146 Vrhniški razgledi Tatjana Hojan IVAN ŠTREKELJ (1880–1959), učitelj in šolski upravitelj Rojen je bil 21. decembra 1880 v Ljubljani, očetu Jožefu in materi Frančiški, rojeni Ka- čar. Imel je še dve leti starejšega brata Anto- na, ki je postal stavec. Najprej je obiskoval prvo deško petrazredno ljudsko šolo (Ledi- no), nato je opravil tri razrede prve državne gimnazije v Ljubljani in štiri letnike učitelji- šča. Maturiral je 8. julija 1901. Prvega oktobra je bil sprejet na prvo me- stno deško osnovno šolo v Ljubljani. Nado- meščal je učitelja Engelberta Gangla, ki je imel v šolskem letu 1901/02 dopust, ker je na- daljeval študije na dunajskem pedagogiju. To je bila šola za izobraževanje učiteljev na me- ščanskih šolah. Štrekelj je bil v tem šolskem letu razrednik 4. c razreda. Tam je poučeval vse predmete po 24 ur na teden. Poleg tega je vodil cerkveno petje pri šolskih mašah.1 Za svoje delo je dobil 2. oktobra 1902 pohva- lo ljubljanskega mestnega šolskega sveta.2 16. septembra 1902 je bil imenovan za zača- snega učitelja na enorazredni šoli v Sorici, 26. septembra 1903 pa je prišel na Vrhniko. Tu je 7. novembra 1903 opravil strokovni izpit. Usposobljen je bil za poučevanje slo- venščine, nemščine, petja in telovadbe. 23. februarja 1904 je postal stalni učitelj. Prvo leto je učil vse predmete v 1. deškem razre- du, naslednje leto v 2. deškem razredu, po- sebej pa še petje v 3. razredu. V šolskem letu 1905/06 je hodil dvakrat na teden poučevat na ekskurendno šolo v Bevkah. V njej je bilo 40 deklet in 38 fantov. Tu je poučeval do za- četka šolskega leta 1909/10. Takrat je začel poučevati na vrhniški ponavljalni šoli. Z odlokom deželnega šolskega sveta 14. julija 1909 je dobil Metelkovo ustanovo v znesku 80,41 kron. To je ustanovil profesor Fran Metelko. Dobil pa jo je lahko ljudskošolski učitelj, ki se odlikuje »po nravnosti, poklicni vnemi, po skrbni gojitvi slovenskega jezika s požlahtnenjem sadnih dreves in z dobrim obdelovanjem šolskih vrtov«.3 Ivan Štrekelj (1880–1959), učitelj in šolski upravitelj. 147 Ivan Štrekelj (1880–1959), učitelj in šolski upravitelj Med 23. avgustom in 11. septembrom 1909 je obiskoval tečaj za obrtno-trgovske predmete na obrtnonadaljevalnih šolah na c. k. ume- tnostno obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Leta 1911 se je udeležil kmetijskega tečaja na kmetijski šoli Grm, ki ga je omogočilo ministrstvo za nauk in bogočastje, skupaj z ministrstvom za poljedelstvo. Tečaj je tra- jal od 17. julija do 19. avgusta. Na njem je bilo 20 učiteljev s Kranjske in 7 z Goriškega. Udeleženec tečaja je pisal o njem v Učitelj- skem tovarišu tako: »Tečajev namen je bil, usposobiti učitelje, da bi vodili kmetijske nadaljevalne tečaj v zvezi z ljudskimi šola- mi, ki se imajo sčasoma ustanoviti. V te bi hodila mladina od 15. do 18. leta, t. j. ravno v dobi, ko je najbolj izpostavljena škodljivim vplivom svoje okolice … Pouk je obsegal sad- jarstvo, vinogradništvo, kletarstvo, posebno in špecialno poljedelstvo, mlekarstvo, gospo- darstvo, gozdarstvo, živinozdravništvo, živi- norejo, čebelorejo, perutninarstvo, pedagoško predavanje, življenje in pridelovanje rastlin, zakonodajstvo. Teorije je bilo 140 ur, praktič- nih vaj 90 ur … Bili smo na Grmu od vseh vetrov, najrazličnejših mišljenj, toda skupno bivanje pod gostoljubno streho grmske šole … nas je kmalu združilo. Semtertja je zavalova- lo kaj med nami, mnenje so se križala, pa je kmalu vesela pesem, splošna prizanesljivost naredila mir in slogo … Tako je bil omogočen ugoden uspeh tečaja.«4 Z odlokom deželnega šolskega sveta je Štre- kelj 29. novembra 1911 dobil 50 kron nagra- de za kmetijski pouk. Na Vrhniki je stanoval na Gradišču št. 4 v hiši Franca Tršarja.5 8. januarja 1913 se je poročil z deset let mlajšo Marijo iz družine Pečkaj, ki je stanovala na vrhniškem Hribu. Imela sta dve hčerki: Marijo, rojeno 1914, in Frančiško, rojeno 1915. Od leta 1906 je bil tajnik krajevnega šolskega sveta. V šolskem letu 1909/10 je ta svet sklenil urediti novo šolsko »matriko«. Štrekelj jo je izdelal in do- bil za nagrado 100 kron. V šolskem letu 1910/11 je začel poučevati sadjarstvo, zelenjadarstvo in cvetličarstvo 12- in 13-letne učence. Pouk se je pričel 1. februarja 1911. Potekal je ob sredah in sobo- tah od 15. do 16. ure. Deželni šolski svet mu je z odlokom 29. decembra 1911 ponudil 50 kron nagrade za kmetijski pouk.6 Ko je bila leta 1910 na Vrhniki ustanovljena podružnica Slomškove zveze, je bil izvoljen v odbor, leta 1913 pa je postal tudi predse- dnik te podružnice. Tega leta je na njenem zborovanju tudi predaval o tem, »kako more učitelj spreobrniti skrajno nemarne in zani- karne učence«.7 Podružnico je vodil tudi na- slednje leto, nato pa je z njegovim odhodom v vojsko prenehala delovati. Mobiliziran je bil med 15. februarjem 1915 in 1. novem- brom 1918. 4. in 5. maja 1913 je obiskoval kmetijski te- čaj v Zalogu pri Ljubljani. Bil je varuh šol- ske knjižnice, med prvo svetovno vojno leta 1914 pa začasno tudi varuh šolskih učil. Leta 1919 je postal član Slovenske šolske ma- tice. 27. oktobra 1921 je postal začasni upravitelj vrhniške šole, ker je nadomeščal obolelega upravitelja Karla Matajca. Po njegovi smrti je postal za dva meseca stalni šolski upravi- telj, in sicer od 5. septembra do 16. novem- bra 1924, ko je postal upravitelj Milan Emil Schiffrer. Bil je podporni član Orlovskega odseka Vrhnika in je nekaj časa deloval tudi v njegovem odboru. Štrekelj je na Vrhniki ostal do 30. julija 1928, nato pa je odšel v Ljubljano. Postal je učitelj na III. deški osnovni šoli Vrtača. Poučeval je 3. c razred. Kot učitelj je bil odlično ocenjen. 7. avgusta 1931 je dobil od kraljevske banske uprave pohvalni dekret. 148 Vrhniški razgledi V Ljubljani je stanoval na Vodmatu št. 286. 20. oktobra 1936 je bil imenovan za šolske- ga upravitelja na 6. deški osnovni šoli v Mo- stah, vendar je že dan kasneje postal vrši- lec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika za Ljubljano – vzhodni del. Na tej funkciji je ostal do upokojitve 30. septembra 1937. Umrl je leta 1959. Pokopan je na ljubljan- skem pokopališču. Opombe: 1 Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani 1901/1902. V Ljubljani, 1903, str. 3 in 5. 2 Arhiv Slovenije, AS-231, Ministrstvo za prosveto, per- sonalna mapa, škatla 77. 3 Metelkove ustanove. Učiteljski tovariš (v nadaljevanju UT) 1905, (20. 1.), št. 3, str. 23. 4 Kmetijski tečaj na Grmu. UT 1911, (9. 9.), št. 36, str. 3. 5 Polona Zalokar: Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo – II, Vrhniško Gradišče skozi stoletja. Vrhniški raz- gledi 2009, št. 10, str. 19). 6 Zgodovinski arhiv Ljubljana, VRH-48, Osnovna šola Janeza Mraka. Šolska kronika, škatla 1. 7 Vrhniško-logaška podružnica Slomškove zveze … Slovenski učitelj 1913, (15. 12.), št. 12, str. 282. -Vrhniško-logaška podružnica Slomškove zveze … (Slovenski učitelj 1913, (15. 12.), št. 12, str. 282).