amU XSatrtbvA»d ysneil No. 726) amt&or. hf Mt Act oi «, l»i7, o« tu« «1 tk« PoM Offics «1 omo. By mil« of um frsaUeat, A. I. Bvimo«, Po«t»titar ^j^ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO MEDIUM TO REACH 180.000 •^VENIANS IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WK PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." -LETO V. CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) JULY 20th, 1922. ST. (NO.) 165. Entered as Second Class Matter AprS 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O.. under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ■overnerji bodo pomagali Hardingu zlomiti stavko. % RlSO PRIHAJAJO IZJAVE OD GOVERNER-;«n'iskimi rudarji sploh ni, kajti stavka je lOO-procentno V Veptr Tr. T^T.,^T,Tf\/^r»TT/^T.TkrTT. ofektivna. Neki ohijski podjetnik se je odprto izrazil, da je sii- med- VAŽNEJŠIH PREMOGOKOPNIH tim 80 PRIPRAVLJENI DATI PROTEK- J^'odjetnikom, da prionoobratrud'- iSesHja predsednika Hardinga povsem nesmiselna, tvOV s STAVKOK \ZI. lem ko je neki drugi operator izjanl, da bi vzelo. najmanj Italijanski kabinet je Dolavslca f cdera- resigniral ^ cija za stavkujo-če železničarje. 19. julija. — Izvzemši governerja rudarji. North Caroline so vsi governerji, na katere je iHardingovo "povabilo" jp brez pomena. Harding, da z državno milico varujejo j Splošno naziranje v ohijskih podjetniških krogih je, pričeli dbrat s stavkokazi odgovorili, da Lu bilo "novabilo" nredsednika Hardinga na nodietni- pet let. predno bi se moglo obratovati ohijske rudnike z % 'avli • ------.........-C- ' I da je bilo "povabilo" predsednika Hardinga na podjetni sodelovati v soglasju z njegovim načrtom. }j.g^ da pričnejo obrat rudnikov pod protekcijo-vojaštva, sestavo VLADA JE BILA PRISILJENA K PODAJI, KO SO JO FAŠISTI PUSTILI NA CEDILU. I - Rim, 19. juHjfl!. — Italijanski "kabinet je dangg dpiživel v parlamentu velik poraz, nakar je bil premier Facta prisiljen položiti resignacijo, Čemur je sledil še kabinet. Parlament, je izrekel vladi nezaupnico z 288 glasovi proti 103. Bilo je že dovolj časa očividrio', da se Factova vlada ne more dolgo vzdržati, toda Facta se je držal na krmilu d'o kicnca. Nekatere vesti pravijo, da se EKSEKUTIVNI ODBOR AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE POŽIVLJA VSE ORGANIZIRANO DELAVSTVO. DA ODKLONI IZVRŠEVANJE VSAKEGA DELA, KI SO JE PREJE OPRAVLJALI STAVKARJL Washington, 19. julija. — Eksekutivni koncil Ameriške Delavske federacije je danes pozval vse organizirano delavstvo, da pomagajo železniškim mehanikom zmaje kralj obrnil na Giolittija, da'gati V njih boju S tem, da odklonijo izvršitev vsekega de- ^'^'iubil pomoč. ' governer Davis je poslal v Belo hišo , ' ^ 'kateri obljublja popolno sodelovanje z zvez-zlomitev rudarske stavke. stva. Facta se je boril do poslednje- k brezpomembno, in da se je s tem le zavleklckončno poravnavo štrajka. ^ Cleveland dobiva več kot polovico svojega premoga toda ko a? k opoziciji presto-iz vzhodne Ohio, kjer so rudarji skoro ravno tako orga-jP'^' fašisti in pristaši Ijud-ifj. nizirani kot v Illinoisu, ostalega pa iz Pennsylvanije, kjer "Jearov poraz '^0 odpoklical! delavce pri vodnih sesalkah. j se bo v pondeljek poskusilo z obratom rudnikov, in pa iz i ° Kentucky ter West Virginije. Učinek rudarske in želez- j med halijo m niške stavke na ceno premoga je že ja'ko velik. Premog se ' ° ° prodaja pri rudnikih po $6.75 in eelo po $7.25, kar je dva-1 Italija, 16. julija. — Bel-krat toliko kot se je določilo na nedavni konferenci pod- ^ končno od.bri- jetnikov, ki jo je sklical trgovski tajnik Hoover, medtem MarglriZ'^^""^ ^ ^ ko. se je za tono premoga pri rudniku pred rudarsko i pravijo, da je vladaWoriia ta rtaVko plačevalo po $2. korfk pod pritiskom kralja Alek Stališče rudarske unije način ^ nega stana United Mine Workers of America 5nijg podalo naznanilo, iz katerega se razvidi, da ^Poklicala iz rovov tudi one delavce, ki so na sesalkah in drugih vzdrževalnih napravah, ' ^^jetniiki poskusili obrat rovov s stavkokazi. žele; -Viih* operatorji so prepričani, da obnovitev obrata I sedanjem času ne bi dosti koristila, 'kajti po-^®^6znišl{ih vagonov vsled štrajka železniških if onemogočala prevoz nakopanega premoga. M ^0 governerji obljubljajo protekcijo rudni-^jajo . poskusili z obratom, pa se na drugi strani za poravnavo stavke v dveh smereh j)^ ^ l^ovsem nedoločeni. ^ničarjev onemogoča uspeh. M katerega zagovarja skupina podjetnikov, ;V. iz vzhodne Ohio, priporoča splošno po- ? Oojj. iiačrt v prilog poravnave je i^edložil Sa-Predsednik Ameriške delavske federacije k "Senatorji Borah iz Idaho, King iz Utah in (. ^^^^chusetts. Po zaključku te konference se je fia se bo Hardingu morda priporočalo, da rudarjev na delo po stari plači, med-^ segla konferenca podjetnikov in unijskih M tg Ji ki naj bi skušala doseči sporazum. Kot zna -prišla ravno vsled tega, ker se podjetniki 01%^ premogovnega okrožja, dbsegajoče Penn-M " Wiano in Illinois, celo razgovarjati niso [, %jj^^^^3vniki'unije glede osnovne plače. Ako bi j^^rding ta načrt udobril, tedaj bi se rudarji po\Tnili na delo. United Mine Workers of America so naznanili vzpri-.*0 vladne grožnje, da se ne bo noben unijski irudar odzval i rešiti še obstoječa sporna vprašanja z Italijo. S tem je fccTnčan diplomatični pozivu /vlade za povratek na delo, da se b^^j^dpol^iq^lo , v , J , . I 1 " • i," 4.' T t""' " upati oia tSS v RratT<«f>i (u- vzdrzevalne delavce .iz rovov, ako se poskusi obrat s skebi, |^, „ato1% rudnikov s stavkolomci obliubliena, vsa in zveznih čet. Izjemo tvori Hocking" o- pittsburški podjetniški interesi nanravili 0}J ravno takrat kot v Pennsvlvaniji. Tz Sa^ poroča, da namerava slediti naročilu 6n poidjetnik. medtem ko je velika večina %' da počaka razvoja dogodkov, bo- ■I ' OlfV/^X.. "1. !• -1 . v___'VJI. .1___^_______ „i: -nn T konferenci ne bi bili zastopani. V Kansasu se bo poskusilo obrat s skebi. Washington, 19. julija. — Kansaški governer H. Ji Alien je brzojavil Hardingu, da v Kansasu ne bo posebno teško pričeti s popolnim obratom, in da se je70-procenten obrat pričel že pred par tedni kot posledica akcije, ki jo je pod vzelo industrijalno sodišče. Governer North Caroline nasprotuje predsednikovemu načrtu. Gov. Morrison La North Caroline je poslal izmed vseh i^ovemerjev najdaljšo brzojavko, v katerem izraža svoje nesoglašanje s predsednikovim načrtom. Morrison pravi, da je država sicer vedno pripravljena varovati vsakega delavca, bodisi unijskega ali neunijskega, da pa je nasproten temu, da bi v^ada posegala v delavske spore. O načrtu Hardinga pravi gov, Morrison, da je očitno naperjen proti stavkarjem, V Washingtonu vlada velika negotovost z ozirom na Iposledi.ce stališča, katerega je zavzela vlada z ozirom na stavko. Oči vid no jš največje vprašanje v tem, kje bodo podjetniki dobili rudarje, ako bodo unijski rudarji vztrajali kot so vzl rajali do sedaj. „ Izjava predsednika Lewisa. —Washington, 19. julija. — Predsednik od "United Mine Workers of America", John J. Lewis, je danes iz- rodoma. Zader bo dobil zaledje petindvajset kilometrov. Jugoslovani zahtevajo enako postopanje s Kastvo in Reko. Italija bi storila prav, če bi ■privolila v t'o zahtevio Jugoslovanov, kajti Reka bi v takem slučaju lahko dobila nazaj svoje stallišče kot veliko pri£ta.niško mesto z mogočnim trgovskim zaledjem. Jadransko vprašanje, ki se je vleklo _skozi pet let, tekom katerih so se vršile neprestane razprave, je, s tem rešeno, seveda na ponižen način, ki ne odgovarja gostobesednim obljubatm zaveznikov Treiba je na Vsak način sprejeti to rešitev, kajti vsako zavlačevanje bi prišlo na korist vele-zatveznikom, ter tudi na korist takozvani Msdi antanti. Treba je odsedaj naprej, da se oba naroda, laški in jugoslio-vamski spoprijaznita, se pomiri-tai ter skušata uveljaviti resnič-rio prijateljstvo na korist skupnih interesov. ——-o-- la, ki 80 je preje opravljali stavkarji. Eksekutiva federacije Je soglasno poverila predsednika Gompersa, da poda tozadevno pro-klamacijo na vsa unije, ki so članice federacije. Danes je poštni department naznanil, da je preklicanih nadaljnih 29 vlakov. Predsednik Harding in tajnik Daugherty sta se danes dolgo posvetovala o stavkovnem položaju. Daugherty je kasneje naznanil, da sta se posvetovala o bodoči akciji vlade glede stavke. ' Gompers je podal izjavo, v kateri pozivlje delavstvo, da ne krši zaikonov. da pa ne izvršujejo nobenega dela stavkarjev. dokler se ne napravi pravičen sporazum. Uradniki masinistovske unije izjavljajo, da skupno število stavkujočih mehanikov znaša 425,000 mož. Kot naznanja danes, bodo lokomotivski strojevodje v teku par dni odklonili delo na lokomotivah, ki so nqiopravljene. Clevelandski delavci za vzdrže-1™---------------——--- vanje prog xahtevajo,slavij, [simpatrje pridru»li stavki me-. , ■ i ■ lavcev za vzdrževanja prog, ki so sinoči odpotovali v Chicago, kjer se bo vršila konferenca unij skih predstavnikov, ki bo 'odločila glede proglaisa stavke, so pred odhodiam izjavili, da bodo glasovsili, da se nemudoma vseh 400,000 mož, ki vzdržujejo proge. pridruži stavki mehanikov. Hooper je izgubil upanje na poravnavo. Chicago, 19. julija. — Ben W, Hooper, predsednik vladnega že-lezmškega odibiora je danes naznanil, da je izgmbil vsa:ko upanje na s:k'orajš.no poravnavo stav železniških I ke železniških rtrehanikov. K temu sklepu je dosti pripomogla akcija Erie in drugih že- Kot Se ploroča, so železnice odločno zavrnile zahtevo slavkar-skih predstaivnikov, da se stiav- leznic, ki so uvedle celo večja :karjem ob povratu na del;o po-zni'zanja kot pa je odločil vladni vrne vse pravice in privilegije, železniški o#or. Kis-t se izjavlja ki so jih pridobili potom dolgo-predsedinik ''maintenance" de-j letne zapasljenosti. Predsednik laivcev v Clevelandu, Charles } stavkuj!:ičih mehanikov je danea Murray, sla železnice v velikih j izijavil, da so stavkarji priprav-slučajih dodatno k znižanjem} Ijeni na boj do konca. vladneiga odibora mezde delavcev j -°- skričile še za 3 ali celo 5c pri uri. j ZmCŠlti.tlVa V HaagU. Kot se izjavlja Murray je Erie 1 _ železnica stražnikom ob križiš-1 čih zniMa plače na 80c od ure. I ^aag, 19. juhja. - Haaško akoravno je 'odbor določil njih .konferenco .dbkroza popolna mia-plač,:, na S5c od ure. jterija. Današnja sejs, se je za- » , X . %T v . ikljr.čiia rta jako neigotjc-v način. Kot se p:roČa, le N. Y. C. ze- i • t -i • .. . • .T. V., IT .-1 Ko je Maksim Litvinov naznanil, kzmca obljubila prekncati kon-' , ... . , . . , , ^ ' . ,, ida bo predložil moskevski vladi trakt, glasom katerega je odda-1 , . . • 1 1 . m , 1 I priporočilo, dst pmna nredvojne la svojo delavnico v Toledo v na>-1 , , . , , . . , , .dolgove m splošne principe odjem nelki privatra družbi, ako L., . . . . , . . 1, . . . ^ , , . Ukiodnine za zaplenjeno lastnino, dani American Federation of . , , , .. ... ■sio ostale delegacije poskusile u- Priznanje Mehike je blizu. ^krožnih ali ohsežneiših konferenc ali pav mladine inten'-encije. Podietnilci p tern nri- Hi % žg. viacme inten'-eTici.ie da bi ee taki poskusi brez dvoma izja- ja.vil: "680,000 rudarjev te dežele je danes bolj odločenih, da morajo zma^fati, kot pa so bili tisti dan; ko so odšli na štrajk. Še nikdar v zp^odovini rudarske industrije niso rudarji tako sijajno pokazali svojo solidarnost kot ravno v j Washinigton, 18. julija. — 0-se'lanjem boju. Njih odločnost in morala je čudež v.^ch .ibregonWa vlada pričakuje pri-časov kar se tiče industrijalnih sporov. Teh mož se^ne' znanje Zedimjenih držaiv še pred Railroads Workers ostanejio na delu. Sedaj ko sio; člani slednje organizacije tudi zaistavkali, je družba delavnico v Toledo takoj stvariti vtis, da so se Rusi že faktično podali. Toda ko -so se neruski delega- oddala Hecker Co., akoravno se|tje popoldne sCTtali na seji, da je proti takjm oddajam izrekel I nadalje prouČeLitvinovepredlo- more prisiliti k sprejemu pogojev^ katerih ne rrrarajo. "To stavko so vsilili rudarjem in ameriškemu ljud-! I zaključkom finančnega in oljnega sporazuma med mehikanski- . . . I mi predstavniki in ameriškimi ^tvu premogovne kompanije, ki bo hotele uniciti njih um-' ^jnimi kompanisti, in še pred- je ter prisiliti rudarje, da sprejmejo beraške plače in be-ipo bo mehikanski vlada odobrila vladni želeanišiki 'odbor. Sedaj pravijtb N. Y. C. uradniki, da kon trakta s Hecker družbo sploh ni- ge, se je pojavila opozicija proti predlicižitvi istih posameznim" via dam in i?totak|o se je pojavilo na kdar preklicali nisic, akoravno so sprdstvo proti predlogu Litvino-prej^ skušali pod to pretvezo za- va, da ge počaka sedem dni za od di''žati člane American Federation of Railroad Workers ma de- raske življenjske razmere. Mi smo storili vse. kar je bilo, ta sporazum. , . v .na?i moči, da se stavki izognemo. Ponovno smo prosili Takio je dal razumeti predsed- operatorje, da se pogajajo in sporazumi i o glede mezdne Hardmgu m tajmkti Hug-• 1 & J J i '' hesu mehikanski finančni minis- ter la Huerta, ki se je danes eno ■ izv 'u , _ - uro mudil pri Hardingu, potem g ^%bani rudarji, izvzemši olie v takozvanih tom skupne konference. In tako se bo tudi poravnala, brez i pa še dalje časa pri tajniku ' pa so organizirani, Stavkolomcev, med ozira na tp, kaj kdo misli, pravi ali stori." ' Hughesu. ***orejo dohiti stavkolomcev. ^ Pi'avijo, da tu se ne gre za vprašanje var- lestvice, ki bi se jo moglo izdelati pri konferenčni mizi, w Slavno vprašanje je, kje bodo dobili izvežba- "Samo ena pot je, da se poravna ta stavka in to je no- lu. A. G. Bertrand, zastopnik masinistovske unije, se je sinoči Izjavil, da je 'od 150 stavkolomcev, katere je N. Y. C. družiba upo-slila včeraj zjutraj, prenehalo 50 še pred poldnem. N. Y. C. železnica je včeraj tudi pričela pogajati z Illuminating Co. glede pre- govor i K Mosikve. Rezultat te seje je bil ta, da se je sprejelo neko resolucijo, ki j!o' je predldžil italijanski delegat, baron Avezzano, ki je tako zamotana da jo komaj delegat je razumejo, in še ti najbrže ne vsi. •— Tukajšnja delavska federacija obsoja nastopamje predsed-skrbe električne sile, ker ao se jnik« Hardinga v premogarskem vsi njeni strojniki in kurjači iz m železniškem Strajku. ^^ESnalkopravnost^* ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDATS "ENAKOPRAVNOST" JULY 20th, IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned mmd Psblished by: m: AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BvilncM Place of the CorporatioH — 6418 ST. CLAIR AVB. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 rear $5.50. 6. mo. S8.00. S mo. *2.00 Cleveland. Collinwood. Newburcrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00> Dmi ted State# ......................1 year $1.50, 6 mo. 2.75- ) mo. $2.00 Bnrope and Camada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaja rs / Ameriško-Jugoslovaiuka Tiskovna Družb«. 1418 ST, CLAIR AVE. Princeton 651. ' 6418 ŠT. CLAIR AVB. Za raebino cKlasor ni odgovorno me uredništvo, me nnravniitvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) JULY 20th, 1022. LABOR PARTY. V nedeljo se je v New Yorku porodila nova politična stranka, ki ima po našem mnenju veliko bodočnost pred saboj. Konvencija socijalističnih, farmersko- delavskih in strokovno unijAih delegativ, broječa vsega skupaj 280 oseb, je namivč položila temeljni kamen novi politični stranki delavstva, ter ji dala ime American Labor Party. iN ova stranka sicer pri jesenskih volitvah ne bo nastopala pod svojim imenom, ker se je organizovala j)repozno, toda njen vpliv bo že ob'cutiti. Kandidatje stranke bodo stopili pred ljudstvo bodisi kot socijalisti, strokovni unionisti ali kot pristaši farmersko-delavske stranke, toda za njimi bo stala že vsa moralna podpora te nove politične sile. Te Labor Party oziroma delavske stranke se ne sme zamenjati z drugo delavsko stranko ali Workers Party, ki je naslednica ra^.nih komunističnih strank, ki so nastale po razfkolu v socijalistieni stranki, povzročeiiem po svetovni vojni.Tudi komunistom bi bilo mogoče sodelovanje v novi Labor Party, toda vzpričo dejstva, da komunisti priznavajo edino naročila moskovske internacijonale, so elementi. ki sg položili temelj Labor Party uvideli, da bi se s pristopom komunistov k stranki že vnaprej vabilo notranje spore z ozirom na vprašanja taktike. Vsle'd tega nemilost vladnim funkcijonarjem, ki so pod kontrolo kapitalističnih interesov in da je politična organizacija edini izhod iz tega položaja. Zel sam sestav noVe Labor Party nam daje visoke na-de o njeni bodočnosti. Socijalisti in strokoMii unionisti bodo privedli pod njeno okrilje industrijalno mestno delavstvo, elementi farmersko-delavsike stranke pa bodo prispe-\^li poljedelskega delavca, ki polagoma prihaja do spoznanja, da so njegovi interesi identični interesom industrijal-nega delavstva. Ameriško delavstvo je doilgo časa dovoljevalo izrabljanje svoje politične moči od strani kapitalističnih strank, dolgo časa je sledilo nasvetom starokopitnih vodij kot je Samuel Gompers, toda rezultati so tako razočarajoči, da .)e okrenitev v novo smer postala povsem neizogibna. Jugoslovanska zuita- '! nja politika. Postala je važen činitelj za arovanj(r"recla in miru v srednji Evropi. Naša 'politika mora pred vsem stremiti, da se mala antan- so pisali o politiki Nikole Pašiča in dr. Nimčiča, ter huteli konstru irati neko nasip rot je med obema. To so senzacije za ljudi, k! ft'o-čejo delati opozicijo in najdejo ljudi, ki verjamejo takim ''senzacijam". Me'd načelnikom radikalne stranke in enemu njenih Inaiodličnejših voditeljev pač ne se kommiistav m vabilo, pac se jim preikišea na prosto, j more biti nxxbenega načelnega ne da pridejo zraven, kakor hitro bi bili pripravljeni pokora-upora-:uma. Kar se tiče zunanje /Sv,. . . , , . , , , ita pcjači in-tesneje zedini. Celo Ce8ki piedsednik i» i^^Iieva ženitev je bila važen minis ei zunanji del dr. Beneš političen dogodek, služeč ciljem je b!l pn svojem zadnjem obiaku Lkti, ki pisali. vBeogmdu jakozadavoljenzu- dajg^^ čisto privatna spe om po 1 icne konference, ki za^jeva, gotovo niso imeli prav. se je vihi a oo tej priliki. Piscu gg nas gotovo ni vseeno, če zalepi č anka je izjavil, da ga zla- plove na primer Romunija v ita-sti veseli, ker je spoznal, da ne lofilsko strujo, kar bi bilo čisto samo vlada, nego tudi vsi poli- i„hko mcgdče. Prav svetovna tični čin i tel j i in ves 'narrd razu- voj^a je drastična izkazalo, ka-mejo in odobravajo smer in po- ko veliko moč imaj; dinastične litiko male antante. Politika vezi. Bolgarijo so vrgle v grozno dr. Beneša je tudi pcJitika dr. katastrofo, na Grškem so delale Ninčiča. Smerni;;e naše politike usj)ešna v korist'Nemčije, celo so jasne in odmerjene od razmer I Ruskem se je kazal velik in ne morejo biti drugačne. Vsa- upiiy nemških dinastičnih zvez, kdc, kdor politično misli, mera (^j jg jmel usodne posledice. Žeto uvideti in nikdo ne more da-'j^j^ey našega vladarja z romun-ti drugih smernic. Nekateri hsti princezinjo je bila 'cbenem velik uspeh male antante in naše zunanje politike. Z malo antanto v tesnem prija teljstvu gre Poljska in to prijateljstvo se uvršičuje vedno bol^. S tem postaja mala antfnta velik odločilen faktor ^Evrope, se-gajc,č od severnega Ledenega, pa do tcplega Egejskega morja čez vati ekse'kutivi nove stranke. ip .litike, je radikalna stranka e- Labor Party je ustanovljena po vzorcu angleške La-i""*-"'^' načelni nespo cclvlsni izključno od dobre volje v-e srce Evrope. Sedaj niamo ved osamljeni in hor Party, ki, spstoja iz raznih samo'stnjmih .sti^nk,, toda ki 'nastopajo skupno pri volitvah ih v drugih vprašanjih, tikajočih se delavskih interesov. Nova stranka bo v New Yorku nastopila že s kandidatsko listo za vse urade. Zastopani bodo socijalisti, strokovni unionisti in pristaši farmersko-delavske stranke. Poskuse se bo napravilo tudi po drugih delih dežele/^ da se vse progresivne in politično zavedne delavske elemente or-ganizuje v prilog izvolitve svojih mož bodisi v krajevne, državne ali zvezne urade Vaa znamenja kažejo, da je med ameriškim delavstvom pričelo prodirati spoznanje, da 'strokovne unije same na sebi niso dco'olj močne" za uspešen boj s kapitalisti, ki 'kontrolirajo enako republikansko kot demokratsko stran'ko. Delavstvo uvideva po žalostnih skušnjah zadnjih par let, da je brez politične sile prepuščeno na milost in razum nemogr;«., Sicer sto pa smernice nJiše ižunalije politike diktirane od razmer, katerih nikdo ne more izpremeniti in nobeden voditelj, naj bi bil katerekoli stranke, bi ne mogel dati dru'ge politične orijentacije. Naša politika je predvsem politika male antante. Ta zveza je imela v začetku zelo omejeno nalogo. Imela j« sam?: braniti novo stanje stvari proti Madžarski proti poiskusom reakcije in nevarnosti povrnitve Habsburža-nov. Polagoma pa se je učvrstila in razširila svojo nalogo. Mala antanta je sedaj postala sila, s katero m':ra računati vsakdo in tudi vse takozvane velike drža- in uvidevnosti, gospodarjev, ta-kozvainh velikih sil sveta, kakor smo bili koncem svete,vne vojne. Naša zunanja p:litika je torej v zadnjih časih naredila velik napredek in dosegla velike uspehe, obenem pa položila tudi temelje za še leipšo bodočnost. Ti uspehi so nelcaj veliko ibolj*trajnega, realnega in zanesljivega, kakor pa sanjarije o neki svetovni federa-siji na razvalinah sedanjega političnega in društvenega reda. Naša draava je izšla iz grozne katastrofe svetovne v.jne in iz morja krvi. Naša politika mora gledati, da nam ohrani pridobitve, katere smo. zadobili's toliki- nove zmede in v nove katastrofe, kjer bi lahko samo izgubili. Človeštvu je potreba miru in reda, ne pa novih hcntatij. Temelji naše "države so mirovne pogodbe: versaillska, st. ger-mainska, trijanonska, nejska in severska. Naša zunanja politika mora braniti te pogodbe in ne sme dopustiti ndbene izpremem-be. V tem smo popolnoma solidarni z vsemi državami male antante in Poljske. Najvišji inte-res vseh novih držav je, da se pogodbe držež v svoji pristnosti. Ne moremo reči, da so te pogodbe v vsaki točki idealne, toda za njimi more priti za nas samo iz-prememba na slabše. Ako se pogodba krši na eni točki, je omajana v cel'cti in potem stojimo pred nedoglednimi posledicami. Naj kdo pove, kaj bi mogli pridobiti z revizijo mirovnih po-godib? Na nobeni točki ničesar, pač pa marfsikje izgubiti. Izven držav male antante nam mera biti najbližja Francija. Z njo nas druži skupni cilj: Obrana mirovnih pogodb, ki tvorij:o. za Francijo, kakor tudi"" za vse nove države najsigurnejšo podla go bodočnosti. Ako bi se začele naše mirovne pogodbe krhati, začele bi se najpreje na naših slovanskih mejah in to na naSo škodo. S Francozi nima nobena država male antante nobene pre-porne točke. Franciji je mnogo na tem ležeče, da so naše države močne, dobro urejene na trajni podlagi. Lahko torej z vso sigurnostjo računamo, da bo Francos-ka stala na naši strani v vsakem kritičnem trenotku, a to iz svoje Dotična pog\>dba bi pa cstala za .vladarja, ki se je dogleden čas samo teoretična for mula, ker ne moremo z Rusijo za sedaj stopiti v trgovske zveze. Oni ne morejo ničesar dajati nam, .a mi ne njim. S Cehi je drugače, ker Cehi lahko kot industrijska zemlja prcdajb v Rusijo svoje tovarniške izdelke. Toda tudi češki časniki sg pisali, da bo trgovinska pogodba češko-ruska ostala še dolgo samo črka na papirju; ker sedaj z Rusijo ni mog'oče trgovati. Tovarnar no bo dal svojega blaga za božji '"Ion" in ne za boljševiški denar. To so smernice naše zunanje politike, ki temelje na razmerah, katere je ustvarila vojna, katerih ne moremo izpremeniti in s katerimi moramo računati. To je bila Pašičeva politika, dokler .fo je vodil osebno, to je politika dr. Ninčiča. Vsakdo, kdor trezno pregleda stvari, mora priznati, ----o-- IZ DOMOVINE. Umrl je 28. junija gospod Fran Komatar, profes:cr na dr-veliki realki v Ljubljani. Pokopljejo Ka 30. junija v Kranju. Blag mu spomin! Težak poboj. Kovaški pomočnik Janez Brenčič iz Dolenje vasi in čevljiarski pomočnik Fran Martinčič sta skupno popivala v Žumrovi g,:istilni v Cerknici. Mar tinčič pa je nenadoma spcdmak-nik Brenčiču stol, tako da je pri tem padel na hrbet. Brenčič je n'i,t!o .sitavil Martinčiča na odgovor. Slednji pa je potegnil iz žepa nož in sunil Brenčiča na des- tudi za južne Slovane'" Hrvate, govoril _ i® " carju Fran ju Josip" jedinstva Hn'afecv, to predli" i"!. Tak vi". Tsč Srqbv. Na trikratno "Slavo" trikratno "Slavo! kanec je bil Stepa" ^ avstr.-maldzarsko pa se predrzne j čustvovanja povodoW ^ naškega kralja Petra dom poroke junaškeg^ ga dna kralja pošten Jugoslovan pri takem Radices em . gotovo ne inarveč mu' nju, katera mu magalo še višje, re pomagati le za Politika in znainostj^ ski. Vsi sofijski 1'®^' izjavo vseučiliškega Miletiča in vseh deKa ^ učiliškem vprašanj"-za to, da ostane ^ ^ zapadnem temelju. rijentalni stopnji evropsko vrednost* namreč hoče, cla si a berejo nove in je, kar niti v boijševiski prepoveduje profeso no delovanje. v driski'' svetu profesorji pi"^ ki,? te prvi pravniki delujejo tudi lastne koristi, ker ni v njenem »o sence ter ga smrtnonevarno interesu, da se zrušijo države, za katere je dala toliko ,sVoje krvi, da «0 se osnovale. Culi sb se glasovi, naj bi naša politika zavzela drugo orijenta-cijo. Na prinier, naj bi se obrnila ;,d Francozov in naslonila na Ruse in Nemce. N« glede na to, če so nam boljševiki simpatični jpredsedniatvo Matice, ker je iz ali ne, se je treiba vprašati, kajlvR^ib .sočustvovanj« povozim bi nam mogla prinesti boljševiš-v smrti kralja Petra in ker je čeka orijentaieija? Politično geto- stitalc ik poroki kralja Aieksan- poškodoval. Težko ranjenega a: prepeljali v bolnic o, Martinčiča pa so aretirali orožniki in g.i, oddali sodišču. Kako je klečeplazil Stepan Radič pred Franjom .losipom. V seji Hrvatske Matice je pred kratkim Stepan Radie sirovo »sjjadel in v parlamentu. fe^orji &e svoj materij aim v ^ za moralno avt'®""' Profesorji apelir«^ ^ no bolgaAko mT, nost, naj jih P% bcrbi. Stambohjs^ (L tvoriti nov.: gdanA) profesorji, ako se . sorski zbor ne htevam. aško i« bcrožen je divj^^ ^^ pj« vo čisto nič. Čičerinovih not bi se ne bal ne d'Annunzio, ne Hor-thy. Pač pa bi bil neboljševiški svet v tem slučaju prisiljen, da se nasloni na naše neprijatelje, na primer na Itali.pne. Avstrij- dra. Radič je ponosno i'z.Tavil: ''Mi se nismo nikdar niti pod Avstrijo zvijali, pa se nočemo tudi sedaj pod Beogradom!" Radič pa se ni samo zvijal, marveč prav do tal se je prikl'3,njal Du- ce, Madžare in Bolgare. Ako bi naju in Fran ju Josipu. V seji hr- na primer pr^nas zavladala bolj-ševiška vlada, bi sosedje gotovo dcibili tak'oj naročilo, da zasedejo naš«" ozemlje, kar bi storili brez dvoma jako radi. Z ruskimi komunisti bi zamogli kvečjemu skleniti trgovinsko pogodbo, ka-mi žrtvami, ne pa, da nas vrže v kor so ,|o nedavno sklenili Cehi. vatskega sabora v Zaigrebu 14. decembra 1916. je Stepan Radič p: reče obžaloval smrt Fr3,nja Josipa, reikoč, da dela to kot Hrvat, kot Sl'ovan in kot predsednik hrvatske ljudske seljačke stranke. Starega tirana je prosi 3,vi jal kot velikega ljudskega Z vojaško pui I hribu nad Hrastnik^"^^^, star rudarDušaK CO otrok. Dva hra ka, opozorjena P" lih sta napravila " in posrečilo se ji^^^ neopaženo ujela %' Mož je imel pri : ron, križ iia eteldcn je dejal, da "bi ^ če easno zagledal ' val, iz obupa ' mor. Oba orožnik^' 1 previdn^tjo gledali", veliko nesrečo. sluz dk)' hvalo. Kaj je P"^'®' tega, koraka, no. tan" as- HENRI BARBUSSE; >1=1! Poslovenil Anton Debeljak. T — Te-le podnice. pravi babura. ne dam rada iz rok. Drugi vojaki pred vami so mi jo že skušali vzeti. -■— Saj mi nismo tatje, namigava Lamuse s samo-zatajevanj^, da ne razknči stvora, ki razpolaga z naši:n blagostanjem. — Ne rečem, ampak veste, vojaki spridijo vse. Ah, ta nesrečna vojna! Tak tako, koliko bo najemščina za mizo in če si damo kaj segreti na peči? — Deset grošev na dan, je izgovorila stanodajav-ka prisiljeno, kakor da so ji izvili to vsoto. , — Drago je. reče Lamuse. — Toliko so dajali drugi, ki so bili ttf, in še prav ljubeznivi;30 bili gospodje in jedli smo večkrat z njimi. Vem, da se vojaki bogvekaj ne krčijo. Ce se vam zdi predrago, bom zl.ihka našla drugih najemnikov za to sobo in mizo in peč in ne bo jih dvanajst. P/ide jih kmalu še In plačali bi celo precej več, ko bi človek zahteval. Dvanajst!...... — Pravim "drago je", vendar nazadnje pa le poj-de, je hitro pristavil Lamuse. h-rn, kaj deste, vi drugI? Temu zgolj navideznemu vprašanju smo pritrdili. — Kak kozarček bi ga popili, pripomni Lamuse. Ali prodajate vino? , ^ ' —Ne. odvrne babše. Pristavila je v iezni drhtavicl: — Saj veste, vojašk-a -.iblast sili vinotoče prodajati po sedem gro.šev in pol. Sedem in pol' Bog se usmili čez to vražjo vojno! Človek ima izgubo pri sedmih groših in pol. gospod. Zato pa ne prodajam vina. O. vina imam za nos. Ne rečem, včasi, da ust cžem, ga oddam znancem. ljudem, ki vedo. kako je na svetu, ampak lahko si mislite, gospoda, ne po sedem in pol grošev. Lamwre spada med one, ki poznajo svet. Zagrabi čutaro, ici r.iu po navadi binglja ob boku. — Dajte mi ga eu liter. Po čsrn bo? — Po enajst grošev. toliico stana mene. Ampak v« ste. dam ga le, da vam ustražem. key ste vojaki. Raiqua mine potrpežljivost in bublja nekaj zase. Ženska mu zabrusi od strani čsmeren poglecJ in pomoli Lamuisu čutaro nazaj. , L^niuse pa, ki ga je om.nmila nada, da bo končno pil vino. m mu zardevajo lica, kiikor da že nalahno prehaja barvita tekočina vanje, urno posreduje: — Nc bojte'se, mamica, ostane med nami, ne iz-• ItJnvo vas. Negibna in trpka zmerja čez vinski cenik In premagan od pohlepa žene Lamuse ponižanje in predajo tvoje 1'csli tako daleč, da ji reče: — Kaj hočete, gospa, to ie vojaško! S pametjo se lo ne da razumeti. Vodi nas v klet. Trije veliki sodi napolnjujejo^ta skriti kot s svojo veličastno okroglino. — To-le je vaša mala osebna zaloga? — Babura se pa razume, mrmra Barque. Zenščina se zasuče^ srepo in srdito: — Menda ne boste zahtevali, naj se človek uniči 9 to vojno siroščino! Zadosti denarja izgubirft že tako in tako. — Kako pa? trdi Barque svojo. —- Vidi Se vam, da vi ne tvegate svojega denarja. —Prav pravite, mi nosimo le svojo, kožo na prodaj Posežemo vmes iz bojazni, ker se je ta pomenek zasukal tako. nevarno za-naše neposredne koristi. V tem se streso vrata od kleti in moški glas jih pronikne: iue, ki — Hej,, Palmira! — Aha! namigne Lamuse, bo že šlo! To so ti prasci, ti ljudje! godrnja Barq ni mogel prebaviti tega sprejema. — To je sramota in svinjstvo, de Martheseau. — Kakor da vidiš prvič kaj takega! — In ti, Dumoulard, graja Barque njega, ki rad vino krade in ki je pristavil zato boječe: ''Kaj hočete, to je vojaško!" Ves človeče, ti nimaš nobenega žolča! — Kaj drugega storiti? Kaj reči? PotemJtakem naj bi .ce bili lepo prepaaali. namesto mize in zavrelice? Nastavila bi vino po 20 grošev, pa vendar bi ga žrli, kaj ne da? Torej se lahko štejemo srečne. Odkrito rečeno, hlače so se mi tresle in bal sem se, da ne bo marala. — Vem, vsepovsod in vselej, je ista reč, pa vseeno ..... — Ne zapustijo se civilisti, na'a! Nekateri si pač morajo narediti premoženja. Vsakdo se ne more dati ubiti — O!^pridno ljudstvo na vzhodu! — No, in hrabro prebivalstvo na severu! —— Ki nas sprejema z odprtimi rokami!...... —..... Z odprto dlanjo, to že...... — R"eroi;i človeštvu skozi omrežje civilizacije podobno kakor divje zverii\e v kletkah. Proti večeru je postal vihar sil- j^nslca. trigovina ^Slodninn blagom ^Ot sr>»o ze poročali, smo odprli trgovino na v i Superior A ve. ___i_ .v II 1 ].. ^ Plet S' imamo lepa ročna dela, bodisi umetno ši- 'el '-nc*, nadalje bl^go na jarde, razen sukanec C, Volno, otročje oblekce, predpasnike, itd J IN DEKLETA! titj. 'rneti obleko narejeno pri najboljši šivilji ^®ljit pridite k nam, kajti mi izdelujemo •^eri po zmernih cenah. Sprejemamo tud'i >chi, °iakoin prav toplo priporočamo. ^21 SUPERIOR AVENUE med 58. in 59. cesto. nejši in glasnejši in veter je tulil in cvilil po dimniku kakor kak citrok. Shei-lock Holmec je sedel slabe voTfe' na eni ttra u kamina ter pregL-doval svoje zapiske o zločinih, jaz pa sem se na drugi vglobil v eno krasnih Clark Ru-sellovih pomorskih po\'iJs>ti, tako da se mi je naposled zdelo, da se je prasketanje dežja .podaljšalo v zategnjeno šumenje morskih vakv. Moja žena je šla. k svoji teti na oibisk in tako scim za nekoliko dni zopet stanoval v svojem staram bivališču v Baker Streetu. "Veš kaj,'' sem rekel ter pogledal svojega tovarišia:, "tole pa je bil gotovo zvonec.- Kdo bi mogel danes zvečer priti semkaj? Morda kak tvcij prijatelj, ali ne? "Razen tebe nimam nikogar," je odgovoril. "Obiskovalcev pa nimam niavade vzpodbujati." "Torej kak klijent, kali?" ■'V tem slučaju je stvar resna. Kaj drugega ne bi moglo iz-v:biti človeka z doma ob takem vrem6nu in ob taki uri. Zdi sc mi pa, da je ka,ka znanka naše gospodinje." Vendar Sherlock Holmes ni imel prav, kajti kmalu nato je. bilo čuti na hodniku korake in trkanje na vratih. Iztegnil je sVojo dolgo roko, da bi odmaknil 'evctiljko od g-ebe in proti pralnemu stolu, ki ga jo bil nameni' za novodošleca. "Naprej!" je re kel. Človek, ki je vst''pil, je bil mlad, po zunanjosti bi mu prisodil kakih dvaindvajset let, če dne postave in obleke, v njego ^em obnašanju pa je bilo opazit neko finost in delikaijjioat. Dežnik, ki ga je drža] v roki in s ka tcrega jo vse teklo, in njegbv dolgi svetli nepremočni plaši sta pričela ■; slabem vremenu, ki je vladalo, zunaj. Plašno se jc oziral okoli sebe in pri, svitu sve tiljke sem opazil, da je bil njegov obra% bled in njegove oči prestrašene kakor pri človeku ki' ga*vWike!-^S-krbi " '"Prositi vas moram oprošče-nja,'' je rekel in nataknil svoj nancsnik. "Upam,' da ne b:stc rekli, da sem se vsilil. Bojim sc pa, ,^da sem prinesel nekclikb sle dOv viharja in dežjia; v vašo snažno sobo." go so čni, ki ao. se prigodili v mo- jati, ko pa sem njega pogledal, ji rabini." mi je prešel vsiak smeh. Ustnice "Navdajate me z zanima- so ge mu poveselile, oči so bile iz-njem," je rekel Holmes. '"Prosim buljene, obraz smrtno' bled; sre- Ako ste bolni no z;inoin.arJ;i jlc va.šega, zdravj.l, iiridlte k meni, knjti Imam mnopok-tiie skuSnje v zdravljenju moSk.'h In ženski ki so trpeli vsled kroničnili, nervozniVi kompliciranih bolezni. Ne gliHlc kako sle se že zdravili in koliko (asa že bolelia^to, zKla.site se pri meni in po natančni preiskavi vam bom povedal, čp nil je mo,i?ofe ozdraviti vas ali no. Kav sem storil za dniKc, storim lahko tudi za vas. -.16 -aiui sem zdravil uspešno 'tt lpri'(.,'.'°'^!'nl kot so krvni, kožni ali nervozni neredi, jželodOne :' <11".' 'eiK. — tudi revniatiz(.'m. bolečine v hrbtu ali vrtoglavost, izpahke, in ICatarli v glavi. tudi revmatisw.'m. bolečine v hrbtu ali No vrtogrlaVost, izpahke, in icatarli v glavi temveč posvetujte se % menoj takoj. Klek b serjTtii. vaccine. ........ " •{jw vaccine, bac-terine in dlivktno krvno vbriz- 'poslužujem, vam zagotavlja dober ujypeh. o ^ dop. «ef«. Ob nedeljah: od 10'zjutraj dt) 1 pop. Druga nadstropje Cleveland, O. vshodno od guardian banke Kade REPUBLIC BLDG. ■Pno fia POTOVANJE SLOVENCEV Francoslta linija prireili skupno 'potoya-tije tiiovunci'v preko Mavre v ,Trst in L.jub-Ijar.o K svojim najmocifrnojSlm in najliilrej-Aim parnikoili "J'aris", ki odpluje iz New Torka v srcilo, U, av^justit I'otnlko bo opremljal prav do IJiibljanc Mr. Li'O ZakiajSca od znanii .-slov. tvrdki' Zakraj.Siok & Oe.^ark v Xi-w Yoiku, ki bo gledal na to, da boUb potniki fim hitrnjSe in talobncj.ie potovali in da ne bodo Imeli sitnosti s svojimi liufrl. %a potnike IlT. razreda bodo pripravljeni? kabine z U ali -1 ali li posteljami. Slov. potniki dobe posobnd hrano, vino in razne rjruge usodnosti. ' Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vagon do Trsta ali celo vlak. ako sc jih dovolj pri;;lasl. Iz New Yorka do Trsta stane vožnja za odrastle skupno z davkom $1i;!.Sri, do Ljub-i,,,„ —- Ijane pa *1.00 ve6 , Ma Pprofil^i se obrnile do svojega agenta ali pa pi- FRENCH LINE State St., New York, N. Y. ■'Dajte mi svoj plašč in dežnik," je rekel Holmes. "Obesim iih na kljuko sem-le in kmalu bosta zopet suha. Kakor vidim, prihajate iz jugozapada." "Da, iz Horshaima." "Ona mešanica Aovice in krede, ki jiC: vidim na kapicah vaših črevljev, je povsem značilna.'' ■ "Prišel sem vas za ^vet vprašat." "Tega je liahko dobiti." / "In iskat pcmoči." "To pa ni vedno tako lahko." "Dejal mi je, da znate vi vsa-k:i stvar razrešiti." "Da, Se spominjam. Obdolžili so ga po krivem, da je pri kvar-tah goljufal.'' "Nekoliko preveč je trdil." "Da. niste nikoli premagani." "Štirikrat sem bil zmagan — trikrat od moških in enkrat od ženske." "Slišal sem 6 vas, Mr. Holme?. Slišal sem od majorja Prender-gasta, ki ste i^a rešili v škandalu tankervilskega kluba." "Toda kaj pa je to v primeri s številom vaših uspehov?" "Resnica je, da sem vobče imel uspeh." "Morda ga boste" imeli tudi z menoj." "Prosim vas, da, primaknete svoj stol ibliže k icgrtju ter mi izkažete prijaznost, da mi poveste nekoliko podrobnosti svojega .a." "Moj slučaj ni tako navaden.' '■"Nobeden izmed vseh onih slu čajev, ki jih ljudje predlože meni, ni navaden. ,h.z sem vedno zadnje prizivno sodišče." ''In vendar vas vprašam, gospod, ali ste tek-jm vsega svojega življenja culi o ibolj skrivnostni J in nersizložni vrsti dogodkov ne- vas, povejte nam vsa bistvena dejstva ,od pačetka; nato vas bom pa še jaz izpraševal o onih podrobnostih, ki se mi z^de najbolj važne.'" Mladenič je primaknil svoj stol bliže h kaminu ter iztegnil .svoje mokre ricige proti ognju. "Moje ime," je za'čel, '"je John O'penshaw, vendar imajo moije razmere le malj. opraviti s to stfašno stvarjo, kolikor jo morem jaz razumeti. Neka dedna zadeva je, radi tega moram seči nekoliko dalje nazaj, da vam p!o. dam primerno sliko vseh okoliščin. '"Vedeti mcrate, da je imel moj stari oče d^a sina — mojega strica Elijo in mojega očeta Jožefa. Mož oče je imel majhno tovarno v Coventryju, ki jo je za časa iznajdbe bicikljev Se povečal. Bil je la&tnik patenta 0-penshawovih nezlomljivih obro-čev in kupčija mu je šla tako dobro, da je mogel tovarn: prodati ter si ustanoviti lepo življenje. "Moj stric EH^a, ge je še v mla dih letih izselil v Ameriko ter postal naseljenec v Fforidi, kjer mu je prav dobro šlo, kakor se je ppročalo. Ob času arzavljan-.-ke vojske se je .bojeval v Jack-.j novi armadi, pozneje pod Hoo-dom, pod katerim se je povzdignil do polkovnika, Ko je Lee odložil svoje orožje, ^e je stric vrnil na svojo naiselbino, kjer je o-stal kake tri ali štiri leta. Leta 18(59 ali 1870 pa se je vrnil nazaj v Evropo ter ku'pil majhne piosestvo v Sussex u blizu Hors-hama. Tam v Združenih Driav'sh si je pridobil precejšnjo premoženje, vzrok njegove vrnitve pa ie bil ta, ker je bil nasprotnik črncev in republikanske politike, vi jim je dala svobodo. Čuden 'lovtk je bil, silovit in nagle jeze; ostudne je proklinjal, kadar je bil jezen, sicer^pa je bil vedno Sla m' žas^. Dvomimf . akb je tekom' vseh let, ko je živel v Horshamu. kdaj stopil v mesto. Imel je vri in nekoliko polja okoli svoje hiše in tamkaj je vedno živel, ako-" ravnic, včasih vse tedne dolgo ni zapustil sVoje sobe. Pil je mnqjo brandy j a in mrežno kadil, vendar ni maral nobene družibe in nobenega prijatelja, niti svojega lastnega brata. "Izpočetka se ni zmenil zame, ko pa sem postal kakih dvanajst let star, je postal zelo pozoren name. To je bib leta 187-8., potem ko je bival že kakih osem ali devet let na Angleškem. Za-pr'osil je mojega očeta, da bi rt-)-volil, da bi jaz pri njem prebival, in bil je vedno jako prijazen z menoj. Kadar je bil trezen, je igral z nienoj tliamo in druge igre ter me - naredil svojim zastopnikom napram poskm kakor tudi napram tngovcerh, tako da sem bil v starosti šestnajstih let popolnoma gospodar v hiši. Imel sem vse ključe, sem lahko šel, kt:mcr se mi je ljubilo, delal, kar sem hotel, samo da ga nisem motil v njegovi samcti. Le eno izjemo je naredil; v podstrešju jc imel neko sobo, nekako shrambo, ki je bila vedno zaklenjena in v katero ni dovolil stopiti niti meni niti komu drugemu. V svoji deški radovednosti sem večkrat kukal sk:'z ključavnico, ven dar nisem mogel videti drugega, kakor neka.j kovčegov in zvež-njev, kakor se jih splch spravlja na take prostore. "Nekeiga dne — bilo je v marcu 1.. 1883. — je ležalo na mizi pred polkevnfkovim krožnikom pifmo z inozemsk,- znamko. Ni bila navadia, -da bi prejemal pisma, kajti svoje račune je plače-, val'z gotovim, denarjem, prijateljev pa tudi ni imel. "Iz Indije', je rekel, ko ga je vzel ,v roke, 'poštni pečat iz Pondicherrija! Kaj more to biti?' Hitro gia je odprl iz pisma pa je padlo petero majhnih sesnsenih pomaranč nih peček, ki so se strkljale na kncižnik. Jaz sem se začel sme- rsš uživati v miru, dobro 1 Ako pa spoanaš, da ne moreš, potem se ravnaj po mojem nasvetu fant moj, ter ga zapusti avojemu niaj-p'o in nemo je zrl na pismo predi vieč j emu sovražniku. Zelo mi je setoj; 'K. K. K.', je zakričal, zatem pa: 'Moj Bog, moji grehi so me prehiteli!' ''Kaj pa je, stric?" sera za-vpil. "Smrt," je rekel; nato je vstal ter ,cdšel v sivojo sobo, jaz pa sem trepetal od groze po celem telesu. Vzel sem zavitek in dpii-zil, da je bila na notranji strani ravno nad gumastim robom z rdečim črnilom napisama črka K trikrat zapor^domia. Razen 'onih petero peček ni bilo nič drugega v njem. Kaj je mogel biti vzrok tega njegovega nepopisnega stra hu ? Odšel sem icid mize in ko sem šel po stopnicah navzgoir, mi je prišel naproti z nekim zarjavelim ključem v eni roki, ki je moral biti ključ do one podstrešne sobe, v drugi pa majhno bronasto skrinjico, podobno skMnjici za denar. ''Store naj, karkcli se jim ljubi; jaz jim ž'e pokažem.' je rekel ter zaklel. 'Povej Mary, da zakuri danes v moji sobi, obenem pa pošlji po Fordhama, Horsham skega odvetnika,.' ''Storil sem, kakor mi je bilo naročeno in ko je očlvetnik prišel, s? me pozvali, naj atopim gori v sobo. Ogenj je svetlo gorel, v omrežju pa se je nahajala cela množinia črnega, puhastega pepela podobnega pepelu sežganega papirja, bronasta skrinjica pa je stala poleg kamina odprta in pmzna. Ko sem se ozrl na skri njico, sem opazil, da so bile tudi na pokrovu napisane tri črke K, kak:r sem jih videl zjutraj na pisemskem ovitku. "Moja želja je, John,' je rekel m'oj stric, 'da si priča moje oporoke. Jaz zapuščam svoje posestvo svojemu bnitu, tvojiemn o-četu, po katerem ga brez dvoma nekdaj ti podeduješ. AkC' ga m'- žal, da ti dam tako dvorezno stvar, vendar ne morem reči, kako: se stvari zasučejo,. Bodi tako prijazen ter podpiši lis'tino, kjer ti poikaže Mr. Fordhiam." (Dalje prih.) List Enakopravnost je prižel faha-Jati Iz potrebe. Tako je tudi potreb« no, da se ga povgpeSi do cilja—trd« ne in neomajene podlage v splošnem, sti to, da me vsak izmed Eitateljev potrudi pridobiti čimveč norih bo-jemikov — naročnikov. .List"je sto« rif že mnogo za vas, da za vas, kf čitate te vrstice. Koliko ? v«ni protloni A c *-# o f? Najboljša in edina ladja ploveča v DUBROVNIK ITALIA .................... 12. augusta Nizke cene. V 9 DNjBH V JUGOSLAVIJI. Potujte na enem izmed 3 morskih velikanov, ki odplovejo vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki 3. razreda imajo kabino. Vse kakor doma, izvrstna kuhinja. Ni vam treba francoskega vizuma. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIAl preko Cherbourg. Za karte in nasvete vprašajte najbližnjega zastopnika v vašem mestu ali okolici. NAPRODAJ Zidana hiša za dve družini —; $4,000. — Takoj še plaža $806 Hiša za tri druiine in trgovina — $10.500. — Takoj se plača $1,000.00. 9 sob in trgovina na St. Clair Avenue $12.000, — Takoj se plača $3,000.00. 2 hiši, 14 sob, $8,000. — Takoj se plača $1,500.00. Posestva, Jviše, .farme, groce-rije, sladščičarne in druge trgovine ima;no naprodhj po niskih cenah. Oglasite se v uradu — THE — Addison Realty Co 6024 St. Clair Avenue. Tel. Randolph 3896 Princeton 2415-W. Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark nniniioiin!iiiiUnnniuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinuiiiiUK::iiiiiitHu 70 Ninth Ave. New Tor k, N. Y polil j a denar y ytari kra] po torn svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami ii poŠto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaji^ parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam tem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni na slov. Naročajte dnevnik T MALI OGLASI POHIŠTVO NAPRODAJ. Zelo dobro ohranjeno pohištvo se proda takoj poceni. Prodati se mora rad! selitve. Vprašajte takoj na 520 E. 109 St. (166) IŠCE se čedna soba s hrano, če mogoče "garaž. Naslov se izvt v uradu lista. , (165) SLUŽBO DOBI dobro slovensko dekle, za hišna opravila. Plača po dogbvoru. Zglasiti se je na 4717 St. Clair Ave. ' (165) SOBA se 'odda v najem za e-10 osebo kopališče na razpola- go. St. Zglasite se na 1261 E. 167 (165) NAPRODAJ! Trgovina s čevlji se proda ker ima lastnik dve trgovini in bi rad eno jjp-odial ali,pa zamenjal za hisc. Vprašajte na 15307 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. (167) NAPRODAJ! Varnostna blagajna i/u tona; kegljal na miza, "sbow case" in prodajalna miza (counter). Proda se poceni. 907 E. 67 St. (166) POŠTENO SLOVENSKO DEKLE išče službo pri kaki primerni družini. Ponudbe je oddati v uradu tega lista. (165) IŠČE SE STANOVANJE za malo družino z enim otrokom. Stano-vanje naj bi obsegalo 3 ali 4 sobe. Naslov se poizve v uradu tega lista'. (166) POZOR I PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati In dragi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarji v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, ginke, kotle za gorko vodo, vodne kanala, (sewer, work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 5108 FLEET AVE. Bell Broadway 3032 ^T'eAeh.Jinfi HITRA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO. FRANCE .................... 26. julija PARIS ...................... 2. augusta LA SAVOIE ,............ 12. augusta ROUSSILLON ........ 14. augusta Izvrstne udobnosti — kabine za dve, štiri in šest oseb — umi-vališče in tekoča voda v vsaki kabini. Jedilnica, kadilnica, bara, brivnica, odprt, krov, famoz-na francoska kazina, vino in pivo servirano brezplačno, godba, ples. Strežarji govorijo hr-/aško in srbsko. Ta dražba je majstarejša linija, prevažujoča jugoslovanske pot-^ nike. Poseben vlak odpelje potnike in njih prtljago na % njih mesto, preko Trst ali Basle kakor želijo potniki. Družbin tolmač, govoreč vaš jezik, bo Sel s potniki iz Havre do Jugoislaivije. da pomaga s prtlja-ko in pri drugih ureditvah. Za vse priprave in pojasnila se ogla-siite pri lokalnemu agenitu French linije ali pa pri. druž-bJnem uradu 19 STATE STREET New York City. HIŠA sob, ^ za dve družini, ose^ - ^ ^ ka, k'opalisce; v ju. Izve se na 5709 Pr .jj NAPRODAJ JE JENABILJARD>IC IN SLADgCiCAR: vi v zelo prometni nahaja še obšii'"0 posebno pripravno za žino. Lahko « # & mezne gobe- v najeni- > „• E. 152nd St. ijiJlS starem POŠILJATVE V Vsi tisti, ki želite. vaši domači v meri'ske dolarje " g da vam postrežemo "O. _ Ako mislite P- ^,1 w kraj, pridite, da ^.51, neijboljša poročila listin v vaš ' ,jpA, ZUPANC & ^ Denarna 6603 ST. vogal, Ako imate bolne oči, slab vid g, obrnite na slove Nasvet je zastonj- Dr. L. A;_S;^ 6127 ST. priredi izlet telje jiiiij-v, V NEDELJO 2 -Math C % na v Medina; Avtomobili se zj»W Pn tisti, ki gredo s k .d jo karo na Publi'' pot 83 in Lafayette dbrnite na desn® " miinut ŠT'*!*".#'" . \ J- Na tisoče Iju^ ^ nadlog, in vsi n močjo Evropskega j k ^ SLOVITO POMAGA stikrat druge Rak, mer' Žolčni Lib' bo prebavanje, _ ^ želO" , spečnost, izvirajo Ce se 0^1 slabo slast v svoJ', " '"hki' i,. zdravilo^ Slabo slast v.svoji ^ A slabo slast m n Iti K gije, vživajte & t«^ jj« je naravno -g n« -fiF ,1 blagodejno delovg^'jil, , J jetra in ledvice » opravljajo svoj P Cena Evropsk«'"" je $1.00. ' mu denarja. . cta. Collinwood Sta Guenther SUPERIOR SODI — HMELJ. Uspeh;' j. Dobi sc K Frank 8401 Supe'' ,Hn I06th St. 8704 Buckeye i. AntoP^pj 15617 Waterl°° Ij^,. 6117 St.