LETO XXXVIII, 1. DECEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
[A 48
Naj atletinja leta Maja Mihalinec iz Mozirja
STRAN 19
OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
CELJE
SN00032
BRUNO ZAGODE
Direktor podjetja Smreka d.o.o.
Smreka je še vedno pretežno usmerjena v izvoz, kjer se srečujemo z veliko konkurenco. Prodajamo izključno zanesljivim kupcem, kar ima za posledico to, da kapacitete niso v celoti zasedene. Kljub težavam v okviru možnosti posodabljamo opremo ter tako zagotavljamo hitrejše in kvalitetnejše delo ter manj fizičnega napora za delavce. Ne dovolj visoka prodaja in odvisnost od sezone občasno povzročajo določene likvidnostne težave, vendar zaenkrat te ne ogrožajo tekočega poslovanja Smreke.
MO«»» niska zadruga Mozirj^o .dfl Ćeip na Lepo Njivo 2.
Okraski
keramični
Zadruga mozirje
Čokolada Milka, 250 s
439SltS
(1,83 EUrNE
■Slaščičarna in trgovina Pri Tatjani :
HÌ39 52 46 Slaščičarna sostanj:
581 11 43 Email : iw
misiaš@misma^i
Miklavžev paket, 500 g
BAR
VAL de PETRUS
Cappe Mozirje
KMETIJSKA ZADREGA jŠAEEŠKA DOLINA 2.0.0., Šo Trg svobode 12. ŠoMaimfj
VSAK VIKEND NORA ZABAVA Z GLASBENIMI GOSTI!
Odpiralni čas: pon. - čet. od 5.30 do 23.00
. OD 5.30 DO l.OO, SOB. OD 8.00 DO 1.00 NED. IN PRAZNIKI OD 10.00 DO 23.OO
Koline, koline, gremo na koline
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
JURČEK
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 50 in prodajalna JURČEK^V v Parižljah, tel. 705 09 33 V mesecu decembru vam ob gotovinskem nakupu nudimo 10% popusti VABLJENI!
-	Kmetijska trgovina Šmartno bo Paki, tel: 896 52 52 ali 051 317 024
- Trgovsko prodajni center Šoštanj,	jnH |JB
tel: 898 49 88 ali 031 359 069 - NOVO	LjSflK
-	Kmetijska trgovina Velenje,	Di JL
tel: 897 28 30 ali 051 353 783	gS
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
i VABLJENI NA VELIKI ŽUR V PICERIJO IZOlfS v petek 15.12. od 20 ure dalje.
\ZABAVALA VAS BOSTA YO-ZO IN EKIPA DISCO BOOMA, ZA HRANO IN PIJAČO PA BO SKRBELA KATJA IZ BARA. INFO. IN REZERVACIJE NA 031 892 685
OSREDNJA KNJI CE
»Od
krščanskega
ministra
Te dni slovensko politiko pretresata interpelacija opozicije zoper ministra za kulturo Vaška Simonitija (mimogrede - pred dnevi je slovenskim medijem na osnovi razpisa razdelil prvo milijardo tolarjev iz tako imenovanega medijskega sklada) in predlog predsednika vlade za razrešitev ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Medtem ko je interpelacija zoper ministra za kulturo že vnaprej obsojena na neuspeh, saj bo koalicija skoraj zagotovo trdno branila svojega ministra, je nekoliko bolj nejasno, kako se bo iztekla Drobničeva zamenjava.
Stranka Nova Slovenija, katere podpredsednik je Janez Drobnič, namreč ne vidi razlogov za njegovo zamenjavo, čeprav je bil minister za delo v preteklih dveh letih večkrat deležen resnih kritik javnosti in medijev. Zadnji takšen odziv je sprožil s predlogom o plačljivih splavih, toda v resnici so Drobniča spodnesli sindikati, s katerimi v pogajanjih ni našel skupnega jezika, premier Janez Janša pa je pragmatično ocenil, da je bolje žrtvovati enega ministra kot miriti množice na ulicah.
Kljub nasprotovanju Nove Slovenije bo Drobnič v parlamentu zanesljivo razrešen in s tem bo potešena tudi užaljenost tistih, ki so od ministra za delo iz vrst krščanskih demokratov pričakovah večji posluh za navadnega človeka in njegove stiske. Spomnimo se, da je minister Drobnič lani v Velenju na VIP teniškem turnirju gladko zavrnil prošnjo delavk podjetja Blues, ki so se nenadoma znašle na cesti, da bi se srečale z njim in mu predstavile svoj težak položaj. Vsekakor od ministra iz stranke s krščanskimi vrednotami tudi ne bi pričakovah tako neprimernega ravnanja s predstavniki medijev, kot smo mu bili priča letos spomladi, ko je grobo odrinil novinarko, ki ga je spraševala o njegovi morebitni odstavitvi, in ji očital, da se takšnih stvari ne sprašuje.
Za Slovenijo torej ni slabo, da minister Drobnič odide s funkcije, vprašanje pa je, kdo ga bo nadomestil. Poznavalci razmer pravijo, da premier išče predvsem strokovnjaka, ne glede na to pa lahko na polovici mandata sedanje vlade ugotovimo, da je njen vodja pripravljen tudi na ostrejše poteze, čeprav s tem tvega nemir med vladnimi strankami. In kaj to pomeni za našo vas? Nič posebnega, morda le to, da Presečnikova SLS s tem pridobiva na trdnosti svojega položaja v koaliciji.

eJ.

IZ VSEBINE: 48
Aktualno:
Padanje rodnosti v Sloveniji......4
Ljubno ob Savinji:
Dve noči brez vode................6
Velenje:
Župani regije Sa-Ša na
prvi seji v novem mandatu.........8
Plaz Trnava Završnik:
V nevarnosti ljudje in njihova lastnina.9
KGZ, Izpostava Mozirje:
Kapital ne bo podprl slovenskega kmeta... 10
Smreka Gornji Grad:
Kompas kaže v pravo smer......10
Knjižnica Mozirje:
130 let mozirskega gledališča.14
Šmartno ob Dreti:
Koncert omilil stroške šoie v naravi.14
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 48,1. december 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
0
UPADANJE RODNOSTI V SLOVENIJI
Strategija o dvigu rodnosti zamajala ministrov stolček
Kljub številnim ukrepom, ki jih je slovenska vlada sprejela v minulih letih, rodnost v Sloveniji konstantno pada. Lani so zabeležili nekaj več kot 18 tisoč rojstev, kar je za tretjino manj kot pred 25 leti. Tako se je povprečno število otrok na žensko z 2,11 zmanjšalo na 1,26. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da seje povečala povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka s 23 na 28 let.
DVIG NATALITETE
Zaradi nenehnega upadanja rodnosti so si v vladi postavili enega od ključnih ciljev - dvig natalitete. Sredi novembra je min-
ister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič predstavil strategijo za dvig rodnosti. Delovni dokument, katerega so temeljna vodila: življenje, družina in otroci, bo romal še v medresorsko obravnavo, že sedaj pa je v javnosti dvignil veliko prahu, saj je med nekatere realne ukrepe zapisal tudi nekaj nerealnih, pogosto tudi smešnih. Med vzroke za upad rodnosti so med drugim namreč zapisali, da je za upad krivo večje izobraževanje in ekonomska neodvisnost žensk.
Da bi dvignili število rojenih otrok pri nas, strategija predvide-
va številne ugodnosti za mlade družine. Ob tem navaja uvedbo premij za zgodnejše odločanje za otroka. Nižja plačila za vrtec za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka, nižje cene šolskih potrebščin, subvencije za šolsko prehrano in šolo v naravi... Med ukrepe za vzpostavitev lažjega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja so predvidene tudi vzpodbude delodajalcem za zaposlovanje staršev s skrajšanim delovnim časom, vzpodbujanje delodajalcev za odpiranje internih vrtcev in uvedba prvega družinskega stanovanja za določen čas.
NEODOBRAVANJE
JAVNOSTI
Na veliko neodobravanje javnosti pa so naleteli pri omejevanju splavov. Tu naj bi se merila zdravniške komisije poostrila. Stroške splava bi država krila samo, če je ta po mnenju zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice, sicer pa bi stroške krila nosečnica sama. Prav zaradi plačljivosti je stroka prepričana, da splavi ne bodo narejeni pod strokovnim vodstvom. Pojavilo se bo mazaštvo in večja umrljivost žensk. Vendar so zdravniki prepričani, da omejitev splavov ne bo dvignila rodnosti. Kot utemeljitev svojih trditev navajajo,
Naša anketa
Kaj storiti za večjo rodnost?
Na mladih svet stoji, otroci so naše bogastvo in prihodnost. Toda kakšno prihodnost jim lahko zagotovijo brezposelni starši, ki zaslužijo komaj za svoje preživetje, ali mladi študentje brez strehe nad glavo, ki se za študij preživljajo s priložnostnim delom ali pa jih preživljajo starši? Pred časom mi je nekdo od prijateljev dejal, imej toliko otrok, kolikor jih lahko brezposeln preživiš, kajti za vse si sam, država ti pri tem ne bo pomagala... Da se bo rodnost povečala, bo, kot kaže, v naši družbi potrebno postoriti na vseh področjih še ogromno. Vsekakor ne s plačljivim splavom. Toda kako neodgovorno dekle ali ženo pripraviti do tega, da ne bo vsakih nekaj mesecev prekinjala nezaželeno nosečnost, temveč da bi se odločila za varen seks? Kaj bi Zgornjesa-vinjčani storili za večjo rodnost?
Jan Zajc, Ljubno ob Savinji
V teh dneh nisem spremljal dogajanj v vladi in strategijo rodnosti, ki jo je predstavil minister Drobnič. Vsekakor pa mislim, da se z plačljivim splavom v naši državi rodnost ne bo dvignila. Mladi potrebujemo službe, stanovanja, dober zaslužek, šele potem se odločamo za družine. Da lahko otroka vzgajaš, moraš imeti denar, saj je že varstvo zelo drago, potem oblačila, šola...
Ivana Šemenc, Prihova
V	današnjem času je premalo denarja, da bi lahko otroku pri vzgoji nudil, kar potrebuje. Ne gre samo za rojstvo, saj potem sledi šola in študij, vse skupaj pa stane. Zato morajo mladi imeti možnost zaslužiti denar za preživetje. To brez rednih služb ne gre. Ko pride otrok na svet, pa potrebuješ tudi stanovanje.
Jernej Plankl, Luče
V	prvi vrsti je potrebno poskrbeti za socialno varnost mladih družin. Mladi potrebujejo stanovanja, država bi jim morala omogočiti kredite za
a gradnjo hiš pod ugodnimi pogoji. Edino to bo doprineslo k odločitvam za več otrok. Prav tako bi morala država poskrbeti za različne stimulacije delodajalcem, da bi zaposlovali mlade žene, ki nameravajo imeti otroke, ali mlade mamice, ki morajo zaradi svojih otrok tudi kdaj v bolniško.
imava stalno zaposlitev. Prav zaradi tega si lahko privoščiva otroke, imava dva. Če ne bi bila zaposlena, se ne bi odločila za naraščaj. Vsekakor bi morali imeti več delovnih mest, ki bi omogočile mladim stalne zaposlitve. Prav tako bi lahko tudi država pomagala z različnimi stimulacijami. S plačljivim splavom država ne bo dvignila rodnosti. Tista ženska, ki se bo našla v taki stiski in krizi, verjamem, da bo našla sredstva za plačilo splava. Še vedno je ta boljši, kot pa životarjenje. Otroku danes moraš nuditi marsikaj za njegov razvoj in vzgojo, šolske potrebščine, vrtec...
H Venčeslav Zavolovšek, Mozirje
Pare brez otrok bi morali obdavčiti in mladim družinam davke znižati terjim dati določene bonitete. Država naj bi jim omogočila ugodnejše pogoje pri urejanju bivalnih prostorov. Večje razumevanje delodajalcev, saj morajo mlade mamice pogosto tudi v bolniško.
Ksenija Jeraj, Rečica ob Savinji
Sama še ne razmišljam o družini, saj je pred mano zaključek študija. Vsekakor pa bi država morala imeti več razumevanja tudi za študente.
Četi pavzirajo, so prikrajšani za številne stvari. Če delajo preko študentskega servisa, si morajo sami plačati celo obvezno zdravstveno zavarovanje, prikrajšani so tudi pri dohodku, saj morajo državi plačati 25 odstotkov dohodnine. Vsekakor pa mladi potrebujemo službe, stanovanja in ugodne kredite. Potem se bomo lažje odločili za otroke.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
daje pred nekaj več kot desetimi leti v Sloveniji opravljenih skoraj 11 tisoč splavov, celotna stopnja rodnosti poje znašala 1,28. Lani, koje bilo splavov le nekaj manj kot 6 tisoč, pa je celotna stopnja rodnosti znašala 1,24. V ljubljanskem Kliničnem centru navajajo, da se je število splavov v desetih letih skoraj prepolovilo, rodnost pa je ostala enaka.
Kot rešitev in da bi se izognili prekinitvi nosečnosti, v naslednji točki strategije predvidevajo vzpostavitev sistema, s katerim bi spodbujali večje in hitrejše možnosti za posvojitev in rejništvo.
K ODSTOPU MINISTRA POZVAL TUDI PREMIER
Veliko neodobravanja javnosti in posmeha so povzročili v odstavku, kjer so zapisali, da preozka oblačila v bokih, izpostavljanje nepokritih delov telesa okrog pasu in umetni materiali spodnjega perila vplivajo
na zdravje rodil, ti pa posledično na neplodnost.
Strategija dviga rodnosti je zamajala ministrov stolček, Drobniča je k odstopu pozval tudi premier Janša. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je pretekli petek medijem sporočil, da ne bo odstopil z mesta ministra, ker meni, da ne obstajajo tehtni razlogi za njegov odstop. Sedaj bodo, kot kaže, o njegovem odstopu odločali poslanci.
Po besedah vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika ima predsednik vlade vso pravico in odgovornost, da spelje program z ekipo, ki jo sicer uskladi s koalicijskimi partnericami, ter da postavlja in predlaga najodgovornejše ljudi. Prav tako je Presečnik prepričan, da na koncu glasovanja o Drobničevi razrešitvi ne bo, ampak da bo pravi čas dosežen sporazum med premieram in NSi, ki pa je ministra podprla.
Kakor koli že bo odločeno, z Drobničem ali brez njega, s strategijo o rodnosti ali brez nje, bodo Slovenke še vedno morale same odločiti, kdaj
bodo rojevale in koliko otrok bodo imele, saj družino ustvarjaš sam zase in ne za državo.
Marija Šukalo
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali boste popisovalca nepremičnin spustili v stanovanje?
Velikav ečina aktetirancev nima strahu pred popisovalci nepremičnin in jih bodo brez zadržkov spustili v stanovanje.
Tokrat vas sprašujemo: ali menite, da bi se z dvigom standarda Slovenke in Slovenci odločali za to, da bi imeli več otrok? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 5. decembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
1. DECEMBER - SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
Najboljša preventiva je varna spolnost
S sloganom »Držimo obljubo. Ustavimo aids.« se po vsem svetu nadaljuje petletna kampanja, usmerjena v zmanjševanje okužb z virusom HIV in preprečevanje aidsa. Pri tem je ključno razširjanje ustreznih informacij, s katerimi se povečuje ozaveščenost in zavedanje o prisotnosti aidsa.
»V preprečevanju okužbzvirusom HIV in drugih spolno prenosljivih boleznije izrednega pomena promocija varne spolnosti. Ker bolezni ne znamo ozdraviti, je preventiva najučinkovitejše orožje v boju proti okužbi s HIV in edino z njo lahko skušamo ustavljati aids,«je poudarila Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
LETOS NA NOVO ZBOLELO PET MOŠKIH
Od leta 1986, ko sta bila prijavljena prva primera aidsa, do 20. novembra tega leta je bilo v Sloveniji skupno prijavljenih 130 bolnikov. Med njimi je bilo 128 odraslih (113 moških in 15 žensk) in dva otroka, deček in deklica. Letos je vSIoveniji za aidsom na novo zbolelo pet moških, ki so se večinoma okužili pri spolnih odnosih z moškimi. V letošnjem letu ni zaradi aidsa v Sloveniji umrl nihče.
V celjski regiji je bilo od leta 1986 do novembra letos 12 bolnikov z aidsom, eden na novo v letu 2006. V obdobju 20 let je v celjski regiji zaradi aidsa umrlo devet ljudi. V Sloveniji je bilo od leta 1986 do novembra letos prijavljenih 179 primerov okužbezvirusom HIV, kjer se aids še ni razvil (147 pri moških in 32 pri ženskah).
Letosje bilo v državi do 20. novembra na Inštitut za varovanje zdravja RS prijavljenih 25 na novo odkritih primerov okužbe z virusom HIV (23 moških in 2 ženski). Večina moških seje okužila pri spolnih odnosih z moškimi. V celjski regiji je bilo do novembra letos na novo odkritih pet okuženih z virusom HIV, od leta 1986 pa v regiji beležimo 30 okuženih. V Sloveniji so okužbam še vedno najbolj izpostavljena skupina tisti moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Upad pojavljanja aidsa in smrti med bolniki vzadnjih letih, kljub naraščanju števila okuženih,
odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja.
UPORABLJAJTE KONDOME
Najpomembnejšo pot prenosa in širjenja virusa HIV okužbe predstavljajo spolni odnosi. Nata način se okuži od 75 do 85 odstotkov odraslih. 70 odstotkov teh okužb predstavljajo nezaščiteni heteroseksualni odnosi. Izmenjava okuženih igel med intra-venskimi uživalci nedovoljenih drog
povzroči od 5 do 10 odstotkov HIV okužb pri odraslih, nekoliko nižji odstotek HIV okužb, od 3 do 5 odstotkov, pa nastane zaradi transfuzije okužene krvi oziroma krvnih pripravkov. Prenos okužbe od matere na otroka je vzrok za 90 odstotkov okužb pri novorojencih in otrocih.
»HIV okužbi se lahko posameznik izogne, če skrbi za varno spolnost
in uporablja kondome. Uporabniki nedovoljenih drog pa ne smejo uporabljati pribora za injiciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega,« je opozorila dr. Alenka Skaza in še pojasnila: »HIV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje. Ne prenaša se z dotiki, objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem - razen če je prisotna kri ali semenska tekočina. Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov HlV-a ne prenašajo.«
Okužba z virusom HIV ostaja eden glavnih javnozdravstvenih problemov v Evropi. V mnogih državah opažajo povečano število novih okužb. Največ na novo okuženih je iz Vzhodne Evrope, kjer število okuženih narašča dvakrat hitreje kot v Zahodni Evropi in kar dvajsetkrat hitreje kot v Centralni Evropi.
IS
V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno, anonimno in brezplačno testiranje na HIV okužbo, vsak torek ali sredo, od 10. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem je možno ugotoviti morebitno svežo okužbo, je tri tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV.
Informacije o možnosti anonimnega, brezplačnega testiranja na okužbe s HIV, tel.: 03/ 42 51 122, vsak dan od 8. do 12. ure. Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Imenovali predsednike in člane občinskih odborov
Zaradi lažjega delovanja občine in občinske uprave so se mozirski svetniki v novem sestavu 20. novembra sestali že na drugi redni seji. Določili so naloge stalnih in občasnih delovnih teles, njihove člane in predsednike.
Po predlaganih smernicah delovanj odborov, predvsem Odbora za malo gospodarstvo in turizem, so svetniki Liste prihodnosti predlagali podrobnejšo injasne-jšo opredelitev del, ki naj bi jih ta odbor izvajal. Drugi svetniki so predlog sprejeli dobronamerno, vendar pa se z njim niso strinjali. Mnenja so bili, daje takšne in podobne predloge potrebno na občinsko upravo dostaviti pred sejo, da jih lahko svetniki prejmejo z gradivom in imajo tako na voljo dovolj časa za razmislek.
Člane in predsednike statutarno pravne komisije in šestih odborov ter nadzornega sveta so svetniki soglasno potrdili. Statutarno pravno komisijo bo v tem mandatu vodila Darja Planinšek iz stranke LDS, Odbor za gospodar-
skejavne službe in komunalno infrastrukturo Stane Podsedenšek iz Desus-a, Odboru za negospodarske dejavnosti bo predsedovala Marija Ježovnik iz Janševe SDS, stranki NSi, ki jo v svetu kot edina zastopa Vida Petrovič, je pripadlo vodenje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Samo Kramer iz stranke Usta prihodnosti bo vodil Odbor za malo gospodarstvo in turizem, Petru Širku z liste Za Mozirje pa je po dogovoru pripadlo vodenje Odbora za gospodarstvo in proračun. Odboru za požarno varstvo, zaščito in reševanje bo predsedoval Roman Čretnik z liste SLS. Že na prvi seji občinskega sveta v novi sestavi pa je bilo dogovorjeno, da bo vodenje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripadlo Jakobu Presečniku iz SLS.
Pod točko razno so svetniki postavili kup vprašanj in predlogov. Največ svetniki Liste prihodnosti, ki so opozorili na neskladje sestave sveta pred kratkim ustanovljenega Zavoda za turizem,
kulturo, šport in mladino občine Mozirje. Svet v tem času vodi postopke za izbiro direktorja, njegove odločitve zaradi neskladja z odlokom o ustanovitvi pa so nične. V odloku namreč piše, da mora biti en član občinski svetnik, kar pa zaradi novega občin-
skega sveta ni.
Ker je kar deset od trinajstih svetnikov v tej funkciji novih, so svetniki Liste prihodnosti predlagali občinski upravi, da do naslednje seje pripravi poročilo o projektih, ki se trenutno izvajajo.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET LJUBNO
O rebalansu
Ljubenski svetniki so na drugi redni seji potrdili predlog rebalansa proračuna za letošnje leto in obravnavali predlog proračuna za prihodnje leto. Letošnji proračunje višji za 22,6 milijona tolarjev, katere so namenili za modernizacijo ceste v zaselek Planina. V letu 2007 naj bi se v občinsko blagajno nateklo 424 milijonov tolarjev, dokončno pa naj bi svetniki proračun potrdili na letošnji zadnji seji.
V nadaljevanju seje je direktor KLS Mirko Strašek predstavil dolgoročne vizije poslovanja.
m proračunu
Svetniki so pozitivno ocenili delo in prizadevanja 160-članskega kolektiva, ki znotraj držav članic Evropske unije proizvede kar 30 odstotkov avtomobilskih zobatih vencev. Občina Ljubno se po besedah županje Anke Rakun še kako zaveda uspešnosti takšnega podjetja, saj zagotavlja napredek, razvoj in delovna mesta. Predvsem pa je KLS firma, ki se zaveda vpetosti v lokalno okolje, kar je za občino in društvene aktivnosti še kako pomembno.
Savinjčan
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
w
Zupane SLS bo vodil Bojan Šrot
Na petkovi prvi seji kluba županov SLS, v katerem bo sodelovalo 85 županov, je vodenje kluba v novem mandatu prevzel celjski župan in podpredsednik stranke Bojan Šrot. Zadovoljstvo predstavnikov stranke na stanovskem druženju županov je povzel tudi predsednik stranke in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je poudaril, da je SLS zmagovalka letošnjih lokalnih volitev.
Podobnik je, tako kot mnogi drugi, prepričan, da mora stranka svoj izkupiček z lokalnih volitev ustrezno unovčiti za pripravo na prihodnje državnozborske volitve čez dve leti. V klubu županov ljudske stranke bosta delovala tudi dva župana iz Zgornje Savinjske doline in sicer gornjegrajski Stanko Ogradi in rečiški Vinko Jeraj, ki je kandidiral kot neodvisni, vendors podporo SLS. Sploh bo v klubu sodelovalo precej strankarsko neopredeljenih županov, v katerem
bodo sledili izmenjavi pozitivnih izkušenj. Stanko Ogradi pričakuje, da bodo v klubu lahko predstavili problematiko, s katero se ukvarjajo po posameznih občinah in v državi nasploh, predvsem pa računa, da bodo združeni lažje vplivali na državne odločitve. Petkovega srečanja so se udeležili tudi ministra za promet in regionalni razvoj mag. Janez Božič in dr. Ivan Žagarter vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Dve noči brez vode
Občina Ljubno sodi med območja, kjer jim oskrba z zdravo pitno vodo povzroča precej skrbi. Čeprav so v zadnjih letih vložili precej sredstev v obnovo vodovodnega sistema in iskanje novih vodnih virov, ostajajo znotraj občine bele lise (konkretno Janezovo polje), kjer je zaradi pogostih okvar oskrba z vodo najbolj motena. Dodatne težave je povzročilo še jesensko obdobje brez dežja, posledica vsega je bila dvakratno zaprtje vode v nočnih urah, kar je med porabniki povzročilo kar nekaj slabe volje.
Direktor JP Komunala Mozirje, katera upravlja z ljubenskim vodovodnim sistemom, Andrej Er-menc razlaga, da so se za skrajni ukrep odločili skupaj z Občino Ljubno. »Sreča v nesreči je, da je v tistih dneh deževalo, kar je rešilo problem. Ljubenci so vezani na pol površinske vodne vire, na katere vplivajo vremenske razmere, zato prihaja do neljubih dogodkov,« pravi Er-menc in dodaja, da bodo nadaljevali z obnovo 36 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja.
Vsaka sanacija omrežja je vezana tudi na soglasje lastnikov zemljišč, katerega pa ni vedno lahko pridobiti, saj nekateri niso navdušeni, da komunalni delavci prekopavajo njihovo lastnino. Žal je to posledica civilizacijskega napredka, razmišlja Ermenc, ki predvideva, da se bo s časom oskrba z vodo uredila. Navsezadnje je tudi Komunala zainteresirana, da je v hišah dovolj vode, saj je tudi od tega odvisen njihov zaslužek.
Savinjčan
0
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrjen mandat županu in enajstim svetnikom
Člani občinskega sveta občine Nazarje z županom Ivanom Purnatom (foto: Franci Kotnik)
Kot zadnji izmed sedmih zgornjesavinjskih občinskih svetov seje prejšnji četrtek na prvi redni seji sestal občinski svet občine Nazarje. Uvodni del seje je vodil najstarejši izmed izvoljenih svetnikov Janez Štiglic, izide letošnjih lokalnih volitev pa je predstavila predsednica občinske volilne komisije Terezija Plaznik.
Plaznikova je povedala, da seje za župansko
funkcijo in članstvo v občinskem svetu tokrat potegovalo 39 kandidatov, eno svetniško kandidaturo pa so zaradi nepravilnosti zavrnili. Nihče izmed 2.158 volilnih upravičencev se ni poslužil možnosti glasovanja po pošti, delo komisije pa je predsednica ocenila kot korektno.
Na naslov nazorskega župana je medtem prispel dopis občinskega odbora SDS, v katerem so
člani omenjene stranke navedli vrsto pripomb na delo občinske volilne komisije in predlagali določene kadrovske spremembe. Plaznikova je z vsebino dopisa seznanila člane občinskega sveta in jih hkrati opozorila, daje glede na zakonska določila mogoče vložiti ugovor v zvezi z volitvami le naslednji dan po glasovanju.
Po mnenju predsednice volilne komisije nobena izmed očitanih pomanjkljivosti ni imela vpliva na izid volitev, poleg tega pa so imeli predstavniki političnihstrankmožnostprisoslvovati delu komisije in že takrat povedati svoje mnenje. Svetniki so zato z desetimi glasovi za in enim proti pripombe in predloge SDS sprejeli kot informacijo.
V nadaljevanju je občinski svet potrdil mandate enajstim svetnikom in županu Ivanu Purnatu, ki je nato prevzel vodenje seje. Po imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Matej Pečovnik, Irena Vačovnik, Janez Štiglic, Stanko Flere in Bojan Štrukelj je župan napovedal sklic druge seje občinskega sveta sredi decembra, svetnik Cveto Zagorc pa je povedal, da se odpoveduje sejnini za prvo sejo v korist prvemu novorojenčku v občini v tem mesecu.
Franci Kotnik
SANACIJA CESTE NA PRIHOVI
Utrditev plazišču
Cesta Rečica-Prihova je bila pri domačiji Plaznik že nekaj časa zelo dotrajana in potrebna obnove. Območje pod domačijo, kjer je speljana, je namreč zelo plazeče, zato je bilo cestišče potrebno utrditi s »škarpo«. To bodo v teh dneh že končali, nato pa bodo postavili tudi zaščitno ograjo. Podporni zid v dolžini nekaj več kottrideset metrov so postavili delavci Javnega podjetja Komunala Mozirje, sredstva pa je prispevala nazorska občina. Investicija bo po besedah tajnika občine
Nazarje Jožeta Štiglica občinski proračun olajšala za nekaj več kot štiri milijone tolarjev.
»Že pred tremi leti smo na Občino Nazarje naslovili vlogo, v kateri smo jih prosili za pomoč pri obnovi ceste. Letos so pristopili k sanaciji in jo tudi v zelo kratkem času tudi dokončali, za kar se zahvaljujemo tako izvajalcem kot tudi Občini Nazarje,« pravi Franc Slapnik, ki zatrjuje, da tudi njihova domačija leži na plazovitem področju, kar dokazujejo razpoke na hiši.
Marija Sukalo
Cestišče pod domačijo Plaznik je bilo zaradi plazenja zemlje potrebno utrditi s »škarpo« (foto: Marija Šukalo)
Delovni čas: 8” -19". sobota: 8“ -12“
Poleg modnega nakita lahko Miklavž pri nas po ugodnih cenah izbere čudovite ženske, moške in otroške ure.
Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
Miklavževanje v Nazarjah
Turistično drušlvo Nazarje bo tudi letos pripravilo tradicionalno miklavževanje. Nazorske otroke bo Miklavž obiskal v torek, 5. decembra, ob 17. uri pred gradom Vrbovec, kjer bodo osnovnošolci v sodelovanju s člani turističnega društva pripravili kratek kulturni
program in Miklavžev sejem. Če si otroci zaslužijo darila, bodo odločili njihovi starši, ki lahko od sobote, 25. novembra, do ponedeljka, 4. decembra, v živilskih trgovinah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti kupijo Miklavževe bone.
VH
Iz OBČIN
V____________________________________________________________________/
ŽUPANI REGIJE SA-ŠA NA PRVI SEJI V NOVEM MANDATU
Iskanje podpore za ustanovitev Sa-Ša pokrajine
Župani savinjskih in šaleških občin so se 22. novembra sešli v prostorih Mestne občine Velenje na prvi seji v novem mandatu. Prisotne sta uvodoma pozdravila gostitelj, velenjski župan Srečko Meh in županja občine Ljubno Anka Rakun. Prvič se jim je pridružil tudi župan nove občine v regiji, Rečice ob Savinji, Vinko Jeraj.
Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec je zbrane seznanila s poročilom o delu agencije in predlagala nekaj sprememb glede organizacije same agencije, ki so potrebne zaradi vključevanja novonastale občine Rečica ob Savinji in zaradi sprememb zakonodaje. Predlog je bil sprejet. Župani so se dogovorili glede priprave Izvedbenega načrta območnega razvo-
jnega programa Sa-Ša regije. Pripravili bodo dispozicije projektov, ki se bodo izvajali v letih 2007 in 2008 in rokovnik potrebnih nalog, vezanih tudi na ustanovitev pokrajine.
Seznanili so se s poročili obeh skupnih organov občinskih uprav, Medobčinskega inšpektorata ter Urada za okolje in prostor Sa-Ša regije. Zaradi vključitve občine Rečica ob Savinji bodo vsem občin-
skim svetom ob poročilih o delovanju vtem letu predlagali tudi spremembe ustanovitvenih aktov.
Pri načrtovanju aktivnosti glede lil. razvojne osi so se župani strinjali s predlogom, da ponovno podpišejo pismo podpore trasi hitre ceste zahodno od Velenja s priključkom pri Šentrupertu, ki je za regijo Sa-Ša, predvsem za občine Zgornje Savinjske doline, edina sprejemljiva.
7.	decembra se bodo predstavniki ministrstev sestali z župani Sa-Ša in Koroške regije. Na sestanku bodo predstavili namero o ponovnem podpisu podpore predlagani trasi. Župani Sa-Ša regije so se že dogovorili, dav njihovem imenu aktivnosti
vodi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Direktorica Uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič je župane seznanila z delovnim gradivom zakonodaje o pokrajinah. Sprejeli so sklep, da bodo na vse poslance z območja Sa-Ša regije in vse poslanske skupine naslovili dopis, s katerim jih bodo povabili, da podprejo ustanovitev Pokrajine Sa-Ša.
S1. decembrom tega leta bo funkcijo predsednice območnega sveta za naslednje 6-mesečno obdobje prevzela županja občine Ljubno Anka Rakun, podpredsednik pa bo župan občine Luče Ciril Rose.
IS
SPV OBČINE GORNJI GRAD
Kresničke za življenje
Jesen in zima sta zagotovo letni obdobji, ki od vseh udeležencev v cestnem prometu zaradi različnih vremenskih razmer in sprememb stanj na cestiščih zahtevata še posebno pozornost. Za najbolj ranljive udeležence v prometu, pešce, pa pomeni vidnost zagotavljanje osnovne varnosti. Skupna akcija članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policije in ostalimi partnerjev pod imenom Bodi
previden naj bi prispevala k pogostejši uporabi odsevnih predmetov pri pešcih ter tako povečala njihovo varnost, saj jih bodo vozniki hitreje opazili in zato tudi ustrezno ukrepali.
»Z akcijo želimo opozoriti javnost na problematiko prometne varnosti pešcev, predvsem starejših prebivalcev in otrok. Policija daje velik poudarek na preventivo, čeprav
tudi zagrožena kazen za vse, ki kresničke ne uporabljajo, ni zanemarljiva,« razlaga vodja gornjegrajskega policijskega okoliša Matjaž Povše, kije skupaj s člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tri večere delil kresničke in opozarjal pešce, da je nošnja odsevnega telesa življenjskega pomena.
Kresnička je namreč eden izmed odsevnih predmetov, ki ga morajo
pešci uporabljati med hojo po robu cestišča v pogojih slabše vidljivosti, toje v mraku, ponoči, megli ali dežju, zato da bi bili bolj vidni in bi jih vozniki prej opazili ter se jim varno izognili. Za tiste, ki mislijo, da so lahko ponoči na cesti brez kresničke, je zagrožena kazen 10 tisoč tolarjev, ob tem, da jim policist ob izreku kazni vroči tudi kresničko.
Savinjčan
Vse več je pešcev, ki se zavedajo, da kresničke rešujejo življenje
GORNJI GRAD
Ponovno ne zn Prekštan
Franc Poznič (levo) je prepričan, da je bila s prekvalifikacijo njiv storjena velika napaka (foto: EMS)
Lastniki zemljišč in mejaši so se ponovno odločno izrekli proti avtokampu na Prekštanu in ponovili že znana stališča, da tujci na tem prostoru nimajo kaj iskati. Na sestanku, ki gaje sklical gornjegrajski župan Stanko Ogradi, je ta udeležence seznanil, da želijo Nizozemci kupiti okoli štiri hektare zemlje, toje celotno območje Prekštana. Ob tem je Ogradi izrecno poudaril, da se proti volji neljudi bo ničzgodilo, indodal, da bo potrebno v prihodnosti razmišljati, kakšno vsebino nameniti temu prostoru.
V prostorskih aktih občine je Prekštan predviden kot turistično območje, zato Ogradi pričakuje predvsem od lastnikov zemljišč in tudi ostalih krajanov, da vendarle razmišljajo tudi o turističnem razvoju
kraja. Med razpravljavci je prevladalo mnenje, daje potrebno v Gornjem Gradu najprej poskrbeti za oživitev gospodarstva in s tem za zaposlovanje. Tudi sicer je prevladalo stališče, da kraj premore premalo raznolikosti, kar za razvoj turizma ni ravno vzpodbudno.
Po mnenju Franca Pozniča je bila s prekvalifikacijo njiv storjena velika napaka, predvsem pa je po njegovem urejanje prostora javna zadeva, pri katerem bi bilo potrebno pridobiti soglasje lastnikovzemljišč. Po odločni, vendar umirjeni, razpravi, so se prisotni lastniki zemljišč brez izjeme poimensko opredelili proti prodaji zemlje in tako zapečatili razmišljanja o nizozemskem avtokampu.
Savinjčan
PLAZ TRNAVA ZAVRŠNIK
V nevarnosti ljudje in njihova lastnina
Plaz pri Završnikovih je resno ogrožal objekte in varnost prebivalcev
(foto: Benjamin Kanjir)
V neposredni bližini Mozirja ob cesti proti Žekovcu seje pred meseci sprožil obširen plaz. Naraščal je z vsakim deževjem in stem grozil, da bo zajezil potok Trnava. V tem primeru bi bile poplavljene mnoge domačije, ki ležijo ob potoku, tako ob njegovem zgornjem kakor tudi spodnjem toku.
Pred leti je država namenjala velika sredstva, s katerimi so se lahko sanirali razni, tudi manjši plazovi. Ob
pojavu večjih, kakršen je na primer Macesnikov, pa je državni proračun občinam zaprl finančno pipo za sanacije manjših, razen v primeru, če so neposredno ogroženi ljudje in njihova stavbna lastnina.
Plaz pri Završnikovih, ta del Mozirja spada pod Brezje, je resno ogrožal objekte in varnost prebivalcev. Plazeča zemlja je med delovanjem podirala drevesa, spodnji del pa je deloma že povz-
ročal zajezitve Trnave. Zavoljo tega je bilo potrebno hitro ukrepanje. Vzrok nastanka plazu, ki obsega slab hektar zemljišča, je v slabi geološki sestavi tal in dolgotrajnemu dežju. Zaradi globokih robov je obstajala velika nevarnost, da se bo širil tudi navzgor, s tem pa ogrozil tudi objekte nad sabo.
Na javnem razpisuje bilo za sanac-
ijo plazu izbrano podjetje NtVO iz Celja. K sreči je letošnja topla jesen skopa s padavinami, saj je potrebno z deli zaključiti do prihajajoče zime. Ocenjena finančna vrednost projekta znaša dobrih 16 milijonov tolarjev, od tega jih je 15 prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Razliko bo pokril občinski proračun.
Benjamin Kanjir
LUČE OB SAVINJI
Zamenjava dotrajanega mosta
Zaradi drastičnega poslabšanja stanja mosta preko Savinje v Lučah in s tem ogroženi prometni varnosti so se na Direkciji za ceste Republike Slovenije odločili, da gaje potrebno nadomestiti z novim jeklenim montažnim mostom. Zamenjava mosta se bo predvidoma izvajala od 4.12. do 10.12. 2006, v tem času pa bo po besedah Srečka Pustoslemška s celjskega podjetja Vzdrževanje in obnova cest (VOC) popolna zapora ceste Radmir-je-Luče. Obvoz bo urejen preko Kranjskega raka in Črnivca. Pustoslemšek prosi vse voznike in ostale za strpnost in potrpežljivost v času gradnje.
Savinjčan
LUCE
Z asfaltom približali dolino oddaljenim kmetijam
Pretekli konec tedna so v občini Luče, natančneje v Strmcu in Konjskem vrhu imeli upravičen razlog za veselje. V spodnjem delu Strmca in Konjskega vrha v bližini Strug so stanovalci bližnjih stanovanjskih hiš ob priliki rekonstrukcije obstoječe ceste proti Loki »stopili skupaj«, uredili podlago in s pomočjo lučke občine prišli do povsod tako
zaželene asfaltne prevleke do svojih domov.
Asfalta, ki je običajno trajna rešitev za dostop do sleherne domačije, so se na petkovi skromni slovesnosti domačini upravičeno veselili. Tudi lučki župan Ciril Rose ni skrival zadovoljstva, ko je z novoizvoljenim svetnikom Jožetom Vavdijem tudi simbolično odprl v metrih malo,
za bližnje stanovalce pa velikansko pridobitev v Grabnu, kot domačini pravijo temu majhnemu zaselku v bližini glavne ceste Ljubno-Luče.
Tudi na povsem drugem, bolj oddaljenem delu Konjskega vrha je bilo minulo nedeljo veselo. V čudovitem jesenskem popoldnevu so svojemu namenu predali dober kilometer dolg asfaltni odsek od kmetije Par-bej proti Robniku - domačiji, ki meji že na sosednjo ljubensko občino. Posodobljeno cesto je odprl lučki župan Ciril Rose, ki je ob tej prilož-
nosti poudaril, da je za tako oddaljene zaselke najbolj racionalna naložba s strani občine izboljšanje cestnih povezav z dolino, čemur bodo na občini namenjali pozornost tudi v prihodnje.
Varno vožnjo je uporabnikom zaželel tudi domači župnik Jože Gračner, kije blagoslovil cesto, domačini pa so na Robnikovi domačiji skupaj s prisotnimi gosti s pristnim veseljem nazdravili novi cestni pridobitvi.
Ciril Rose je ob otvoritvi asfaltiranega odseka v Konjskem vrhu poudaril, da bodo na občini namenjali pozornost cestnim povezavam tudi V prihodnje (foto: Franjo Atelšek)
Franjo Atelšek
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
Kapital ne bo podprl slovenskega kmeta
Zgornjesavinjski kmetje si od tujega lastništva Ljubljanskih mlekarn ne obetajo veliko (foto: EMS)
V	Zgornji Savinjski dolini pri odkupu mleka ni izrazitih problemov, je na skupnem sestanku članov mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zgornjesavinjskega govedorejskega društva povedal direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik. Zato pa pridelovalci mleka toliko bolj pozorno spremljajo dogajanja okoli prodaje Ljubljanskih mlekarn in napovedanega dvodnevnega odvoza mleka.
V	dolini je okoli 300 kmetov, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo, in so eni redkih, ki mleko oddajajo dnevno. Potem ko so Ljubljanske mlekarne odpovedale sofinanciranje lokalnih prevozov in se tega stroška otepajo tudi lokalne skupnosti, so se na Zadrugi odločili za
dvodnevni odvoz mleka, katerega bodo začeli izvajati prvega februarja prihodnje leto.
H kmetom, ki presegajo 100 tisoč
litrov letne proizvodnje mleka, bo kamion še naprej prihajal na dom, edini pogoj je, poudarja Presečnik, da mora biti dostop neoviran tudi v
zimskih razmerah in dežju. Direktor Zadruge je prepričan, da so zadevo temeljito proučili in da so kmetje upoštevali nasvet ter pripravili mlečne bazene za dvodnevno proizvodnjo. Predvsem pa je pomembno, da se ob ohranjanju kvalitete mleka znižajo stroški prevoza mleka na lokalnih progah.
Presečnik je omenil tudi trenutne lastniške razmere v Ljubljanskih mlekarnah. Med kmeti obstaja resna bojazen, da bo tuj kapital sledil logiki, ki ne bo naklonjena slovenskemu oziroma savinjskemu kmetu. Predvsem pa je žalostno, so omenili razpravljavci, da postavlja država, s tem ko prepušča svoj lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah tujcem, kmete v podrejeno vlogo.
Savinjčan
SMREK» GORNJI GRAD
Kompas kaže v pravo smer
Na poslovanje Smreke še vedno vplivajo bremena iz preteklosti in čeprav so gornjegrajski lesarji ogromno obveznosti iz naslova prisilne poravnave že poravnali, še vedno ostajajo visoke obveznosti do hipotekarnih upnikov. Vendar, pravi direktor Bruno Zagode, Smreka ima perspektiven program in tudi usmeritve Evropske skupnosti gredo v smeri večje porabe lesa, kar bi morali s svojimi lesenimi hišami izkoristiti in si znotraj evropskega trga odrezati svoj košček pogače.
Zagode zagotavlja, da Smreka svoje obveznosti dosledno poravnava, kar pa na drugi strani pomeni, da se ne morejo razvijati s potrebno dinamiko, saj od 800 tisoč evrov celotnega dolga na leto odplačajo preko 100 tisoč evrov glavnice in obresti.
»Smreka je še vedno pretežno usmerjena v izvoz, kjer se srečujemo z veliko konkurenco. Omenjeni problemi preprečujejo, da bi še bolj pogumno zakorakali na tuje trge. Prodajamo izključno zanesljivim kupcem, kar ima za posledico to, da kapacitete niso v celoti zasedene. Kljub težavam v okviru možnosti posodabljamo opremo ter tako zagotavljamo hitrejše in kvalitetnejše delo ter manj fizičnega napora za delavce. Ne dovolj visoka prodaja in odvisnost od sezone občasno povzročajo določene likvidnostne težave, vendar zaenkrat te ne ogrožajo tekočega poslovanja Smreke,« razlaga Bruno Zagode.
Veliki napori se vlagajo v pridobitev strateškega partnerja in dezinvestiranje. Zagode je prepričan, da lahko strateški partner pomeni dovolj
Direktor Smreke Bruno Zagode je prepričan, da je vsaka stvar uresničljiva in v tem smislu gleda tudi na sanacijo podjetja, ki ga vodi (foto: EMS)
veliko finančno in marketinško podporo za osvajanje novih trgov. Bruno Zagode: »Na žalost Gornji Grad ni eno od večjih središč, da bi nepotrebno premoženje, ki ga imamo v zemlji in nekaterih objektih, na hitro prodali.
Računamo, da bomo v sodelovanju z občino uspeli nekaj teh stvari realizirati. To smo se pogovarjali s prejšnjim vodstvom in upam, da bomo
v to smer nadaljevali tudi z novim vodstvom. Ta denar bi bil namenjen delno za poplačilo preteklih obveznosti, delno pa za nove investicije v opremo.«
V Smreki že nekaj časa ugotavljajo, da bo potrebno nekaj narediti na specializaciji proizvodnje, kar pomeni postopno zmanjševanje zaposlenih. Vizija Smreke je postati podjetje z ustrezno tehnološko opremo, razvojem lastnega znanja in visoko produktivnostjo, predvsem pa mora prilagajanje kupcem postati še večja prednost pred konkurenco.
Bruno Zagode je prepričan, da gre še vedno največje gornjegrajsko podjetje v pravo smer. »Navsezadnje, sedem let po prisilni poravnavi še vedno živimo. Doslej nismo bili deležni niti tolarja državne pomoči in mogoče nas lastna borba za preživetje dela še bolj čvrste,« je optimističen direktor Smreke, ki se je na očitke bivšega gornjegrajskega župana Tonija Riflja, da podjetje nima dolgoročne vizije razvoja, odzval precej diplomatsko. Po njegovem Rifljeve izjave niso bile slabo namerne, mogoče bolj plod njegovega slabega poznavanja Smrekinega poslovanja.
Savinjčan
SINTAL
CELJE
Vašajrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
VEČER SLOVENSKE BESEDE NA REČICI OB SAVINJI
Poezija trdna stvarnost in hkrati tudi čudež
Kulturno umetniško društvo Utrip z Rečice je 17. novembra pripravilo Večer slovenske besede. V avli rečiške osnovne šole se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so prisluhnili poeziji Neže Maurer in pogovoru z moderatorko večera Bredo Bider, ki je v uvodu predstavila življenje literarne ustvarjalke. Nato sta nadaljevali s predstavitvijo pesmi in pogledov na življenje duhovite, iskrene in vitalne gospe.
Neža Maurer (desno) je obiskovalcem predstavila svojo poezijo in zgodbe iz svojega življenja (foto: Marija Šukalo)
Ena najbolj prodornih slovenskih književnih ustvarjalkje bila rojena v Podvinu pri Polzeli, v svoji bibliografiji pa ima preko 400 gesel. Pesniti je začela že v otroških letih, njena prva objavljena pesem je bila Cekini, ki jo je napisala v času učiteljevanja v Črnem Vrhu nad Idrijo. V tem času soji motivacijoza pisanje dajali otroci, kijih je učila, in njihove vragolije, ki so jih uščipnili. Pesmi, ki so bile sprva namenjene njim, so požele salve smeha, vse dokler ji eden od
učencev ni predlagal: »Nesite jih v Ljubljano, naj se vam še oni tam smejejo.«
Od tedaj pa do danes je nastalo veliko število otroških pesmi, ki so zbrane v enajstih pesniških zbirkah, in več kot 80 radijskih iger. Skusila seje tudi kot pisateljica. Pod njenim peresom je nastal obširen opus knjižnih in dramskih del za mladino in odrasle. Takoj po študiju se je zaposlila tudi kot novinarka in bila urednica Prosvetnega de-
lavca, Rodne grude, revije Otrok in družina...
V svojih pesmih Maurerjeva vselej dokazuje, da je poezija trdna stvarnost in hkrati tudi čudež, da je ljubezen temelj človekove eksistence in hkrati jedro njenega pesniškega ustvarjanja, saj ima zanjo ljubezen tisoč in eno obliko, vsak trenutek je nek čustven odnos. Po mnenju literatinje ljudje najraje poimenujemo ljubezen odnos med žensko in moškim, čeprav do vsakega človeka gojimo neke vrste ljubezni. Ta nam potem pomaga, da bolje delamo in se manj razburjamo.
Po besedah Maurerjeve pa je najmočnejša ljubezen do lastnega otroka. Ta veje iz številnih
njenih pesmi za otroke, ki jih je posvečala sinu Miklavžu in hčerki Evi, saj ji je materinstvo veliko pomenilo. Prav tako tudi prijateljstvo, do katerega je bila vedno kritična. »Tudi moški so lahko čudoviti iskreni prijatelji,« je med prebiranjem poezije razkrivala svoje poglobljeno doživljanje stvarnosti Neža Maurer.
»Vsak naj vzame tisto, kar mu je najbližje. Pišem vedno tako, kot čutim. V mojih pesmih se najdejo mnogi ljudje, ki se z njimi poistovetijo,« je ob zaključku prijetnega večera med drugim dejala Neža Maurer, ki zatrjuje, da se v starosti moraš naučiti živeti sam, saj si pogosto zelo neopažen.
Marija Šukalo
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE-MLADINA
Velika detektivska knjiga, Gregorič Gorenc, Barbara: Navodilo za randi, Meadows, Daisy: Klementina, oranžna vila, Horowitz, Anthony: Operacija strela.
LEPOSLOVJE - ODRASLI
Lainšček, Feri: Muriša, Paasilinna, Arto: Dedu za petami, Parsons, Tony:
Moški in žena, Slaughter, Karin: Neizbrisno, Rivas, Manuel: Jezik metuljev.
STROKOVNA LITERATURA
Pečnik, Barbara: Od prvih zapisov do miniaturne knjige, Toma, Matija: Energetski stroji in naprave, Brown, Simon: Spodbudimo življenjsko energijo, Vodnik v prostozidarstvo, TOO božično-novoletnih voščil.

Lvmo.
oAcw&m/wa
koj začela širiti različna ugibanja in govorice, na kateri kmetiji je krava zbolela. Veterinarska inšpektorica Bojana Šturm, ki ime nesrečnega kmeta pozna po službeni dolžnosti, molči.
5 leti ...
NORA KRAVA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI?!
V Zgornji Savinjski dolini je ponedeljkova izjava ministra za kmetijstvo Francija Buta in direktorja Veterinarske uprave RS Zorana Kovača, da pri eni od krav na kmetiji v teh krajih obstaja utemeljen sum na prisotnost BSE, med ljudmi povzročila pravo paniko. Zaradi nepopolnih informacij so se ta-
WvedtO leti ...
POVEČANA IN PRENOVLJENA BLAGOVNICA
Trgovsko podjetje Savinja iz Mozirja je pred tednom dni odprlo vrata prenovljene in povečane samopostrežne trgovine v mozirski blagovnici. Ob tej priložnosti je direktor podjetja Gregor Verbuč dejal, daje s tem zaključen ciklus prenove večjih prodajaln s prehrambenimi artikli, s prenovo ostalih bodo nadaljevali prihodnje leto.
■ ^
j5 leti ...
SPET VISOKE VODE
Še niso pozabljene strašne posledice lanske poplave, ko je spet voda pobesnela. V sredo, 20. novembra, je Savinja pričela vztrajno naraščati. Najhuje je divjala Dreta in v Zadrečki dolini je prišlo do poplavljanja kmetijskih površin, v Lačji vasi pa je na gradbišču za novi most odtrgalo gradbeno ogrodje in ga prestavilo za kakih 30 m nizdol Drete. Najnevarnejši so bili spet hudourniški potoki, eden takšnih je pod Primožem zasul cesto iz Ljubnega proti Lučam, vendar so tam očiščevalna dela v teku in cesta ni popolnoma zaprta.
Pripravila Tatiana Golob
____________________________________J
Piše: Aleksander Videčnik
Čas je prinesel svoje in življenje se je tudi na kmetijah spremenilo od tedaj ko še ni bilo ceste do vsake kmetije, ko še ni bilo telefonov in ne televizorjev in še marsičesa ne, kar obeležuje naš vsakdanjik sedaj. Kar spomnimo, da so si ljudje svetili še s freskami ali pa z doma narejenimi io-jevimi svečami. Petrolej je bil drag in zato so stedili s tovrstno razsvetljavo. Marsikje je bilo tako še tik pred II. svetovno vojno.
Seveda so bile potrebe tedanjih kmetij drugačne, vsaj v pogledu raznih rokodelskih opravil. Treba je poudariti, da so kmetje poskrbeli za obutev, pa tudi za oblačila kar doma. Ko pa je bilo treba pripraviti balo za nevesto, so morali priti mizar, tkalec, krojač in čevljar. Pa tudi sicer so bili našteti rokodelci redni obiskovalci na kmetijah.
Kmetije so bile nekoč dokaj velike in potrebe po obutvi in oblačilih so bile povsod prisotne. Če so torej doma pripravili "surovine", so se dogovorili z ustreznim rokodelcem, da pride z orodjem na kmetijo in izdela željene količine ali oblačil ali česa drugega, kar so pač potrebovali. Velike kmetije so razpolagale s kar precej rokodelskega orodja, predvsem mizarskega, ki ga seveda rokodelec ni mogel prinesti v krošnji. Celo statve so bile marsikje, tako je tkalec prinesel seboj le posebne dele ali pripomočke.
Kako so bočki "Žnidarji" hodili v štiro, mije pred leti pripovedoval Feliks Žmavc, krojaški mojster v pokoju. Obrti seje najprej učil pri mojstru "Feliksu" v mežniji v Bočni. Koje mojster po ietu dni uka zaradi starosti odložil krojaške škarje, je moral mladi Feliks iskati novo učno mesto. Našel gaje pri krojaškemu mojstru, ki seje pisal Jakob Natlačen inje imel delavnico le maio ven iz Bočne. Po štirih leta uka je Feliks polagal pomočniški izpit v Radmirju, kjer je bil tedaj sedež Rokodelskega združenja. Krojil in zašilje komad, kot so ukazali strogi člani komisije. Tako je postal krojaški pomočnik.
Sedaj pa k štiri. Koje kmet potreboval krojača na domuje le-tega obvestil, to so tedaj imenovali "naročil je antverharja", je povedal tudi svoje želje, kaj vse pričakuje od njega. Nato je sledil dogovor glede cene posameznih izdelkov ali pa na uro opravljenega dela. Potem je dogovor držal. Seveda je bilojasno, daje kmet moral imeti doma šivalni stroj, zato je bil tiste čase običaj, daje bilo v nevestini bali tudi tako orodje. Kmet in mojster sta se še dogovorila, kaj vse od pribora mora kupiti kmet ali pa bo to storil krojaški mojster.
Ob dogovorjenem roku sta se pomočnik Feliks in mojster podala na kmetijo. Ponavadi ju je tam
Ko so hodili
čakalo delo za več dni ali tudi tednov. Rokodelci so radi prihajali na kmetije, ker so tam dobro živeli, za družino pa je bilo veselje kramljanje o dogajanjih v dolini in okolici. Tako so dnevi, ko so bili na kmetiji rokodelci, hitro tekli za ene in druge.
Če je torej rokodelec bil v "štiri", je to pomenilo, da seje na kmetiji prehranjeval in tudi da je tam prenočeval. Feliks je pripovedoval, kako so
Že v eni prejšnjih številk smo opozorili na razne zgodovinske zmote ali namerne laži. Tokrat bomo nekoliko bolj opisali primer "nemške kolonizacije" okolice Gornjega Grada.
Znano je, da so v stari Avstriji od srede 19. stoletja prejšnjega tisočletja nemški prenapeteži glasno govorili, kako da kmalu ne bo več na Spodnje Štajerskem Slovencev in bo narodnostna meja na Zidanem mostu. Slovence so imeli za kmečko ljudstvo, ki nikakor ne sodi med visoko-rodne Nemce. Številne raznarodovalne organizacije so skrbele za to, da bi postala dežela povsem nemška.
Če so tako želeli nemški skrajneži, je lažje razumeti, kot pa to, da učeni in priznani zgodovinar novejšega časa v svoji knjigi razglaša zgodovinsko laž.
Graški profesor in zgodovinar dr. Pirchegger navaja v svoji knjigi Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Guelten ihrer Staedte und Maerckte (Spodnještajerska v zgodovini njenih gosposk, mest in trgov), knjiga je izšla po II. svetovni vojni, na strani 263 tudi podatke o Gornjem Gradu in okolici.
»Še posebej je opazno mešanje slovenskega in nemškega prebivalstva v Zgornji Savinjski dolini.
v	tt V J »	»»
se d sliro
radi nudili prenočišče v sobi, kjer je redno strašilo. Mlademu krojaškemu pomočniku ni bilo lahko pri duši, koje vso noč čakal na to, kdaj in kje bo kaj zaropotalo. Kmalu je ugotovil, da ni sledu o kakšnem strahu in spanje je bilo bolj spokojno.
Skratka, v "štiro" so rokodelci radi zahajali, kmetje pa sojih prijazno sprejemali.
Urbar gornjegrajskega samostana iz leta 1426 beleži zelo veliko nemških krajevnih imen. Večina njih je lahko prevod iz slovenščine..., toda ime fevdalnega urada Tyrolseck in dalje imena Rein-prechtseck, Lambrechfschack, am Prenharts, Marolts, Harnolts, Lienharts, to pa niso prevedenke iz slovenščine, pač pa pričajo o nemški poselitvi, ki je že davno, pred letom 1800 popolnoma izginila. Toda gornjegrajske kmetije in kmetje slovijo kot nekaj posebnega, bili so revolucionarni kot tisti v dolini reke Enns (Ennstaler).«
Gospod zgodovinar bi moral vendar vedeti, da so urbar v Benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu pisali nemški pisarji, ki seveda niso niti približno znali napisati slovenskega imena ljudi, niti ledinskih predelov. Tako je prišlo do slabo zapisanih imen, kijih seveda iz fonetičnega navajanja ljudi, niso uspeli pravilno slovensko napisati. Podobna popačenja pri pisanju krajevnih in rodbinskih imen smo lahko ugotavljali tudi v stari Avstriji, posebno pa v času nemške zasedbe v letih 1941 -1945, seveda pa so to počeli zlonamerno.
To je celotna resnica o nemški poselitvi okolice Gornjega Grada in revolucionarnosti kmetov, podobni tistim iz doline reke Enns. Pač spet ena od številnih zablod tujih zgodovinarjev.
iščemo stare fotografije
Savinjski splavarji na rajži. Slika je posneta leta 1928 na Savinji pri Laškem. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
Zmofa ali podcenjevanje
ditev spominskega parka Maistrovih borcev ob desnem bregu Savinje v Lokah. Če bo šlo vse po načrtih, bo spominski park odprt prihodnje leto ob občinskem prazniku, kar je z zadovoljstvom pozdravila tudi ijubenska županja Anka Rakun, sicer redna članica društva. Udeleženci svečanosti na Ljubnem so k spominski plošči na občinski stavbi ob tej priložnosti položili venec, drušlvena delegacija pod vodstvom predsednika Podkrižnika pa seje dva dni kasneje udeležila tudi državne proslave v Lenartu.
Franci Kotnik
Učenci novinarstva na obisku v uredništvu novic
V ponedeljek so uredništvo Savinjskih novic obiskali učenci Osnovne šole Nazarje, ki so si za izbirni predmet izbrali šolsko novinarstvo. Seznanili so se s postopkom nastajanja časopisa, ki od leta 2001 kot eden izmed redkih lokalnih časopisov v Sloveniji izhaja tedensko. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika Igor Solarje mladim novinarjem predstavil način sodelovanja z dopisniki in postopek zbiranja prispevkov ter njihove obdelave, oblikovalec Uroš Kotnik pa je na konkretnem primeru prikazal računalniški prelom besedila in obdelavo fotografij. Udeleženci ekskurzije so ob slovesu prejeli knjigo Aleksandra Videčnika Mohorjeva begunka v Celju, ki je izšla leta 2004 v založbi Savinjskih novic.
Franci Kotnik
Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet šolskega novinarstva v OŠ Nazarje, so si ogledali nastajanje časopisa Savinjske novice (foto: Igor Solar)
Doživetje z Jožico Kališnik
V gornjegrajskem Centru starejših občanovje ena od prednostnih nalog vodstva skrbeti za dobro počutje stanovalcev. V ta namen redno organizirajo družabne in kulturne prireditve, po besedah direktorice Francke Voler pa so starostniki najbolj navdušeni nad pevskimi nastopi znanih slovenskih pevcev in pevk. Mednje brez dvoma sodi tudi Jožica Kališnik iz Vrhpolja pri Kamniku, kije pretekli teden skupaj s harmonikarjem Božom Martinčičem navdušila stanovalce.
Mezosopranistka Jožica Kališnikje bila pevka legendarnih Avsenikov in jo poznajo domala vsi Slovenci doma
in številni tudi na tujem. Manj pa je znana njena dobrota in njeno dobro srce za ljudi v stiski in za ljudi, ki jih družba in večkrattudi bližnji odrivajo na rob. Čeprav je slavna, je slava ni prevzela. Jožica Kališnik torej ni le pevska zvezda Avsenikov, ki je skupaj z Jožico Svete in Alfijem Nipičem tvorila nepozaben tercet, ampak je sonce, ki zna ogreti in razveseliti trpeča srca. Ko pomaga, ji v očeh zmeraj zažarijo iskrenost, dobrohotnost, prijaznost, to, česar pri ljudeh tolikokrat pogrešamo, sta o Kališnik-ovi povedali Francka Voler in glavna sestra Saša Venišnik.
Prisrčno prireditev je z recitacijo
Jožica Kališnik je dokazala, da po pravici sodi med najboljše slovenske pevke (foto: EMS)
sklenila stanovalka doma Jožefa Poznič, kije visoki starosti navkljub ponosno stopila pred navzoče in dokazala, daje življenje lahko lepo,
če je sestavljeno iz drobnih radosti in pozornosti, ki povezujejo ljudi različnih starostnih obdobij.
Savinjčan
Delegacija društva generala Maistra je ob državnem prazniku položila venec k spominski plošči borcem za severno mejo na Ljubnem ob Savinji (foto: Franci Kotnik)
Pred tednom dni je bila v Lenartu osrednja državna proslava ob državnem prazniku, posvečenem generalu Rudolfu Maistru, ki je pred 88 leti skupaj s svojimi borci na junaški način iz okrilja takratne nove avstrijske države uspel iztrgati Maribor s širokim zaledjem. Velikega Slovenca in njegovih borcev so se na priložnostni slovesnosti prejšnjo sredo spomnili tudi člani zgornjesavinjskega društva generala Maistra na Ljubnem ob Savinji.
Ob tej priložnosti je predsednik društva Iztok Podkrižnik seznanil člane s potekom aktivnosti za ure-
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
LJUBNO OB SAVINJI
Spomin na generala Maistra in njegove bone
130 LEI MOZIRSKEGA GLEDALIŠČA
»Zgodba mojega kraja« vzbudila lepe spomine
Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembru, je Knjižnica Mozirje pripravila prav poseben dogodek. Moto letošnjega praznovanja se glasi »Zgodba mojega kraja«. Prireditev je povezala knjižnico in častitljivo obletnico mozirske gledališke skupine. V tem letu namreč mineva 130 let od prve
odigrane igre v Mozirju.
Na prireditvi v Knjižnici Mozirje se je zbralo veliko število nekdanjih in delno še aktivnih mozirskih gledal-iščnikovterostalih Ijubiteljevgledal-išča. Zzanimanjem so obujali spomine ob manjši fotografski razstavi zgodovinskega razvoja mozirske gledališke dejavnosti in si ogledali tri krajše gledališke uprizoritve.
Zbrane sta skozi kratko zgodovino
mozirske gledališke skupine v dialogu popeljala že izkušena ljubiteljska igralca Alenka Žagar in Roman Čretnik. Ker sta oba pomemben del novejše gledališke zgodovine Mozirja, je bil njun pogovor toliko pristnejši. Marsikdo izmed občinstva se je v njun zabaven, z zanimivimi podatki obogaten dialog brez težav vživel. Ob tej priložnosti so spet
Skozi kratko zgodovino mozirske gledališke skupine sta zbrane popeljala izkušena ljubiteljska igralca Alenka Žagar in Roman Čretnik (foto: Tatiana Golob)
Mladi igralci so v nadaljevanju prireditve odigrali dva skeča
(foto: Tatiana Golob)
zaživela velika imena kulturnega dogajanja v Mozirju. Franjo Cesar, Franjo Steiner, Vili Platovšek so le najpomembnejši iz dolge vrste ljubiteljskih igralcev, režiserjev in vseh ostalih, ki so kakor koli pripomogli k bogatemu gledališkemu dogajanju, ki zadnja leta, žal, močno zamira.
Daje mogoče za mozirsko gledališče vendarle še nekaj upanja, potrjujejo mladi igralci, ki so v nadaljevanju večera pod režijsko taktirko Berta Savodnika odigrali dva skeča. Jasna Skornšek, Urška Javornik, Nadja Maze, Luka Paulič in Tilen Repenšek so s pomočjo režiserja Savodnika občinstvo
navdušili in predvsem nasmejali. Starejšemu delu občinstva so tako ponudili kanček dogajanja, ki je še pred nekaj desetletji krojilo kulturo Mozirja, mlajšemu pa dali okusiti, kaj bi lahko s skupnimi močmi ljubitelji gledališke igre spet dosegli.
Ob zaključku večera je igralce in obiskovalce pozdravil mozirski župan IvoSuhoveršnik. Poudaril je nepogreš-Ijivost splošnih knjižnic in pomembnost bralne kulture, hkrati pa apeliral na sposobne mozirskegledališčnike, kijih po njegovem prepričanju ni malo, naj spet oživijo nekoč tako bogato gledat iško dejavnost v Mozirju.
Tatiana Golob
ŠMARTNO OB DRETI
Koncert delno omilil stroške šole v naravi
Podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti je bila v petek, 24. novembra, prostor, kjer so se obiskovalci sprostili in zabavali ob zvokih različnih instrumentov, petju ter recitatorskih in dramskih točkah. Četrtošolci so namreč v goste povabili harmonikarje Darka Atelška, moderatorja večera Bojana Štruklja ter dramsko skupino nazorske osnovne šole in otroški pevski zbor iz Šmartnega. Sami so dodali tudi nekaj svojih točk in tako vsem skupaj pripravili nepozaben koncert, izkupiček prireditve pa namenili za šolo v naravi.
Pozdravne besede je obiskovalcem namenil ravnatelj Osnovne
Četrtošolci OŠ Šmartno ob Dreti so skupaj z gosti pripravili nepozaben koncert (foto: Marija Šukalo)
šole Nazarje Jože Kavtičnik ter se za idejo in organizacijo prireditve zahvalil članici sveta šole Mojci Tratnik. Ob tem je poudaril, da starši, učitelji in vodstvo šole lahko skupaj otrokom ponudijo boljši jutri z različnimi progami, kijim bodo pomagali tako v nadaljnjem življenju kot pri njihovem pridobivanju znanja.
Prepolna dvorana osnovne šole v Šmartnem je bila dokaz, da njegova trditev drži. Šmarčani so znali prisluhniti otrokom in so se odzvali prijaznemu povabilu na prireditev. Ta jim je popestrila jesenski večer, staršem otrok pa zmanjšala stroške šole v naravi.
Marija Šukalo
MATERINSKI DOM MOZIRJE
»Zgodba o otroku, ki ga nihče ne zmore imeti rad«
Nataša Bider Humar (prva z leve) in njene sodelavke so v zaigranih prizorih prikazale dve situaciji, ki so jim priča pri svojem delu
(foto: Marija Lebar)
V okviru dneva odprtih vrat v Materinskem domu vtorek, 7. novembra, je Škofijska karitas Maribor organizirala predavanje, ki so se ga hkrati z ostalimi obiskovalci udeležili tudi strokovni sodelavci in terapevti, s katerimi bo dom sodeloval. Udeležence je pozdravila tudi direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Ver-šnik-Fale.
Uvod v predavanje z naslovom »Zgodba o otroku, ki ga nihče ne zmore imeti rad« je podala Nataša Bider Humar iz Centra za družinsko terapijo Kamnik. Pri svojem delu se v centru srečujejo predvsem z ženskami, žrtvami nasilja v družini. Vzorec nasilja se prenaša z generacije na generacijo, z matere na hčer v smislu, da ženska nasilje tolerira, še več, drugačnih odnosov v družini sploh ne pozna. Od malega sojo vzgajali, daje njeno obnašanje krivo, da vzbuja v možu ali očetu nasilje, pri tem pa ženska često pod
pretvezo, da z nasilnežem ostaja zato, da bi otroci imeli očeta, skriva svojo nepripravljenost spremeniti svoje življenje. Pri tem ne prizna, da v taki družini otroci samo trpijo. Na centru poskušajo ženske osvestiti toliko, da ne bi vse krivde za nasilje
prevzemale na svojo ramena, bi pa se morale zavedati odgovornosti za situacijo in jo z odhodom iz take družine spremeniti.
Ravno tukaj lahko veliko pripomorejo tudi ustanove, kot je materinski dom. Nataša Bider Humar in
njene sodelavke s centra so v zaigranih prizorih prikazale dve značilni situaciji, ki so jim priča pri svojem delu. Pri svojih »pacientkah« skušajo spodbuditi izražanje dolgo prikrivanih čustev jeze, ponižanja, razočaranja. Čustva si je potrebno priznati in jih ubesediti. Prikazje vse udeležence pretresel.
Marjana Veršnik Fale s Centra za socialno delo Mozirje je povedala, da se družinski problemi pojavljajo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Žal se jim na centru ne morejo posvetiti toliko, kot bi se radi. Pri omejenem številu kadrov se morajo preveč posvečati upravnim postopkom, teh je bilo v minulem letu okoli 7.000. Samo odločb za dodelitev denarne pomoči so izdali okoli 2.200. »Na centru smo materinskega doma veseli, saj menimo, da bo dom, ki bo na razpolago predvsem reševanju stisk v lokalnem okolju, znatno pripomogel in bistveno olajšal stiske mater in otrok,« je še dejala Veršnik Faletova.
Marija Lebar
Izberite vašega občana leta 2006!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
y Tičan(ka) 2006
Vrfi
V prvem krosu smo prejeli naslednje slasove za občanko oziroma občana leta:
-	Občina Mozirje: Anton Gračner, Ljubija 83, (1); Alja Omladič, Mozirje, (1); Ivan Suhoveršnik, Loke 26, (1).
-Občina Nazarje: Matej Pečovnik, Tominškova 8, (16); p. Franci Kovše, Samostanska pot 50, (1); Roman Krajner, Žlabor 28, (1).
-	Občina Gornji Grad: Lojze Ternar, Tirosek 51, (3); Jože Božič, Prod 35, (1); Marko Potočnik, Bočna 102, (1); Nuša Purnat, Novo naselje, (1); Anica Rop Hribrska, Bočna 47, (1); Toni Rifelj, Attemsov trg, (1); Klemen Sovinšek, Tirosek 54, (1).
-	Občina Rečica ob Savinji: Andrej Glušič, Dol Suha 29, (2); Darko Atelšek, Poljane 44, (1); Vinko Jeraj, Rečica 101, (1);
Jože Kramer, Varpolje, (1); ida Pustoslemšek, Varpolje, (1);
Ana Nuša Rebernik, Rečica, (1).
-	Občina Ljubno ob Savinji: Martin Pušenjak, dekan, (1); Miro Strašek, direktor KLS, (1).
-	Občina Luče: Tomaž Pečovnik, Strmec 21, (2); Jože Pančur, Krnica 23, (1); Marija Preskar, Luče, (1).
-	Občina Solčava: Vinko Slapnik, Podolševa 25, (1).
natimi?
aparthotelC- hj
Aparthotel Natura Lačja vas 31 3331 Nazarje
\
Žreb je bil tokrat naklonjen Antoniji Pečnik iz Ljubije 47, Mozirje, ki za nasrado prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik.
Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 5. decembra 2006 (takrat se zaključi drugi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Upoštevali bomo samo kupončke iz tekoče številke.
Obcan(ka) leta 2006 v občni
je po mojem mnenju
ime in priimek, naslov stalnega bivališča
navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o)
Moje me h primek:
Moj naslov:
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Vipotnik Janez s.p.,
Gotovlje 111 c,
3310 Žalec
DELOVNI ČAS:
pon. - pet.: od 8.00 do 19.00,
sob.: od 8.00 do 12.00
MESARSKI STROJI IN PRIBOR
Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material.
Telefon:
710-23-30
Loke pri Mozrju 24 Tel. 041/798-587
Pridite in si oglejte našo ponudbo.
Veseli bomo vašega obiska!
V mesecu decembru vam v naši vrtnariji ponujamo doma vzgojene božične zvezde ter ciklame, v času adventa pa za vas pripravljamo tudi venčke in namizne aranžmaje.
Vrtnarstvom cvetličarstvo Aleš, Loke 24, Mozirje
Delovni čas:
od pon. do pet.: 8.00 -18.00 ure sobota: 8.00 - 15.00 ure, ob nedeljah h praznikih: zaprto
ozirju 24, 3330 Mozirje
BIOMASA*
rok simonoiMK
Biomasa d. o. o.
Kroka 52,3334 Luče ob Savinji
tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 04 I 383 383
BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA
Kotli na pelete predstavljajo najvišjo stopnjo razvoja ogrevanja na les. Lesni peleti so sestavljeni iz čistega naravnega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja v postopku izdelave pa se uporabljata zgolj visok tlak in para. Kontrole kakovosti zagotavljajo čisto gorivo z malo vlage in visoko kurilno vrednostjo. Kotli na pelete Fröling delujejo popolnoma avtomatsko (od vžiga, dovajanja pelet, čiščenja, kontrole vleka in izgorevanja do odpepeljevanja) in predstavljajo izredno varčno, udobno, varno in okolju prijazno ogrevanje na les. Ventilator sesalnega vleka ustvarja optimalne pogoje gorenja ter hkrati skrbi, da dim vedno najde pravo pot iz kotla. Postopek izgorevanja nadzorujemo z modularno regulacijo Lambdatronic, ki jo lahko nadgradimo na več mešalnih ogrevalnih krogov, solarno regulacijo, akumulator tople vode, itd.
Fröling je razvil koncept čašastega gorilnika, ki zagotavlja optimalno izgorevanje pelet v kurišču in nemoteno dovajanje energenta. Za najboljši prenos toplote skrbi turbolator, ki je vgrajen vpokončni izmenjevalec toplote. Le-ta se čisti popolnoma avtomatsko, ostanke od čiščenja in pepel iz zgorevalnega prostora pa nato avtomatsko odstrani polž v premično posodo ali predal za pepel. Dovajanje pelet v kotel poteka popolnoma avtomatsko, in sicer preko polža ali s pomočjo univerzalnega sesalnega sistema. Oba sistema odlikuje izredna zanesljivost, enostavna montaža in varnost. Fröling je razvil tudi edinstven sistem protipožarnega varovanja. Dvoprekatna protipožarna zvezda nepredušno zapre povezavo med skladiščem pelet in kuriščem ter tako zagotavlja najvišjo možno varnost in komfort, Kotli na lesne pelete so zaradi lastnosti peletov primerni predvsem za urbana naselja. Prednost peletov v primerjavi s sekanci je, da je njihova kurilna vrednost večja, zato je skladišče pelet lahko manjše, transport in pakiranje pa sta enostavnejša. Kotli na pelete Fröling zagotavljajo tudi izredno visok izkoristek (do 93%), zato je poraba goriva zelo majhna. Z vsemi dodatnimi vprašanji se lahko obrnete na nas in z veseljem vam bomo svetovali.
Jernej Prodnik
SLIKARSKI EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2006
Praznik čopičev in platen
EX tempore je utečena prireditev, ki skrbi tudi za študijski naboj, kar sodelujoče še dodatno motivira (foto: EMS)
S petkovim odprtjem razstave v prostorih mozirske osrednje knjižnice so sklenili 12. študijske dneve Ex tempore Mozirski gaj, na katerih je sodelovalo 11 slikarjev iz različnih krajev Slovenije. Gonilna sila vsakokratnega srečanja likovnih ustvarjalcev je Kulturno društvo Jurij oziroma njegov predsednik Jure Repenšek, ki s pomočjo mozirskih inštitucij in raznih sponzorjev skrbi, da se umetniki z veseljem vračajo v Mozirje. Razstavo je odprl župan Ivan Suhoveršnik, spremljajoči program pa je izvajal Trobilni kvintet.
Po njegovih besedah je Ex tempore utečena prireditev, ki, za razliko od podobnih srečanj, skrbi tudi za študijski naboj, kar sodelujoče še dodatno motivira. Vendar ne gre samo za ustvarjanje, za Repenška je enako pomembno druženje in še posebej dialog med sodelujočimi. Mozirsko druženje slikarjev je torej po vsebini predvsem plemenito
poslanstvo, karje potrdila tudi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Zmotno je razmišljati, da likovnik potrebuje samo motiv. To je le nekakšna iztočnica za tkanje oseb-nih vtisov, za sestavljanje prepričljive in trdne notranje zgradbe, kije ne premore vsako likovno delo, ampak le to, ki ga lahko označimo
za umetnino. Umetnik ni obrtnik, ki bi se posluževal določenih vzorcev, znanih oblik in receptov, čeprav ustvarja po določenih receptih,« je pri predstavitvi razstave med drugim povedala Stibilj Šajnova in poudarila, da vsakdo izmed avtorjev ustvarjalni recept podredi svojemu načinu likovnega izražanja, iskanju
svojim izostrenim zahtevam in šele na takšen način nastanejo unikatne stvaritve.
Izhodišče v letošnji zaključek mozirskega likovnega izražanja je bila zanimiva razprava na temo umetnost, čustva, razum, katero je vodil redni profesor na akademiji za likovno umetnost dr. Jožef Muhovič. V kompleksni razpravi je bilo izraženih nekaj zanimivih ugotovitev, med drugim: čustva se ne more priporočati - nihče ne more ukazati, da se je potrebno na sliko oziroma stvaritev odzvati emocionalno. Emocije, kijih producira umetnost, so avtohtone -občutja in doživetja lahko doživiš samo tam. Ob tem je Muhovič poudaril, da v umetnosti nastopajo čustva in razum, narobe je, kadar stvari med seboj mešamo. Vsak umetnik mora ugotoviti - vedeti, kdaj mora vstopiti razum, enako mora vedeti, kdaj je potrebno pripraviti prostor čustvom.
Savinjčan
DRUŠTVO SLAP
Nove resnice o jeseni življenja Vinka Šmajsa
Profesor Vinko Šmajs je knjigo Tudi jesen je lepa posvetil predvsem starejši generaciji bralcev (foto: Marija Šukalo)
Kulturno društvo Slap je sredi novembra pripravilo srečanje ljubiteljev iepe slovenske besede pod naslovom Martinova pesem. Na njem se je v prvem delu predstavil mentor društva, profesor Vinko Šmajs, s knjigama Sonce mojega življenja in Tudi jesen je lepa, ki sta izšli pred časom, drugi del pa je bii namenjen članom društva, amaterskim piscem in pesnikom ter njihovi prozi in poeziji.
Sonce mojega življenja je knjiga črtic, kije razdeljena na tri poglavja: Mladost, V šolo in iz šole - odločitve mladih in zrelih letter V luči večnosti. izdalo in založilo jo je Društvo Mohorjeva družba iz Ljubljane. Spremno besedo je prispeval Matija Remše, kije prepričan, da Vinko Šmajs piše svojevrstno z vtisi v prebliskih in refleksijah, s katerimi skače iz svoje sedanjosti v preteklost in zopet nazaj. Pri tem pa navrže misli ali kake druge slutnje ob vprašanjih, ki se mu pri tem zastavljajo. Piše otem, karga vznemirja danes ali tisto, kar ga je v preteklosti dotaknilo in zaznamovalo.
Šmajsova knjiga črtic Tudijesen je lepa - če že ne najlepša je izšla v delni samozaložbi ob pomoči velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Spremno besedo zanjo so prispevali mag. Jelka Fužir, Ivo Stropnik in profesorica dr. Ana Krajnc. Slednja je prepričana, da je človek, ki sproti odkriva lepote svojega življenja, vedno srečen. Ne joka
za tem, karje bilo in kar je minilo, ampak s polnimi rokami zajema iz vsega obstoječega. Prav to je tudi čutiti v vseh avtorjevih črticah. Po njenem mnenju ta dokazuje, kako lahko tudi starejši človek sredi življenja in med ljudmi ohranja svojo srečo. Poleg prijetnega branja pa knjiga Tudi jesen je lepa ponuja možnost za učenje in spoznavanje
novih resnic o »jeseni življenja«.
O svoji knjigi 82-letni Vinko Šmajs, rojen v Parižljah pri Braslovčah, zatrjuje, da je knjiga posvečena predvsem starejši generaciji bralcev. »Rad bi, da knjigo sprejmejo kot namig, da je v zadnjem starostnem obdobju potrebno upati in vztrajati,« je med drugim dejal upokojeni profesor, ki danes dela in živi v Velenju.
Večer so poleg predsfavilve knjig zapolnile tudi črtice, kijihje predstavil sam Šmajs, ter prijetne pesmi o vinu in martinovanju. Te so prebrali amaterski pesniki in pisatelji, ki bodo naslednje leto proslavili že deseto obletnico delovanja društva Slap.
Marija Šukalo
Biti ubog in zadovoljen je bogastvo, dovolj veliko bogastvo.
(William Shakespeare)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Gasilci zaključili tečaj za vodje skupine
V Gornjem Gradu sov nedeljo iz- Tečaja, kije obsegal teoretičen in ob Dreti, Bočne in Gornjega vedli zaključno vajo za ude- praktičen del, se je udeležilo 22 Gradu; ležence tečaja za vodje skupin. gasilcev in gasilk iz PGD Šmartno Po besedah pomočnika poveljni-Jfi®	ka za izobraževanje pri Gasilski
*	zve z i^Z g o r n j e a vi n j^ ke^d o H n e
ocenjuje, da so tfecajniki uspešno obvladali izobraževanje, kar jim daje kvalitetno podlago za morebitno nadaljnje izobraževanje za nižje gasilske častnike.
Savinjčan
Gasilke po znanju in spretnosti v ničemer ne zaostajajo za moškimi (foto: EMS)
Udeleženci tečaja za vodje gasilskih skupin so pokazali precej znanja in izurjenosti tako v teoretičnem kot praktičnem delu izobraževanja
(foto: EMS)
BREZJE NAD MOZIRJEM
Pri Matjažu stoji aovo gospodarsko poslopje
22.	januarja letos je zagorelo gospodarsko poslopje pri Matjažu na Brezju. Gospodar Milan Ostervuh je takrat ostal brez mnogih strojev in krme za živino, ki pa so jo sosedje še pravočasno rešili. Poslopje je bilo popolnoma uničeno in potrebno rušenja. To nedeljo pa so mnogi prostovoljci na streho novega gospodarskega poslopja položili še zadnji strešni zidak.
Prostovoljci so to nedeljo na streho novega gospodarskega poslopja Milana Ostervuha položili še zadnji strešni zidak
DOBLETINA
Igra narave
Na Birševi domačiji v Dobletini pri Nazarjah je bil Franci Praznik ne malo presenečen, koje na deponiji v bližini hiše odkopal hren dolg več kot 130 centimetrov in težak 1,7 kilograma. Po Praznikovih besedah je ta rasel nekaj manj kot pet let, preden so ga izkopali. Tudi listi, ki so nad zemljo opozarjali na korenino velikanko, so bili zelo košati in bistveno večji od drugih, vendar sojih poleti pokosili.
Pri Birsih se lahko pohvalijo šez enim velikanom. Na njivi jim jezrasla pesa, ki je tehtala 6,3 kilogramov, dolga pa je bila 85 centimetrov. Medtem ko bodo Birševe kuharice hren porabile v decembru za različne kulinarične dobrote, pa je pesa že končala v želodcih domačih prašičev.
Marija Sukalo
Milan Ostervuh v nesreči, ki ga je prizadela, ni ostal sam. Mnogi sosedje in prijatelji od blizu in daleč so priskočili na pomoč, da bi posledice nesreče čim prej sanirali. S prostovoljnimi prispevki se je zbralo nekaj prepotrebnih finančnih sredstev, razumevanje pa je pokazalo tudi več institucij. Na prvem mestu Občina Mozirje z županom Ivanom Suhoveršnikom, kije iz proračuna namenil sredstva za nakup opeke. Za leseno ostrešjeje poskrbela krajevna skupnost, za strešno kritino pa ZKZ Mozirje z direktorjem Andrejem Presečnikom. Posebna zahvala gre Zidarnom in Lopatnekom, ki so projekt ves čas spremljali in
skrbeli za nemoten potek.
Pri Matjažu so se ob vsakem delu zbrali domači, ki so mnoge ure svojega časa preživeli ob vihtenju lopat, krampov, z motornimi žagami v rokah, zžulji in znojem na obrazih. Ob tem je Milan zagotovo lahko spoznal, da v nesreči, ki se mu je pripetila, resnično ni ostal sam. Pred njim je še veliko dela, da bo gospodarsko poslopje dobilo končen videz in da se bo iz njega znova slišalo kravje mukanje. Kljub temu je prvi korak storjen, saj je nova zgradba pod streho, prostori v njej pa suhi.
Benjamin Kanjir
NAJ ATLETINJA LETA MAJA MIHALINEC IZ MOZIRJA
Trdo delo in veliko odrekanja
V to, da je atletika kraljica športov, verjame tudi še ne sedemnajstletna Mozirjanka Maja Mihalinec, dijakinja 3. letnika prve celjske gimnazije, ki se je zapisala teku na kratke proge. S svojo vztrajnostjo in delavnostjo je v treh letih, od kar trenira pri velenjskem atletskem klubu ob trenerju Borisu Šalamonu, vidno napredovala in letos postala celo najhitrejša mlada Slovenka, saj je tako v teku na 100 metrov z rezultatom 11,72 kot teku na 200 metrov s časom 24,09 postavila državna rekorda.
DRŽAVNA PRVAKINJA
»Za šport sta naju s sestro Katjo navdušila starša, mama Damijana in oče Vito, ki sta bila v mladosti strastna odbojkarja. Tudi sama sem sprva trenirala odbojko, a v sedmem razredu so rezultati testiranja pokazali, da sem lahko uspešna tudi v atletiki,« pravi Mozirjanka Maja in zatrjuje, da imajo za športnike, združene v enem oddelku, in za njihovo delo, profesorji razumevanje. Predvsem zaradi dolgih odsotnosti od pouka zaradi obveznosti in nastopov je napovedano tudi preverjanje snovi in določeni datumi testov. Poleg tega so dijakom na voljo tudi ob dodatnih urah, če v rednem delu ne razumejo snovi.
Mlada atletinja trenira tek na 100 in 200 metrov, pozimi pa v dvorani na 60 metrov. Letošnja zimska sezona je za tekačico, ki nastopa v mlajši mladinski in mladinski kategoriji, zelo uspešna. V teku na 60 metrov je postala državna prvakinja v obeh starostnih kategorijah in s časom 7,61 postavila celo dvoranski državni rekord.
USPEHI TUDI V TUJINI
Posebno doživetje je bilo za mlado športnico Evropski olimpijski festival za mlade v italijanskem Lignanu, kjer je v hudi konkurenci prišla v finale in osvojila dvanajsto mesto, ekipa štafete 4x100 metrov pa je z njeno pomočjo pristala na petem. »V Italiji smo v olimpijski vasi bivali športniki iz vseh evropskih držav. Da bi maksi-
malno poskrbeli za našo varnost, smo bili zelo zastraženi. Brez akreditacije nisi mogel nikamor. Imeli smo celo svojo plažo,« o svojih popotovanjih, ki so povezani s trdim delom, pripoveduje Mihalinčeva.
Maja Mihalinec je v kategoriji mlajših mladink postala Naj atletinja leta
(foto: Marija Šukalo)
»Drugače pa je bilo v Maroku na svetovnem prvenstvu. Tam smo bili nastanjeni v različnih hotelih. No, ob napornih treningih in nastopih smo imeli tudi čas za spoznavanje maroške kulture in ljudi. Posebej so me navdušili njihovi bazarji, kjer je mogoče kupiti za zelo nizko ceno izdelke iz kameljega usnja in srebra.«
Na letošnjem nastopu na svetovnem prvenstvu v Pekingu avgusta pa je žal imela nekaj smole in se poškodovala. Zaradi poškodbe hrbta se ni uvrstila v polfinale. Kljub temu Maja pravi, da je svoj cilj dosegla že z uvrstitvijo na prvenstvo v teku na 100 in 200 metrov. Kljub poškodbi pa je nastopila v štafeti 4x100, kjer seje njena ekipa uvrstila na 17. mesto in s časom 46,09 izboljšala tudi državni rekord. Skozi vso sezono je Mihalinčeva sodelovala na mitingih mednarodne atletske lige, kjer seje redno uvrščala med prve tri. Njeni rezultati so botrovali tudi naslovu Naj atletinja leta.
C1U - UVRSTITEV NA EVROPSKO PRVENSTVO
»To je zame največja nagrada, saj je dokaz, da sem na dobri poti. Obenem pa je to spodbuda za trdo delo, ki terja veliko odrekanj,« pravi Maja, ki je v juniju s člansko reprezentanco Slovenije nastopila tudi v evropskem pokalu v štafeti 4x100 metrov v prvi ligi B skupine v Solunu. In z njeno pomočjo so tekačice uspele ostati v ligi. Mlada Mihalinčeva upa, da bodo njeni nastopi za člansko reprezentanco postali stalnica. S slovensko nacionalno člansko ekipo za sprint in ovire se namreč v začetku decembra odpravlja na priprave na Kanarske otoke. Njen cilj v prihajajoči sezoni pa je uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Velikokrat ima tudi malo treme, pred veliki tekmami pa je prisotno tudi malo strahu. Med veliki imeni športa ne išče svojih vzornikov, temveč poskuša njihove najboljše lastnosti združiti v celoto in se jim kar najbolje približati. S športom želi biti povezana tudi v prihodnosti, v kolikor ne bo prišlo do kakšnih poškodb.
Treningi in tekme pa od Maje zahtevajo popolno predanost, tako da ji za učenje in prosti čas ostaja le malo časa. Kolikor pa ga ostane, se rada sprosti ob televiziji ali računalniku. Še vedno rada poseže tudi po odbojkarski žogi in se poda na mivko.
Marija Šukalo
Andrej in Simon
Kum prej
Ko sem upihnil prvo svečko, pomasal si Andrej mi ti, zdaj, ko upihnem tretjo svečko, pihal bom kar sam za tri.
Andreju za god in Simonu za rojstni dan želi veliko zdravih, veselih, srečnih in razposajenih dni
babica
ùntici MW
Luciji
Ne želim, da se ti izpolnijo vse želje, sanje in upi, ker potem ne boš več želela, sanjala in upala. Želim pa, da se ti izpolni toliko želj, sanj in upov, da boš srečna.
Vse najboljše za tvoj rojstni dan!
Tvoj Blaž
RADIO GOLD
Savinjski vai
www.radiogoldi.si p	106 2 Ml
m
DVORANA KZ PETROVCE
JAVNA RADIJSKA ODDAJA
2. DECEMBER 2006
Od 9. do 15. ure oddaje Radk	v two
11.00	PIHALNI ORKESTER Glasbene šole Risto Savin Žalec
12.00	ANSAMBEL KRAJCARJI
Od	15. ure dalje številni
NATALIJA VERBOTEN S SKUPINO ALLEGRO, NUŠA DERENDA, TURBO ANGELS, WERNER, BRIGITA ŠULER, MIRNA REYNOLDS, SKUTER, DOMEN KUMER, BOŠTJAN KONEČNIK, Mr.DEE, MAJDA PETAN, AVE, TANJA ŽAGAR, A JE TO, MATJAŽ ROMIH, HAPPY BAND, UROŠ PERIČ, BABY TWINS, KVINTET DORI, ZAKA PA NE, DUO AMOR, DUO PETI AS, DANI GREGORC...
VSTOPNINE NI - VABLJENI
ČAKAJO VAS BOGATE NAGRADE NAŠIH SPONZORJEV!
BISERKA POVŠETAŠIĆ,
nepremičninska posrednica z licenco
Ko sem se pred kratkim pogovarjala z nepremičninskim kolegom iz ZDA, se nisem mogla nehati navduševati nad tamkajšnjo prevladujočo prakso. Najprej vlada med agencijami dokaj trd in krvav boj, da pridobijo stranko (bodisi naročnika bodisi kupca nepremičnine), potem pa se med njimi začne široko področje sodelovanja.
Ne dogaja se kot pri nas, najbolj izrazito je to v prestolnici, ko eno stanovanje trži najmanj deset agencij, pa še zasebnik na koncu. To je čista loterija, koga bo poklical poten-
MARIJA JURAK TROGAR
svetovalka za prehrano
»Gospod se v ličnem tičku pelje, a trebuh melje kislo zelje,« je v šestdesetih letih zapisal Janez Menart. Ta epigram je izpostavil kislo zelje kot simbol varčevanja. Danes je kislo zelje pridobilo potrebno slavo, a še vedno ima več ljudi raje meso, kije glavno beljakovinsko živilo. Lahko pa ugotovimo, da spodbujanje porabe mesa za človeštvo ni imelo samo želenih posledic.
Visokorasli mišičasti organizmi nimajo kaj večje garancije za zdravo starost kot povprečni, veliko ljudi trpi za putiko in povečanim holesterolom, od aktivnosti posameznega organizma in njegovega metabolizma je odvisna dobra poraba beljakovin, ki se neodvisno od naše volje lahko spreminjajo celo v maščobe. Hiperprodukcija mesa je verjetno tudi ra-
(Ne) red na nepremičninskem trgu
daini kupec. Lahko se zgodi, da si bo isto nepremičnino ogledal tudi večkrat v organizaciji različnih agencij. To ni edina pomanjkljivost našega nepremičninskega trga, kjer zakonodaja nalaga predvsem obveznosti nepremičninskim agencijam, ob tem pa se lahko z nepremičninskim trgom tako rekoč vsakdo ukvarja.
Popis nepremičnin bo svojevrsten prispevek k ureditvi nepremičninskega trga, njegovi večji preglednosti in predvsem priložnost, da bodo tudi agenti bolj relevantno seznanjeni z nepremičnino, ki jo tržijo. Vprašanja potencialnih kupcev o tem, kdaj je bila obnovljena streha, kdaj in s kakšnim materialom je bila obnovljena kopalnica, kdaj so zamenjali stavbno pohištvo ... so bila zdaj le približki pravim odgovorom.
Mislim, da se stvari obračajo na bolje, in se ne strinjam povsem s kritiki aktualnega popisa nepre-
mičnin, ki zakonodajalcu očitajo, da ni predvidel možnosti preverjanja podatkov, ki jih bodo za svoje nepremičnine navajali lastniki. In tako med ljudmi pogosto slišimo opazke v stilu: »Le kako in kdo mi bo dokazal, kdaj sem zadnjič zamenjal instalacije v kopalnici, kdaj sem obnovil centralno kurjavo ...?!« Med tovrstnimi ljudskimi pripombami se mi zdijo najbolj relevantne tiste glede površine, saj pri večini še prevladujejo nekdanji IUS standardi. Država je izbrala bližnjico in bo za odmero davka želela predvsem uporabno površino (brez balkonov, teras, shramb, kleti, kurilnic, garaž).
Začetek je nujen, od tod dalje pa bo treba sproti in nadzorovano spremljati vse podatke o neki nepremičnini. Danes utopična želja marsikaterega agenta je, da ob vstopu v večstanovanjsko stavbo pri upravniku pridobi knjižico z vsemi relevantnimi podatki o obnovitvenih in vzdrževalnih delih stavbe.
To, kar nas navadne smrtnike najbolj vznemirja, pa je seveda zveza med popisnimi podatki o naših nepremičninah in predvidenim davkom na nepremičnine. Ta neizogibno prihaja, menda pa ne bo strah in trepet. Po naj novejši različici iz strokovnih davčnih krogov davek na nepremičnine lastnikov ne bo obremenil bolj kot sedanje dajatve. Nadomestil naj bi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in davek občanov v delu, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin. Omenja se davek v razponu od 0,3 do odstotka prodajne vrednosti nepremičnine.
Kot relevanten se mi zdi tudi tisti del osnutka zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva, da bi občina lahko naložila lastniku od 50 do 200 odstotkov višji davek, če svoje nepremičnine ne bi vzdrževal. Da, tudi občine si lahko malce opomorejo, če se bodo odločale za gradnjo novih stanovanj, saj bo davek prihodek občin.
Nujnost beljakovin
zlog za bolezen norih krav, ptičjo gripo in povečano zakisanosttal, ki siromaši vsebnost mineralov v doma pridelani zelenjavi.
Osnovne gradbene enote beljakovin so aminokisline. Teh je znanih okrog trideset, dvajset jih potrebuje za življenje tudi človek in kar osem izmed njih bi naj bilo esencialnih, torej življenjsko pomembnih. Znanstveniki pravijo, da jih človek sam ne more sintetizirati, zato jih mora dobiti z beljakovinsko hrano živalskega in rastlinskega izvora.
Enostavne beljakovine ali proteini so zgrajeni iz samih aminokislin. Sestavljene beljakovine ali proteidi pa nastanejozbiosintezoaminokislinin nebeljakovinskih komponent. Biološka vrednost beljakovin (BVB, v %) nam pove, koliko človeku lastnih beljakovin lahko naš organizem zgradi iz določenih rastlinskih ali živalskih beljakovin inje pogojena z vsebnostjo esencialne aminokisline, kije imajo določene beljakovine najmanj.
V idealnih pogojih bi imele najvišjo BVB mlečne in jajčne beljakovine (preko 90 %), vendar v organizmu idealnih pogojev ni, zatoje BVB nižja. BVB v hrani lahko bistveno izboljša-
mo s kombiniranjem živalskih in rastlinskih beljakovin.
Podobno kot pri ostalih sesalcih 15 do 20 % naše telesne mase tvorijo beljakovine, ki opravljajo zelo pomembne naloge: gradijo telo, so sestavine encimov in hormonov, nosilci genetskih zapisov in sestavine protiteles, ki nas ščitijo pred boleznimi. Pravijo, da so najpomembnejša hranilna snov, a ne pozabimo: brez vode ni življenja. Kri ni voda, je pa v veliki meri iz vode in prenaša po vsem telesu aminokisline in razgradne produkte drugih hranilnih snovi, ter seveda kisik.
Dnevno potrebujemo od 0,8 do 1 g beljakovin na 1 kg telesne teže, od tega bi naj več kot polovico dobili iz hrane rastlinskega izvora, tretjino pa iz hrane živalskega izvora. Izčrpani organizmi, otroci, nosečnice, porodnice, športniki potrebujejo več beljakovin. Pri presnovi beljakovine nastopajo tudi kot vir energije, enako kot sladkorji da 1 g beljakovin 17 kJ energije.
Beljakovine so zelo občutljive na temperaturo. Telesno temperaturo nad 39 °C moramo zbijati, ker pri 42 °C beljakovine že denaturirajo (nepovratno spremenijo strukturo) in
tako lahko nastanejo na organizmih nepopravljive poškodbe. Pri otrocih nas na resnost stanja včasih opozorijo vročinski krči.
OMNIVORI ALI VEGETARIJANCI?
Omnivori jedo vse, torej živila živalskega in rastlinskega izvora. Veliko je raznih teorij, ki razlagajo, da je človek bolj rastlinojed ali bolj mesojed. Vegetarijanci ne jedo mesa in živil iz toplokrvnih živali. Vegani jedo izključno rastlinska živila.
Glede na to, da nam sedanji način življenja v skupnosti omogoča izobilje raznovrstne prehrane, se moramo sami odločiti, kaj in kako bomo jedli. Vendar pravočasno spoznajmo dejslva, razmislimo in testirajmo svoj organizem, da ne bomo prepozno ali nikoli ugotovili, kaj nam ustreza in zagotavlja potrebno mero zdravja. Pogosto človeka strezni šele rak ali kaka druga težka bolezen pri njem in bližnjih. Ne dopustimo, da bi bili le stroj, ki golta ponujeno hrano in kot taki le orodje za doseganje kapitalskih dobičkov v globalizirani živilsko predelovalni in farmacevtski industriji.
VIDLJIVOST - KLJUČNI ELEMENT PROMETNE VARNOSTI
Praktični nasveti za boljšo vidljivost v zimskem času
ČIŠČENJE STEKEL
Naj postane vaša redna navada. Le dobro očiščena stekla zagotavljajo dober pregled nad dogajanjem v okolici avtomobila. Če poskrbimo še za pravilno nastavitev šob za pranje stekel, bo jasen pogled zagotovljen na daljši rok.
LUČI
Naj bodo vedno očiščene. Pri navadnih žarometih je dobro zamenjati žarnice za premium modele, ki zagotavljajo do 30 odstotkov več svetlobe na cestišču.
ZAMRZNJENO SPREDNJE STEKLO
Rešitevje v pokrivanju stekel. Kartona in ostalih vrst papirja ne priporočam, ker se rad prilepi na steklo. Če so stekla že zamrznjena, jih poškropimo z odmrzovalnim sprejem. Grobo drgnjenje s trdimi plastičnimi predmeti lahko poškoduje steklo.
ROSNA STEKLA
Vlaga v avtomobilu je nadležna stvar. Skušajte se je znebiti z dobrim zračenjem ali odstranjevalci vlage. Klimatska naprava suši zrak, vendar pozimi deluje le do 5 stopinj Celzija. Pomembna je pravilna
ODMRZOVANJE ZADNJE ŠIPE
V ta namen uporabljamo gretje. Če gretje ne dela zaradi pretrganih grelnih žičk, svetujem popravilo na servisu, lahko pa se ga lotite tudi sami, kajti ni zelo zahtevno.
nastavitev pihanja zraka na prednjo šipo. Ostale šobe zapremo, dokler se vetrobransko steklo ne odrosi.
BRISALCI
V zimskem času, ko so dnevi kratki, hitro ugotovimo, da nam metlice brisalcev ne obrišejo celotne pov-
ršine vetrobranskega stekla. Priporočam zamenjavo, vendar pozor -če je mogoče zamenjati samo gumice, je to precej ceneje kot menjava kompletnih metlic.
TEKOČINA ZA PRANJE STEKEL
V zimskem času tekočini za pranje stekel dodajamo dodatke, ki varujejo proti zmrzali. Upoštevajte priporočeno mešalno razmerje z vodo. Preizkusite izdelke različnih proizvajalcev, saj nekateri dodatki na steklih puščajo meglico, ki ovira jasen pogled na cestišče, zlasti v nočnih urah.
PRANJE
AVTOMOBILA POZIMI
Pogosti obiski avtopralnice v zimskem času niso namenjeni le lepoti vašega jeklenega konjička, ampak zagotavljajo tudi boljšo vidljivost in prepotrebno odstranjevanje soli, ki jo »pobiramo« po cestah.
Igor Pečnik
ZATO SKUPAJ POIŠČIMO TA ČAR V VESELEM »GLASBENEM VIHARJU«
V	NEDELJO, 10. DECEMBRA 2006,
OB 17.00 URI
V	DOMU KULTURE V NAZARJAH.
Razveseljevali nas bodo člani Mešanega pevskega zbora KD Nazarje, zbor Nazaret, Mladinski pevski zbor 05 Nazarje, plesna skupina 05 Nazarje, učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje ter skupini S.P.A.J.T. in Black summer.
Prireditev bo povezoval Nejc Slapnik!
Predprodaja vstopnic: papirnica Bohač, muzej Vrbovec in knjižnica Mozirje
Vstopnina 1.000 SIT
V	imenu Kulturnega društva Nazarje
VLJUDNO VABLJENI!
ZAHVALA
Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji je v mesecu oktobru 2006 uspešno zaključilo s prenovo strehe na gasilskem domu. Ob tem se želimo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi za nas izredno pomembnega projekta.
Naša zahvala še zlasti velja Stanetu Korenjaku, Jožetu Prislanu, Alojzu Detmarju, Stanku Tiršku in Jožetu Rajterju iz Poljan; Jožetu Podlesniku in Ivanu Prislanu z Dol Suhe ter Milanu Novaku z Rečice, ki so brezplačno darovali les, sekaču Jožetu Šimencu iz Poljan ter Gozdnemu gospodarstvu Nazarje za vsestransko pomoč.
Brez vas ter ostalih neimenovanih dobrotnikov in članov društva, ki ste aktivno sodelovali pri obnovi celotne strehe gasilskega doma, bi delo težko zmogli.
Zato se vsem iskreno zahvaljujemo!
Predsednik PGD Rečica ob Savinji Vinko JERAJ
Naročnik oglasa: PGD Rečica ob Savinji
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Predstavitev poklicev v turizmu
Izbirni predmet turistična vzgoja imamo na OŠ Nazarje vsak drugi petek 7. in 8. šolsko uro. Kljub temu ga učenci radi obiskujemo, saj veliko časa preživimo na terenu, sicer pa v razredu počnemo kaj zanimivega.
Eno takšnih ur smo imeli pred nedavnim, ko so nas obiskali učitelji in učenci Šolskega centra Velenje. Predstavili so nam nekaj programov, ki so tako ali drugače povezani s turizmom. Uro so skoraj v celoti vodili dijaki, profesorji sojih le dopolnili, kjer je bilo potrebno.
Uvod sta naredili dijakinji četrtega letnika, ki sta nam predstavili program turistični tehnik. Tako smo iz prve roke izvedeli vse, kar se na šoli zanimivega dogaja tekom štiriletnega izobraževanja. Še bolj pa smo uživali v predstavitvi dijaka Matjaža,
ki se je odločil za program gostin-sko-turistični tehnik. Pripravil nam je koktejle iz različnih sokov in sirupov ter nas spodbudil k aktivnemu sodelovanju. Za slikovit opis pa je poskrbela dijakinja Tina, ki nam je prinesla celo fotografije, skozi katere smo si lahko predstavljali, kaj počno dijaki tega programa.
Vsem nam je bilo všeč to, da so bili v ospredju dijaki s svojimi izkušnjami in priznati moramo, da je bila predstavitev zanimiva, saj so se nanjo dobro pripravili.
Tina Šporin, 9. a
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
MIKLAVŽEV VEČER
ki bo v torek,
5. decembra 2006;
ob 17. uri na trgu na Rečici.
Miklavževe bone po 1.000 tolarjev (DISEUR) dobite v trgovinah ZKZ MERCATOR in ULTRA na Rečici.
Vssstsst
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne fepuhe *
VRTEC MOZIRJE
Mozirski kekti
Med mnoge krožke, ki se letos izvajajo v vrtcu Mozirje, spada tudi planinski krožek, ki ga vrtec organizira skupaj s Planinskim društvom Mozirje po vodstvom mentorice Irene Škulj. V krožek je vpisanih 24 otrok, starih od štiri do pet let.
Letos so v programu štirje pohodi, prvi pa je bil drugo novembrsko soboto čez Brdo na Brezje. Pohodniki smo si nadeli ime kekci, po poti pa smo prepevali našo himno:
Mi pa gremo v planine, nahrbtnik si oprtamo, da bi nam še lepše b'lo, pesem si zapojemo.
Ko na cilj vsi pridemo, prav pošteno lačni smo, a po mal'ci se veselo nazaj domov odpravimo. Spremljali so nas starši otrok in Zala Acman ter g. Bizjak iz Planinskega društva Mozirje. Vsem se ob
tem najlepše zahvaljujem. Planinski krožek ne krepi samo gibalnih sposobnosti, ampak otroci pridobijo tudi veliko koristnih planinskih informacij. Dan je minil v prijetnem vzdušju in vsi skupaj se že veselimo naslednjega zimskega pohoda.
Mentorica Irena Škulj
Med pohodom na Brezje so malčki spoznali veliko novega
VARNO NA POTI V IN IZ ŠOLE
Izjemen odziv prvošolčkov
Ob začetku novega šolskega leta so na Policijski upravi Celje v okviru akcije Varno na poti v in iz šole za najmlajše, ki so prvič prestopili pragove šol, pripravili več preventivnih aktivnosti. Med njimi so bile tudi pobarvanke, ki sojih razdelili v prvih šolskih dnevih. Slednje so najmlajšo šolsko populacijo na enostaven in predvsem zabaven način seznanjale z osnovnimi pravili obnašanja v prometu.
Pobarvanka je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem, kije bil namenjen barvanju, so otroci spoznavali nekatera prometna pravila, v kupončku pa sta bili zastavljeni še dve nagradni vprašanji, na kateri je bilo treba odgovoriti. Odziv je bil izjemen, saj so od prvošolčkov prejeli 1.098 pobarvank z izpolnjenimi nagradnimi kupončki.
Zaradi velikega odziva so se organizatorji akcije odločili podeliti tudi več nagrad. Tako bo prvih dvajset izžrebanih prvošolčkov prejelo kolesarske čelade, dvanajst pa jih bodo razveselili s kresničkami, trakovi in obeski za ključe, baloni ter zloženkami.
Žreb nagrajencev je že bil opravljen. Z območja Policijske postaje Mozirje je bilo izžrebanih pet prvošolčkov. Štirje bodo prejeli kolesarsko čelado, eden pa bo prejel vrečko s preventivnim materialom. Dva prvošolčka, ki sta bila izžrebana, obiskujeta pouk v Nazarjah, po eden pa je iz Mozirja, Rečice ob Savinji in Luč. Vsi izžrebani prvošolčki bodo nagrade prejeli v naslednjih dneh, ko jih bodo na njihovih šolah obiskali vodje policijskih okolišev.
Benjamin Kanjir
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Uspešni nastopi odbojkaric
Starejše deklice odbojkarskega kluba KLS Ljubno so uspešno nastopile na dveh turnirjih, ki sta potekala v Črni na Koroškem in v Šoštanju, Na prvem so ljubenske odbojkarice premagale gostiteljice iz Črne in ekipo Kajuh Šoštanj, obe z rezultatom 2:0, Na turnirju v Šoštanju pa prav tako
niso ničesar prepustile naključju in brez težav premagale domačinke z 2:0, z enakim rezultatom pa so opravile tudi z vrstnicami iz Slovenj Gradca, Z uspešnimi nastopi so se odbojkarice KLS Ljubno povzpele na prvo mesto v svoji tekmovalni skupini.
Franjo Atelšek
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 1. kroga:
Pivovarna Laško : Odgovor 77:42, Restavracija Sajovic : Kamn. Vogrinec 77:71, GG Steklarstvo : Brglez.com 55:62, Pizzeria 902 : ŠK Žalec 79:82, Firax.si : Celje 50:89.
Rezultati 2. kroga:
Firax.si : Pivovarna LAško 48:73, Brglez, com : Pizzerija 902 69:74, Celje : ŠK Žalec 67:62, Odgovor : Restavracija Sajovic 68:71, Kam-
noseštvo Vogrinec : GG Steklarstvo 67:65.
Vrstni red po 2. krogu:
1. Veterani Pivovarna Laško 4,2. Celje 4,3. Restavracija Sajovic Gomilškom 4. Pizzeria 902 Gornji Grad 3, 5. Brglez.com Polzela 3,6. Študentski klub Žalec 3, 7. Kamnoseštvo Vogrinec 3, 8. GG Steklarstvo 2,9. Odgovor 2,10. Firax.si Založe 2.
UM
ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE in
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Vabita na
TURNIR V ODBOJKI
L I	“Tftx
rr	
t_L_	~ Pfm M
Oj	joSf j
	
ZA POKAL KLUBA ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
KRAJ:	športna dvorana Nazarje
DATUM: sobota, 2. december 2006	
URA:	9.00 h - CEL DAN
	MOŠKE IN ŽENSKE EKIPE
	IZ VSE SLOVENIJE
KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA LUČE
Veterani Luč presenetljivi zmagovalci jesenskega
Lučki veterani so s svojini izkušenim pristopom, borbenostjo in uigranostjo zasluženo zmagali v krajevni ligi malega nogometa
Končan je jesenski del izredno dobro organizirane in po kvaliteti zelo močne krajevne lige malega nogometa v Lučah. Za nesporno prvovrstno presenečenje so poskrbeli lučki veterani, ki se kljub povprečju krepko preko 40 let ne dajo, s svojim izkušenim pristopom, borbenostjo in uigranostjo pa so se več kot enakovredno kosali z veliko mlajšimi in seveda toliko hitrejšimi tekmeci. Torej zaslužen jesenski
uspeh veteranov, s točko manj bodo prezimili favorizirani Gamsi, enak izhodiščni položaj za spomladanski del pa sta si priigrali ekipi Meluja in Jokerjev na tretjem, oziroma četrtem mestu.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Veterani 18, 2. Gamsi 17, 3. Melu
13,4.	Jokerji 13,5. Rogovileži 9,6. Šampinjoni 8, 7. Ojstrica 3, 8. Oboroženi zajci 0.
Franjo Pukart
JU-JITSU KLUB SAMURAJ IZ GORNJEGA GRADA
Samuraji uspešni tudi v tujini
Konec meseca novembra sta se odvijali dve pomembni tekmovanji v jujitsu, katerih so se udeležili tudi člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Od 17. do 19. novembra je na Nizozemskem v Rotterdamu potekalo člansko svetovno prvenstvo v ju-jitsu. Prvenstva se je udeležilo devet tekmovalcev iz Slovenije, med njimi tudi članica Ju-jitsu kluba Samuraj Barbara Virant.
Barbara je barve Slovenije uspešno zastopala v kategoriji članic do 55 kg. To je bil njen debi na velikih tekmovanjih. S svojimi borbami seje na koncu uvrstila na 9. mesto. Poleg večine evropskih držav so se prvenstva udeležili tudi tekmovalci iz Združenih držav Amerike, Taiwana, Dominikanske Republike, Kazahstana, Irana, Urugvaja in Mehike.
V soboto, 25. novembra, se je v Športnem centru Zadar odvijal mednarodni turnir v ju-jitsu, Zadar
Open 2006. Tekmovanja se je udeležilo okoli 130 tekmovalcev, kadetov in mladincev. V borbah so se pomerili Tadej Debeljak, Rok Pur-nat in David Stergar. V kategoriji kadetov do 73 kg sije Tadej Debeljak z odličnimi borbami v repasažu priboril bronasto medaljo. V kategoriji mladincev do 77 kg sta Samuraje zastopala David Stergar in Rok Purnat. David seje uvrstil na 5. mesto, Rok pa dve mesti za njim.
Tomi Stankovič
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Najvišji poraz v drugi ligi do sedaj
V sedmem krogu so Nazarčani gostovali v Ježici in imeli zelo slab dan tertako zabeležili najvišji poraz vzadnjih nekaj letih. Domačini so bili boljši v vseh elementih košarke, tako da Nazarčani možnosti za uspeh niso imeli.
Že v samem uvodu tekme je Ježica pokazala svojo moč na domačem terenu ter prepričljivo, in to kar za 16 točk dobila prvo četrtino. Gostje so igrali zelo slabo tako v napadu kot v obrambi in prav zato so priložnost dobili tudi mlajši ter neizkušeni igralci in jo dobro izkoristili. Kljubtemuje bilo to seveda premalo za preobrat. Ljubljančani so igrali hitro in atraktivno ter si že do odmora priigrali neulovljivih 24 točk prednosti.
Po polčasu so vsi pričakovali nekoliko boljšo igro Nazarčanov, a so ti ponovno storili preveč napakv napadu inizminutevminutolešeboljzaostajali.
Na koncu srečanja seje razlika ustavila pri visokih 47 točkah prednosti za Ježico, ki je s to zmago Nazarčane potisnila še mesto nižje na lestvici.
GENERALNI SPONZOR'
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30, v 3331 Nazarje_______,
Pri domačih seje izkazala celotna ekipa, saj je veliko igralcev prispevalo levji delež ktako visoki zmagi, pri nazorskih košarkarjih pa sta nekoliko izstopala le Vodončnik in I. Zakrajšek, ki sama seveda nista mogla rešiti tekme. Nazarčani sedaj odhajajo na gostovanje v Podčetrtek, kjerjih čaka trenutno petouvrščena ekipa na lestvici Terme Olimia.
RokTkavc
KD Ježica : KK Nazarje 103:56 (28:12, 26:18, 23:13, 26:13)
Ježica: Dvorana ŠRC Ježica. Sodnika: Aleš Juhart (Maribor) in Matej Sok (Kozje).
Tehnični komisar: Miloš Sabljič (Ljubljana).
KD Ježica: Brumen 15 (3-5), Degenek 2 (0-2), Lamovšek 15 (7-9), J. Kobilica, Žibert 5 (5-8), Jakič 9(1-1), A. Kobilica 11 (0-1), Ninkov9 (5-8), Prešeren 4 (2-2), Novšak 4 (2-2), Šuštaršič 12, Klinc 17 (6-6).
KK Nazarje: Ilič 1 (1-2), Skočič 1 (1-2), I. Zakrajšek 11 (5-6), Gračner 4 (0-2), M. Janko, Vodončnik 11 (2-2), Gelb 4 (2-2), Jevič 5 (3-4), Plaskan 4, Grebenšek 7 (1-4), Valenčak 6, M. Zakrajšek 2 (2-4).
Rezultati 7. kroga:
Tinex Medvode : Terme Olimia 102:69, Rogaška : Ruše 73:68, Lastovka - Vistra : Ilirija 76:86, Geoplin Slovan ml. : Prebold 128:71.
Lestvica po 7. krogu:
1. Rogaška 13,2. Tinex Medvode 13,3. KD Ježica 11,4. Ilirija 11,5. Terme Olimia 11,6. Geoplin Slovan ml. 10,7. Lastovka - Vistra 10,8. Nazarje 10,9. Ruše 9,10. Prebold 7.
PODROČNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA STAREJŠE DEČKE
*
Lučki nogometaši v četrtfinalu državnega prvenstva
Rdeča dvorana v Velenju je gostila področno prvenstvo osnovnih šol Slovenije v malem nogometu za starejše dečke, kjer so se ponovno izkazali učenci OŠ Blaža Arniča iz Luč. Pod vodstvom športnega ped-
agoga Rajka Rudnika so že na medobčinskem prvenstvu Zgornje Savinjske doline suvereno opravili s konkurenco, nič bolje pa se ni njihovim vrstnikom godilo na višjem, regijskem nivoju v Velenju.
Disciplinirana obramba, organ-
izirana igra in učinkovit napad so nesporne kvalitete, ki so mladim Lučanom prinesle ponovno uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva. V ekipi sta tokrat kot povezovalca igre še posebej blestela
kapetan Rok Ošep in Gregor Zamernik, za gole pa je skrbel najučinkovitejši strelec prvenstva Janez Robnik. Vsi ti so se s svojimi soigralci in mentorjem na koncu veselili zasluženega preboja v četrtfinale državnega prvenstva os-
novnih šol, kjerjih čakajo najboljše ekipe Pomurja, Posavja in Podravja. Če si želijo ponovnega uspeha izpred štirih let, ko so v polfinalu osvojili kar drugo mesto, se bo potrebno še kako korajžno spopasti z močno konkurenco, v uspešnost nastopov svojih fantov v nadaljevanju pa je še najbolj prepričan njihov športni pedagog in nep-
ogrešljivi trener Rajko Rudnik. Rezultati področnega prvenstva:
Gorica : Luče 0:1, Anton Aškerc : Mozirje 4:0, Luče : Mozirje 2:0, Anton Aškerc : Gorica 2:1, Gorica : Mozirje 2:1, Luče : Anton Aškerc 3:1.
Končna lestvica: 1. OŠ Blaža Arniča Luče 9,2. OŠ Anton Aškerc 6,3. OŠ Gorica 3,4. OŠ Mozirje 0.
Franjo Pukart
Blaž Selišnik, Rok Ošep, Gregor Zamernik, Žiga Plesnik, Rajko Rudnik (vodja ekipe). Čepijo: Jure Funtek, Tilen Kladnik, Domen Kladnik, Martin Moličnik, Andraž Rednak, Gregor Prodnik
ČRNA KRONIKA
•	HUDO POŠKODOVAN PEŠEC
Mozirje: 23. novembra okoli pol pete ure popoldan je 46-letni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Mozirja proti Nazarjam. V tem času je na prehodu za pešce na mozirski obvoznici pri avtobusni postaji 76-letni pešec prečkal cesto. Zaradi neprilagojene hitrosti se voznik ni pravočasno ustavil in je pešca zbil po cestišču. Pri tem je ta utrpel hude telesne poškodbe in bil z reševalnim vozilom prepeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
•	ZADIŠAL JI JE DEODORANT
Mozirje: Varnostnik je 25. novembra v nakupovalnem centru opazoval občanko, ki je nakupovala. Pri tem je opazil, da je s police vzela deodorant, ki ga med plačilom prodajalki ni nameravala pokazati. Varnostnik je za tem poklical policijo, ki jo je vzela v postopek.
•	ODTUJIL KOLO Z MOTORJEM
Radmirje: V noči na 26. november je neznani storilec izpod gospodarskega poslopja v Radmiiju odpeljal kolo z motorjem. Bilo je znamke APN 6.
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
ZKZ zadnjič- drugič
Bo kar držal pregovor, da se zarečenega kruha več poje več, kot pečenega. Tako se tudi jaz še enkrat oglašam, ker g. direktor ni odgovoril na moje vprašanje s čim se financira novi trgovski center v Ljubiji. Vem, da ima mnogo drugih pomembnejših zadev, med drugim tudi prodajo deležev v L.M.
Precej pa je angažiran tudi v SN. Pa saj je vseeno, ker molk tudi drugih organov zadruge pove več, kot pa vsa pisana in govorjena beseda skupaj.
Psi lajajo karavana gre naprej.
Acman Jože Brezje 34 Mozirje
Odgovor gospodu Bukovcu in ostalim našim občanom, ki so vašega mnenja
Volitve so pač demokratičen način odločanja o ljudeh, ki nas bodo vodili naslednja leta. Manj boleče za ljudstvo je, daje nekdo poražen na volitvah, kot pa da se oblast zamenja z revolucijo.
Pravico imate biti razočarani nad večino Gornjegrajcev. To da vedeti, da ne živite v našem kraju inje vaš pogled usmerjen samo v eno stvar, kjer ste imeli korist, priznam vam pa, da legitimno.
Povedati vam moram, da Rifelj Toni ni izgubil volitev zaradi »grajskih toplic« na Repenju, katerim ni nihče od krajanov Nove Štifte nasprotoval, pa čeprav se nam je zgodba o topli vodi zdela malo čudna. Po mojem vedenju je projekt padel zaradi neenotnosti med samimi lastniki podjetja iz Nove Gorice. Če bi bil projekt in investitorji resna zadeva, bi bil lahko župan sam sveti Peter, pa bi zadeva šla naprej. Če bi bil Toni Rifelj res tako dober gospodarstvenik in ugleden mož, bi za sodelovanje v projektu ne potreboval županske titule, ampak bi ga vsak investitor rad imel ob sebi. Kolikor mije znano nihče od izvoljenih svetnikov na čelu z županom, ni nasproten izgradnji toplic, ampak prosim povejte ljudem resnico, da je projekt padel že mnogo prej in, da so potem iz Repenja odšli že tudi drugi investitorji, pa jih noben občan
Gornjega Grada ni preganjal, ker čisto nori pa tudi v naših krajih nismo.
Pravite, da smo edina občina v klimatski zvezi in da zaradi gospoda bivšega župana dihamo čisti zrak. Naj vam povem, daje bil prvi projekt za daljinsko ogrevanje v Gornjem Gradu narejen že leta 1980 na pobudo Smreke Gornji Grad. Tudi ta projekt je naročila Smreka Gornji Grad in ga tudi plačala, država pa ji je ta denar vrnila. Toni Rifelj pa je s svojimi strokovnjaki ta projekt po svoje »seštrikal« in ta čisti zrak bo verjetno v kratkem pomešan z gostim dimom, ki se bo pokadil iz tega tako čislanega ENGO-ja. O tem bodo verjetno več povedali drugi, ki so za to, kar se dogaja v tej firmi, že dolgo dobro plačani.
No pa le pripeljite se še v naše kraje, ki so s svojimi lepo obnovljenimi cerkvami lahko v ponos drugim, katere smo obnovili farani, država in občina. Če bi namesto v toplice šli v kakšno cerkev in v gostilno na kosilo, pa bi v naših krajih mogoče spet zaživel »romarski« turizem, le kakšnega župnika bi še bilo treba poučiti, da je to božji služabnik na voljo ljudstvu. To so v naših krajih znali že pred 500 leti in govorili so o dobrih starih časih.
Rafko Žerovnik
Zgornji Dol 90 Gornji Grad
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti, saj solza žalost in bolečina te zbudila ni,
ostalaje praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
5. decembra mineva leto dni, odkar se nisi vrnil - naš dragi mož in ati
Forti BEVC
Iz Gornjega Grada
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Zvonka, hči Sergeja in sin Dominik.
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala svoje sem moči, zaprla trudne sem oči.
V SPOMIN
25. novembra je minilo leto dni, od kar se je od nas poslovila nadvse dobra mama in žena
Frančiška MLINER
z Ljubnega ob Savinji
Iskrena hvala vsem, ki se še spomnite nanjo, postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in zanjo molite.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
	Zahvale, Oglasi )
	
Te bolezen je objela, šeposlednjo moč ti vzela. Rada življenje si imela, čeprav si kdaj hudo trpela, a zdaj od nas odšla si tja, kjer več ne bo solza, gorja...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene in mame
Marije TOMINŠEK
rojene Jereb iz Bočne
(26.1.1932 - 20.11.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, podarjene svete maše, sveče in cvetje. Iskrena zahvala ge.zdravnici Ireni Lipnik-Blažič za vso skrb zdravljenja, kakor tudi ge.patronažni sestri Zofki. Zahvaljujemo se tudi župniku g.Petru Marčunu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govorniku Marku, gasilcem, praporščakom ter kolektivu Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Valentina in sin Viki z družinama
Nekjesenski dan- nisi se nitiposlovil.
A Božja volja - mm vsem nerazumljiva, mnogo solz inprazen dom nam jepustila. Namesto tebe - k nam se je žalost naselila, ki nikdar nebo minila.
Trud in trpljenje, tvoje je bilo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje nikdar pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Antona KROPOVŠKA
iz Home
(13 4.1951 - 18.11.2006)
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, sveče, darove in za svete maše ter izrečeno sožalje. Hvala govornikoma, gasilcem, pevcem, obrtni zbornici in pogrebni službi Anubis. Posebna zahvala g. župniku Ferdinandu Luknarju za opravljeno pogrebno mašo in pogrebni obred in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Pošteno, delovno in skromno si živel, bogastva nisi nikoli si želel.
Srce omagalo in dih zastal je, v srcih našihpa spomin nate zavedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Janeza URBANCA
p.d. Koroščevega iz Lepe njive
(13.10.1916 - 18.11.2006)
iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Fiirstovi in sestri Sonji za pomoč. Iskrena hvala g. župniku Sandiju Korenu zalepo opravljen obred, pevcem, praporščakom, govorniku g. Stropniku, Pogrebni službi Morana in g. Podrižniku za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Frančiške ZAJEC
iz Lenarta pri Gornjem Gradu (6.3.1941 - 18.11.2006)
se posebej zahvaljujeva osebju Bolnišnice Topolšica, sosedu Francu Be-zovšku za poslovilni govor in župniku g. Jožetu Belaku za opravljen pogrebni obred, hvala pevcem za odpete žalostinke.
Iskreno se zahvaljujeva vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sestra Ivanka in nečakjanez z družino

Utečene stvari
Ni |e videl
Ljudje so iz leta v leto manj uvidevni in razumevajoči. Pred časom se mi je zamerila sošolka, ker se je začela do mene obnašati, kot da sem zaostal. Vse seje začelo, ko me je vprašala: "Si kaj videl mojo sestro dvojčico?"
Jaz pa sem ji iskreno priznal: "Ne vem. Kako pa zgleda?"
Bočan
Odprti
tečejo leže
Mladi prijateljici sem zaupala, kako v dolgoletnem zakonu stvari utečeno tečejo: "Če hoče moj mož seksati z mano enkrat, to pomeni, da nima veliko časa. Če hoče moj mož seksati z mano dvakrat, to pomeni, da si me res želi. Če pa hoče moj mož seksati z mano trikrat, to pomeni, da že zelo dolgo nisva seksala."
Ker se na tem mestu v razlagi ustavim, me z velikim zanimanjem vpraša: "Kaj pa če hoče tvoj mož seksati s tabo še četrtič?"
"To pomeni, da spim in da sanjam."
Mozirjanka
za vse
Oni dan sem poklical na policijsko postajo in ogovoril dežurnega policista: "Rad bi si prišel ogledat vašo policijsko postajo. Ali je to problem, ker je dan odprtih vrat bil pri vas že včeraj?
Dobil sem odgovor: "Ni problema, saj so nam jih včeraj itak ukradli.
Gornjegrajec
Male nočne skrbi velikega očeta
"Mami, mami, jaz sem žejna," se oglasi iz otroške sobe glas moje hčere. Ker vem, kaj je žeja, zbudim ženo in ji povem, dajo najina najmlajša potrebuje.
Čez čas, ko žena že trdno spi, jaz pa še vedno štejem ovčke, se ponovno sliši: "Mami, mami, jaz sem spet žejna."
Kar verjeti ne morem, da lahko žena tako mirno spi, medtem ko najin otrok trpi. Žena se nejevoljno odpravi po kozarec vode. Kako je lahko slabe volje? Kaj naj pa jaz rečem, ki jo moram buditi?
Ko se spet vse umiri, je žena takoj pokonci, ker se hči oglasi: "Mami, mami, jaz sem še žejna." Verjetno je takoj budna, ker sem jo dregnil med rebra.
"Če me boš še enkrat zbudil, zato ker je najina hči razvajena, te bom kresnila po ... saj veš čem!" dobim nerazumljiv
Hej, ti! Obrni stran na mate oglase. Rad bi videl, če me doma že pogrešajo.
očitek s strani meni najdražje. Kljub užaljenosti jo po preteku določenega časa zbudim.
"Kaj sem ti obljubila?!" grozeče pihne izpod odeje.
"Sedaj je situacija drugačna."
"Zakaj?"
"Ni več žejna, ampak mora lulat."
Nazarčan
Opozorilo
Sestra mi vedno znova očita: "Če se boš kar naprej podil za ženskami, boš na koncu zgleda! kot tale tip." In pokaže na mimoidočega.
"Kaj pa temu starčku manjka?"
"Leta, šele trideset jih ima."
Lučan
DELITVENA BILANCA
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Vinko, si že kaj razmišljal, kdaj se bova lotila delitvene bilance med Mozirjem in Rečico?«
Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Sem, pa se nisem nič boljšega spomnil, kot da zadevo pustiva za čas po Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. Morda vam našteti gospodje prinesejo še kaj takšnega, kar bi bilo vredno deliti.«
(NAGLICA ŠE NIKOLI NI BILA SNAŽNA PRESS)
SPOSOBNOST POMNENJA
Bojan Štrukelj, predsednik KS Šmartno ob Dreti: »Dare, moram ti iskreno priznati, da sem si od nekdaj želel, da bi znal toliko vicev na pamet kot ti...«
Darko Atelšek, glasbenik in humorist: »Stvar je v principu zelo preprosta: ko vic slišiš ali ga prebereš, greš takoj na WC in ga na glas ponoviš. Če si vica takoj ne zapomniš, sediš na WC-ju tako dolgo, dokler ga ne znaš na pamet. Pri nas doma imamo zato dva WC-ja -enega za vice in drugega za potrebe...«
(VICMAHERJA NA SCENI PRESS)
SPOMINI NA MLADOST
Bert Savodnik, ljubiteljski gledališki režiser: »Dragi dami, ko takole brskam po albumih in gledam naše fotografije iz mladosti, si večkrat zaželim, da bi lahko čas zavrtel nazaj...«
Pavla Trogar, legenda telovadbe v Mozirju (levo): »Tudi jaz se kdaj zalotim pri tem in spomnim, kakšne mišice si takrat imel...«
(ENA-DVA, DVA-DVA
						SESTAVIL PEPS	HRVAŠKI PEVEC (STAVROS)	BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK, IZKUPI- ČEK	VTIS (STAR.)	MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR	BIKOV GLAS	STARA MAMA, BABICA
1 ?1			m r,fc			INDIJANSKO LJUDSTVO V EKVADORJU, HI VARI						
			A m	■ P»		NEKDANJA GROFIJA V SEVERNI IRSKI						
						PRIPADNICA SKITOV, ANTIČNEGA RUSKEGA LJUDSTVA						
						MNOŽICA, VELIKA KOLIČINA					VELIKA NESTRUPE- NA KAČA, UDAV	PECELJ PRI GOBI
						ZMES ŽIVINSKE KLAJE						
										ENAKI ČRKI SODNI POSTOPEK, PRAVICA		
	GLAS PIŠČALKE	SOVRAŽNIK KRŠČANST- VA, BREZVEREC	VISOK GORSKI VRH, HRBET	VSAKO OD SEMEN V KLASU					AMERIŠKI PISATELJ-EDGAR ALLAN			
				MERSKA ENOTA ZA GLASNOST					JAPONSKA IGRALKA- MAČIKO			
UMETNA VONJAVA, DIŠAVA							SVETOVNO POLITIČNO GIBANJE JUDOV OD LETA 1896	ZNAK ZA MNOŽENJE OBLIKA IMENA TILEN				
TON, KI SE ZAIGRA PRED ZAČETKOM SKLADBE											SUNKOVIT GLASEN IZDIH ZRAKA IZ SAPNIKA	VRSTA VIŠNJE
JUNAKINJA ROMANA M. ANDERSENA NEXOJA						ILOVICA (NAR.) NIZKA OMARA ZA PERILO						
KITAJSKI LESEN GLASBENI INSTRUMENT				NAC. KOMITE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE					DANSKI BIOKEMIK- HENRIK			
				NARAVA, ČUD					AMERIŠKA IGRALKA (BASINGER)			
J9#	GLOBOKA REČNA DOLINA							JED IZ OLUŠČENEGA PROSA				
	LES ZA KURJAVO							VEČJA LESENA VINS. POSODA				
DOKTOR (OKRAJŠ.)			LETOVIŠČE V ITALIJI							LASZLO RAJK		
			NAJVIŠJA STOPNJA JEZE							RIMSKI HIŠNI BOG		
VODNA ŽIVAL, KI DIHA S ŠKRGAMI					ZEMELJSKA POVRŠINA, TERITORIJ ERICK RAEDER							
VSEVEDEN ČLOVEK (EKSPR.)									KRATICA LETALSKE DRUŽBE AMERICAN AIRLINES			
KRATICA ZA NEKDANJI AVSTRIJSKI ŠILING				SPOJ ROKE S TRUPOM					UNIČEVAL- KA ŽELEZA			
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
MINI SLOVARČEK:
STINA-junakinja romana M. Andersena Nexoja ARTA- mesto v Grški pokrajini Epir NKOJ- nacionalni komite osvoboditve Jugosl. JIVARO- indijansko ljudstvo v Ekvadorju AAL- kratica letalske družbe American Airlines
OBVESTILO REŠEVALCEM
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka, 11. decembra 2006, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA FIO.
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri praktične nagrade: USB ključ 1GB, Labtec slušalke z mikrofonom in 25 pack DVD-R.
Nagrade vam tokrat podarja računalniška trgovina FIO iz Mozirja.
Napovednik
•	Petek (1. december), ob 18.30. Knjižnica Gornji Grad
Pravljična ura za otroke: Nekega zimskega dne____________
•	Petek ( 1. december), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Proslava ob Prešernovem rojstnem dnevu___________________
•	Petek ( 1. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Nogometna tekma - KMN Nazarje : KMN Tomaž Ormož
•	Sobota (2. december), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v odbojki za pokal Kluba zgornjesavinjskih študentov
•	Sobota (2. december), ob 9.00. Dvorana Šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma ■ Velenje : Nazarje (kadeti)_________
•	Sobota (2. december), ob 19.00. Dvorana OŠ Podčetrtek
Košarkarska tekma - Terme Olimia : Nazarje (člani)
•	Nedelja (3. december), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje : Elektra A (mladinci)
•	Ponedeljek (4. december), ob 18.00. Veniše
Miklavževanje za otroke__________________________________
•	Torek (5. december), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Diamant v snegu_______________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče od 25 - 40 in 120 - 200 kg in svinje, dost, na dom; gsm 031/201-340. Prodam prašiča, težkega 120 kg; tel. 572-23-96.
Prodam bikca simentalca, starega 3 mes., za nadaljnjo rejo ali zakol; tel. 583-55-43. Prodam 2 telici, visoko breji, navajeni sta paše; gsm 041/783-615 ali tel. 584-32-61. Prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, dostava na dom; gsm 031/612-918. Prodam psičko sibirski hasky in mladiče stare 2 meseca; tel. 03/58441 -07.
Prodam prašiče za zakol, 250 - 300 kg; tel. 02/719-50-78 - zvečer Marija.
Prodam telico simentalko, brejo 7 mes. in bikca cika; gsm 041/893-530.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833.
Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745.
Kupim brejo kravo; gsm 041 /373.920.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam mlade mucke, stanovanjske, cepljene, ljubke in prijazne; gsm 041 /426-562.
VOZILA - PRODAM
Prodam zx 1.4 i, zim. gume, kljuka, centr. zakl., bel, ohranjen, 90.000 sit; gsm 031/387-183. VW passat 1.9 tdi, 130 km, 6 prestav, 1. lastnik, let. 02, prodam; gsm 041/710-283. Prodam suzuki vitaro 2.0, let. 95, 108.000 km, 4x4; gsm 031/714-565.
Prodam opel astra, 1.4, letnik 94, rdeč; gsm 041/324-390.
DRUGO - PRODAM
Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, možno na obr.; gsm 041/596-584. Prodam suha mešana metrska drva in
smuči polkarving atomic cl4. sr, lepo ohr.; gsm 041/226-251.
Prodam smrekove brune, neoblane, surove, razi. dimenzij; gsm 051/335-751.
Prodam prevozni bazen 160 litrov, lepo ohranjen; gsm 051/423440.
Mizarski verižni frezer prodam za 500 eur in elektro agregat; gsm 051/355-787.
Prodam čevlje za snowboard - buče - elan, Št. 41; gsm 041/437-727.
Prodam litoželezno kopalno kad 120 x 70 -5.000 sit; tel. 03/584-14-97 - po 12. uri.
2 prevozna bazena 2201 in 4701 - prodam; gsm 041/783-572.
smrekova suha drva dolžine 25 - 35 cm -prodam; gsm 041/783-630 Mlečne kvote in hladilnik mleka 160 litrov -prodam; gsm 041/783-595.
Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm; gsm 041/942-169.
Prodam starejši varilni aparat, cena 6.000 sit; gsm 040/548-820.
Prodam bukova drva - klaftre - možna dostava; tel. 041/783-985.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljeno angleščino 2000 S - program. tečaj, I. stopnja; gsm 041/363-846. Po zmerni ceni kupim lesen otroški stol trip-trap; gsm 051/341-733 Zdenko.
DRUGO - ODDAM - ODDAŠ
Oddam nekajletno zbirko revij Zdravje in Misteriji, za kg kave; gsm 040/145-696. Prosim, če kdo odda jedilni kot in 2 stola in kotno garnituro z ležiščem - desno 156 x 235; gsm 031/837-536.
DELO
Iščem delo - čiščenje; gsm 031/602-075. NEPREMIČNINE
Oddam starejšo hišo, vseljivo takoj. Informacije po 15. uri na gsm 051/330-247.

MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tet. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
ODKUPUJEMO HLODOVINO
smreke, jelke, bora; informacije na gsm 041/631-515.
IRLES, Lesno predelovalno in trgovsko podjetje, d.o.o., Poljane 38,3332 Rečica ob Savinji.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
ODKUPUJEMO HLODOVINO smreka I., II. in lil. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713.
Tesarstvo Rihter Srečko s.p., Šentjanž 47, 3332 Rečica ob Savinji. POPRAVILO VOZIL, PREVOZI IN SKY SERVIS Popravilo tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Priprava in ureditev tehničnega pregleda. Prevozi stvari in oseb s kombijem. SKY BOARO servis, tel. 041/529-063.
Tevč Vinko s.p., Praprotnikova 6, 3330 Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398.
Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. ZAPOSLIM
delavca za delo v gozdu; gsm 041/871-232.
Bernarda Volovlek s.p., Zgornji dol 8,3342 Gornji Grad.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
PRIZMA
enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
Prednost več
Omejen«

mRITVEINT.REVOZIkViGRÄDBENTSMi
NARAVNO "VODILNO"
Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.
Šlandrov trg 20a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03 710 35 90, 03 710 09 50, 031 625 427
Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo
okna in vrata
PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade
Glavnico
i I I I I I - i	I i i i
mze-r. r
g I I	I 1
dosežen:
donos
Valutni
080 19 20 - 1 - 1 - 1
I I I I I j I i
WWW.ZM p ri z nia .s i
IN BOGATO NOVO
Prodaja, prevoz in%:§.rta< betonskih mešanic
GRADITE IN POTREBUJETjEBETM| POKLIČITE
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si
P. E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si
www.creatim.si
simer.sf
25,00 EUR
Novoletna smreka,
brez okraskov, 150 cm,
2,04 EUR
VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH OKRASKOV, DARIL, BOŽIČNIH ZVEZD
sam
Celje - skladišče
COBISS ©
D-Per
7/2006
5000018337,48
SAM d.o.o. Domžale
Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00	.
PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60	www.sam.si
OSREDNJA KNJ. CELJE