, hčerke Angelca, Marija in Anica z družinami ter drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST S* I /// j,' <*4 jr V> V3 -.9 o1 V* <4 s /// //// JV >° V SPOMIN 13. oktobra bodo minila tri leta naše globoke žalosti, odkar nas je tragično zapustil naš zlati sin, brat, vnuk, mož in očka JOŠKO RAPUŠ gostinski delavec iz Novega mesta v Kopra Trnova je naša pot življenja, odkar Tebe, ljubljeni naš Jožko, ni več nazaj. Sinko te že kliče, a te ne prikliče. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Neutolažljivi vsi njegovi ///// //#/ j* c i* v s S EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST VrrrH NOVOTEKS KOLOVRAT SE ŠE VRH še redno Matko- Popoprana štirinajstica Hm ^ m \L ramo ob rami z možmi t t Ko so se minuli teden po jj zaključku akcije ,JVič nas ne 4 sme presenetiti“ mudili v J’ Krškem vojaški strokovnjaki f. iz zvezne konference SZDL $ in izvršnega sveta ter repu-' bliške konference SZDL, so gostiteljem a venomer zastavljali vprašanja o iz- !** kušnjah s tovarišica/ni pri razvijanju koncepta splošne-J ga ljudskega odpora in druž- bene samozaščite Prišli so na Senovo, kjer je tamkajšnja podpredsednica krajevne konference SZDL Anica Tubešajt nadvse uspešno držala v rokah vse niti izredno dobro izpeljane akcije ,JVič nas ne sme presenetiti". V senovski akciji '* ,J\INNP“ je sodelovalo ; 1.544 ljudi. Potres, bombni ■ napad, diverzanti, vse na en $ dan, to so bile delovne predrt spostavke njihovega „sodne-* ga dne". Tako so namreč j nekateri poimenovali konec t> septembra ,fa dobro, kako J gledate vi na vse to kot " ženska," je pobaral pred koncem dolgega sestanka na senovskem kegljišču Anico, kadrovika iz tipičnega moškega kolektiva TGO Metalne, gost iz Beograda: „Vpra-šati bi morali moža“ se je odrezala „Tačas mora ver-kuhati doma, ko L jj opravljam jaz družbenopo-> litično delo," je nadaljevala J v istem tonu. V isti sapi seje 0 brž popravila da v njeni % družini ni del strogo ločenih g po spolu. J „Ko smo pred akcijo še g enkrat ocenjevali nese delov-$ he predpostavke, smougoto-g vid,da so moški kot izveden- Dobrih 70 konj z lahkoto zmore 150 km na uro — Odlična lega na cesti - Avto, ki popije samo 6,4 litra Lastniki, ki so se tako ali drugače prikopali do renaultov 14, najbrž vsi ne vedo, da izdeluje ugledna francoska avtomobilska tovarna tudi različico te tako zaželene limuzine. Največja novost pri tem avtu, ki so ga krstili za renault 14 TS, je motor. Ima 1350 kubikov (namesto 1200). Gibno prostornino so povečali tako, da so podaljšali tek batov in premer valjev, mimogrede pa so nekoliko spremenili tudi profil odmične gredi, ki krmili ventile. Tako izboljšani motor, ki ga napaja dvojni Solexov vplinjač, premore pri 6.000 obratih zelo solidnih 70 konj, ci za vojaška vprašanja pozabili na marsikaj, na kar so zadnji hip opozorile žene v naših organih“ je povedala podpredsednica Anica Zobozdravnik dr. Malavašič je to samo potrdil iz izkušenj, ko je bil prvič povabljen k sodelovanju kolektiv senov-skega zdravstvenega doma, kjer je večina zaposlenih ravno tako iz vrst žensk. Anica Tubešajtova ne skriva ugotovitve, da so pri nas navkljub glasno izpričani enakopravnosti med spoloma žene hudo neenakopravne ravno pri usposabljanju za ljudsko obrambo. Morda odseva iz tega njenega prepričanja nekaj domačega vpliva. Njen mož inženir Tubešajt je namreč rojen Jordanec. Njegovi rojaki znajo ravnati z orožjem. Navsezadnje nam po izkušnje niti ni treba na vroči puščavski pesek. V zvezni konferenci SZDL pospešeno pripravljajo posebno posvetovanje o vlogi žene v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti To vsekakor ne bo le varovanje otrok, kuhanje in pranje. Zakaj ne bi končno tudi ženska imela vsaj podobne možnosti za usposabljanje pri obrambi domovine kot moški? Podpredsednica, žena in mati Anica Tubešajtova na Senovem že dolgo ne čuti več ločnice. Tudi v tem je delček uspehov genovske krajevne skupnosti pri dveh dosedanjih vajah: srebrnih priznanjih pri Svobodi 71 in Gorjancih 78. ALFRED ŽELEZNIK boljši pa je tudi navor 11 kpm pri 3.000 obratih na minuta Prijazen, če je resničen, je tudi podatek o porabi goriva. Popoprana štirinajstica porabi pri hitrosti 90 km na uro samo 6,4 litra bencina (seveda super), pri hitrosti 120 km na uro 8,1 litra, najdražja je seveda vožnja po mestu: 100 kilometrov naredite z 10,3 litr^. Poleg motorja so avtu znatno izboljšali notranjost Prednja sedeža šta športna, spominjata na tiste, ki jih že nekaj let vgrajujejo v Renaultove kupeje. Voznika in sopotnica se v ovinku dobesedno oprimeta. Na armaturni plošči popestri jato ur in uric še merilec vrtljajev, posebnost je tudi elektromagnetna ključavnica, s katero lastnik lahko istočasno zapre vsa četvera vrata Čeprav je renault 14 TS namenjen predvsem kupcem tako imenovanega avtomobilističnega nižjega srednjega razreda, je to ugledno poskočen in okreten skupek pločevine ter jekla. Z lahkoto preseže hitrost 150 km na uro, lega na cesti je zelo dobra itd Skratka: če ,.navadni" štirinajsti-ci sploh kaj manjka, najdete tolažbo pri renaultu 14 TS. * GOLEŠ, BLAŽIČ, LAVRIČ ... . V prvem delu 2. odprtega prvenstva Trebnjega je tekmovalo 34 ke-djačev. Na težkem Oparovem kegljišču je bil najboljši domačin Niko Goleš,. ki je podrl 884 kegljev, za njim pa so se uvrstili Blažič (Pionir) 858, Lavrič 846, Gričar 845 (oba Mercator), Rožman (Brežice) 835 in drugi. DVAKRAT PRVI Na sindikalnem prvenstvu trebanjske občine je v malem nogometu in rokometu zmagala ekipa KPD Dob. Pomerilo se je dvanajst nogo-metaških moštev, drugo mesto je osvojila mirenska Kolinska, tretje pa Donit iz VeL Loke. V rokometu je tekmovalo deset ekip, za Dobčani pa so se uvrstile ekipe Trima, Donita, Kolinske in druge. ZMAGAL JE N. GOLEŠ Kegljaško tekmovanje za 6. memorial Marjana Ponikvarja se je končalo z zmago Nika Goleša, člana trebanjskega Mercatorja. Podrl je 912 kegljev in tako postavil nov rekord krškega kegljišča Sremič. Sodelovalo je 82 tekmovalcev, rezultati pa so naslednji: 1. Goleš 912, 2. Rovan (Krško) 903, 3. Vukšinič (N. mesto) 894, 4. Lavrič (Mercator) 883, 5. Predovič (Metlika) 882 itd. Uplenil ga je Belgijec — Lovci bodo zaprosili še za enega V lovišču lovske drupine PLEŠIVICA Žužemberk je v tem letu padel prvi medved na območju Zveze lovskih družin Novo mesto, ki zajema pretežni del Dolenjske. Medved je bil odstreljen 1. oktobra Uplenil ga je inozemski lovski gost Martin Henry iz Belgije. Medved je tehtal okrog 200 kg in je bil ocenjen s 154 točkami. Odstrel medveda je na zaščitenem območju po predpisih Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč dovoljen od 1. oktobra do 3. aprila Odstrel odobravajo krajevno pristojne občinske skupščine. Lovska družina ,,Plešivica" ima za to leto odobren odstrel le enega medveda, to pa je ■ po mnenju lovcev in kmetov premalo. Zato bo zaprosila občinsko skupščino Novo mesto, nqj ji odobri odstrel še enega medveda Lovišče te lovske družine je bogato z visoko divjadjo. Tli tudi stalno živi preoej medvedov, po oceni lovcev 6 do 7. To lovišče je najbolj obsežno na območju Zveze lovskih družin Novo mesto, saj meri nekaj manj kot 10.000 hektarov. Medvedi in divji prašiči so v tem lovišču povzročili veliko škodo na kmetijskih pridelkih, predvsem na koruzi, krompirju in žitih. Škoda bo po dosedanji oceni presegla 100.000 din. Kmetje in lovci skrbijo za zaščito kmetijskih površin pred divjadjo, vendar ta še vedno ni dovolj učinkovita Ker pa mora vso to škodo plačati lovska družina kljub temu, da drugi odločajo odstrel, nastajajo težave, ker lovske družine nimajo zato dovolj denarja A. K. „Le predi, dekle, predi!” Tako poje narodna pesem, danes pa med predicami ni ^ več deklet, kar se je pokazalo tudi na ribniškem sejmu * Posebno pozornost na nedavnem ribniškem semnju sta pritegnili Frančiška Mohar in Frančiška Markovič, obe iz Retij v Loškem potoku, ki sta predli na kolovratu. Kakor ostali, ki so na semnju kazali, kako se izdeluje ta ali oni izdelek domače obrti, sta tudi onidve skušali odgovoriti na vsa vprašanja gledalcev. ..Predeva iz ovčje volne. Ovce pa so redke. Prej je bil pastir za vso vas v vsaki vasi. Odkar sta pred kakimi desetimi leti umrla zadnja dva, Ludvik in Baštiček, ni več pastirjev. Tudi lan se lahko prede na ta kolo-,vrat a tudi lanu ni.” Spredeno volnoporabijo domaza pletenje nogavic, jop in puloverjev. Včasih jo tudi prodajo kupcem iz Ljubljane, ki iz take volne izdelujejo ženska krila in puloverje. Pred vojna med vojno in po njej je bilo predenje in pletenje pomemben zaslužek. Po vojni, ko ni bilo ne denarja ne blaga, so Potočani sploh imeli skoraj vse izdelano iz volne. Razen tega so volno ali izdelke iz nje tudi prodajali ali zamenjavali. Pravijo: „V Ribnico smo nesli volno in zanjo dobili koruzo, pa se je živela” J. PRIMC no, zato imaj*o predice še delo. Ker pa med mlajšimi ni za to delo, menita Frančiška Mohar (desno) in Frančiška vič, da bo tudi ta domača obrt kmalu izumila. (Foto; Primc) Nezavestnega zvlekel v potok Sodišče je 23—letnega Štefana Slonjšaka spoznalo za krivega kaznivega dejanja umora, ki ga je zagrešil januarja letos - Šest let zapora Dogodki letošnejga januarja v Brestanici in okolici še niso utonili v pozabo, zato toliko zaiimanja za razpravo pred senatom kiške enote temeljnega sodišča Novo mesto zoper 234etnega Štefana Slonjšaka, ki ga je obtožnica bremenila kaznivega dejanja umora. Vse seje tistega dne zgodilo tak de: Stefan Slonjšak, doma iz Anž pri Brestanici, je 27. januarja letos popival po Krškem, kot je bila njegova navada. Pozno zvečer gaje potzane-sla še v Brestanico, kjer se je ustavil v gostilni ,,Pod lipo", kamor je okoli 10. ure prišel tudi Martin Fila, s katerim sta se poznala že prej. Skupaj sta nekaj popila, nato pa na natakarjevo zahteva ki je gostilno že zapiral, lokal družno zapustila in V SOBOTO POLHARSKA NOC NA GORJANCIH Pri domu Vinka Paderšiča (na Gospodični) na Goijan-cih bo v soboto, 13. oktobra, tradicionalna polharska noč. Polhi, novo vino in ko« stanj vabijo! u+’ odšla po cesti proti Anžam. Med potjo je prišlo do usodnega prepira. Fila je namreč Slonjšaku očital, da f pijanec in brezdelnež, in pri tem tefana napadel. Udaril ga je po nosu, tako daje Slonjšak a oblila kri, kar je pokazala tudi podrobnejša analiza Martinove obleke, na kateri so našli sledove Stefanove krvi. Slonjšaka je takrat pograbil bes, olje na ogenj pa je prilivala tudi vinjenost Z nekaj udarci je zbil Filo na tla, nakar ga je pričel brcati in tolči po njem, dokler Martin ni obležal povsem brez zavesti. Takšnega je potem zvlekel do obrežja potoka Brestanica, in ker se Fila ni skotalil po bregu navzdol, ga je Slonjšak zvlekel v naraslo in derečo vodo. Obdukcija je pokazala, da je bla vzrok Martinove smrti utopitev, medtem ko so številni udarci in brce povzročile samo omamljenost Obtoženec se je na obravnavi zagovarjal po svoje, izjavo, ki jo je po dogodku dal preiskovalnemu sodni- ku, je povsem spremeni. Opisani dogodek je povsem prikrojil, vendar je bla teža dokazov prevelika. Sodišče je Slonjšaka spoznalo za krivega in ga obsodilo na šestletzapo-ra, zraven pa mu izreklo še obvezen ukrep zdravljenja zoper alkoholi-zem,- a B LABIRINT V ATOMSKEM MESTU Televizijski komentator Uroš Lipušček je v ponedeljek zamudil, da bi sekretarjem osnovnih organizacij ZK sevniške občine govoril o konferenci v Havani. Lipušček, ki je kot prvi izmed novinarjev na svetu premagal teheranski prometni nered in osebno intervjuval samega Homeinija, se je dvakrat iz gubil tik pred Krškim. Nekaj tabel za obvoz čez Leskovec je sicer bilo, še več pa jih je manjkalo. Ob povratku je zato raje svojo diano pognal proti Celju. uUauatMIMHMNfciKMI Objestnost oblegala postajo milice Dobre pol stotnije novomeške mladine „obiskalo" prejšnjo soboto postajo milice — Začelo seje v „Marofu" — Nočna procesija po Vrhovčevi ulici Obisk štirih francoskih dolgola-iih glasbenikov prejšnjo soboto v novomeški športni dvorani Marof je prinesel na Dolenjsko, vsaj tako trdijo ljubitelji, novo kvalitetno glasbeno doživetje. Vda novomeška mladina je bila nad nastopom francoskih ,,Beatlov“ sila navdušena, še bolj pa verjetno nad kvaliteto tolikokrat nagrajenega „Union“ piva, ki so ga med nastopom pridno točili v ,.športnem" bifeju. Grenka pijača je pošla do zadnje kapljice, izgjnla pa je tudi večina steklenic, ki so jih mladi še neizpraznjene ponesli s seboj. Nekako takšen je bil uvod v dogodke, ki so se tistega večera okoli enajste ure končali pred zgradbo novomeške postaje milice in o kateri je minuli teden krožilo po mestu toliko različnih govoric. Zato sledimo dogodkom tako, kot so zabeleženi v uradnem milični-škem zapisniku, ki bo skupaj s kazensko ovadbo za 25 novomeških mladeničev romal na Temeljno javno tožilstvo Novo mesto. Obiskovalci večernega glasbenega popivanja so se takoj raztepli po mestu, večina pa jih je odšla v najbolj priljubljeno zbirališče novomeške mladine - kegljišče restavracije Pri vodnjaku. Veselje se je tamkaj nadaljevalo, dokler pač strežno osebje ni ugotovilo, da ga imajo mladi že dovolj pod streho in so prenehali točiti alkoholne pijače. Razgrete mlade glave je takšna gostinska ..samovoljnost" hudo razjarila, zato so pričeli razgrajati in tako seveda motiti nočni mir, kajti ura je bila že krepko čez deseta Pritožbe gostov so pričele kar deževati, zato natakarjem ni preostalo drugega, kot da so na pomoč poklicali novomeške miličnike. H so med množico vročekrvnežev kmalu naSi dva najbolj razgreta, ki soju strpali v matica da ju pač odpeljejo na postijo milice in izvedejo že običajen postopek proti kršiteljem javnega reda in miru. Z izgubo svojih prijateljev pa se nikakor niso megli sprijazniti okajeni mladeniči in tako jih je kar okoli 70 (sedemdeset) romalo v procesiji z enega na drugi konec Vrhovčeve ulice. Tja, kjer stoji zgradba postaje milice. Ura je bila natanko 23. Na desetine mladih grl je postajalo vse glasnejših, zahtevali so izpustitev svojih dveh prijateljev. Vsi pozivi dežurnega miličnika so bili kot bob ob steno, v odgovor so se po Novem mestu razlegli zvoki Internacionale, državne himne in še nekaterih revolucionarnih pesmi Vse resnejše so postrgale grožnje o odkritem napadu na postajo milice in šele bliskavice fotografskih aparatov miličnikov, kot tudi izpustitev obeh mladih prestopnikov, zoper katera je bil postopek zaključen, so pomirili duhove. Mladi so se ,»zmagoslavno" vračali v svoje domove. Oddahnili so si tudi miličniki Nekdo bi rekel: konec dober, vse dobra Pa je vendar treba nekaj kritičnega reči o objestnosti dobre pol stotinje novomeške mladine. Svoje bo dalo tudi zaključno dejanje pred senatom novomeškega sodišča. Na zatožno klop bo sedlo petindvajset n 3 bolj razvnetih mladeničev, za katere v spisu, ki bo romal Temeljnemu javnemu tožilstvu, stoji da so ovadeni zaradi kaznivih dejanj,»neizpolnjenega ukaza za razid" in .Jhujskanja k upiranju". Poimensko so to: 18-letni Gorazd Mali mladoletni D.J., 21-letni Andrej Železnik, Tomaž Mehle, 21; Silvo Mesojedec, 21; Darko Sušnik, 23; Andrej Košir, 20; Anton Valentič, 21; Oto Hegediš, 19; Tomaž Zupanc, 21; Mitja Pucelj, 20; Darko Marolt, 20; Andrej Bobič, 20; Milko Rapuš, 20; Marko Kavšček, 22; Miroslav Petkovič, 24; Bojan Štal-car, 20; Mitja Rozman, 24; Alojz Rogelj,22; Milan Dragman, 21 let mladoletna B.V. in A.G.; 18-letna Miran Jerele in Rudi Macele ter 21-letni Branislav Šupič. R BUDJA •MM ■M NOČNA PRIREDITEV — Posnetek, narejen prejšnjo soboto okoli 23. ure pred novomeško postajo milice. Precej živahno je bilo. (Foto: PM Novo mesto)