OGLAŠAJTE V	iniVT A T7^Al[ TlVT/^OnP	ADVl^RTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H rvi /\ Hk i 11-^ hk iX\/ r\j i 1^ i	THE OLDEST
SLOVENSKEMU	i ^JlVvJ'1 jr\./^v JL	SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO	^ JL. Ml, JML, J#L. JšL. ^^JL. J#L T ^	IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of
tiskovine =—	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 21, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 79
XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 21, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 79
DomaČe vesti jOe Gasperijeva stranka dobila
večino pri volitvah v Italiji
poroka
, ^ Soboto bosta obhajala zla-poroko Mr. in Mrs. John jKUn, 923 E. 143 St. Za ta ju-bodo vršili ceikevni ob-' v cerkvi Marije Vnebovze-Holmes Ave. ob 8:30 zju-J> m kot tovariš in tovariši-J jubilantoma bosta Mf. in jj^^^lentine Penosa iz 751 E. Sm '	imela to čast tudi
50-leti. Domača slavnost od 2*^	v nedeljo popoldne
143 8^
"trok
' osem vnukov in dva pra-1 K temu dogodku izre-jubilantoma naše čestitke lij želimo vse najboljše, da let	in vesela še mnogo
Uživala zadovoljstvo skup-življenja.
Se'
32!
yre naprej na domu na E. Slavljenca imata sedem
'demokratskega kluba
varde
četrtek večer ob osmih se seja Demokratskega H ^ ^2. varde v Slov. del. do-Waterloo Rd. Seja bo ijj ^ in občinstvo je vabljeno, ^<ieleži. Navzoči bodo ne-j kandidat je za javne ura-drugi govorniki.
ob osmih se vrši vaja (^^Pereto "Srce in denar", ju-c^trtek pa se vrši general-
'^aja
za nedeljski koncert, ki
zbor "Zarja" v nedeljo na odru SND. Prosi l(j pevce in pevke ter one, iejo vloge, da gotovo ST'-času na vaje.
h
Volilni rezultati še vedno niso popolni; Krščanski demokrati so za senat dobili 9,246,443 glasov Ljudska fronta pa 5,882,253
RIM, 21. aprila — Premier Alcide de Gasperi in ostale ne-komunistične stranke so dobile večino nad Ljudsko fronto komunistov in socialistov.
štetje glasov pa še vedno hi* "
t)" ^^ki zbor "Glasbena Mati-4i|^j zahvaljuje občinstvu za "io „ P^set koncerta predzad-Podprli ste nas in Veselja za jesensko pri-Zbor tudi vabi nove ^'jo ^ ^oči, da nam se pridru-Dfi ^ so vsak četrtek ob 8.
v sobi št. 2 v novem ^^0 Slovenskega narodne-•^9- na St. Clair Ave.
zaključeno. Popolnoma so znani le glasovi oddani za senat, toda vkljub temu ni znano, koliko senatorjev bodo dobile posamezne stranke, ker soglasno z volilnim zakonom je potrebno, da posamezni kandidati dobijo 65 odstotkov glasov, da bi tako dobili sedež.
Z gotovostjo se pa lahko reče, da bodo Krščanski demokrati in ostale ne-komunistične stranke dobile večino v parlamentu. Toda sestava senata je še vedno v dvomih, akoravno volilni rezultati kažejo večino za stranke, ki so nasprotne Ljudski fronti.
Na podlagi dosedaj znanih rezultatov je voditelj desničarskih socialistov, ki podpirajo de Gasperi ja, Giuseppe Saragat izjavil, da bodo "komunisti izključeni iz nove italijanske vlade."
Volilni rezultati za senat
Skoraj popolno štetje glasov za senat daje posameznim strankam sledeče število glasov:
zmagali v ci-% ^ojni v costa
Costa Rica, 20. <0 ■ 7~" Voditelj upornikov, ki \i	zmagali v civilni
'fs Costa Rici, Jose Figue-odobritvi sporazu-^^®niirju z vlado, poslal svojim oddelko da se takoj preneha
v%M
\ 7 ^ zahteva de \ marshal-
?^^^|^INGT0N, 20. aprila-
'n
za ekonomsko sodelo-
Sl fx^^arshallovega Hott
H,i
;sa
načrta) man je danes od zahteval, da se mu
^'245,000,000, ki so po-
'	Marshallov načrt


»itn
je nastopil pred se-odborom za določanje k^ijv^ kjer je tudi pojasnil,
Nlo način se bo denar raz ki so Marshal
sprejele, t

.NCERT
pevskega
^WaSDD
25, aprila
v 4. uri pop.
del. domu na Waterloo Rd.
Krščanski demokrati so dobili 9,246,443 ali pa 47.9 odstotkov vseh glasov. Ljudska demokratična fronta 5,882,253 ali pa 30.5 odstotkov, stranka Socialistične unije (S a r a g a t o v e) * 1,348,511 ali pa 7 odstotkov. Nacionalni blok 1,295,490 ali pa 6.6 odstotkov. Republikanska stranka pa je dobila 510,132 ali pa 2.6 odstotkov glasov.
Številke nekaj več kot 1,000 arecinktov sicer še niso znane, toda smatra se, da ne bodo dosti vplivale na gornje razultate.
številke za parlament so še vedno nepopolne
Uradno so bili prešteti glasovi 31,794 vkupno 41,647 precink-tov, ki se nanašajo na poslansko zbornico.
Soglasno s to uradno objavo so dobile posamezne stranke sledeče število glasov;
Krščanski demokrati 9,554,-614 ali pa 48.5 odstotkov glasov, Ljudska demokratična fronta 6,330,614 ali pa 32.1 odstotkov, stranka Socialne unije (Saraga-tova) 1,447,714 ali pa 7.4 odstotkov, Nacionalni blok 687,-432 ali pa 3.5 odstotkov Republikanska stranka 436,690 ali pa 2.4 odstotkov, monarhisti 430,-006 ali pa 2.2 odstotkov ter Italijansko socialno gibanje 370,-192 ali pa 1.9 odstotkov.
Vkupno so vse ne-komunistične stranke dobile 61.8 odstotkov glasov za parlament.
Vlada podvzema ukrepe proti Ljudski fronti
Voditelj desničarske socialistov Saragat je že obljubil svojo podporo novi vladi, ki jo bo verjetno sestavil de Gasperi brez sodelovanja predstavnikov Ljudske demokratične fronte.
Vlada pa je podvzela vojaške in policijske ukrepe, da baje prepreči nasilja. Iz San Rocca, ki
poročajo, da je bilo aretiranih 12 oseb, ki da so izvršile napad na neko skladišče orožja.
Podpredsednik vlade Randol-fo Picciardi je izjavil, da se je v industrijske kraje severne Italije poslalo vojaštvo, da se prepreči "možni upor." Rekel je, da je vlada bila obveščena, da se takšen upor pripravlja.
Papež je zelo vesel
Voditelji in uradniki Komunistične stranke niso podali nobenega komentarja v zvezi z volitvami. Vse, kar so rekli je, da "so rezultati še vedno v dvomih."
Papež Pij XII., ki je napel vse svoje energije pri volilni kampanji v Italiji, da porazi Ljudsko fronto, je danes sprejel skupino ameriških časnikarjev, katerim je povedal, da bo podal formalno izjavo v zvezi z volitvami v Italiji. Sv. oče je očitno bil dobro ^polp^ejj. J^eki član vatikanskega tajništva pa je izjavil, da so poročila o volitvah "precej zadovoljiva."
Člani italijanske Katoliške akcije proslavljajo zmago. Organizacija šteje okrog 4,000,000 članov in se je takoj odzvala pozivu papeža, da se porazi kandidate Ljudske fronte. Levičarsko časopisje nazivlje člane Katoliške akcije "belogardisti."
Pri volilni kampanji za de Gasperija so, kot znano, sodelovale tudi Zedinjeen države.
Angleški komunisti pravijo, da Ljudska fronta vodi
LONDON, 20. aprila—Komunistični časopisi in radio kljub uradnim poročilom italijanskega notranjega mnistrstva trdijo, da je pri volitvah v Italiji v vodstvu Ljudska fronta.
Komunistični časopis v Londonu "Daily Worker" pravi, da Ljudska fronta pri volitvah za senat vodi s 5 odstotkov glasov večine nad de Gasperi jem. Časopis pravi, da so njegove številke točne in da je Ljudska fronta dobila 50,000 glasov več kot Krščanski demokrati.
Iz Milana pa poročajo, da so komunisti naznanili, da se bo v nedeljo proslavilo "volilni uspeh" levičarjev.
LEWIS SVETUJE PREMOGARJEM, NAJ SE VRNEJO NA DELO
WASHINGTON, 20. aprila. — John L. Lewis je nocoj svetoval premogarjem, naj se vrnejo na delo.
V telegramih, ki jih je poslal vsem voditeljem pre-mogarjev je Lewis rekel:
"Nadam se, da boste vsakemu članu sporočili mojo željo, da se takoj vrne na delo."
Okrajni pieds^dniki so izjavili, da bodo majnerji verjetno spoštovali Lewisovo željo.
Lewis je telegrame poslal, ker so v znak protesta proti globi v znesku $1,-400^000 premogarji začeli ponovno zapuščati rove.
Voditelj nemško-ameriškega bunda obsojen v odsotnosti
MONAKOVO, 20. aprila. — Bavarska sodnija za denacifi-kacijo je v odsotnosti obsodila na 10 let ječe bivšega voditelja nemško-ameriškega bunda Fritz Kuhna.
Ako bo Kuhn, ki je sedaj star 51 let, najden, bo poslan na prisilno delo. Toda odkar je preteklega fabruarja zbežal iz taborišča za internirance v Dachau, ni o njemu ne duha ne sluha.
Na obravnavi so bili predloženi dokumenti, ki so pričali, da je Kuhn imel tesne zveze s Hitlerjevo Nemčijo in da je poskušal širiti nacistično ■ ideologi jo v Zedinjenih državah.
Zaradi svojih aktivnosti v Ameriki je bil Kuhn deportiran v Monakovo, kjer je bil rojen, njegovo ameriško državljanstvo pa mu je bilo črtano.
Unija premogaijev obsojena na globo
$1,400,000; Lewis pa na $20,000
ZA MacARTHURJA NISO ZBRALI DOVOLJ PODPISOV
Kot poroča v svoji prvi številki uradno glasilo nove stranke Henry A. Wallacea "The Citizen," podpiratelji generala Douglas MacArthurja, niso mogli zbrati niti 7,500 podpisov, da se generala postavi na glasovnico v Californiji pri republikanskih primarnih volitvah. Časopis pravi, da so podpiratelji MacArthurja zbrali vsega 5,000 podpisov, kar pa ni bilo dovolj.
V zvezi s to novico pa "The Citizens" poroča:
"Calif ornijska Neodvisjia progresivna stranka, ki podpira nekega človeka po imenu Henry A. Wallacea za predsednika, je nedavno izročila blizu pol milijona podpisov, da se uzakoni
novo stranko v državi.
*
"The Citizens" objavlja tudi neke zanimivosti iz progresivnega gibanja. Tako je nečakinja republikanskega senatorja Taf-ta, Cynthia, prva, ki je v Vas-saru nosila gumb "Wallace-for-President." Svetovni prvak v boksu Joe Luis pa je na shodu "Wallace-for-President" v Har-lemu prispeval $100.
VOJAŠKI PATENTI PREDMET OBRAVNAVE NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 20. aprila. — Madžarska vlada je danes naznanila, da je bilo aretiranih 12 delavcev uposlenih v tovarni orožja, ker da so skrivaj prodali neki firmi v Zedinjenih državah "važne vojaške patente."
Policija v Budimpešti je označila za glavnega krivca Wilhelm Loetsoesa, direktorja tovarne, ki da je ameriški firmi prodal patent za novo vrsto strojne pištole, ki tehta le eno četrtino sedanjih pištol te vrste. Pištolo je izumil Paul Kiralyi, vlada pa je patent držala v tajnosti.
Wallace svari pred domačim fašizmom
Vkljub svarilom vlade so premogarji začeli ponovno v masah zapuščati rove
WASHINGTON, 20. aprila —John L. Lewis je bil danes zaradi kriminalnega preziranja sodne oblasti kaznovan z $20,000 globe, unija premogarjev pa z $1,400,000.
Zapor pa še vedno grozi Lewisu, ker je zvezni sodnik Goldsborough naložil denarne kazni le zaradi kriminalnega preziranja, toda v petek bo odločil, da-li je unija, odnosno Lewis kriv tudi civilnega preziranja.
(Kriminalno preziranje je ka-*"
zen za neposluh sodnije, dočim so postopki za civilno preziranje sredstva, da se vsili ukaz sod-hije.)
Pomožni državni tožilec Mo-rison je izjavil, da bo vlada utegnila v petek predlagati zaporno kazen za Lewisa, ako se premogarji ne bodo vrnili n a delo. Rekel je, da se je nadaljni postopek odložilo do petka, da se vidi kako bodo reagirali premogarji.
Amerika bi poslala vojake v Palestino
NEW YORK, 20. aprila — Henry A. Wallace je včeraj izjavil, da ne želi komunizma v Zedinjenih državah.
Wallace in Taylor sta govorila na banketu, ki je bil prirejen z namenom, da se ustanovi sklad za financiranje nove stranke v 48 zveznih državah.
"Voditelji nove stranke ne želijo komunizma v Zedinjenih državah, toda mi vemo, da velika nevarnost ameriški svobodi grozi od zunaj," je rekel predsedniški kandidat nove stranke.
"Veliko nevarnost naši svobodi predstavlja domači fašizem, ki je bolj blizu in daleč bolj hudoben kot pa komunizem."
Wallace je tudi izjavil, da njegova stranka pri novembrskih volitvah potrebuje 20,000,000 glasov in da bo izvojevala zmago za mir.
Neznani napadelec težko ranil Reutherja, predsednika C. 1.0. unije avtnih delavcev
v rusiji bodo izdelali
40 dokumentarnih
FILMOV
MOSKVA, 19. aprila — V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati dokumentarni film o zgodovini sovjetske artilerije "Bog vojne." To je le eden od 40 dokumentarnih filmov, ki bodo izdelani v tekočem letu. Med filmi bo tudi opis znanstvenih doseg na polju moderne fizike in atomskega raziskovanja, ki se bo imenoval "Skrivnost atoma."
Na operaciji
V Lakeside bolnišnici se nahaja Mrs- Molly Floss iz 19856 St. Clair Ave. Podvreči se bo
DETROIT, 20. aprila—Danes zvečer je neki neznani napadalec skozi okno streljal na predsednika C. I. O. unije avtnih delavcev Walter P. Reutherja in ga težko ranil.
Reuther se nahaja v bolnišnici, kjer so mu dali transfuzijo krvi.
Napadalec je streljal skozi kuhinjsko okno Reuther jevega stanovanja in nato z avtom zbežal. Prva poročila pravijo, da je strel dejansko raznesel Reuther-ju desno roko.
Napad se je pripetil, ko se je Reuther vrnil s seje izvršnega odbora unije. Stal je pri ledenici in držal v roki skledo s solato, ko je napadalec ustrelil.
Prvi, ki je preskočil na pomoč Reutherju, je bil njegov sosed Thomas A. Johnston, ki je
morala operaciji, želimo ji sko-se nahaja v bližini Milana, pa rajšnje okrevanje!
se naglo odpeljal. Napadalca je baje videla tudi Mrs. 0'Keefe, ki je rekla, da je bil zelo nizke postave. Toda vsled teme je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je bil.
V bolnišnici so zdravniki izjavili, da se Reutherjevo stanje boljša, da pa bo kljub temu potrebno izvršiti operacijo. Prvotno se je verjelo, da bo Reuther izgubil desno roko.
Premogarji ponovno zapuščajo rove; doslej jih ne dela 75^000
Za enkrat še ni znano kaj bodo storili premogarji. Toda na tisoče jih je že danes zapustilo rove in računa se, da okrog 75 tisoč majnerjev ne dela. Največ majnerjev je zapustilo rove v Ohiju in sicer 10,000.
Globo za Lewisa in premogar-sko unijo je predlagal Morison, Goldsbourg pa je priporoči-o sprejel, akoravno je poudaril, da je bil njegov namen, da poš-je Lewisa v ječo.
Lewis je v sodni dvorani mirno sprejel sodni odlok. Toda njegov odvetnik Hopkins je za-vpil, da vladni tožilci zahtevajo svojo "funto mesa". Obtožil je tudi vlado zaradi "političnih motivov obravnave".
"Bog naj jim oprosti. Ne vedo kaj delajo s 5,000,000 mož, žena in otrok, ki so pod juris-dikcijo te unije," je vzkliknil Hopkins.
Unija bo vložila priziv?
Hopkins je izjavil, da bo ta-<oj vložil priziv proti obsodbi z^ ireziranje sodne oblasti. V teku obravnave pa je rekel, da bi takšne globe, kot jih je vlada predlagala, težko prizadele maj-nerje in da je v^išina vsote "brez primere."
Morison pa je sodnika opozoril, da je to že drugič, da se Lewis in premogarska unija nahajajo pred njim. Omenil je ob sodbo leta 1946, ko je Goldsborough naložil Lewisu $10,000 globe, uniji pa $3,500,000 (pozneje je bila globa za unijo znižana na $700,000).
Pri svoji obsodbi pa je Golds-bourgh poudaril, da bi sodnija, ako bi se ravnala po lastni presoji, poslala Lewisa v ječo. Pristavil je, da je on le en človek in da je sprejel nasvet vlade.
PITTSBURGH, 20. aprila — Predsednik C. I. O. Philip Murray je danes izjavil, da je "strašno pretresen" zaradi napada na Reutherja.
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Vida Pauline Se slišal strel. Njegov 14 let stari dlak, hči Mr. in Mrs. Mike Skr sin pa je izjavil, da je videl ne- janc iz 1131 E. 76 St., in Tom kega človeka, ki je planil skozi Pavlik, sin Mrs. Pavlik iz Mo vrtna vrata, vskočil v avto in I hawk Ave. Bilo srečno!
thomas pravi, da bo no vacenje povzročilo vojno
WASHINGTON, 20. aprila. — Norman Thomas se je danes izrekel proti novačenju v mirni do bi. Pred kongresnim odborom za oboroženo službo, kjer je nastopil kot priča, je izjavil, da bi novačenje povzročilo v desetih letih ali pa več novo vojno. Na mesto obvezne vojaške vežbe pa je predlagal načrt za razorože-nje, ki naj bi se ga postavilo pod efektivno mednarodno kontrolo.
LAKE SUCCESS, 20. aprila. — Zedinjene države so danes pristale, da pošljejo svoje čete v Palestino, ako bi tudi druge države, ki bi jih izbrala organizacija Z. N., storile isto.
Glavni ameriški delegat Warren R. Austin je pred posebno skupščino političnega odbora za Palestino izjavil, da Amerika ni pripravljena, da bi sama podvzela mere v zvezi s Palestino.
Austin je zagovarjal novo stališče Amerike, ki je, da se namesto delitve Palestine postavi deželo pod poverjeništvo organizacije Združenih narodov.
(Pri koncu lanskega leta so Zedinjč.i# di žave močno zagovarjale, da se Sveto deželo razdeli. Ta načrt, ki ga je odobrila Generalna skupščina, pa je Amerika nedavno zavrgla.)
V zvezi z novim načrtom je Austin izjavil:
"Zedinjene države so pripravljene sprejeti svoj delež odgovornosti za oskrbo policijske sile, ki je potitbna za časa premirja in poverjeništva, skupaj X ostalimi člani, ki bi jih izvolila Generalna skupščina in ki so pripravljeni, da izvedejo to nalogo. Zedinjene države pa niso pripravljene, da bi v tej zadevi
same podvzele mere".
*
Rusija zavi-gla ameriške predloge
LAKE SUCCESS, N. Y., 20. aprila—Sovjetska zveza in Anglija sta danes zavrgle ameriške predloge v zvezi s pošiljanjem vojaštva v Palestino.
Najprej je angleški delegat izjavil, da Anglija ne bo prispevala vojaštva za nobeno oboroženo silo v okviru poverjeništva. Potem pa je tudi Rusija, katero se ni vprašalo, da prispeva vojake, zavrgla ameriške predloge.
Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko je izjavil, da Sovjetska zveza že-da se izvede načrt o delitvi Svete dežele, ki ga je odobrila Generalna skupščina preteklega novembra, toda kateri načrt so Zedinjene države nedavno zavrgle.	I
Gromiko je ponovil obtožbe, da Zedinjeen države želijo uničiti načrt za delitev in da so svoje stališče spremenile zaradi "oljnih interesov, v ozadju katerih se nahajajo gotovi vplivni krogi Zedinjenih držav, ki poskušajo iz Palestine ustvariti svojo vojaško in strateško bazo, na ekonomskem polju pa spremeniti Palestino v pol-kolonijo Zedinjenih držav."
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. aprila 19^^'
U
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
'	SUBSCRHTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For Ope Year—(Za eno leto)
Fox Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at* the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ENOTNOST IN BRATSTVO SLOVANOV
Se nedavno vse ni moglo sploh govoriti o enotnosti in bratstvu slovanskih narodov. Pa ne samo, da se ni moglo govoriti o enotnosti in bratstvu, ampak so slovanski narodi v očeh zapada veljali za primer sprtih bratov, ki se medse-boj koljejo in ki da nikoli ne bodo mogli živeti eden s drugim v miru.
Očitno je, da ta "slovanska nesloga" ni bila pojav, ki je bil nekam prirojen '"slovanski naravi," kot so trdili sovražniki Slovanov. Ne. Ta nesloga je bila povzročena zaradi prepredene imperialistične politike zapadnih sil, ki so se poslužile starega rimskega pregovora: deli in vladaj, da bi na ta način mo^li držati v suženjstvu posamezne slovanske narode. Sejali so razdor in sovraštvo in cepili vsake naravne vezi, ki so vezale slovanske narode.
Vsi narodi lahko živijo v medsebojnem miru in prijateljstvu in zato je popolnoma umevno, da bi bili lahko živeli v medsebojnem miru in prijateljstvu tembolj slovanski narodi, ki so si tako blizu po svojih jezikovnih, kulturnih in politično-zgodovinskih vezah. Toda žal, da so v preteklosti bili med Slovani proti-ljudski in proti-slovan-ski režimi, ki so barantali s svojim lastnim narodnom, ga izdajali in za Judeževe srebrnike prodajali zapadu. Saj je končno še vedno nekaj teh slovanskih janičarjev zapada, ki bi, ako bi mogli, za skledo leče prodali Londonu, Wash-ingtonu ali pa Vatikanu svoj lastni narod. Pod pretvezo skrbi za "slovanstvo" vpijejo, da je "železna zavesa" odvrnila slovanske države od zapada, od tistega zapada, ki jim je mnoga stoletja usluge plačeval z vedno novimi okovi.
Šele druga svetc/na vojna je začela utrjevati resnično enotnost in bratstvo slovanskih narodov. Šele v drugi svetovni vojni so slovanski narodi spoznali, da je prav njih enotnost in bratstvo tista sila, ki lahko kljubuje vsem viharjem.
V vojni proti nacističnim in fašističnim hordam z zapada so slovanski narodi pretrpeli največ zgub, žrtvovali so kot nobeden drugi narod ne — v ljudstvu, v naravnih zakladih in gospodarstvu. V osvobodilni vojni se je to enotnost in bratstvo krepilo v zavesti, da se vsi Slovani brez razlike nahajajo pred sovražnikom, katerega morajo premagati, ako želijo še nadalje obstojati in prilagati svoj delež svetovni kulturi, znanosti in umetnosti. Popolnoma razumljivo je, da so se pri tej borbi oprli v glavnem na ruski narod, ki je, kot bo to vsaka objektivna zgodovina morala priznati, zlomil nacistično vojno mašino pred Sta-lingradom, Moskvo in Leningradom.
Enotnost in bratstvb slovanskih narodov za časa velike osvobodilne vojne je rešila slovanske narode popolne propasti. In ko je v tej osvQt)odilni borbi bil položen prvi kamen, ni bilo težko, da se zgradi močno stavbo, katero nikakršna sila ne bo mogla več podreti. Da. Slovanski narodi, ako je to komu prav ali pa ne, so danes združeni v vzorni enotnosti in v bratstvu, ki naj služi za vzgled vsem tistim narodom, ki so še vedno igrača temnih in razdiralnih sil, ki svoj obstoj gradijo na sovraštvu in nezaupanju.
Nikjer se ljudstvo ni oprijelo z večjim navdušenjem gigantskega dela obnove svoje domovine kot prav v slovanskih državah. Naj prihajajo poročila iz Poljske, Rusije, Ukrajine, Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije — povsod se govori o velikem delu obnove, o pet-letnem, tri letnem, dve letnem planu za izgradnjo, industrijalizacijo, elektrifikacijo. To so pogoji za resnični procvit slovanskih narodov, to je jedro nadaljnega obsotja Slovanov, ki se zavedajo, da ni ne politične in ne kulturne samostojnosti, ako ni izvojevana gospodarska samostojnost.
Celo najbolj zakrknjeni sovražniki Slovanov priznajo velike uspehe, ki so jih na polju obnove dosegle posamezne slovanske države. Te uspehe pa niso dosegle ne z dolarskimi posojili in ne z Marshallovimi načrti, ampak kljub' vsem ekonomskim blokadam so jih dosegli zato, ker se | slovanska ljudstva zavedajo, da jipi nihče ne bo pomagal z dobrim namenom in da vse, kar bodo odslej zgradili, bo edino njih in nobenega drugega last.
Bratstvo in enotnost slovanskih držav se odraža tudi na veliki pozornici sveta. Pri organizaciji Z. N. je že znan' ' slovanski blok," ki kljubuje nekoč tako močnemu zapadu,' ki je pred drugo svetovno vojno prirejal konference, na' katerih se je ukrepalo o usodi celih slovanskih narodov, [ brez da bi predstavnike Slovanov vprašal za mnenje. !
Seveda je dosti sovražnikov Slovanov in slovanskih'
UREDNIKOVA POŠTA
I eden drugemu z medsebojnim I posečanjem naših prireditev!
V veseli družbi menda ne bo prav nič hudega. Naša stara ko-
Spomladanski koncert pevskega društva '(Planina"
Spomlad je zopet tu in vem,
da se vsi veselimo njenega pri- renina, ki ima celo svojo druži-hoda. In ker je prišla spomlad no pri "Vodnikovem Vencu", je tudi pevsko društvo "Plani- j Jakob Subelj (starejši) mi je na" sklenilo, da priredi svoj včeraj rekel ;
koncert v nedeljo 25. aprila ob "Ej, večni popotnik, na naši
4:30 popoldne v Slovenskem domu na Stanley Ave. Maple Hts.
Upam, da se ne bo nobeden kesal, ako se udeleži koncerta.
Kakor vidite se koncert začne precej zgodaj, da se prijatelji lahko po koncertu tudi zabavljajo.
Pevci so se pridno udeleževali vaj, pevovodja Frank Vauterj pa se je navdušeno trudil, da se;
je moglo pripraviti ta koncert. Pevski zbor
Po koncertu bo ples, za katerega bo igrala godba poznanega John Sulena.
Torej na svidenje v nedeljo 25. aprila!
Louis Fink.
prireditvi, odnosno žegnanju našega društva se ga bomo pa do-dobrega naličkali."
Gotovo je, da ima Subelj prav in zato na svidenje v soboto 24. apuila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Z bratskim pozdravom
Anton Jankovich, preds.
'Slovan'
Koncert "Zarje"
Po tujini hoditi obsojen jaz sem i Kako je to bridko težko li povem.
A jaz med spomine bom svoje sladke
studenček s pod skale zapisal te.
Da, spomini! Kdo jih pač nima o minulih srečnih mladostnih letih. O zuborečem studenč-ku, kjer sta se nekoč sestajala. Vse to in lepo število drugih vam bodo zapeli naši naši "Zar-jani."
Naš pomladanski koncert bo dne 25. aprila ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Slišali boste solospeve, duete, kvartete ter mešani zbor. Podana bo tudi kratka opereta "Srce in denar". Navsezadnje le ljubezen zmaga.
Kot pri prejšnjih koncertih vam bo tudi sedaj "Zarja" dala veliko duševnega razvedrila. Ne bo vam žal, ko boste prebili par vesehh ur v sedaj tako resnih časih. Kamor se obrnemo nas strašijo s ponovnimi vojnimi morijami. Vojni profiterji pa si manejo zadovoljno roke, češ, spet bomo želi denar. Od nas je odvisno, da jim pri prihodnjih volitvah prekrižimo račune.
Torej na svidenje dne 25. aprila ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Mary Lumbert.
Plesna zabava društva "Vodnikov Venec"
Društvo "Vodnikov Venec" št. 147 SNPJ vabi na svojo domačo plesno zabavo, ki se bo vršila prihodnjo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek zabave t)o okrog 7. ure zvečer.
To je prva zabava društva po več letih. Spodaj podpisani vabim celokupno članstvo da se
Euclid, Ohio. — Prišla je spomlad, užival bi jo rad, da bi zdrav, vesel prav lepe pesmice zapel. Vprašanje kedaj? bom povedal malo pozneje.
Narava se je prebudila iz zimskega časa in tako smo se tudi mi začeli prebujati in se gibljemo okrog. Nekega dne kora-I kam po St. Clairju in ko pridem do Slov. nar. doma zagledam poznanega prijatelja, ki z zanimanjem ogleduje napise nad glavnim vhodom v dvorano. Takoj ga nagovorim in pobaram, kaj pa ti, Joe, ogleduješ te napise. Malo se začudi, ko me zagleda, in vpraša, France, kaj pa ti delaš tukaj na St. Clairju. Ti bom kar na kratko povedal, Joe, da imam več opravka tukaj zaradi pevskega zbora Slovan, ki bo na 2. maja priredil svoj pomladanski koncert ob 4. uri popoldne in sicer to pot v Slov. nar. domu tukaj na St. Clairju. Ja, ja, France, sem že nekaj takega slišal, povej no, ali še poješ pri zboru. Odgovoril sem mu, ja, veš, dragi mi prijatelj, dokler bo kaj moči in glasu v meni, si ne morem dopustiti, da ne bi pel. Potem pa ne smem zamuditi te prilike, mi odvrne.
Da, prijatelji lepega petja, te prilike, kot se vam nudi v nedeljo 4. maja ne bi smeli zamuditi. Kaj takega kot boste videli na temu koncertu še nismo imeli. Podane bodo krasne pesmi, o nekaterih sem gotov, da jih še niste slišali. Potem bo pa tudi podana lepa opereta "Snuba-či", ki bo privabila lepe spomine o časih ko smo fantje peli na vasi in se ženili.
Predno sva se s prijateljem Joe razšla, me je zagotovil, da bo sigurno posetil naš koncert, in kar štiri vstopnice si je nabavil od mene. Rekel je, da je žena vsa navdušena na petje. Povedal sem mu, da bomo imeli nekaj novih pesmi in posebno pa vem, da mu bo ugajala pe-%em "Dalmatinski šajkaš". Naš učitelj Frank Vauter nam vedno prinese nekaj novega.
Prijatelju Joe sem naročil, predno sva se ločila, da naj pripelje najine prijatelje, posebno
PISMO IZ SLOVENIJE
PARLAMENT NA VASI
po dolgih letih zopet snidemo,
se pozdravimo in prijateljsko j tiste, ki so doma od nas, v D. porazgovorimo, k(3t ena sama m. v Polju. Obljubil mi je, da velika družina. Nam, članom Lg bo potrudil, ker je rekel, da društva "Vodnikov Venec", se j žeh nas zopet enkrat slišati pe-
ni treba sramovati, kajti društvo je vedno ohranilo svoje pošteno ime. Tako je društ\o darovalo in pomagalo pri vseh naprednih idejah kolikor je pač moglo. Pomagalo pa bo seveda tudi v bodoče.
Tako podpisani kot odbor društva vabimo tudi člane dru--gih društev SNPJ, da nas na ta večer posetijo. Saj se jc tudi naše članstvo rado udeleževalo prireditev drugih bratskih društev. Tudi podpisani sem zapisal marsikatero dobro besedo in Knjigo Kobert St. Johna "Ti»e vabil na prireditve vseh brat- i Silent People Spcak" dobite tu skih društev. Torej pomagajmo ^ di v našem uredništvu.
ti, ker mu je znano, da smo včasih bili dobri pevci, a sem mu takoj odgovoril, kaj včasih, ko bi ti nas sedaj slišal, ko ima nas v rokah Mr. Vauter, veš, ta nas je dobro obtesal, ker je dober učitelj.
Torej, na svidenje v nedeljo 2. maja ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu.
S pevskim pozdravom
Frank Rupert.
"janičarjev" zapada, ki vpijejo o "slovanski nevarnosti," katero istovetijo z "rdečo nevarnostjo." Toda to so le zadnji in histerični glasovi sveta, ki umira. Nekoč bodo tudi ti, k sovraštvu in vojni hujskajoči glasovi, vtihnili in celi svet bo spoznal, da so prav Slovani priložili največji delež za zmago miru, kakor je spoznal, da so ti isti Slovani priložili največji delež za zmago v vojni.
Vevče, 30. marca 1948.
Na uradni deski je pritrjen poziv;
"Nocoj ob osmih vsi na množični sestanek!"
Gotovo bo kaj novega! In važnega. Mogoče bo treba odločat o kaki uredbi, se pogovorit, staviti predloge, ali prositi za kako pojasnilo. Mnogo je zadev na dnevnem redu, katere je treba skupno rešiti.
Zvečer se začne polniti dvorana. Možje, žene in mladina. Sami preprosti delavni ljudje. Delavci, kmetje in nameščenci. Zelo živahno je, posebno žene si imajo mnogo povedati.
Zdaj vstane tajnik ljudskega odbora, pozdravi vse navzoče, nakar otvori sestanek in poda besedo predavatelju. Zbrani prisluhnejo govorif:
"Tovariši in tovarišice!
"Odkar je bil naš zadnji sestanek, se je v svetu marsikaj dogodilo, kar bomo nocoj pretresali in obravnavali. Seznaniti se moramo z zunanjimi in notranjimi političnimi in gospodarskimi dogodki zadnjega časa. Vi vsi veste, posebno tisti, ki poslušate londonski radio, da vodijo naši nekdanji zavezniki močno klevetniško propagando proti nam in naši državi. Da nam povsod škodujejo, ovirajo našo gospodarsko obnovo in nam grozijo celo z vojno in atomsko bombo. A nismo samo mi deležni tolikih sovražnosti, ampak vsi svobodoljubni narodi sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Vsi, ki nočemo tujega gospod-stva in hočemo živeti samostojno življenje. Ne gre imperiali-stom v račun svetovni mir in napredek: Oni hočejo zasužnjit in si podvreči države in narode, da bi imeli prostrane trge za svoje blago.
"Mi pa želimo in hočemo mir, da si zacelimo strašne rane, ki nam jih je prizadela vojna. Moramo pozidati in obnoviti po-žgane domove, moramo tudi na novo graditi, da okrepimo našo svobodo. Zato smo si zadali petletni plan in to je naša prva postaja. Vsi se moramo vključiti v delo, zato vse za našo petletko!"
Otvori se pogovor o tem re-ieratu.
Tovariš Matija H. vpraša ali bo vojna. On da posluša tuji radio, ki pogosto preti z vojno. Kaj je na tem?
Tovariš tajnik odgovori, da vojne ne bo. Tisti, ki si radi velikega, lastnega dobička želijo vojno, sami vojne ne poznajo. V vo-no pošljejo ljudstvo: delavce, kmete, obrtnike, nameščence itd. Toda ljudske množice so postale zavedne in se ne bodo dale prevarati in pahniti v vojne pustolovščine za tuje koristi. V vseh zapadnih državah se bije boj med naprednimi množicami in reakcionarji. Zmagal bo napredek, ker kolo zgodovine se viti naprej in se ne ozira na želje reakcionarjev.
Vsi pritrjujejo temu odgovoru.
Nato se oglasi tajnifca Anti-lašističnih žena:
"Javijo naj se žene in dekleta, ki bi rade šle v službo. Javijo naj se tudi tiste, ki želijo obiskovati večerne tečaje: za knjigovodstvo, strojepis in stenografijo. Tečaj za bolničarke, gospodinje, ekonominje, šivilje, kuharice, servirke, natakarice itd. Tobačna tovarna rabi 200 delavk, na železnici potrebujejo uradnic, manipulantke, sprevod-nice, kurjače itd."
Izkaže se, da so \?se navzoče že zaposlene. Vse premalo imamo ljudi za našo petletko.
Kmet Jože P. omeni, da bi j bilo dobro popraviti in nasuti !pot v bližnjo vas. Pogovorijo in j zmenijo se za udarniško delo. V enem popoldnevu bo vse v redu. ' Tovariš tajnik omeni, da je
mesto ljudskega tožilca prazno. Treba bo drugega in naj se ga predlaga.
Ta imenuje enega, drugi drugega in se pristopi k volitvam z dviganjem rok. Večina odloči.
"Kdo ima še kako željo ali pripombo?"
Nihče.
"Tedaj zaključimo masovni sestanek."
"Smrt fašizmu! Svoboda narodu!"
Opisala sem vam množični sestanek na vasi, da boste tudi v Ameriki vedeli, kako se mi v Jugoslaviji upravljamo.
Mi smo žalostni in ogorčeni, ker se proti nam vodi toliko laž-njive in podle propagande.
Pri nas se je po osvobodilni vojni mnogo predrugačilo, delovni človek se je prerodih Vsepovsod je kakor na mravljišču, vse dela in gradi. Posebno mladina se odlikuje, pa tudi me žene se postavimo! Saj smo se vključile v vsa dela, tudi tam, kjer nas pred vojno še ni bilo. Pri strojih, pri zidarjih, v rudnikih in drugod.
Še nikdar nisem pisala v Ameriko; nihče mojih znancev in sorodnikov ni tam. A mislila sem mnogokrat na naše izseljence, posebno ko sem med vojno bila v pregnanstvu in sem bila bolr,?o od hrepenenja po domačem kraju. Vsak človek ljubi kraj, kjer' je preživel svoja otroška in mladostna leta.
Dobila sem vaš naslov (naslov "Enakopravnosti"—Opomba uredništva), in zdaj lahko pišem vsem Slovencem v Clevelandu. Dopisovanje me sploh veseli, le časa imam bolj malo. Letos se je začelo z gradnjo zadružnega doma. Mnogo je dela z organiziranjem prostovoljnega dela, da poteka vse gladko naprej in ni preveč ljudi na malem prostoru, kar škoduje efektu dela. Včasih smo govorili, kako v Ameriki naglo delajo, zdaj je pri nas tako.
Pri nas je težkoča v tem, da smo politično bolj zgrajeni kakor gospodarsko. Od nikoder ni vojne odškodnine, nikdo nam ne pomaga in tako smo začeli kar sami. Končan.0 delo vstvari nujnost drugega dela in tako smo se vključili vsi v jjelo. Za najmlajše je treba jasli, za ma-'lo večje otroke Dom igre in dela, za doraščajočo in učečo mladino razne internate, združene 3 strokovnimi šolami. Treba je stanovanjskih hiš, predvsem in v glavnem pa potrebujemo razne tovarne, mostove, železnice in luke. Imamo plovne reke, zato mislimo tudi na rečni promet in vodne prekope. Vse bi radi ustvarili in kdor pogleda k nam, se čudi našemu delovnemu poletu.
Drugič vam bom pisala, kako poteka pri nas mladinski sestanek, kako deluje ljudska univerza in razni študijski »krožki. Koliko važnost se polaga na kulturni dvig prebivalstva.
Zelo bi me veeslilo, če bi tudi meni kdo iz Amerike pisal.
Lepo vas pozdravljam iz domačega kraja.
Milka Stiasnij, Vovč: 78, pošta Polje pri Ljubljani.
P. S. Zelo hvaležna bi bila, če bi mi kdo poslal kak "Bouillon Powder" za mesno juho. Mogoče kar v enem pismu od V2 kilograma. Najraje kak filatelist, da mu lahko izdatek povrnem in nalepim na pismo celo serijo naših znamk.
v Celovcu. S pretvezo, da se Prosvetna zveza pri svojem davnem občne mzboru ni statuta zveze, je varnostna oblast proglasila občni zbor neveljaven. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo veliko ste* vilo delegatov prosvetnih orga nizacij iz Slovenske Koroške, se je med drugim ugotovilo, da s" razne nacistične organizacij®
deležne vse moralne m „ , podpore od strani vladajo# krogov na Koroškem, doči® Prosvetni zvezi ni bila niti po vrjena škoda, ki jo je utrP^ za časa nacizma. Že takoj F občnem zboru, na katerem je izvoljen nov odbor z dr. Frao^ cem Zwitterjem na čelu. J® strijska policija zaprla karja občnega zbora Fr Košfitnika in ga kljub ostre^^ protestu Prosvetne zveze o žala v zaporu.
#
Spomenica koroških Zavezniškemu svetu na 1 Pokrajinski odbor Osvobo# ne fronte za Slovensko K^ros^^ je poslal Zavezniškemu sve Avstrijo na Dunnaju spon^^'j^^
o stanju denacifikacije na
škem. Spomenica ugotavlj^'
se mnogi vojni zločinci, sto da bi bili kaznovani,
na®«' ■ naM'
jali na važnih položajih na
Slo'
venskem Koroškem. KoroškaJ^ postala pribežališče vojnih zločincev, ki bi rali izročiti Jugoslaviji, zahteva, da jih postavijo P
sodišče radi zločinov, zagrešili v Jugoslaviji
Med DJi'
osluli
0
mi je na primer pro^»— -j Rožman. Fašistični	jjjj
in učitelji dobivajo nanaesc na Slovenskem Koroškein-^_^^^|
Slovenska sekcija na -postaji v Celovcu J goslovanskih fašističnih
cev, ki z oddajami po radijij
boko žalijo narodnostni cu
venskega prebivalstva Ko ^
Spomenica dalje ugotav J bivši nacisti zopet dvig^J® ve 'in obnavljajo nacisticn^ ganizacije pod krinko 'Zv^^^^v; movini zvestih južnih cev." Za gonjo proti Slovencem organizirajo pripadnike SS in SA ° ter Hitlerjeve mladine. A ske oblasti, čeprav ponovno^,,^ zorjene na to stanje, niso sar ukrenile, pač pa gjy strile preganjanje koros i
vencev.
* ainve^*^ Priprave za volitve v o y
V nedeljo 21. marca pii-.
Ljudski republiki Slo^^^^pgci'
lic, z.a «.čti.c^c au f"'
Živahne priprave. Na gbO' predvolivnih sestankih rovanjih pretresajo yo na vprašanja v zvezi z ^ go' mi; največ razpravljaj^ '^0 spodarskih zadevah, o zadrugah in o trgovini go nih cenah. V ninogih^^jjtve sklenili, da bodo združi i jj.
prostovoljnim delom liščih zadružnih domov'> tekmujejo pri izvedbi del, kot na primer pop""^
cest itd. z	J. prio®
Predvolivna razgibnos^^j.j.ve,
_ velikem zanimanju za pri katerih bodo volivci zastirali svojo državljaii®^^ giiC
vest in pripravljenost .^grad^
tesnejše sodelovanje gipi^''' nji ljudske oblasti in nalog, postavljenih v P gospodarskem načrtu-
Mladina pri gradnji ^^^j.jce Pri gradnji Nove . ^;gad^' i mladinske delovne jjrJ 1 nosijo imina po jp J" irju, Otonu Zupand''
žetu Srebf-niču. Teko ^ meseca so izkopale 9- , j^le ^ nih metrov zemlje,
o
nin mcLiuv z,cunjv^> r	]'(l
samokolnicah in	ggioU
C',762
kubičnih nietr^)^ poVf^ iia V pe-
ter vzravnale zemljo
Koroški Slovawi izpostavljeni vedno hujšem pritisku V skladu s sovražnim stali-šeem, ki ba avstrijske oblasti!ter vzravnale zeinU"'^jjgv. ,^i(n dalje bolj očito kažejo na- ni 5,845 kvadratnih pram Slovencem na Koroškem,! lovnih ur so mladinci b I je Varnostno ravnateljstvo v Ce-j su opravili 6,789. Ag
I lovcu odredilo strupen ukrep [gade štejejo skupno
proti Slovenski prosvetni zvezi cev.
21. aprila 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^"^Idgard—Viktor Plemelj:
Ali je življenje na planetih?
(Nadaljevanje)
Značilna puščavska rastlina sploh nima listov. Tu li-, fastlini niso v korist, ker %rivajo preveč vode. Stebla ^ zrastla v mesnate oblike, v "erih je shranjena vlaga. Po '"'^šini so te rastline prevleče-2 močno kožo, ki preprečuje ^ lapevanje. Podobne ali ka-tve ^ drugačne prilagodi-
*»ekak,
pri
Ali
zaščito pred sušo so se or utegnile razviti tudi ^tlinah na Marsu.
Je na Marsu zrak, atmos-
® kakšna je ? Tudi to vpra-J® Je zelo važno pri obravna-^ pogojev, potrebnih za . Atmosfera na Marsu ' *^da gostota zraka je izred-Majhna—v najboljšem pri-sl? ^®^^^jstkrat manjša kot, 5a 2^ ^r^ka, ki obkroža nas ®®ilji in ki ga mi vdihava-zrak je tako razredčen jj J""! nas na Zemlji v višini 'lometrov v stratosferi. ' prebivalci Zemlje, seve-bi mogli dihati v tako zraku. Na mah bi ^šili. Toda ob razvoju živ-lOM ^^rsu so se živa bitja Vsekakor prilagoditi tu-Dq ^ Pogojem. Kaj je potreb-^^bi mogli koristiti kisik ' dasi ga je v njem le. zelo
v količina? Potrebni so
^pr %
s k.
fuij. ®^o pronica kisik v krt.
^*ša pljuča imajo zelo ve-11^ Površino in sestoje iz mili-
bradavičic—alveol. (j^'^^jenje na Marsu pa mo-površina še dokaj več-Hijl.'^'^^o fantazije si lahko za-prebivalce Marsa kot tjj ' katerih se je razvila ' ^''®ina telesa v en sam di-
dihalni organi z zelo razvito površino, sko-
in sicer zelo raz-Idil ' podobno vejam, listju, I h Vodnih živali. Seveda Ustv^	življenja utegnil
' tudi povsem drugačne ^vrho prilagodtive raz-planetu. Sploh pa ni ^ potrebno imeti v mislih ^^Uske oblike rastlin ali Itla govorimo o življe-I ^0 planetih. Ne go-°	primer ob-
1 ali ^arsu naši medved-Hot ^ kaktusi ali taki Ijud-^^0 mi.
življenje na vsakem N ^^^zvija samostojno, na S	prilogujoč se raz-
u ®Ja	^ tem procesu
gotovo tvorijo doce-\ oblike živih bitij. Če Zn nekaj primerov iz %	zemeljskega živ-
to storili le zato, da kakšne vrste prila-jih T	pri podobnih
iV j.' . U^akor pa niso izklju-druge najrazličnejše
.Vr
k '%i P'^'^agojevanja,
Lk-k „T°.'
pogoji za 1 !• "601	precej težki,
4 \ kot pri nas na Zem-Je ^ je mrzlo in suho ^ _2^aka. In vendar so L ^jcni vsi nujni pogoji je voda, je zrak in N^^oplote. Iz tega sledi,
I da je življenje na Marsu brez I dvoma mogoče in da se je v svo-I jem razvoju moglo popolnoma prilagoditi tem težjim pogojem. Potrebno je pripomniti, da je življenje prilagodljivo najrazličnejšim pogojem, tudi najugodnejšim. To lahko stalno opazujemo pri nas na Zemlji, kjer se je življenje prilagodilo celo polarnemu mrazu, strašnim puščavskim sušam in mraku oceanskih globin.
*
Doslej smo govorili, da je življenje na Marsu povsem mogoče. Podali smo za to razne prepričljive dokaze. Toda danes veda lahko pove še več: lahko trdi, da življenje na Marsu eksi-stira. To je bilo dognano po sledečih zanimivih opazovanjih; temne lise na Marsovi plošči, ki se pojavljajo na njenih vlažnej-ših predelih, v raznih letnih časih značilno menjavajo svojo barvo.
Učenjakom je uspelo dognati, da spomladi po topljenju snega te temne lise niso samo vidnejše, temveč zadobe tudi zeleno barvo. Pozneje, z nastopom bolj suhega poletja, se ta zelena barva izmenja z rumeno, a potem s temno. Ni težko razumeti, da je to, kar vidimo na Marsu, zelena rastlinska odeja. Rast, ki se razbohoti v najvlažnejšem pomladnem času, pozneje o vene in se posuši-porumeni, ko cvetočo pomlad zamenja poletna suša. Z Zemlje, na razdaljo nekaj deset milijonov kilometrov, seveda ne moremo ugledati posameznih rastlin, pač pa vidimo cele velike predele, pokrite z rastlinsko odejo.
To neposredno opazovanje nedvomno dokazuje obstoj življenja na Marsu. Da je tam življenje, vsaj rastlinsko, danes že zagotovo vemo. No in če je že rastlinstvo, potem je zelo verjetno, daje tam tudi kak živalski svet. Dejstvo je, da sta rastlinstvo in živalstvo tesno povezana med seboj: živali proizvajajo ogljikov dvokis, ki je neobhodna hrana, brez katere ne morejo obstojati.
Ker je na Marsu zelo suho in je razmeroma največ vlage spomladi po topljenju polarnega snega, je rast temu prilagojena in ima očividno sezonski značaj; spomladi se bohotno razvije, v ostalem suhem času pa zamre. To lahko opazujemo tudi v mnogih zemeljskih puščavah, kjer se v vlažnejšem pomladnem času rastlinska odeja hitro razvije, toda ne za dolgo.
Mogoče, da so na začetku, v ranih stopnjah Marsovega razvoja bili življenjski pogoji ugodnejši kot so sedaj. Ko je ohlajeno površilo Marsa pokrila skorja, je bila spočetka še dovlj tenka, da je lahko prepuščala toploto iz razžarjenega jedra planeta, ki jo je izvestno dobo še izžareval na površino; zaradi tega je bilo tedaj na Marsu znatno topleje kot pa dandanes. Čisto možno je, da je bilo v tej
zgodnji dobi na Marsu več zraka in več vode.
Mars je manjši od Zemlje, privlačuje z manjšo silo in zato težje zadržuje pline, ki obdajajo njegovo atmosfero. Delci plinov se pogostoma razblinjajo v obdajajoče ga svetovno prostranstvo že v teku miiljard let. Iz tega sledi, da je Marsova atmosfera le postopoma postala redkejša, a nekdaj, spočetka, je njena nasičenost bila gotovo večja.
Upravičeno tudi domnevamo, da Mars le polagoma izgublja vodo in da vse bolj in bolj usiha, nekoč pa je na njem moralo-biti več vlage.
No, in če to drži, potem je življenje na Marsu vzniklo ob ugodnejših pogojih, kar je bilo za začetne stopnje razvoja še neutrjenega življenja zelo važno. Pozneje so se ti pogoji na Marsu pričeli poslabševati: postalo
je hladneje in bolj suho. Tedaj pa se je življenje dvignilo že na višjo stopnjo razvoja: okrepilo se je in se lažje prilagodilo manj ugodnim pogojem.
Življenje se verjetno zarodi v vodi. Pri nas na Zemlji se je dolgo razvijalo v morjih in oceanih. In šele po sto in sto milijonih letih so živali in rastline prešle iz vode na kopno ter se prilagodile življenju na trdnih tleh. Na Marsu morij sploh ni. Tam se je življenje najbrž zaro-dilo v kakih večjih kotanjah in je na svoji razvojni poti ob pogojih, ki so na Marsu, moralo mnogo prej preiti na kopno.
(Dalje prihodnjič)
Najlepše darilo za vaše sinove in hčerke je knjiga Robert St. Johna "The Silent People Speak". Ali ste jo že kupili? Dobite jo v našem uredništvu!
POLOŽAJ ŽENA IN OTROK V KOLONIJAH
Pred kratkim je "Sovjetska ženščina" objavila daljši članek o položaju žena in otrok v kolonijah. Iz njega posnemamo nekaj podatkov, ki nam vsaj delno pričajo o njih suženjski socialni, kulturni in politični zaostalosti. že pismo, ki ga je nedavno poslala kmetica Čandaha-ri bengalskemu ministrskemu predsedniku, in ki ga je objavil indijski list "People and age", odkriva strahotne stvari:
"Ne čudite se", pravi med drugim, "ako boste zagledali ob cestnih robeh ženska trupla, pokrita z lis,tjem platane ali pa kar s papirjem. Odkod naj bi dobile obleko, če so bile še žive brez nje . . . Moj mož je učitelj. Učenci prihajajo k nam v hišo. Sedijo goli na tleh, učitelj pa tudi nima ničesar na sebi razen ovoja okrog ledij. In kako tudi: saj imava skupaj eno samo "dhoti" (obleko), če se je treba odpraviti iz hiše. Nikdar nima-va oglja, ker ga nimava s čim kupiti.
Ali res ne bo konca našega trpljenja? Kdaj bomo zmogli živil, da nasitimo naše može in sinove? Kdaj bodo kmetje prišli do zemlje?"
V Indiji "Koromandiji"
Tri četrtine vsega prebivalstva britanskega imperija živi v Indiji. Indija daje bajne dohodke angleškim kapitalistom in bogastva te kolonije ni mogoče oceniti. Skoraj 70% 400
milijonskega prebivalstva se ba-vi s poljedelstvom, a njegova ogromna večina si ne more preskrbeti najskromnejše hrane.
Vsako leto gladu je v tej pre-bogati deželi na milijone ljudi. Samo v Bengali ji je v času vojne umrlo zaradi lakote nad 3.5 milijona prebivalcev. Plodovi zemlje in kmečkih žuljev končajo v rokah veleposestnikov in oderuhov. Neplačljivi dolgovi prehajajo od očeta na sina in rastejo brez konca in kraja.
V družbi, ki je zgrajena na zatiranju in izkoriščanju, pade najtežje breme na rame najsla-botnejših — žena in otrok. List "Labor Woman" je pred kratkim objavil članek o položaju indijske žene, ki v njem pravi:
"V premnogih indijskih vaseh in mestih boste naleteli na
ČEVLJAR DOBI DELO
Išče se izkušenega čevljarja, da bi vodil popravljalnico čevljev. Zglasite se na 17432 St. Clair Ave.
LASTNIK PRODAJA
hišo za 2 družini; 4-4 sobe, dve garaži, kokošnjak, velik prostor za vrt. Nahaja se v slovenski na selbini. 14919 Hale Ave., ali pokličite LI 7142, med 9. zj. in 6. zv.
CVETJE NAPRODAJ
Dahlije in Cannas, prav lepe, se proda.
Vpraša se na
1083 E. 67 St.'
naše žene, ki še vedno žive v pogojih fevdalizma. Sodobna tehnika in napredek se jih še nista dotaknila. V vasi so žene pod stalno oblastjo veleposestnika oderuha, vaškega žreca in drugih predstavnikov srednjega veka. Hrana, preskrba, streha za družino in odplačevanje dolgov, to so vprašanja, s katerimi se ženejo naše ženeOio groba. Milijoni beračic
Žena v Indiji nima nobenih premoženjskih pravic. Število ženskih beračic je enako številu prebivalstva majhne evropske države. Delavke bombažnih tovarn, kjer je mezda višja kakor v drugih industrijskih panogah, prejemajo dve tretjini beraške mezde moškega delavca.
Strah pred lakoto žene kmeta v mesta, dejansko z dežja pod kap. V deželi vladajo epidemije, ki se jih ljudstvo zaradi pomanjkanja in lakote ne more učinkovito ubraniti. Umrlivost je zelo visoka. Srednja starostna doba znaša 24 let. Vsako leto pomre 2.5 milijona otrok, trikrat več kakor v Angliji. V Bombayu umre na vsakih tisoč novorojencev 550 v svojem prvem letu. Otroke izkoriščajo v industriji že v starosti do 5 dp 6 let, tako na' tobačnih, kavčukovih in sladkornih plantažah. V vsej velikanski deželi je le 600 porodnišnic in drugih ustanov za matere in otroke. Le ena
ZAPOSLENA DVOJICA
želi dobiti v najem 3 ali več sob na vzhodni strani mesta. Pokličite na urad, kjer sva zaposlena, med 8. zj. in 5. pop.
MAin 1787
Mlad slovenski par
želi dobiti v najem stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami, opremljene ali ne. Nič otrok in oba sta zaposlena. Kdor ima stanovanje naj pokliče
EX 9917
petina otrok je deležna šolskega pouka. Nad 88 odstotkov je nepismenih.
98% nepismenih žena
"Great Britan and Est", ki velja od časa do časa za glasilo ministrstva za kolonije, je objavil, da izmed žena v Indiji nista pismena niti dobra dva odstotka. Od 85 milijonov žena v starosti nad 20 let ima le 4.5 milijona volilno pravico in še te le spričo premoženjskega ali izobrazbenega položaja svojih mož.
Toda narodno osvobodilno gibanje se krepi dan za dnem. Celo bolj zaostale kmetice si že ustvarjajo svoje organizacije. Ustanovljen je nacionalni center ženskega gibanja, ki je v njem za enkrat le še malo žena. Toda žene že sodelujejo v stavkah, se borijo proti srednjeveškim zakonom in opravljajo veliko socialno delo v prid bednim in gladujočim. Ni več daleč čas, ko bodo milijonske množive indijskih žena vključene v aktivno borbo za osvoboditev domovine.
Na lanskem zasedanju izvršilnega odbora te federacije sta
zastopnici Indije in ameriških črnk znova načeli vprašanje o položaju žena in otrok v kolonijah. Odbor je ustanovil dve komisiji, za Afriko in dežele ob Tihem oceanu, da preučita njih žensko vprašanje. Demokratične žene vsega sveta so se navdušeno solidarizale z ženami v kolonijah y njihovi borbi za neodvisnost in demokracijo, za njih osvoboditev in enakopravnost v politiki in pri delu, na socialnem in kulturnem področju. Svet, v katerem živi sodobno človeštvo, ne more veljati za demokratičnega, če ni demokracije v kolonijah, kjer živi skoraj tretjina prebivalstva zemeljske oble.
MOŠKI ZA
delo na prostem; za delo okrog drevja.
Dobra plača. — Stalno delo.
Three Village Farm
2015 RICHMOND RD., So. Euclid, O.
EV 1257
Pokličite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
2 OPREMLJENI SOBI
SE ODDA V NAJEM POŠTENIMA FANTOMA. PROST VHOD. Vpraša se na
1157 E. 71 Si.
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU. Vpraša se na
18608 Neff Rd.
KE 1736 *
Stevens, Opera Star, Gives Favorite Recipe For Ring Cookies
^ St	^ '
V	fiinious "CarniPii" of the Metropolitiin Opera, says
ijh hpGGr keeps her tenlbly busy, but aho does not let it Interlero k her	as a mother and honieinaker. She spends many hours
"»kti ^'tcheii nuikinx her favorite delight, Norwegian King Cookies, ® prepares like this: »
Norwegian lling (Cookies
% oup of BhortcnlnB	1 ces
2 cups ot sitti'ii Hour	u laliloapooiis of sugar
% cup of chopped »Imonds X leaapoonful of vanilla' (inukos 3Vj dozen rings)
Cut shorteninR I»to flour until mixture resembles coarse meal. Then stir In almonds. Ueat eggs until light in separate bowl, Gradually beat in sugar and add vanilla. Stir in Hour mixture a little at a time, a i Chill. Uoll out batter. Cut in three inch strips. Join
......ends to make rlnss- liake in ungreased cookie sheet
!na In moderate oven—375 degrees, liake 8 to 10 minutes.
kJcb Q^!®ekepping chores are not finished until I see to it that every evh .^®*'d lats Is saveil," says Klse. "Our government asks us to ■■ y found and it's good kitchen economy to sell your used lats Qe&lera."
PODJETNIKI IN HIŠNI GOSPODARJI!
PRI NAS VAM JE MOGOČE KUPITI
CEMENTNE BLOKE
ki prekašajo v trpežnosti vsake druge izdelke te vrste.
Mladenič-visokošolec,
, ki ima vozniško licenco, dobi delo po šoli in ob večerih. Zglasiti se je v
Heights Pharmacy
1807 LEE RD.. FA 9110
Najboljše blago - Cene zmerne
SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST
n
BLISS RD. (OAL & SUPPLY CO.
22290 Lakeland Blvd.
KEnmore 0808
ŽENSKA ALI DEKLE
dobi delo pri družini 3 oseb. Mora znati ravnati z otrokom, starim šest mesecev. Ima lastno sobo ip dobro plačo, želi se, da bi ostala | tri večere na tednu, drugače gre lahko domov, če želi. Za prati je' samo otrokovo opravo, ne plenic.! Pokličite Mrs. Henry Rose FA 9110.
Splošno tovarniško delo za težake
Podnevni in nočni šift 5 dni — 40 ur tedensko. Dobra plača od ure.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
B, J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jaznčeno
3*
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE I Tel: ENdicott 3113
POŠILJKE
za Jugoslavijo
DOBROVOLJNI ODBOR bo odzdaj naprej stalno prejemal naročila za moko in pakete ter ista odpremljal v Jugoslavijo z ameriškimi in jugoslovanskimi ladjami.
Preko nas lahko pošljete:
MOKO Za ceno 13 DOLARJEV vrečo bele moke (100 funtov)
prve kvalitete.
STANDARD PAKETE
PAKET "A"—108 funtov čiste teže za — $38.—. PAKET "B"— 67 funtov čiste teže za — $25.—.
V ceni teh paketov kakor v ceni moke so vključeni vsi stroški dostave do prejemnikovega naslova kjerkoli v Jugoslaviji, kot tudi zavarovanje. V slučaju, da prejemnik ne bi dobil paketa ali moke, varil povrnemo denar ali pa pošljemo drugo pošiljko brezplačno.
PRIVATNI PAKETI Pakete, katere sami spakirate pošljite na nas, a mi jih odpremimo v Jugoslavijo. Za podrobnejše informacije glede odpošiljanja paketov pišite po tozadevne listine.
"DOBROVOLJNI ODBOR"
245 West 18th Street	New York, 11, N. Y.
Watkins 4-9016
VAŽNO: čeke in Money Orders napišite na ime "Dobrovoljni odbor."
v BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici kar je umrla naša ljubljena nepozabna soproga, mama in sestra
MARY POJE
rojena Lampe
Zatisnila je svoje mile oči dne 21. aprila 1947.
Bila zvesta si družica žena, draga ljubljena.
Kruta smrt je Tebe vzela,
me pustila samega.
Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas,
bila si nam skrbna, dobra. Te pogrešamo vsak čas.
Enkrat bomo se združili v raju tam nad zvezdami,
vsi na veke združeni!
Žalujoči ostali:
VINKO, soprog VINCE, sin
MARY poročena GREGORČIČ F ANY poročena LAHOWE, hčeri MRS. JENNIE ZORAN IN Mrs. F ANY HENIKMAN, sestri vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 21. aprila 1948
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
21. a;
prila
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Kozaka sta odšla. Doma sta ostali Lukinična in Natalja. Ta je vsa medla hodila od skrinje do postelje, s slepimi očmi ogledovala kup obleke, razmetane po skrinji, trudoma nekaj premišljevala in pregibala ustnice. Lukinična je sodila, da se Natalja ne more odločiti, katero obleko naj obleče, in je z ma-terinsko velikodušnost predlagala :
—	Obleci, dragica, moje sinje krilo. Zdaj ti bo prav kot ulito.
Natal ji za veliko noč niso napravili nič novega in Lukinična se je spomnila, kako je hči še za mlada rada oblekla, o praznikih njeno sinjo, spodaj ozko krilo, zato ji ga je rade volje sama ponudila, misleč, da se Natalja ne more odločiti, kaj naj obleče.
—	Boš oblekla, kajne ? Poi-ščem ti.
—	Ne. Pojdem v temle. — Natalja je skrbno izvlekla svoje zeleno krilo in se mahoma domislila, da je bila v tem krilu takrat, ko je prišel Grigorij kot ženin ponjo in jo pod hladno streho kolnice prvikrat zmedel z bežnim poljubom. Vztrepetala je v navalu ihtenja in s prsmi padla na dvignjeni pokrov odprte skrinje.
—	Natalja! Kaj ti je? . . . — je mati sklenila roke.
Natalja je zadušila krik, ki ji je stiskal grlo; ovedela se je in se hripavo in leseno zasmejala.
—	Kaj vem, kaj nuje... danes.
—	Oh, Nataška, videla sem že . . .
—	Kaj ste neki videla, mamica? — je nepričakovano hudobno vzkriknila Natalja in mečkala med prsti zeleno krilo.
—	Ne boš vzdržala, vidim . . treba ti je moža.
—	Nikar! . , . Imela sem ga!
Natalja se je šla oblačit v
svojo izbico, se preoblečena kmalu vrnila v kuhinjo, vitka kakor dekle, modrikastobleda, s prosojno sinjino žalostne rdečice.
—	Pojdi sama, jaz še nisem pripravljena, — je dejala mati.
Natalja si je vtaknila v rokav robec in stopila na prag.
Od Dona je veter prinašal trušč plavajočega ledu in ostri, poživljajoči vonj odjužne vlage. Natalja je z levico pridvigovala rob kril/ se izogibala modrikasto se svetlikajočim mlakužam,
ki jih je bila polna vsa cesta, in prišla do cerkve. Po poti si je poskušala vrniti nekdanje duševno ravnovesje, raztrgano in megleno je primišljevala o praznikih in o vsem mogočem, ali misel se je vračala naravnost k modrikastemu koščku zavi-jalnega papirja, skritemu na prsih, h Grigoriju in k tisti srečnici, ki se ji zdaj prizanesljivo smeje in jo morebiti celo pomiluje . . .
Stopila je za ozidje. Fantje so ji zastavili pot. Ko je šla mimo njih, je zaslišala:
—	Kdo je ta? Si jo poznal?
—	Bila je vendar Nataška Koršunova.
—	Pravijo, da ima kilo. Zato jo je tudi mož pustil.
—	Lažeš! Spečala se je s tastom, s tistim šantavim Pante-lejem.
—	A takoooo! Griška je torej to zavohal in pobegnil od doma ?
—	Kaj pa drugega? Ona je taka.
Natalja se je spotaknila nad neravnim kamnitim tlakom in prišla do cerkvene veže. Za njo je kakor kamen priletela polu-glasna beseda, umazana in nesramna. Med hihitanjem deklet, stoječih v veži, je Natalja stopila skozi druga vrata in zbežala domov, opoteka je se kakor pijana. Pridržala je sapo pred leso svojega doma, vstopila, se zapletla z nogo ob rob krila in se do krvi ugriznila v nabrekle ustnice. V višnjekasti temi, čemeči nad dvoriščem, so se črnila priprta vrata kolnice. V divjem naporu je Natalja zbrala ostanek svojih moči, pritekla do vrat in naglo planila čez prag. V kolnici — suh hlad, duh po vprežnem usnju in preležani slami. Natalja je tipaje, brez misli, brez čutov, v strašni stiski, ki ji je trapila dušo, polno sramote in obupa, prišla do kota. Prijela je v roko kosišče, snela z njega koso (njeni gibi so bili umirjeni, premišljeni in natančni), nagnila glavo vznak ter šiloma in z radostno, zavzeto odločnostjo potegnila z ostrino po grlu. Od blazne, skeleče bolečine je padla, kakor "pod udarcem, a se zavedala in žalostno spoznala, da ni dokončala začetega — zato se je dvignila na vse štiri in potem na kolena; hlastno (plašila jo je kri, ki ji je oblivala prsi) si je s trepetajočimi prsti odpela
MV B\G PROBLEM, GENTLEMEN -tS HOW TO TURN IN MV WIFE'S USED FAT ANP KEEP THE CASH, THE MEAT DEALER PAY'S !
gumbe, potem pa razgrnila jopico. Z enq roko je odrinila polne in napete prsi, z drugo pa pripravila ostro koso. Po kolenih je pridrsala do stene, uprla ob njo topi konec kose, tisti, ki ga nasajamo na kosišče, sklenila roke nad sklonjeno glavo in se prsmi krepko potiskala naprej, napr^ . . . Razločno je slišala in čutila zoprno zeljnato hrestenje razrezanega telesa; rastoči naval ostre bolečine ji je kakor plamen šinil od prsi v grlo in se ji z zvenčečimi iglami zavrtal v ušesa . . .
V hiši so zaškripala vrata. Lukinična je z nogo otipavala stopnice in lezla po njih nizdol. Iz zvonika se je razlegalo enakomerno zvonjenje. Na Donu so se za cele sežnje velike ledene plošče z glasnim hruščem prerivale dalje. Radostni, narasli in osvobojeni Don je nesel proti Azovskemu morju svoj ledeni oklep.
19
Stepan je stopil h Grigorju, se oprijel stremena in se tesno prižel žrebcu na prepoteni bok.
—	Nu, dober dan, Grigorij!
—	Bog daj.
—	Kaj si neki misliš? A?
—	Kaj naj si neki mislim?
—	Odpeljal si tujo ženo in . si jo pridržal?
—	Spusti streme.
—	Nič se nikar ne boj . . . Ne bom udaril.
Ne bojim se, ali spusti tole!
—	Grigorij je zardel v lica in znižal glas.
—	Zdaj se ne bom ruval s teboj, ne maram se . . . Ali ti, Griška, si zapomni moje besede: prej ali slej te bom ubil!
—	"Bomo videli", je dejal slepec.
—	Ti si le dobro zapomni. Užalil si me! . . . Omlatil mi življenje kakor škopnik . . . Vidiš, tule. — Stepan je pokazal roke s črnimi dlanmi navzgor,
—	orjem, ali sam ne vem zakaj. Kaj mi je samemu veliko treba? Prezimil bi, ne da bi mignil s prstom. Toda samota me ubija .. . Na vso moč si me zadel, Grigorij! . . .
—	Nikar meni ne javkaj, ne razumem te. Siti ne razume lačnega.
—	To je res, — je pritrdil Stepan, pogledal Grigorija od spodaj navzgor v lice, se maho-mo odkrito, po otročje zasmejal in nabral ob očesnih kotih po-veamo tenkih gub. — Za eno mi je žal, fant ... od sile žal . . As veš, ko sva se predlanskim za pusta spoprijela s pestmi?
—	Kdaj?
—	Oh, tistikrat, ko so ubili čuvaja. Fantje so se spoprijeli z možmi, se spominjaš? še veš, kako sem pritiskal za teboj ? Bil si tenak, zelena bilka spričo mene. Zasmilil si se mi; ko bi te bil sunil v teku — bi te bil presekal na dvoje! Naglo si tekel, presneto si se gnal: ko bi te bil z zamahom udaril v bok, — bi te ne bilo več med živimi!
—	Ne cmeri se, se bova že še kdaj spoprijela.
Stepan si je šel z roko čez čelo, kakor da bi se hotel česa domisliti.
Gospod je nategnil Krepišu brzde in za vpil Grigoriju:
—	Gremo!
Stepan je ves čas držal z levico za streme in stopal vštric z žrebcem. Grigorij je oprezoval vsak njegov gib. Zviška je videl rjave, povešene Stepanove brke in gosto ščet že dolgo neobrite brade. Na podbradku je Stepa-nu visel pološčeni, na več mestih preluknjani jermenček čepice. Njegov obraz, siv od uma-zanosti, s poševnimi črtami -sledovi polzečega znoja, — je bil žalosten in tuj. Ko je Grigorij gledal vanj, se mu je zdelo, da gleda z gore na daljno stepo, zagrnjeno v deževno meglo. Siva utrujenost in praznota sta Stepanu opustošili obraz. Ne da bi se poslovil, se je ustavil. Grigorij je jezdil korakoma dalje.
—	Počakaj no. In kako je . . kako je Aksjutki?
Grigorij je z bičem odstranil s škornja strjeni kupček blata in odgovoril:
— Dobro.
Ustavil je žrebca in se ozrl. Stepan je stal s široko razko-račenimi nogami in z belimi zobmi grizljal travno bilko. Grigoriju se je neznansko zasmilil, ali ljubosumnost je pregnala so-
čutje; obrnil se je na škripajoči blazini sedla in kriknil:
—	Nič se ji ne toži po tebi, nič ne jokaj!
—	Prav zares?
Grigorij je počil žrebca z bičem med ušesa in odpeketal, ne da bi odgovoril.
20
Šesti mesec, ko že ni bilo več
mogoče prikrivati nosečnosti, se je Aksinja razkrila Grigoriju. Skrivala mu je, ker se je bala, da Grigorij ne bo verjel, da nosi njegovega otroka pod srcem, rumenela je od strahu in žalosti, ki sta jo kdaj pa kdaj prevzela, in čakala na kdo ve kaj.
Že prve mesece se ji je vzdi-igovalo po mesu, toda Grigorij
ni nič opazil, pa četudi je zil, ni temu pripisoval pose'"'® ga pomena, ne raziskoval kov.
Pogovorila sta se nekega ^ čera. Aksinja je drhte pove in zaman iskala na vem obrazu spremembe, ta se je obrnil proti oknu potrpežljivo pokašljeval.

1875
1948

J^aznanilo in ^ah*Oala
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl«
naša blaga in skrbna mati
terezila K^sic
ROJENA STERLE
ki je po dolgi in mučni bolezni, previdena z svetimi zakramenti, ter verno vdana v božjo voljo zaspala v Gospodu dne 17. marca 1948. Pokojna je bila rojena oktobra 1875 v vasi Podgora, župnija Lož na Notranjskem-Pogreb drage matere se je vršil dne 20. marca t. 1. iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vid®' Po sv. maši zadušnici, katero je daroval Rev. Francis M. Baraga ob asistenci Rev. Victor N. Tomca in Franc Gabrovška smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Mrs. Joe Korošec, E. 68 St., Mr. in Mrs. Steve Rush
ner, Mr. in Mrs. John Petrovčič, Mr. in Mrs. Ant^ Jereb, Mr. in Mrs. Bill Modic, Mr. in Mrs. Frank Vi mar, Mrs. Magdalene Merhar in sinovi, Mrs. Kovach in družina, Marcella Rd., Mrs. Louise KloP čič, Mrs. Frances Malečkar, E. 174 St., Mrs. ret Marolt Grovewood Ave., Mrs. Theresa Princ^' Mrs. Mary Zakrajšek, Monterey Ave., Mrs. Franc®* Okorn, Mrs. Mary Košir, Mrs. Pauline Crtalič, Mary Simončič, Mrs. Mary Hren, Mrs. Mary Fortun®' Mrs. Agnes Sullivan, Mrs. El%ie Olsen, Mrs. Beatrix® Kelly, Mrs. Pernach in Masar, Mrs. Josephine Son® rak. Miss Marie Gornik, Giddings Rd., Miss Mary Palcic, Miss Mae Novak, Union Ave., Mrs. Mary Sp® roff, Mrs. Mary Zabukovec, Mr. John Renko, M*" Frank Coš, Simončič Bakery, Neighbors of E. 6® Richman Bros. Boys and Girls Coat Shop No. 4, Boy* and Girls of The Richman Family, Sunday Night dies Bowling League, Mr. in Mrs. Fr. Modic, E. 6®
Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so
dal« dan
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. F rane Gabrovšku, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti, ter jo povsem pripravil za vstop v večnost. Dalje se mu zahvalimo za asistenco pri sveti maši. Za vse to naj mu dobri Bog obilo poplača.
Dalje se enako iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za opravljeno sv. mašo zadušnico in pa ker je pokojno spremil iz Zakrajškovega pogrebnega , zavoda v cerkev sv. Vida, ter pd tam po sveti maši,
na pokopališče vse do njenega groba.
Iskreno zahvalo tudi Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv. mašo.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter našo drago mater ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mr. Anton Kašič in družina, E. 95 St., Mr.
in Mrs. Andrew Zeleznik družina, Spilker Ave., Mr.
in Mrs. Mathew Petek, st., E. 71 St., Mr. in Mrs. Anton Kastelec, Mr. in Mrs. Joseph Uršič družina, E. 72 St., Mr. in Mrs. Ludwig Misley družina, Brazil Rd.,
Mr. in Mrs. Michael Vičič in hči, Addison Rd., Mr.
in Mrs. Joe Jerše družina, E. 162 St., Mr. in Mrs. Anton Tanko, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Spech, E 63 St., Mr. in Mrs. Joseph Tevader, Marcella Rd.,
dalje sosedje iz E. 68. ceste. Prav tako tudi Mrs.
Charlotte Gillard, nabiralki za venec. Dalje Mrs.
Paulini Kašič iz Chicaga, 111., ki je poslala prispevek v denarju.
Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše. Imena teh so sledeča: Mr.
Anton Kašič in družina, Mr. in Mrs. John Strle i?
Painesville, O., Mr. in Mrs. Frank Železnik družina,
Mr. in Mrs. Anton Kastelec, Mr. in Mrs. Joseph Ra-kovetz, Mr. in Mrs. Joseph Ursic, Windsor, O , Mr.
in Mrs. Rudolph Bratina, Mr. in Mrs. Ludwig Misley,
Mr. in Mrs. Joe Lonchar, Mr. in Mrs. Martin Kovač,
Shawnee Ave., Mrs. Antonia Prebil, Mrs. Mary Bol-ko, Mrs. Terezija Smolic, Mr. in Mrs. John Porin-chok, Mr. in Mrs. Frank Krall, Mr. in Mrs. Joe Prebil, Mr. Anton Znidaršič družina, Mr. Anthony Bol-ko, Mr. Fred Kovac, Mr. in Mrs. Joe Yarshen družina, Mr. in Mrs. Frank Miklaučič, Mr. in Mrs. Rudolph Koesel, Mr. in Mrs. Louis Peterlin družina, Mrs. Anna Zaman in hčere, Mr. in Mrs. Steve Gerčevič, Mr.
in Mrs. Mike Pavlic, Mr, in Mrs. F. Korošec, Shawnee Ave., Mr. in Mrs. Angelo Vogrig in sin, Mr. in Mrs.
Al. Maver, Mr. in Mrs. Al. Peček, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. in Mrs. John Spech, Mr. in Mrs. John Flaisman družina, Mr. in Mrs. Anton Skettle, Mr. in Mrs. Joe Crtalič, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. in
Vi pa, draga mati, spite sladko v zemlji ameriški, in lahka naj Vam bo gruda te svobodne domovin®-^ , Vam dobri Bog poplača vse Vaše trpljenje in trud, ki ate ga imeli z nami.. Veliko je bilo Vaše trpi trpeli ste voljno, vdani v voljo Najvišjega, ki naj Vas nagradi % večnim veseljem v nebesih. Vam se f^^glc srca zahvalimo za vso Vašo skrb in trpljenje, ki ste g a imeli za nas, da ste nas odgojili, učili z besedo «n dom. Zato Vam kličemo:
Za vso skrb, ljubezen milo,
Bog Vam večno daj plačilo!
Ko pa pride sodni dan,
Bog nam daj to desno stran.
Vaši žalujoči:
IGNAC KAŠIČ, soprog v stari domovini ROSE poroč. ŽELEZNIK, CAROLINE poroč. PETEK in MARY, hčere JACOB ZELEZNIK in MATHEW PETEK, zeta JACK ZELEZNIK, Jr., vnuk in VIRGINIA ZELEZNIK, vnuknja
Cleveland, Ohio, 21. aprila 1948.
razpolago svoje avtomobile brezplačno na pogreba. Imena teh so sledeča: Mr. John Strle, John Porenchok, Mr. Anton Kasic, Mr. Joe Rako^et^« Mrs. Anna Zaman, Mr. Harold Schultz, Mr. Emil se, Miss Marie Gornik, Mr. Earl Gillard, Mr. Leona' Fischer.	.jj
Dalje iskrena zahvala pogrebcem, ki pokojno na njeni zadnji poti. Bili so sledeči: Frank Kašič, Mr. Anton Znidaršič, Mr. Joe , Mr. Steve Gerčevič, Mr. Frank Golob, Mr. Jack nich.	.
Zahvala Mrs. Tereziji Prince iz E. 71 St., k: naprej molili.	_
Dalje se prav lepo zahvalimo vsem, k: kojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili ne svete maše, ter potem pokojnico spremili vse njenega groba na Kalvariji.
Dalje se želimo zahvaliti vsem onim, k'
poslali sožalje potom kartic, kakor tudi onim, nam jih izrekli osebno.
Dalje zahvala pogrebnemu zavodu Frank krajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogr*^* vso prvovrstno poslugo ki so nam jo dali.	j(j
Končno se zahvalimo še enkrat prav vsein, nam na ta ali oni način kaj dobrega storili in pomagali ob tej tako žalostni uri. Če se je P*"** ma pozabilo ali izpustilo kako ime, da ni v teW namu imen, prosimo oproščenja ter se jim na mestu ravno tako prav iskreno zahvalimo.