Ja. PavialaiSimk« w državi SIS. vsak dan razen potjdeljka : a In 4*ev* p* pfi S! ? fe d ■ | S1 vb ‘Je V L|ubljanl, rančiSkanska ulica Ste v. 6/I. Oglase rajhidamo po dogovom. Izdajatelj: IVjnr MHtUft |;: \ Odgovorni urednik: Rudolf Oolouh Tisk tiskarne MostbOck, Maribor. Telefonska Številka 312. Glasilo jugoslov. socijalno-demotcrafične stranke« Naročnina: Po pošti ali i dostavljanjem na 4onr‘u rele leto 34 K, za pol leta 42 K, za četrt leta 21 K, z* mesec 7 K. Za Nemčijo celo leto **• K, za ostalo tujino In Ameriko 96 K Reklamacije za list so poStnlne’ proste. UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1. 255. štev. 0 Cjttbljani, torek, dne 9. decembra 1919. Četnik til. Organizacija strankinega tiska. Naše najnovejše podjetje. Sodruge utegne zanimati razvoj najnovejše naše akcije, tiskarne v Mariboru. Dolgo je naša stranka pogrešala svoje tiskarne, ki je velikanskega pomena za razvoj našega strankinega tiska in s tem za socijalistično gibanje na Slovenskem sploh. Vsak sodrug se zaveda, da je‘lisk vaten faktor za širjenje socijalistične misli, zatorej bi bilo odveč, povdarjati še enkrat pomen delavskega tiska. Z lastno tiskarno je naše gibanje svobodnejše, pot gladkejša. Ovrženi so tudi vsi pomisleki in rekriminacije, zakaj izhaja naš .Naprej’ le na dveh straneh. Iz malega podjetja, kjer je bil zaposlen samo en stavec, vlagalka, dva vajenca in kontoristinja, smo danes napravili že večji obrat, kjer dela preko 40 delavcev po 16 ur na dan. Podjetje vidno napreduje. Ako še ni vse popolno, je to pripisovati težkočam, ki jih prinaša, vsak začetek s seboj. S tem, da smo si ustanovili lastno tiskarno, smo organizirali že tudi naš strankin tisk. Sedaj ob času stavke smo začeli izdajati naš .Noprej", uvidevši svojo dolžnost napram celokupnemu občinstvu, našim naročnikom in čitateljem. Meščanske stranke te svoje dolžnosti niso storile in se še danes za to ne zmenijo, čeprav imajo vedno polna usta olkulturi. Kakor zrno že omenili, se ima /Naprej"' borili še s tehničnimi težko-čami, da bi mogel občinstvu ustreči z večjim obsegom. Vendar pa smo storili vse, da obveščamo slovensko javnost potom .Napreja" o vseh najvažnejših dogodkih. Ob tej priliki opozarjamo vse sodruge, da se zanimajo za naše novo podjetje, podpišejo delnice in pridno agitirajo za razširjanje našega tiska. Predvsem naš .Naprej". Število naročnikov se je v zadnjem času zelo dvignilo, kar priča, da se javnost zanj čimdaljebolj zanima. Da' pa ga razširimo do zadnje delavske hišice, bi prosili vse zaupnike, da posebno sedaj, ob tem času, skrbe za njegovo razširjenje. Uprava .Napreja" ima v Ljubljani bloke (knjižicej, po katere naj pišejo naši zaupniki in ob prostem času naj se potrudijo k vsem svoiim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. Naš list bo tudi po stavki najcenejši; seveda bo tudi izhajal v prejšnji svoji obliki. Delavci! Zahtevajte po vseh javnih lokalih naš list: v gostilnah, brivnicah In kavarnah ! Zanesite list od hiše do hiše! Če ga ljudje spoznajo, se bo .vsak rad nanj naročil. Sodrugom svetujemo, da v svojem kraju prostovoljno prevzamejo, menjaje se, nalogo za pridobivanje novih naročnikov za .Naprej." Prepričani smo, da bodo naši sodrugi to radevolje storili. Sodrugi ! Naša stvar napreduje, naša sveta misel zmaguje, zato: Pridno na delo za delavsko stvar! Prepojimo ves slovenski narod s socialističnim duhom! Živela, delavska solidarnost! Brzojavne vesti. .Mednarodna delavska konferenca. Nauen, 7. Waschingtonški mednarodni delavski kongres je sprejel pet konvencij, ki bodo predložene posameznim vladam v ratifikacijo kot pogodbe ali pa v porabo kot zakoni. Vsebujejo osemurni delavnik, oseminštirideseturni teden, določila o starosti otrok, ki so zaposleni v industriji, prepoved zaposlenja žensk in mladostnih oseb pod 18. leti starosti, sporočanje podatkov o brezpo- selnosti v posameznih državah. Razen tega se priporoča 9 predlogov vladam, ki so: varstvo žensk in otrok pred za-strupljenjem s svincem, varstvo pred vraničnim prisadom, ustvaritev vladne zdravstvene službe v vsaki državi, pristop posameznih držav k bernski konvenciji proti vporabi belega fosforja pri izdelovanju vžigalic, medsebojno varstvo tujih delavcev, ustanovitev zavarovalnic proti brezposelnosti v vsaki državi, ustanovitev posebne akcije in komisije za izseljevanje, vzpostavitev javnih del v času brezposelnosti. Nato je imel ameriški delovni minister Wilson nagovor, ki pomenja bržkone sklepni govor. Bržkone je bila konferenca zaključena že 29. novembra. Razdelitev železniškega parka bivše Avstro-Ogrske. Pariz, 7. dec. Vrhovni svet je načeloma sklenil, ustanoviti komisijo, ki bo prevzela razdeljevanje železniškega gradiva med nasledstvene države bivše Avstro-Ogrske monarhije. Člani te komisije bodo imenovani še le, ko se vrne Loucher, ki se nahaja sedaj v Londonu. Politika Sclaloja- Ženeva, 7. Kakor poroča .Journal des Debats*, se Tittonijev naslednik v ministrstvu za zunanje posle, min. Scia-loja, zelo zavzema za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Občinske volitve na Francoskem. Pariz, 7. Dosedaj je znan rezultat občinskih volitev v 231 francoskih okrajnih glavnih mestih. Od števila je izvzeto mesto Pariz, dalje departement Seine, Alžir in Alzacija-Lorena. Ujedinjeni so-cijalisti so dobili večino v 5 okrajnih glavnih mestia, socijalni republikanci v 3, radikalci in socijalni radikalci v 98, republikanci levice v 82, naprednjaki (progresisti) v 27 in konservativcev 16 okrajnih glavnih mestih. Upori na Sedmograškem. Budapešta,5.dec.V mestu Gyula-Fehervar se je pobunilo moštvo romunskega pešpolka Abram Janku, ki se spolnjuje s Sedmograškega. En bataljon tega polka je bil nastanjen v Banatu, ki se je polastil železniškega vlaka ter se samovoljno odpeljaj domov. Ukrotili so ga samo na ta način, da so razdrli železniško progo. Vlak je skočil s tira pri čemur je smrtno ponesrečilo več vojakov. V Sibinj je izbruhnil upor tudi med rumunskimi legijonarji zmešnjava je velika. Meje Madžarske so ugotovljene. Pariz, 7. O vesteh, da se bodo madžarske meje izpremenile, je prejel čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš od ententnih zastopnikov sporočilo, da so bodoče madžarske meje končnoveljavno ugotovljene. Vlada v Španiji demisijonlrala. Pariz, 7. Špansko ministrstvo Sancheza de Tocca je podalo ostavko. Ministrski predsednik Sancheza de Tocca le sestavil liberalno-konzervativni kabinet brez levičarskih strank ter se je moral dolgo časa braniti proti ljutim napadom od strani pristašev Mauvre in Lacierve. Novi belgijski kabinet. Nauen, 7. Novi belgijski kabinet pod Delacroixem je sedaj menda že sestavljen. Železniški minister bo bivši predsednik zbornice Poullet, dosedanji železniški minister Henen bo notranji minister in socijalist Destre bo minister za umetnost in vedo. Latiška in litavska vlada Moravska Ostravi, 7. »Golos Leitwy“ poroča, da sta latiška :n litavska vlada priznali obojestransko sa.. -isiojnost obeh držav. Zveza narodov. Pariz, 7. Lord Curson bo zastopnik Velike Britanije pri prvem sestanku zveze narodov. Obsedno stanje v Egiptu. Pariz 5. dec. V Kahiri so proglasili obsedno stanje. Bivše nemške kolonije. Nauen, 7. V nemško vzhodno Afriko je došel angleški upravnik. Naseljenci so bili izgnani proti vzhodu ter je bila njihova posest izročena madžarskim kolonistom. Amerika, evropska žitna zakladnica. Washington, 7. dec. »Hearst“ objavlja poročilo • statistiki potrebne pšenice v Evropi po številkah", kakor je bila ravnokar sestavljena v Parizu. Primanjkljaj pšenice v vsej Evropi bo znašal približno 200 milijonov q. Temu nasprotibo ostali svet pridelal za 173 milijonov qpše-nice več, tako da bo evropska potreba do prihodnje žetve 1920 za silo pokrita. Zedinjene države bodo mogle oddati v Evropo 100 milijonov q. Ameriški proračun za 1. 1920. Washington, 7. Državni tajnik je predložil za leto 1920. proračun, ki zahteva 5 milijard. Bncvn« vesti. Ukaz o amnestiji. Regent je izdal povodom državnega praznika na predlog ministra za ' pravosodje sledeči ukaz o amnestiji. Uvaževaje trpljenje kaznjencev vsled izredno slabih prehranjevalnih razmer med vojno se skrajša kazen ječe in težke ječe: 1.) pa civilnih ali vojaških sodiščih obsojenim kaznjencem moške kaznilnice v Mariboru; 2.) po civilnih ali vojaških sodiščih obsojenim kaznjenkam ženske kaznilnice v Begunjah in 3.) onim kaznjencem in kaznjenkam, ki izvršujejo eno leto presezajočo kazen v kaki jetniš-nici sodnih dvorov v območju deželne vlade za Slovenijo, in sicer tako, da je za čas od vštetega dne 1. julija 1915. do vštetega dne 30. aprila 1919. šteti dva dni, ki so ju prebili v zavarovalnem ali preiskovalnem zaporu, vračunljivem v kazen, ali v kazenskem zaporu za tri dni; dva dni pa, ki s* ju v zmislu zakona z dne 1. aprila 1872., drž. zak. št. 43, prebili v samotnem zaporu, za štiri dni. Glede takih dosmrtnih kaznjencev gori označenih kaznilnic, ki so vredni pomilostitve, naj se stavijo posamezni predlogi za pomilostitev. Knjižica * Svobode" za Ljubljano, je odprta vsak pondeljek in četrtek od 6. do pol 8. ure zvečer in v nedeljo od 10.—12. ure ter ne kakor je bilo pomotoma objavljeno v soboto zvečer. Značilno za današnje čase. Prijatelj lista nam piše: Po -opravkih mudeč se v Ljubljani sem zašel v neko gostilno na šentpeterski cesti, kjer sem zavžil četrt litra novega, po posodi dišečega vina, pol klobase z malo količino kisle repe ter košček kruha. Vse skupaj je veljalo 9 K 10 v in sicer vino K 4-50, pol klobase 4 K, kruh pa 60 v. Iz enega hleba vojnega kruha gostilničar izreže najmanj 10 kosov, torej stane gosta tak kruh 6 kron, medtem ko stane gostilničarja samo K 1-50. Dalje: Iz 1 kg repe se da napraviti najmanj 15 porcij. Ena klobasa stane pri mesarju 5 K, tako novo kislo vino pa največ 12 K." V Kranju sem pa nedavno pošteno kosil (ko silo z dvema prikuhama) in popil četrt dobrega vina, pa sem plačal samo 9 K — Obrtna oblast in deželna vlada naj nemudoma napravi po vseh gostilnah red, ker z malimi izjemamo gostilne na stavijai" mnogo pretirane cen«. Ali res za to obrt ni nobene kontrole? Ali t obrtniki res lahko delajo, kakor hočejo? Naj se napravijo cene za jedila in pijače ! — (Značilno je tudi to, da so mi rekli navzoči gostje, da so plačali še 30. novembra vino 1 četrt litra 50 vinarjev ceneje. Tudi uspeh kolekovanega denarja ! Kje so torej oblašti s svojimi na-redbami ?!) Uprašunle premoga o Jugoslaoill. (Dalje.) Vojvodina je v pogledu obskrbe premoga in kurjave sploh naj bedneja. Je dežela žita. Nima gozdov. Vseh gozdnatih pokrajin je okrog 160.000 jutrov, in to državnih, občinskih, monatirskih in zasebnih gozdov. V Vojvodini, prijatelj, imamo velika mesta. — Pečuj šteje 70.000 prebivalcev, Novi sad (36.000), Subotica (100.000), Sombor (30.000), Vršeč (20.000), Bečkerek (25.000), Pančevo (25.000), Kikinda (18.000) itd. itd. — tam imamptri velike tovarne sladkorja (Bečkerek, Červenka, Verbas), tovarne za sodo, za prejo, kudelje; mlinov za žito je okrog 45 .. In železnice! Imate progo Indija Novi Sad (20 km), Novi Sad— Subotica (60 km), Novi Sad—Vrbas— Sombor (linija na Budimpešto) (80 km),. Sombor—Gomboš (30 km), Pančevo— Bečkerek—Szegedin (85 km), Pančevo— Vršeč (30 km), Sombor—Subotica (30 km) Sombor— Palanka (40 km), Sombor— Gajdolza—Novi Sad (42 km), Palanka— Gajdolza (10 km), Novi Sad—Kovre— Titer (22 km), Novi Sad—Curuj—Senta (do 40 km), (Bečkerek—Temesvar (48 km), Osek—Pečuj (38 km), Pečuj—Dombovar (linija Zagreb Budimpešta), potem Ze-kenijes—Dombovas (ista linija proti Zagrebu) itd. Skupno ca 650 km 1 Železnice rabijo premoga, tovarne tudi in mlini prav tako. Potem pa dela posestnik v Vojvodini na poljih s stroji, ker ti velikanski kompleksi se ne dajo drugače obdelovati. Vodovodi v navedenih mestih, električna razsvefjava, tramvaj itd. — potem ladje na Donavi, Tisi in Dravi morejo voziti le, če imaio premog. Železnice rabijo samo za reden promet, ki je z obzirom za prehrano pasivnih krajev Jugoslavije in za izvoz radi kompenzacij nujno potreben — okrog 80 vagonov dnevno, za ladje deset vagonov — torej 90 vagonov za promet — ostalih 60* vagonov pa naj obskrbi vso potrebo vseh teh velikih mest Vojvodine in pa vse industrije ter poljedelstva ? 1! »Oprostite,* vprašal je naš sotrud-nik,. »odkod pa so popreje dobivali premog za te potrebe in pa drva?“ »Premog so dobivali iz omenjenih Pečujskih, iz velikih rudnikov Rešickih (blizu Temešvara) iz Št. Gotariana. Rešice so sedaj s Temešvarom vred v rokah Rumunov, Št. Gotarian bo pa v rokah Čehosiovakov . .. Drva je dajala Rumu-nija, deloma so jih dobivali iz .Karpatov in deloma iz Hrvatske, oz. Bosne. Danes je stanje Vojvodine z ozirom na kurjavo res obupno. Drv ni, železnic v Vojvodin, cele mesece sploh niso bile v prometu, ker ni bilo premoga. Odkar pečujski rudniki več in pravilno delajo — to je od avgusta sem — je nekaj boljši promet, da grejo vlaki po 2 do 3 krat na teden, celo vsak dan iz kraja v kraj. Drv se ni moglo dopeljati od nikoder, ker — železnice niso funkijonirale. Jaz kot minister za gozdarstvo sem izdal obširne odredbe, da se v tem oziru stori, kar je mogoče — isto sem storil glede premoga, ali jaz sem nastopil to mesto še-le sredi avgusta ..." (Dalje prih.) Kovice. Tiskarska stavka v Daltnaci H s je končala. Med lastniki tiskarn in . avc ;e je dosegel sporazum. Listi so začeli zo-»et redno izhajati. Blven primer altruizma. Usmiljeno ;rce neke peštanske banke se je usmililo »ropanih srbskih uradnikov. Banka po-luja brezplačno opremo za 100 sob pod >ogojem, da ji vlada dovoli izvoziti nad 00 vagonov blaga . . . Maršal Mackensen, ki je bil inter-liran v Solunu, se je te dni povrnil v 'Jemčijo. Ogrski beli teroristi še vedno za-)irajo komuniste. V Hajmaskeru, v taboru ,o jih zaprli ogromno število. „11 Plccolo" je začel v Trstu zo->et izhajati dvakrat na dan. Rekord v hitrosti letala je dosegel talijanski letalec Elia, ki je prevozil v :ni uri 274 km. Proti tihotapski trgovini In navl-anju cen so v Nemčiji ustanovili po-!ebna sodišča, ki hitro sodijo. Prehrana Dunaja je silno težka. \vs1rija je zaprosila Italijo, da ji proda $0.000 ton žita, Nemčijo pa, da ji posodi 10.000 ton žita. V republiki, posebno na Dunaju, prevladuje mnenje, da avstrijska republika brez Nemčije ne bo mogla živeti. V bivšem kemičnem Inštitutu du-lajske univerze se ustanovi higijenični nštitut mesta Dunaja. Paroplovna družba »Cunard Llnle“ bo otvorila v Pragi obsežno poslovalnico, čim uredi Čehoslovaška v Hamburgu lastno pristanišče. Družba postavi v čeli »slovaško pristanišče največje in najmodernejše parnike, da monopolizira zase čehoslovaški osebni promet čez Atlantski ocean. Nemški monarhisti, t. j. industrijalci in finančniki bodo začeli izdajati list »Alpenland“ v Inomostu, ki bo zagovarjal monarhizem v korist hohenzollernske ideje. Dokaz, da se je nemški kapitalizem najboljše počutil pod monarhističnim sistemom! < O' m v Anton Cerae ORAVEUR In '{•n, etonske železobetonske in vodne zgradbe r Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7 Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, rodne žage, elektrarne, betonske n železobetonske Jezove, mostove, •elezobetonska tovarniška po •lopja, skladišča, betonske rezer-rarje, železobetonske oporno zi-lovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije, »revzema v strokovno Izvršitev fse načrte stavbeno inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo ttrank v tehniških zadevah. 184 Odpotujem ine 18. decembra na Češko ter >revzimem eventualna naročila. 3oštno ležeče »Praga 85“, Lju-jljana. -2 & III HUN trgovska, ipaditij»ka in B M L n H II komisijska dela. družba >«dr«žim LjBbijaai. Akcijska glav. R 1,500.881. špedicija vsakega blaga. —■ Vskla-iiščenje. — Zacaiinanja. — Re-jkspedlcija.—Prevažanje pohištva. lasiiica I. ljubljanskega skladiffi Krisper & Tomažič Direktna zveza s progo južne zveza s progo železnice. Telefon štev. 366. 654 H«ba siednje sliniti, na vsako gospodinjstvo ia hišna dela, išče prostora le v dobrih hišah pri eni ali dveh osebah. Zeli si trajnega prostora. Prijave upravi Napreja pod .Gospodinjstvo*. 823 tolitii|itttiolii,'‘S[;!,f postelje, spodnje in vrhnje mo-droce, umivalnike, vsakovrstne omare, mUe in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva In tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na vgled. 691 tfalaitin Marali tovarna Dom-Ifllelltil HldLEK, Žale, prejema vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in možke klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih pobirn zame g. Kovač pri .Virantu*, Zvezdarska ulica 1. 696 rabljene, dobro , oh anjene in stojala kupuje po najvišji ceni (franko Ljubljan:i) Josip Peteline, Ljubljana. 717-11 VI potrebuje premogokop v Mostam. Plača dobra poleg deputatov. Prepisi izpričeval naj pri-lože prošnji. Rudarska uprava, Mostar. 722-3 iiattst in avtoreparater se sprejme takoj v delo. Ponud- i t>e upravi .Napreja", Maribor. naznanjam cenjenemu občinstou, da sem OTVORIL TRGOVINO s špecerijskim in mešanim blagom o ttlostah 79, preje trgooina Coek in se cenjenemu občinstou, delaostou, železničarjem i. t. d. priporočam za obilen obisk. Cene nizke I f. J. Peneš. Postrežba točna I Sniiiiii iilril Pohištvo. Mi umu Spalne, jedilne In gespodske sobe, kuhinjska oprava, podloikl-modrocl, otomane, spalni ln dekoracljakl divani, postelje, oinare, miie in stoli iz mehkega In trdega lesa, ielezne postelje In umivalniki ter vse vrste lesenega, ielezneg« ln tapecirantga pobiitva v vsakem slogu od prost« do najfluejie Izvriitve po jako nizkih dki sa pi • •" • cenili pri tvrdk pohlitvo • 574 Jtarel preis, JUaribor, Stolni trg štev. JUUUU 3 I I Prva celjska barvari a y y S • • ii kuriti« Jiitiliici, uiti za lakajiija saainji iiititi • • MARTIN TAČEK, Celje Ooijoiki altca 21. , Mporofi« se *a takojinjo umetno snaienje madeiev, danskih ln možkik oblek, kakor za (ličenje ln barvanje vseli vrst oblek v cslik In posameznik komadih, žalne obleSe na zahtevo v teku 24 ur Prevzema tudi zastore, preproge, čipke Itd. v kemično čličenje in shrambo, 8*5 irmnnnnrinnniF^nnnnnnnnp H IDE Al. h Fran Josipa cesta 9 MARIBOR Vetrinjska ulica 16 Pralnlca-SveUaUkalnlca =Čistilnica= za ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914 Ovratniki 1 K do 1 K 10 v Z&pestnice .... 1 K 20 v Specijaliteta! Kje se naroča najboljši in naicenejii tapet-niški in mizarski izdelki? 728.3 Fraoc Sajivic, tapetaik pri tvrdkah IflMcli Ml mizar Poljanska cesta 19 riMiiu»uii nasproti realne gimn. - --: - LJUBLJANA ............... Ta dva izvriujeta kompletne spalnike, jedilnice, oprave za salone, kuhinjske oprave, divane, otomane, fotelje, stole, vsakovrstne žimnice itd. po najsolidnejSih cenah. Prav tako prevzameta v POPRAVO vse v tapetniško In mizarsko stroko spadajoče predmete ln jih izvršujeta po najnižjih cenah. P. n. občinstvu se gornji tvrdki najtopleje priporočate, ker sta vsled njiju preciznosti in solidnosti na najboljšem glasu. MuUii trg 8, v Ljubljani, Mova ul. 1, sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun k ter Jih obrestuje čistih brez odbitka po :: 4°/o. MM. vlaiateljl dsbe loitnt pilažnlce. luknjo faktur ii triivskc lifinicUe. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inez. mesta. Daje posojila na vknjižbo, poreStvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Neposredno pod državnim nadzorstvom. P»8tni čekovni račun št. 11.323. — TeleUn it. 54 — lrz*lavnl ■aslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. 534 Proizvaja: JEKLARNA NA RAVNAH (GEORG GRAF V. THURN’SCHES STAHLWERK Jt* STRE1TEBEN) USTANOVLJENA L. 1774 — GUSTANJ- ▼\A S\ RAVNE, KOROŠKO (JUGOSLAVIJA) Poštna postaja: GUŠTANJ — Železniška postaja: PREVALJE Brzojavni naslov: JEKLARNA GUŠTANJ Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in nelegirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje naj večje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta i. t. novejših krojih in v raznih velikostih. Izrabite ugodno nakupno priliko, dokler traja zaloga pri: Prvi kranjski razpošiljalni Sclawab & Bizjak j Ljubljana m Dvorni trg 3. Pod Narodne kavarno. strokooni zdraonik za notranje bolezni in za bolezni n nosu in uratu ordinira odsihdob od 3—V2 5 pop. Ljubljana, Kongresni trg 15. Pipravili ti sprejaaiji. listu ttlifiita 3vait Jax in sin LJUBLJANA ------------------- LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 15. 23» Siialnl itrtii ia sinji za Me. konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarae v Llncu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje p»-ufuje breiplalno. — — — — KOLESI iz pivih tevarn OSikipp, Stjria, Wafienrai Pisalni stroji ,ADLER“ bukova, saha, metr-oj skg in žagana, tudi ctle vagone dobavlja takoj, Srebotnjak, Kolodvorska ulica it. 31. 734-7 Prva slo*, zidarska zadrug« v Ljubljani, piutrna Olince 282, j | e uljudno priporoča slavnemu j bčinstvu za naročila zidanja no- j ih stavb, prezidav, popravil ter j vseh zidarskih izvršitev. 714 Deta. glavnica 3 26,000.000 na Sprejema vloge ksjižlce in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v £fttMJafiI 2 Podružnice: v Splitu, Celovca, fios-iei, C«!|ss, Mariboru ftes. fon« okroglo 3C 8t000.000 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finascira erarlčne dobave in dovoljuje apro-vi/acijske kredite ::