125. štev. Velja v Ljubijaiii in po pošti: tel« Iti« . R 380 — po! leta . . . „ 180- ictrl leta . , „ 90 — ia mesec . . „ 30 — Za inozemstvo: «!0 leto . K 480 — i>01 ‘el* . . . „ 240-— le,r< leta . „ 120 — « uiescc . „ 40 — V Ljubljani, sobota 28. maja 1921. ,’oStl""a tla‘a,,a *sctovil,i- IV. leto. Novi naročniki naj pošiljajo naroinino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok piostoi za enkrat 2 K za veikrai popust. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje Četrtletno. . 2 dolarja Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu r" štev. 8. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja V60 K. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lrankirajo. — ' ' Rokopisi se ne vračajo. = Razprava o 3. odd. ustave. Beograd, 27. maja. (Izv.) Danes ob pol 10 uri dopoldne se je pričela v ustavotvorni skupščini debata o tretjem oddelku ustave. Referent Dernetrovič je podal razlago o predlogu ustavnega odseka. Pri tern je prioomnil, da obligatorični civilni zakon. kakor ga predlaga zemljorad-niški klub, pri nas ni mogoč. Nikogar pa bi se ne smelo siliti k cerkvenim obredom, zato nai zakonodaja uvede fakultativni civilni zakon, Nato je govoril poslanec dr. Gosar, in predlagal, da se ves tretii oddelek vrne ustavnemu odseku. Ko je dr. Gosar govoril o socijalizaciii. je dr. Korošec precej vznemirjeno poslušal nazore svojega tovariša in se očividno ni strinjal z njimi. Seja je bila zaključena ob pol trinaistih. Ob šestnajstih je konstituanta zopet zborovala. Na dnevnem redu sc bile intcrpclacije poslancev in odgovornih ministrov. Minister Pucelj je odgovarjal na interpelacijo posl. Pišeta in Roškarja glede izvoza konj na Orško. Interpelacija poslanca Deržiča glede železniških vprašanj. je bila odložena, ker se nahaja minister saobračaja Jankovič v ostavki. Za interpelacijo poslanca Stojiča glede izvoza živil in živine, se je razpravljalo o interpelaciji srbskih zemljeradnikov glede Top-čiderskega veleposestva, ki je namenjeno za polje privredno fakulteto. Minister Pucelj je dal zemljerad-nikom zadovoljiv odgovor. Radikalcem pa odgovor ministra Puclja ni bil no volji In se ie glasovanfe o prehodu na dnevni red. preložilo za prihodnjo sejo. Seja je bila zaključena ob tričetrt na dvajset. Prihodnja seja jutri ob devetih. Minister Uzunovic demisioniral. Pravoslavni duhovniki proti izrabi cerkve v politične svrhe. Beograd, 27. maja. (Izv.) Spor med ministrom saobračaia dr. V. Jankovičem in banom Tomljenovi-čem je poravnan, ker je ban prekli-cal svoj odlok, da se ustavi označba železniških postaj v cirilici. Navzlic temu se pa trdi v političnih krogih, da bo minister dr. Jankovič vstrajal na svoji ostavki. Nastoo Tomljeno-viča ni bil edini povod za ostavko ministra saobračaja. temveč mnogo, bolj spori v radikalnem klubu, kjer je proti dr. Jankoviču velik odpor. Beograd, 27. maja. (Izv.) Člani vlade so danes zahtevali od svojih klubov: 1. razpravo o ustavi se tako pospeši, da se konča v treh tednih, 2. interpelacije se stavno le sporazumno z ministri, 3. imenovanja novih uradnikov, kakor tudi premeščanje nastavljenega uradništva se odloži toliko časa, dokler se ne, sprejme ustava. V to svrho ie izbrala vsaka vladna stranka 3 člane, kateri imajo skrbeti za DOtrditev teh predlogov v klubih. Beograd, 27. maja. Minister za agrarno reformo Uzunovič ie v radikalnem klubu demisioniral radi nezadovoljnosti enega dela članov kluba z delom bosanskih radikalnih poslancev za sporazum dede ustave. Beograd. 27. maja. Na današnji seji ustavotvorne skupščine je bila prečitana resolucija odbora srbsko-pravoslavnega svečeniškega društva, v kateri se zahteva, nai v ustavi ostane določilo, na podlagi katerega se politična agitacija in strankarstvo za vedno odstrani iz cerkve. Beograd, 27. maja. Na današnji seji radikalnega kluba je referiral predsednik vlade Nikola Pašič o politični situaciji in o ustavi. Izjavil je, da je z ozirom na protiustavno opozicijo v stranki, ki se je zadnje čase pojavila, pripravljen demisionirati. Radikalni klub je nato pri glasovanju v veliki večini izrekel ministrskemu predsedniku zaupnico. Glasovanje za Nemčifo v Avstriji. Dunaj. 27. maja. (Izv.) Da današnji konferenci tiskovnega odseka v narodnem svetu je izjavila vlada, da pomeni agitacija za priključitev k Nemčiji veliko nevarnost za Avstrijo. Ako pride do glasovanja na Sol-nograškem. če tudi samo do glasovanja političnih strank, brez dvoma izgubimo zapadne ogrske pokrajine. Če se pa glasovanje izvrši tudi v drugih deželah, lahko doživimo zasedbo Koroške po Jugoslaviji. Tudi severna Tirolska je v nevarnosti. Vlado je glede glasovanja o priključitvi k Nemčiji v največii zadregi, ker je 7 glasovanjem onemogočena tudi vsaka kreditna akciia. Zvezni kancelar smatra vpoklic odbora za zunanje zadeve za nujno potreben. Razmejitev zapadne Ogrske. London, 26. maja. Reuterjev urad doznava: Stališče angleške vlade glede pogajanj med Avstrijo in Madžarsko zaradi odcepitve za-padno - ogrskih pokrajin zahteva, da se morajo uporabiti določbe trianonske pogodbe. Ne bo sc ua oporekalo. alfo bodo pogajanja stremila po ureditvi, ki bi zadovoljila oba dela. Vendar pa bi morala pogajanja izhajati iz načela, da gre za avstrijsko ozemlje. Sicer pa bo zadovoljivo. ako se obe stranki sporazumeta prijateljsko. Dunaj, 27. maja. Avstrijska vlada namerava svoje naziranie o stališču madžarskih delegatov v za-padno - ogrskem vprašanju formulirati pismeno in podati to izjavo v kratkem madžarski delegaciji. Navzlic vsej dobri volji avstrijske vlade za prijazno nastopanje v tako-imenovanih tehničnih podrobnili vprašanjih pa avstrijska vlada ne more opustiti dosedanjega stališča, ki temelji na st. germainskem miru in na več določbah vrhovnega sveta. Nemčija plačuje. Milijarda zlatih mark izročena reparacijski komisiji. racijski komisiji poslala takojšnje vplačilo 150 milijonov zlatih mark, od katerih je bila skoro vsa svota v inozemskih devizah na želio komisije izmenjana v dolarje. Pred pretekom 25 dnevnega roka se mora izplačati ostanek vse svote 850 milijonov zlatih mark. Kako se izplača ta, se je. kakor poroča »Berliner Ta-geblatf«, že določilo. Danes se odpošlje v Pariz 20 zakladnih nakaz-. Berlin, 27. maja. S tem. da je sprejela londonski ultimat, se je Nemčija obvezala, da izvrši svoje obveznosti, ki se ji nalagajo v peti točki plačilnega načrta reparacijske komisije, to je, da plača eno milijardo zlatih mark v teku 25 dni. štete od 8. maja dalje.-Plačati je bilo treba ali v priznanih devizah, ali v zlatu ali pa v nemških zakladnih nakaznicah. Dne 17. tm. je Nemčija repa- nic v znesku po 10 milijonov dolarjev ali vsega skupaj okroglo 850 milijonov zlatih mark. Jutri se te nakaznice izroče reparacijski komisiji. S tem je nemška vlada izpolnila svoje obveznosti, katere ii naklada plačilni načrt reparacijske komisije. NOVA STANOVANJSKA NA-REDBA. Beograd. 27. maja. Ministrskemu svetu je bila predložena nova stanovanjska naredba, ki bo stopila v veljavo 1. junija. MINISTER ZA NARODNO ZDRAVSTVO V ZAGREBU Zagreb, 27. maja. Jutri pride v Zagreb minister za narodno zdravstvo dr-. Karamehmedovič z načelnikom istega ministrstva, da pregleda tukajšnje zdravstvene uredbe. FINANČNA POMOČ AVSTRIJI. London, 27. maja. (Izv.) Finančna komisija zveze narodov je določila zlato za veljavno podlago v Avstriji. Razpravljalo se je tudi v prvem predujmu, kateri naj bi Iznašal 10 milijonov zlatih Irankov. Angleški in Irancoski delegati se mnenia, da bi bauke njihovih držav nemudoma tozadevne bone sprejela. PRESELITEV KARLA HABSBURGA V ŠPANIJO. Ženeva, 27. maja. (Izv.) Španska vlada Je razkralju Karlu dovolila naselitev v Španiji. Karl sc namerava preseliti koncem avgusta, ako nepredvidne težkoče te odločbe ne preprečijo. RUSKA TRGOVSKA MISIJA OSTANE V RIMU. Rim. 27. maja. Kakor poročajo listi, je minister za zunanie posle grof Sforza sprejel načelnika ruske trgovinske misije Vorovskega. Grof Sforza je vprašal Vorovskega, ali misli, da bo mogel doseči sklep pogodbe v dveh mesecih. Ker je Vo-rovski odgovoril da bo mogel, se dovoli ruski misiji provizorna imuniteta za dva meseca. Prenehala bo sama po sebi, če po dveh mesecih fr go vinska pogodba še ne bo podpisana. Podaljša se pa. ako bo podpisana v dveh mesecih. Vorovski je izjavil, da bo ostala misiia v Rimu in nadaljevala svoje delo. TRGOVSKA POGAJANJA ANGLEŠKE Z RUSIJO. London, 27. maja. (Izv.) Oilciielna angleška trgovinska misija, se bo v Moskvi pogajala z sovjetskimi trgovskimi oblastmi. Nekai odposlancev bo obiskalo tudi Petrograd in Arhangelsk, pozneje pa lužno Rusijo in Kavkaz. MEDNARODNI DIJAŠKI KONGRES. Zagreb, 27. mala. (Izv.) Na včerajšnjem shodu akademske »mladine je bilo sklenjeno, da se ne prizna delo delegatov na Internacionalnem dijaškem kongresu, ker so bile zastopane le nekatere politične grupe, ni pa bilo zastopano beogradsko, skopijau-sko In subotičko vseučilišče. PORAZ GRKOV V MALI AZIJI. Carigrad, 26. maja. Po poročilih iz Angore, ki še niso potrjena, so pričeli Grki splošno ofenzivo v Mali Aziji. Vendar se jim v dveh dneh ni posrečilo, da bi pomaknili svoje črte naprej. Turški odpor je razbil sovražne napade. Grki so imeli baje resne izgube. NEMIRI V IRSKI. Cork, 27. maja. V Corku in v okolici so zapalili več hiš. Na železniški progi Cork—Youghal .e razstreljen most. Na več kraiih te proge kakor tudi na cestah proti Corku so položena debla preko noti. LAKOTA V PETROGRADU. Washington, 27. maja. .Dopisniki ameriških listov javljajo, da je v Petrogradu izbruhnila lakota, ker se kmetje , branijo dovažati žita. Funt kruha, ki je stal pred 14 dnevi samo 1800 rubljev, velja sedaj 3000 rubljev. Funt sladkorja stanc 18.000 rubljev. Antanta in Slovani. Machiavelli pravi, da ima največ uspehov oni, ki je najbolj hladnokrven in priporoča kot najboljšo politiko hujskanje sosednih narodov na medsebojni boj, ker v kalnem je lahko ribariti. Reči moramo, da so vodilni antantni državniki Izborno zapopadli Machiavellijevo besede. Vsa njihova povolna politika sc da izraziti s starim rimskim geslom: di- vide et (mpera! (deli in vladaj!) Ako napravimo končen račun o uspehih te antantne politike proti Slovanom, vidimo žalostne zaključke. Da bi bil dan resen povod za trajen spor z Avstrijo, so vzeli Jugoslaviji tudi slovenski del Koroške hi ga priklopili Avstriji, ki o njej vedo, da se bo prej ali sle^ združila z Nemčijo. Med Čehoslovaško in Poljsko so pustili kot vir medsebojnega sovraštva tešlnsko vprašanje. Poljakom so hoteli odvzeti bogati poljski del Slcztje v prid — Nemčiji. Novi boji In trajno sovraštvo Je posledica. Ka^o le postopala antanta v vprašanju Goriške, Dalmacije, Reke itd., 0 tem ni potrebno še posebej govoriti. Grška država je bila že Iz vsega po-četka osnovana od strani Anglijo In Franclje kot protiutež proti močni Jugoslaviji. Tudi sedaj, ko se Grčija ni hotela pokoriti volji antante in je poklicala nazaj svofega kralja nemškega pokoienja je niso morda teritorijalno obrezali na korist Jugoslavije, temveč na korist Bolgarije, ki j>e je bojevala na strani Nemcev In Turkov prott antanti. Ojačili so Bolgarijo, kjer sedi na prestolu nemška dinastija, pustili pa so na cedilu Srblio, ki je na strani antante skoraj Izkrvavela. Odrezali so Jugoslavijo skoro popolnoma od Jadranskega morja in antanta stoji skrbno na straži, da bi ne do-Mia Izhoda niti na Egejsko morje. Ravno glede mi Se države se trudi antanta na vse kriplje, da bi Jo povsem obkolila od sov« ražnlkov In jo tako držala v šahu. Čas je, da to machlaveiističuo antantna politiko vse slovanske države spregledajo in se zavedo, da se moramo, če hočemo postati upoštevani in močni, sporazumeti med seboj In svoje medsebojne spore uravnati brez orožja v rok). Obžalovati moramo pri teh okoiščlnab, da naš] vodilni državniki niso pokazali toliko zrelosti, da bi preko momentanlh strankarskih interesov sprejeli enotno državno Ime ,ki bi dokumentiralo na zunaj edinstvenost naše države. Ko se je združila ItalDa, n( prišlo nobenemu italijanskemu državljanu niti na misel, da bi nadel nov| držav) ime Pljemont ali Savojska, še manj seveda, da bi vzel za državno ime kak konglomerat provincialnih nazivov. Preko neediitstvenega imena pa moramo danes graditi na notranjem zbllžanju id na zbllžanju s svojimi sosedi. Predvsem pride tukaj vpoštev Bolgarija. Tukaj ne sme veljati načelo, da pustimo Srbe same poravnati svoj star] račun, ker njim slepi danes še sovraštvo oči — državo pa ne tvorijo le Srbi, temveč vsi Jugoslovani in zbll-žanle z Bolgarijo zahteva korist cele države. Ne bodimo naivni! Pri antanti ne bomo nikdar našli resne, nesebične podpore — ona hoče hirajoče, vedno medsebojno s« prepirajoče se državice, ki nai tvorijo zanjo gospodarsko in po možnosti tud) politično eksploataclisko polje. Le ako bomo antantnemu grobu »dlvldc et intpera« postavili naproti vztrajno stremljenje po zbllžanju — gospodarskem In političnem — s svojimi sosedi, bomo dvignili Jugoslavijo na stališč« velike neodvisne balkanske države, k] bo zazvemala ne samo na Balkanu, temveč v svetovni politiki sploh eno najvažnejših mest. Boji z v staši v Gor. Sleziji. Ministrska kriza na Poljskem. Varšava, 27. mala. Frontno poročilo generalnega štaba gorenje-šlezljskih v Stašev z dne 26. t. m.: Sovražnik le dobil oja-čenja hi Je v severnem odseku pri Boryczu in Grosnicl napadel. Vse napade smo odbili. London, 27. maja, Za skorajšnjo vzpostavitev reda In miru na gorenje-šlezlfsfcein glasovalnem ozemlju bo angleška vlada razen štirih bataljonov renska armada poslala še dva bataljona iz Anglije v Gorenjo šle-zljo. Te čete bodo Imele oklopnlke In letala. Varšava, 26. maja. Državni predsednik je sprejel ostavko ministra zunanjih poslov kneza Sapiehe hi poveril vodstvo ministrstva zunanjih del državnemu podtajniku Dabskemu. Varšava, 27. maja. Vsi poizkusi ministrskega predsednika sestaviti nov kabinet so se izjalovili vslod odpora demokratstio-krščansklh strank, ki nočejo stopiti V novo vlado, ki so bo morala nasloniti sama na desničarsko stranko. Strajk rudarjev na Angleškem. Ruska podpora štrajkovnemu fondu. Moskva, 27. maja. Kongres strokovnih organizacij v Moskvi je dne 25. maja na predlog Lozovvskega sklenil, stavkajočim angleškim rudarjem poslati 100.000 zlatih rubljev. London. 27. maja. Ministrski predsednik je povabil rudarie in last- nike rudnikov za danes k nadalje-, vanju pogajanj- z vlado. Ker ie Lloyd George svojčas izjavil, da se bo izdalo povabilo k novim pogajanjem samo tedaj, ako bodo predpogovori ;meli ugoden izid, pričakujejo nova pogajanja z zaupanjem. Nemiri v Egiptu. Aleksandrija, 27. maja. V vlad- pa v raznih javnih zavodih ali za-< nih skladiščih gori 10.000 bal bom- sebnih hišah, baza Blago je bilo zavarovano. London, 27. maja. V Aleksandrijo Meksandrija. 27. maja. Poslednjo je dospelo več angleških križark za noč ie bil povsodi mir. Več tisoč be- udušenje nemirov. Pričakujejo še guncev so nastanili po šolah, druge drugih vojnih ladij. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 27. maja, Beograd: 27. Valute: iranc. Iranki 26!)—270, dolarji 3150—3170, romun. leji 5575—5525, češkoslov. krone 46—46.50, bulg. levi 39—39.50, nem. marke 5350—54, avstr, krone 5.50—5.60, napolcondorl 104.50 do 105.50. Praga: Valute: marke 110.25, švic. Iranki 1203.50, Ital. lire 363, Iranc. Iranki 575.50, funti 265.80, dolarji 66.75, dinarji 208.50, avstr, krone 11.47 in polj poljske marke 0.75. Dunaj: Valute: dolaril 563—567, marke 932—938, tun ti 2232—2240, Iranc. Iranki 4805—4845, ital. liro 355—375, dinarji 1758 do 1778, poljske marke 5890—6090f švic. frank] 10050—10100, češkoslov krone 84,05!) do 81.650, Zagreb: 27. maja. Devize. Berl'n 209—209.50, Budimpešta 0—56.50, Italija 6SS do CS8, London 506—507, Newyork (kabel) 127—0, ček 126—127, Pariz 1080—1088, Praga 187—188, Dunaj 2225—2230. Valute: Ameriški dolarii 123.50—125.50, avstrijske krone 22.50—0, carski rublji 50—53, češkoslovaške krone 190—195, Irancoski Iranki 0—1075, napoleondor] 424—426, marke 213 do 215, leji 216—0, lire 665—675. Curllt: Devize: Berlin 910, Newyork 563, London 2207, Pariz 4745, Milan 3020, Praga 820, Budimpešta 242 In pol, Zagreb 450 .Bukarešta 955, Dunaj 1.35, dunajska žigosana krona 1.02. • Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 0—900, Jadranska 1940—1975, Jugoslovanska 420—425, Ljub. kreditna 895—900, Slov, eskomptna 530—580, Praštediona 4800 do 4900, RUečka pučka 385-400. Narodua 575 do 600. / Manifestacija vzajemnosti češko-siovaške in jugoslovanske narodno-socijalistične omladine v Cklumcu v severni ueški. V binkoštnih praznikih se je vrši-Ja v Chlumcu na Cidleni na Severo-češkem okrožno manifestacijsko zborovanje češke narodno - socija-Ustične omladine izpod Krkonoš. Na binkoštni pondeljek se je udeležil tega zborovanja tudi tov. Kozinc, ki je bil one dni kot delegat NSS na velikih zborovanjih češkoslovaške soci-jalistične stranke v Pragi. Tov. Kozica. ki se je pripeljal v Chluinec v družbi centralnega tajnika nar. soc. mlad. org. tov. Reisa iz Prage, je že na kolodvoru pričakovala delegacija zborujoče mladine in ga kot zastopnika jugoslovanske narodno-so-cijalistične omladine navdušeno pozdravila. Zborovanje se je vršilo na nenavadno krasnem vrtu hotela Li-verpol. Ves vrt je bil okrašen s cvetjem in narodnimi trakovi. Mladi zborovalci in zborovalke. zadnje večinoma v krasnih čeških in slovaških narodnih nošah, so sedeli na klopeh pod senčnatimi drevesi. Ko je predsednik pokrajinske organizacije pozdravil in predstavil brata Jugoslovana kot zastopnika jugoslovanske narodnosocijalistične mladine. viharni in navdušeni Na zdarl klici kar niso mogli ponehati. Tov. Kozinc se je na to zahvalil za svečani sprejem in povdarial v svojem daljšem slovenskem govoru, da prinaša pozdrave jugoslovanske omladine, organizirane v »Bratstvu«, lam daleč na jugu. pod Triglavom ob Savi in Dravi. Omenjal je. da češko-jugoslovansko bratstvo, podpirano s krvio na neštetih bojiščih proti skupnem sovražniku, ne sme ostati prazna fraza, marveč da hočemo vzgajati mladino v duhu bratske ljubezni in spoznavanju drug druze-ga ter ie usposobiti za delo v smislu velike Klofačeve ideie vseslovanskega socijalizma. ki edini more privesti slovanske narode v boljšo in lepšo bodočnost. Končal je svoj govor v češkem jeziku s pozivom, naj vstraja češka mladina na začrtani idealni poti, in jugoslovanska ji bo sledila, učeča se od češke treznosti. resnosti in globoke ljubezni do naroda in države. Med govorom je bil tov. Kozinc neštetokrat Drekinjen z burnimi ovacijami in navdušenimi vzkliki »Bratstvu«, jugoslovanski narodno soc. mladini. Jugoslaviji in češkojugoslovanski vzajemnosti. Za pozdrav sta se mu zahvalila tov. Reis in poslanec Netolickv. Popoldne se je vršil manifestaciiski sprevod skozi mesto z dvema godbama in prapori posameznih organizacij. V prvi vrsti je plapolal črni husitski prapor z rdečim kelihom. Po sprevodu, ki se ga je udeležilo par r.to mladih delegatov in delegatinj vseh podkrkonoških krajevnih in okrajnih organizacij, se ie vršila na vrtu hotela Liverpol narodna veselica Tu si imel priliko opazovati zrelost češke mladine. Dasi so bili že drugi dan mladeniči in mladenke sami med seboj, nisi nikier opazil niti najmanjše razposajenosti, niti ena nespodobna ali žaljiva beseda ul bila izgovorjena. Pilo se je zelo malo. kadil le redkokateri. Pač pa so se neprisiljeno zabavali, največ pa razpravljali in debatirali o socija-lizmu. stranki, organizaciji in to s tako resnostjo, da tega pri nas še pri odraslih nismo vedno vajeni. To je mladina, na katero češkoslovaški narod res z največjim zaupanjem in ponosom zida svojo bodočnost. Celo zborovanje je bila velika manifestacija ljubezni češke mladine do bratov Jugoslovanov in zborovalci so povdarjali zgodovinsko pomembnost dneva, ko se ie prvič slišal slovenski govor na javnem shodu v severni Češki. V spomin na ta dogodek so tov. zastopnika ju-gosl. narodno soc. mladine fotografirali, krasna sestra Čehinia v slovaškem narodnem kroju mu ie v imenu organizacije poklonila velik, lep šopek svežih cvetlic. »Bratstvu« v 1 jubljanp pa ie bil poslan pozdraven brzojav. Kakor je bil prisrčen sprejem. tako je bilo tudi iskreno slovo na kolodvoru. Bil je lep dan. na katerem se je prvič manifestirala vza-‘emnost in bratstvo med češkoslovaško in jugoslovansko narodno-soci-jalistično omladino. Pozdrav jugoslovanski naroduo-so-cijalistični mladini iz severne Češke. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani je prejelo v nedeljo !z KraUevega Gradca dopis, ki ga prinašamo v slovenskem prevodu: Bratski organizaciji narodno - soci-jalistične omladine v Ljubljani. Mi vsi, navdušeni nad krasnim govorom brata Kozinca, delegata narodno - socljalistične stranke v Ljubljani, ki se je udeležil našega okrožnega manlfestacljskega zborovanja v Chlumcu nad Cidiino smo sklenili poslati Vam pozdrav in smo naročili bratu zaupniku, nai ga sestavi in odpošlje. Klub mladeže čes. soc. »Havličck*, Hradec Kriilovč II. Dragi bratje, drage sestre! Poverjeno mi je bilo. poslati Vam pozdrav in vspodbudo k delu za našo krasno socijalistično idejo. Naš narod je z Vašim narodom ozko spojen od dobe. ko smo skuono nastopali proti skupnemu sovražniku — stari Avstriji. Vendar pa imamo še mnogo sovražnikov, s katerimi se moramo boriti. Vendar upam, da bo vedno zmagala naša narodnosocija-listična ideja. V naših žilah kroži kri onega velikega slovanskega drevesa. kolega najtrdnejši veil sta kraljestvo Jugoslavija in Češkoslovaška republika, ki se danes, ko so zaceljene rane svetovne vojne, krasno razcvetajo. Danes, ko rudeča in kapitalistična reakcija poskušati uničiti uspeh tako težkega in tako trudapol-nega dela naše krasne Ideie. je nujno. da nastavimo odporno naša idealov in ljubezni do domovine polna prša, ob katerih se moralo razbiti vsi podobni eksperimenti. »Mladine je bodočnosti« je rekel prvi predsednik Češkoslovaške republike, g. T. G. Masaryk. Zalo na stražo, ti mladi proletarec! Vse za narodni sociializem! Na zdarl — V Kraljevem Gradcu. 18. V. [921. — Za odbor: Klub mladeže čes. soc. »Havllček«. Hradec Kralo-vč II.. Kulhanek Oton. m. o., zaupnik nar. soc. ml. Zakaj je Nemčija podpisala ultimat? V razgovoru s poročevalcem lista »Berliner Tagblatt« je ministrski predsednik dr. Wirth na vprašanje, zakaj je Nemčija podpisala ultimat, odgovoril sledeče: »Da povem na kratko: do tega koraka me je prisilila skrb za nemško državo, skrb za nemško delo, industrijo, -narod in njegovo bodoč nost. Izročitev naših premogokopov bi zadala našemu gospodarstvu brez-dvomno smrtni udarec. Poleg izgube premoga bi nam zvezne države naprtile ogromne stroške za vzdrže-> vanje posadk v Porurju in naša gospodarska neodvisnost bi nonolnotna prenehala. Nemčija bi bila na robu gospodarskega in političnega razpada. Kdo bi ž njo v slučaju, da bi odklonila podpis ultimata, še sočustvoval? Nihče! Cel svet bi bil zoper nas in posledica tega bi bile skrajno neugodne prilike ne samo v notranji, temveč tudi v zunanji politiki. Če smo že v vojni žrtvovali toliko milijonov naših ljudi in stavili skoro vse narodno gospodarstvo na oltar domovine, kako se ne bi sedaj odločili še za večje požrtvovanie. ko je vendar vsa bodočnost Nemčije in svoboda nemškega naroda v skrajni nevarnosti. Živim v trdnem prepričanju, da je bila v trenotku. ko smo se odločili za podpis ultimata, to edina rešitev in delo, ki smo ga s tem prevzeli. izvršujmo točno, da rešimo svojo domovino!« Gotovo je. da si ie Nemčija s podpisom ultimata ustvarila možnost. polagoma zopet doseči tisto moč v gospodarsvu in politiki kakor jo je imela pred usodepolno vojno. Nepremišljeno upiranje zahtevam zveznih držav, bi naredilo iz Nemčije večnega sužnja antante. Dr. Wirth se je torej s podpisom ultimata uve-ril, da postane iz onemogle Nemčije enkrat zopet trdna, mogočna država. Vsekakor se to ne bo uresničilo tako kmalu, kajti antanta ie nrav dobro premislila, kako se bo nevarnega rivala odkrižala za dali časa in njene zahteve čisto odgovarjajo tem namenom... Za svoj neutemeljen korak leta 1914., s katerim je pahnila skoraj cel svet' v skrajno revščino, bo morala Nemčija delati prav resno in zasluženo pokoro. Gospodarstvo. Beležke. Tudi dostojnost! ... »V alkoholnih glavah prosti-tuiranih cicibambul... Naša že dolgo v kisu namočena brezovka bo pela po zlatih žilah prenapetih snu-kavcev in alkoholiziranih fašistov...« »Naprej« v petek 27. maja 1. 1291 po Kr. rojstvu. »Slovenski Narod« pa vprašuje, kaj da bomo na to odgovorili! Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko malenkostno svoto 14 Kron pri v mm FRANCOSKO IN NEMŠKO STALIŠČE GLEDE VOJNE ODŠKODNINE. Tako Nemci, kakor Francozi sc pritožujejo proti vojni odškodnini, prvi trdeči, da je previsoka, ker da nalaga Nemčiji bremena, ki jih ne bo mogla prenašati, drugi, da je prenizka ter da delež Francije ne zadostuje v pokritje njenih odškodninskih tirjatev. Francozi trdijo, da bi morala znašati njih vojna odškodnina najmanj 136 milijard zlatih mark, dočim je zvezniška rcparaciiska komisija naložila Nemčiji skupno vojno odškodnino od 132 milijard, od katerih prejme Francija 68 miliiard, torej malo več nego polovico prizadete ii vojne škode. Radi tega so se čide v francoskem parlamentu zadnje dni ostre kritike proti Briandovi vladi in proti Angliji, oziroma Lloyd Georgu, ki je izvajal močan pritisk, da se je znižala vojna odškodnina na polovico s prva zahtevane vsote. Nedvojbeno je Nemčija s svoio upornostjo dosegla precejšen uspeh, ako-ravno trdi dosledno, da presega naložena ji vojna odškodnina neino plačilno zmožnost. Sprejeti da ie morala ultimat, da prepreči zasedbo ruhr-skega ozemlja in izvedbo zažuganlh nadaljnjih sankcij, torej pod pritiskom večje sile. Upa pa. da bodo zavezniki, ko spoznajo, da je Nemčiji naloženo breme pretežko, isto v lastnem interesu pozneje znižali, češ da bi gospodarsko uničenje Nemčije imelo katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo. Med vrstami se pa da posneti iz nemških časopisov, da so Nemci pri vsem tem kolikor-toliko zadovoljni, da so jo tako ceno odnesli. Razun znatno znižane odškodninske vsote so pridobili Nemci ugodnost, da jim je za sedai naloženo obrestovanje In amortiziranje le delne vsote od 50 milijard ter da bo odplačilo obresti In amortizacij na ostanek 82 milijard začelo šele tedaj, ko bo reparacijska komisija ugotovila plačilno zmožnost Nemčiie za ta nadaljnja -odplačila. Namesto okolo 8 milijard zlatih mark na leto (6% od 132 milijard) bo Nemčija za sedaj plačevala le 3 milijarde zlatih marK na leto (6% od 50 milijard) ter da je dana možnost, da bo ostanek od 82 milijard zlatih mark Nemčiia odpla čevala. sodeč po njeni današnji plačilni zmožnosti, tekom dobe 90 let, namesto,, kakor se je preie od nje zahtevalo tekom dobe 30 let. Zavez niki, tako se nadejajo Nemci, ne bodo imeli interesa preveč pritiskati na Nemčijo in jo gospodarsko slabiti, ker bi se v tem slučaju morali bati, da bi kurz zadolžnic pal nizko, s če rntir bi se Nemčiji omogočilo s pomočjo zunanjega posojila, recimo v Ameriki, odkupiti zadolžnice po nižji ceni. z drugimi besedami odplačati vojno odškodnino z nižio vsoto. Glavna korist, ki jo je dosegla Nemčija s tem, da ni sprejela prvotnih zahtev zaveznikov, pa obstoii v tem, da je prišla do sape ter da zainorc računati s svetovnimi zapletljaji. ki ji bodo omogočili rešiti vsai del naložene ji vojne odškodnine. Ker morajo tudi zavezniki računati s to možnostjo, je samo ob sebi umevno, da bodo imeli interes na tem. da čim nrej spravijo v promet vojno-od škodninske zadolžnice, ker bo že sa- mo nasebi neugodno uplivalo na njih' kurz. V tem tiči slaba stran vojno* odškodninskega dogovora z Nemčijo za vse zaveznike. V interesu vseh azveznikov. torej tudi v našem bo, da zahtevajo od Nemčije, v smislu poravnave, dobavo materiiala in delavskih moči, namesto odplačila, s čemur bo zopet doseženo, kar Angležem in Francozom ne konvertira, da se bo Nemčija razmeroma hitro gospodarsko okrepila. Iz te dileme ni izhoda, kakor smo to že ponovno trdili v našem listu, ko se ie šlo za prvo odškodninsko zahtevo. Koncert »Lisinskega* y Ljuo janl. Tri znamenite koncertne prireditve ie doživela Ljubljana v mesecu maju. Najprej je koncertiral z velikim uspehom praški »Hlahol«, nato je prinesla naša »Glasbena Matica« nova slovenska dela, končno nas je pa na povratku iz svoje umetniške turneje obiskalo hrvaško pevsko »druženje »Lisinski«, ki ie nudilo na torkovem koncertu višek izvajanja umetnega zborovega petja. V slovanskem svetu smo dosedaj poznali le dve pevski enoti, ki so se posvetile z največjo resnostio. z neupogljivo voljo in smotrcno vztrajnostjo reprodukciji zborovskih skladb. Sta to pevska zbora praških učiteljev pod vodstvom prof. Spilke in moravskih učiteljev pod vodstvom prof. Vlacha. Kot tretji zbor. ki se prvima dvoma po najvišii umetniški stopnji izvajanja zborovskih skladb vredno pridružuje, smatramo po vsej pravici »Lisinskega«, danes pač najboljši jugoslovanski zbor. Njegovo tehnično, dinamično in egogično virtuozno dovršeno prednašanje najtežjih skladb je našlo v vseh poslušalcih neizmerno občudovanje. Zla- sti naši pevci se niso mogli načuditi. Da je zboru mogoče doseči tako popolno izvajanje je razumljivo le, če pomislimo, kako so te prvovrstne pevske enote nastale in kakšno trnjevo pot so morale hoditi, prodno so nastopile prvič na oder. V pevski zbor praških učiteljev je n. pr. smel vstopiti le pevec z dobrim glasom in v petju že izvežban. Prebiti ie moral vzprejemni izpit ter sc zavezati, da bo brezpogojno zadoščal društvenim predpisom: obiskoval pevske vaje, katerih ga oprosti le bolezen, dokazana z zdravniškim izpričevalom. Posečati je moral teoretični kurz. v katerem je poleg učenja teorije pevovodja polagal posebno važnost na izobrazbo glasu. Kdor sam ni prej obiskoval šole za solopetie, se je moral sedaj temeljito učiti. K pevski vaji ni smel priti nihče nepripravljen. za izvajanje odkazane skladbe ;e moral v glavnem naštudirati doma. Pri skupnih vajah ie namestnik pevovodje skrbno pazil na sigurno in čisto intonacijo in šele potem je glavni pevovodja prevzel najtežje delo: piljenje, ki se razteza v najmanjše detajle in sestavi iz posameznih skic umotvor. Za tak študij jc na treba navdušenja, resnosti in ogromne potrpežljivosti,.—1 Ne mo- tim se, če trdim, da se je osnoval In vežbal po vzoru praških učiteljev tudi »Lisinski«, kulturna ustanova, ki deluje kot kulturno vzgojni faktor in ki dokazuje, da umno in smotreno vodstvo tega društva z izredno požrtvovalnostjo članstva vred dosega uspehe, o kakršnih se dosedaj nobenemu jugoslovanskemu zboru niti sanjalo ni. Pevski materijal Lisinskega Je prvovrsten in izvežban tako precizno. da se zbor — (v Ljubljani še kaj podobnega nismo slišali) ouie kot celota. Tehniških težkoč ne pozna, je prožen, da pevovodja z niim naredi lahko kar hoče. Prof. Idiotka je temeljito naobražen glasbenik, imeniten zborovodja. Njegovo shvatanje, niegov temperament.^ utripi njegovega srca in navdušenje za svoj umetniški poklic, vse se zrcali iz zbora, ki !i partitur. Na potu Iz Osijeka preko Virovitice v Zagreb je v železniškem vagonu kurir osiješkega gledališča izgubil dve partituri opere »Boris«. Uprava zagrebškega gledališča ponuja 2000 krni nagrade onemu, ki bj našel te partiture. — Prenos trupla sokoiskega mučenika. Dne 22. maija 1918 je bi! v Murau ustra-Ijen po prckem sodu nekdanji vaditelj Sokola v Radovljici Boštjan Ollp, kot vod‘a vojaškega upora. Na triletnico umora, 22. t. m. so sorodniki izposlovali ekshumira-nje. Truplo sc je pripeljalo 27. t. m. v Radovljico in se vrši pogreb na tukajšnjem pokopališču v nedeljo dne 29. t. m. ot> 18. . uri. Gorenjsko Sokolstvo sc pogreba v vc-, iikem številu udeleži. — Šolski odbori za stalne čipkarsko tečaje se ustanovi po zgledu šolskih odborov obrtnih m nadaljevalnih šol. Načelnik je vsakokratni župan občine, v kateri je čipkarski tečaj, člana pa imenuje obrtna naučila uprava. Funkcijska doba traja tri 'e-ta. — Zasačeni ponareievaicl bankovcev na Dunaju. Kakor poročajo listi, se je posrečilo dunajski policiji aretirati več pona-rcjalcev bankovcev. Ponaredbe štejejo mnogo milijonov. Voditelja delavnice za ponarejanje sta bila namišljena rabinska kandidata l»rata Fraenkel. Enega izmed njiju ta njegovo sestro so aretirali. Glavnega voditelja, starejšega Fraenkla, doslej še niso mogli prijeti. Razentega so zaprli tri kamenotiskarske pomočnike, ki so delali za Fraenkle. Ponaredbe so obstajale večinoma v ponarejenih kolkih na starih avstrijskih bankovcih. — Preseljevanje optirancev. Zaradi uvoza in izvoza premičnin oniJi oseb, ki 30 doseljavajo ali izseljavajo na podstavi opcijske pravice jei zidal minister za finance poseben razpis, k; je razglašen v Uradnem listu št. 56. — Imenovanje vojaških duhovnikov. G. vojni minister je postavil za honorarne vojaške duhovnike: Pri štabu dravske divizijske oblasti vojnega superiorja Janeza Klobovsa; za garnizijo Celje g. Jeronima Štremingerja; za garnizijo Ptuj g. Janeza Mlakarja. Msgr. Klobovs izvršuje vse posle kat. vojaškega dušeskrbja v garniziji in v stalni vojni bolnici v Ljubljani. — Razpust društva. Društvo »Ledina« n Trbovljah Je razpuščeno iz državnih Interesov. — Merolzkusne pristojbine so se znatno zvišale po celi Sloveniji. Nove tarife so razvidne iz Uradnega lista št. 56. — Na Crnl prsti ustreljen. Jos. Bizjak Iz Stražišča pri Grahovem ie šel z dvema tovarišema na Črni prsti čez mejo. Naši organi finančne kontrole so jih smatrali za tihtapco ker so začeli bežati. Na klic se je eden ustavil, druga dva pa sta še bolj tekla, vsled česar so kontrolni organi za njima ■'streljali ter Bizjaka smrtno zadeli. -- Pri sfrejjanlu ob procesiji v Kropi !Se je razpočil niožnar ter hudo ranil Jane-jza Ermana po obrazu in rokah. Pripeljali S« 5W v. ljubljansko bolnico, — Smrt z dlnamlbio patrouo. V Pod-smrečju pri Blagovici se Je 34 letni A. Bar-lič smrtno ponesrečil za dinaanltno patro-no. Bil je strahovito razmesarjen in pri priči mrtev. Ni Še dognano, ali se je pripetila nesreča ali si ie namenoma končal življenje. — Nesreča pri vožnji desk. 10 letni ;r-govčev sin Anton Andol šok v Lužarjih pr! Ribnici je Jel z bratom po deske. Ko sta prišla na nek klanec se je Andolšek vzpel čez voz in hotel voz« pritrditi zavoro. Pri tem pa je tako nesrečno padel pod vaz, da so mu šla kolesa čez *>be nogi in desno roko. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Jezik si je pregriznil 4 letni sin železniškega sprevodnika Fran Ceglar, ki je lezel na sterho vagona, pri tem pa padel na tla ter si pri padcu pregriznil jezik. — Slepsrka. 35 letna delavka Frančiška Kovač iz Preloga pri Ihanu se potika po ljubljanski okolici, ker jo doma išče sodišče z&radl hudodelstva goljufije. Celje. Ljubljana. — Kopališki vlak v Laz«. Od 1. junija do 31. avgusta bo zopet vozU kopališki vlak iz Ljubljane v Laze. Odhod Iz Ljubljane ob 14 url 20 minut, odhod iz Laz ob 18. uri 30 minut. Za ta vlak sc bodo izdajale iz Ljubljane v Laze in nazaj na podlagi zdravstvenega odseka povratne vozovnice po znižani ceni, in sicer za I. razred po 4.50 din., za II. razred po 3 din. in za IU. razred po 1.50 dhi. za osebo. Ob slabem vremenu izostaneta vlaka, kar bo vselej do 12. ure razglašeno pri osebni blagajni na glavnem kolodvoru. Otroci od 4. do 10. leta ne bodo uživali nobene nadaljne olajšave, — Odborova seja organizacije NSS za Kolizcjskl okraj Je danes ob 8. zvečer v Narodnem domu. — Javno predavanje »Probude«. Prof. Volavšek nadaljnje v nedeljo 29. t. m. svoje predavanje: »O razvoju keramike«. — Nesreča vsled splašeuih konj. Rem-Skar Filip, monter pri letarski stotniji se je pel|al s kolesom po Gosposvetski cesti. Naspi ct. s} mu pridrveli konji, ki so vsi ■ju nekega avtomobila splašili, ter ga vrgli * kolesa ob z^d. Rcmškar se je poJkodoval po glav' in rokah. — Tedensko zdravstveuo stanje. V dobi od 15. do 21. t. m. se je rodilo v Ljubljani 25 otrok (11 dečkov, 14 deklic), med njimi 1 mrtvorojenček. Umrlo je v istem času 16 oseb (9 moških, 7 žcns.k), med njimi 8 domačinov in 8 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 5 jetika, 1 zastrupljanje rune, 1 škdatinka, 1 možganska kap, l rak in 2 slučajni smrtni poškodbi, — Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubužne akcije, d-ofoe premog na nakaznico mestnega magistrata. In sicer 100 kg za 10 K v naslednjem rdeu: V ponedeljek dne 30. t. ra. stranke z začetno črko O, P, R, S, Š In v torek dne 31. t. m. one z začetno črko T, U, V, Z in Ž, — Okradenko iščejo. Dne 25. t. m. je bila aretirana neka 14 letna deklica, ki js priznala, da je dopoldne istega dne na Vodnik ovem trgu neki delavsko oblečeni ženski, k| ie prodajala svetlice, vzela H pletene torbice denarnico s srednjo vs