E54JA e? »COKENTSirT TTRIC« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ♦ GLAVNI UREDNIK SLAVKO JEZNI« • ODGOVORNI URED-JOK GREGOR KOCI J AN - TEL. CREDNMTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO T.FTO XV. KOAVT, T*OVF.T)F7.TFK, 20. AVCFSTA T9«2 CIALISTICNE ▲ OVNEGA LJUDSTVA ZA F7HATA OD OKTOBRA 1947 KOI TEDNIK UD I. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Skrb za pospeševanje varnosti pri delu - sestavni del naših nalog letos okrajne in občinske konference o varnosti Je sobotna nevihta prekinila vroče »pasje dni« se kopališča kljub temu ie ne praznijo Trden varnosti je postal že tradicionalna vsakoletna akcija, s katero želimo se posebno poudariti pomembnost nalog pri pospeševanju varnosti pri delu In končno tudi izven delovnih prostorov. Skrb za pospeševanje varnosti pri delu. ki je sestavni del naših neposrednih proizvaja vre v in množičnih oziroma družbeno-političnih organizacij. P* mora biti neprekinjena - stalna skozi vse leto. Samo z nenehnim prizadeva- ZA BOLJŠO IVFORMIRANOST Lani j« občinski odbor Sociali-skeae zveze na Jesenicah razpisal •stanovanje mod krajevnimi or pBtžzadjsmi, in sicer, katera or-pstizadja bo najboljša pri delu. Udobno tekmovanje med organi muifml SZDL so v jeseniški obte-, organizira] i tudi letos. V okviru toga tekmovanja bodo teajavne organizacije SZDL v je-MBfld občini se naprej obdržale stike z občinskim odborom na ta •trla, da ga bodo vsak teden spjoe obveščale, kaj so naredile. OMteski odbor SZDL na Joseni-«* bo tudi bolj redno začel izdajat svoje informacije, kjer bo Sspjtljal rudi več vesti s področji ada krajevnih organizacij So-steteftehe zveze. - M. Z. ■TTRJE PREBIVAVCI NA tS RADIJSKI SPREJEMNIK JtatHticni podatki za preteklo kte kažejo, da je imela lani Go-tvjska 38.740 radijskih naročni-Wr. V drugačni primerjavi nam I številka nove, da odpade cn tetjlki sprejemnik na štiri pretepače. To pa je, razen ljubljan-kep okraja, ki ima isto število Eskimu,v na en radijski spre-kaaik, tudi najmanjše Število M slovenskimi okraji. Pvstmezne gor. občine imajo Mednje število radijskih naročaš*: Jesenice 5255, Kranj 11.904. Issterljica 6345. Skofja Loka 4550 HTrfcć 268*. Nad povprečjem gle-k itevila prebi vavcev na en ra-\.<*i tpreiemnilc sta samo obči-< Jesenice in Skofja Loka, kjer tspsde na pet prebivavcev en ra-JjNU sprejemnik. Povprečja osta-% treh občin se ujemajo z okraj-■ povprečjem. Ob naših prizadevanjih za pospeševanje izvoza Samo dve možnosti sta Takojšnja prizadevanja naj preprečijo poman] kanje reprodukcijskega materiala v prihodnjem letu — Gospodarske organizacije naj temeljito seznanijo pristojne organe s problemi izvoza — Prihodnji teden se bodo v našem okraju pričele konference, na katerih bodo analizirali problematiko izvoza in proučili nekatere prihodnje naloge Dan za dnem v gospodarskih krogih poudarjamo pomembnost, ki jo ima izvoz v našem poslovnem življenju. Včasih po mnenju nekaterih dobijo te zahteve že prizvok nekake politične parole Toda stvar je širšega pomena. Vprašanje izvoza lahko postavimo kot alternativo: ali nenehno uspešno vključevanje in sodelovanje v mednarodni blagovni izmenjavi — ali pa nazadovanje prizadetih gospodarskih organizacij, da ne rečemo celo propad. Imamo t»>rej samo dve poti in prav slednja ugotovitev naj bi nas vedno spremljala ob naših razpravah o problematiki izvoza. Izvozne zadolžitve gospodarskih organizacij za letošnje leto znašajo v na.šem okraju nekaj nad štiri milijarde deviznih dinarjev. To je veliko in hkrati tudi malo. Veliko je to tedaj, če ta znesek primerjamo s lanskoletno izvršitvijo, saj ta primerjava namreč pokaže, da se bo izvoz povečal za 40 odstotkov. Malo pa je, če ta znesek ocenjujemo r stališča naših zmogljivosti in možnosti, ki jih imamo. Prav tako je to tudi malo ob upoštevanju, da ima Gorenjska pred ostalimi področji v državi spričo tradicije in gospodarske razvitosti le določene prednosti. Sedanja vrednost izvoza z Gorenjsko pa zavzame glede na celotni dohodek našega okraja le Tolikšnih stroškov ne zmoremo T stekaterih sindikalnih podružnicah po Gorenjskem so se za-i iiaieaU ie pogovorili o novem zakonu o socialnem zavarovanju, r iftsj pa, se bodo v prihodnjih dneh. vendar najkasneje do 15. sep-Pri obrazložitvi novih predpisov je nujno potrebno sprego-pokazateUih dohodkov in izdatkov posameznih -klate sklada za zdravstveno zavarovanje, saj so veliki T slednjem eden izmed glavnih činileljev, ki so na-korenMe spremembe pri upravljanju s sredstvi in njihovem Ce bedo sindikalne podružnice uspele z vsem tem dobro svoje člane — zavarovance, bomo lahko govorili o zares pripravah na volitve v skupščine zavodov za socialno gre povečanje Izdatkov za zdravstveno zavarovanje predvsem na račun povečanja crn zdravstvenih (Nadaljevanje na 2. strani) Ost leta 195*. do leta 1961 so se %fc za zdravstveno zavarovala v najem okraju povečali od J teste dinarjev na 2 milijardi ^ srfjJonov dinarjev. Najbolje Via mrežo zdravstvenih ust a-**» te tudi največ zaposlenih ima ^Ssa Kranj, zato je tudi njen teh atrosVih največji: od jor.ov dinarjev lortf. lota ^teniškem letu narasti i na mi-*sste 14 milijonov dinarjev. Po-Jte močne m> parast]; skupni *kda za zdravstveno zavarova-* * prvih petih mesecih letoš-*P tete v primerjavi z istim ob-Jjiftsi tenl: od 347 milijonov na * SKJ;Jonov dinarjev. . ?a ssnbulantno zdravljenje Je . *> v obdobju od januarja do Ntt JSMja v kranjski občin! da-sanusfu lanskih 4» milijonov, te 75 milijonov dinarjev, za Valjanje v bolnicah lansko pet-N**ne obdobje 85 milijonov, le-£ ttl milijonov, potni stroški so Stf v istem obdobju lani 7 mi-**ss*. letos U Itd Število zase Je znižalo od 22,0T3fi . torej je bilo letos mn-»erovanih oseb manj kot (asu lani. 'sprav največkrat govorimo, da nizek procent. Zato bi bilo potrebno, da bi se izvoz z Gorenjske krepko povečal. V prvih letošnjih mesecih je podjetjem pogosto primanjkovalo reprodukcijskega materiala, kar je hromilo proizvodnjo In obenem otežkočalo izpolnjevanje planskih izvoznih zadolžitev. Zato naj bi že sedaj pokrcmH vse potrebno, da bi v prihodnjem letu preprečili pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Prihodnji teden se bodo v našem okraju pričele konference, na katerih bodo analizirali problematiko izvoza in nekatere naloge za prihodnje. Na konferencah bodo razpravljali o poročilu o stanju izvoza glede na zaključke junijskih sestankov. Prav tako naj bi razpravljali tudi o analizi realizacije izvoza za letos in o predlogih plana izvoza za prihodnje leto. Da bi gospodarska zbornica lahko zbrala potrebne podatke, so vae gospodarske organizacije dobile posebne obrazce, na katerih bodo posredovale podatke o letošnjem Izvozu In planu izvoza za prihf)dnje leto. Prav tafto naj bi podjetja sporočila tudi podatke o potrebnem reprodukcijskem materialu za leto 1963. S pravočasno akcijo želimo prihodnje leto preprečiti pojave pomanjkanja reprodukcijskega materiala, ki Je bilo leios zlasti v nekaterih podjetjih občutno. Omenjene podatke bi morale prizadete gospodarske organizacije poslati zbornici do danes, to Je do ponedeljka. Vendar je do konca preteklega tedna izpolnilo to nalogo le malo podjetij, kar Je bolj ali manj nerazumljivo, ker je le preko realnih podatkov mogoče temeljito analizirati problematiko :zvoza. Logično, je namreč, če podjetja ne bodo temeljito seznanila pristojne organe s problematiko izvoza, da ne bo mogoče sprejeti učinkovitih zaključkov, kar bi bilo v korist samim izvoznikom in gospodarstvu kot celoti. V ponedeljek, 27. avgusta, dopoldne bo prva konferenca o izvozu, in sicer v prostorih jeseniške Železarne. Tokrat bodo obravnavali problematiko izvoza sa- mo omenjenega podjetja. V četrtek, 30. avgusta, dopoldne pa se bodo z enakim namenom sešli v sejni dvorani GG Bled zastopniki lesnoindustrijskih podjetij in njim sorodnih strok. Tretjega septembra bo posvetovanje o izvozu za kovinsko in še nekatero druge stroke v sejni sobi gospodarske zbornice v Kranju (na nekdanji trgovinski zbornici v Prešernovi ulici). Šestega septembra pa se bodo sestali v konferenčni sobi (Nadaljevanje na 2. strani) njem in skupnimi napori nam bo uspelo preprečiti nezgode. Kdaj bo letos teden varnosti, še ni dokončno odločeno. Predvideva se, da bo v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra. SIcer pa samo časovno obeležje ni niti pomembno, pomembnejša je vsebinska plat ie akcije. Zato bodo tudi letos - podobno kakor lani - občinske In okrajna konfe~ renea za varnost. Čeprav natančnejša vsebina teh konferenc še ni poznana, pa že ime samo pove, da bodo tudi letošnje konference obravnavah* problematiko nesreč pri delu in možnosti ter ukrepe za izboljšanje sedanjega položaja. Lanskoletne konference naj bi bile nekako merilo, kaj je treba na teh posvetih izboljšati in kakšno obliko naj imajo te konference. Potrebno bi bilo, da se na letošnjih konferencah ne bi omejili zgolj na dva ali tri referate, temveč da bi obravnavali problematiko konkretno in sprejeli tudi učinkovite sklepe, ki naj bi Jih nato prenesli udeleženci v delovne kolektive - med neposredne proizvajavce, na zasedanja samoupravnih organov in tudi na druga pristojna mesta. Lanskoletne konference o varnosti, :ki so ponekod bolj, drugod manj uspele, so med drugim vzbudile pri udeležencih čut za večjo odgovornost do teh vprašanj. Ta preokret se je kaj kmalu pokazal v naših gospodarskih organizacijah. Nedvomno pa so v zadnjem času na tem področju največ pokrenili v tovarnah Savi in Iskra Kranj. Pa tudi v drugih gospodarskih organizacijah jo opaziti, da so pričoU to problematiko resneje obravnavati. (Nadaljevanje na 2. strani) r otoristi za nagrado Loke Včeraj Je blizu sto motoristov tekmovalo na republiškem in državnem prvenstvu Icr za Nagrado Loke na 4300 metrov dolgi krožni progi. Dirke si Jc tokrat ogledalo okrog 10.000 prebivavcev, ki so X zadovoljstvom opazovali drzne vožnje Junakov »Jeklenih konj«. — Poročilo o tekmovanju berite na zadnji strani — Foto: Jože Zaplotnlk Nekaj ugotovitev o podružbljanju proizvodnje v gozdarstvu v jeseniški občini Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi a Obrazi in pojavi 4J> Obrazi In pojavi » Obrazi In po Slabo sodelovanje kmetijske zadruge je povzročilo nekatere probleme pri akciji za podružbljanje gozdov Na področju Jesenilke občine so imeli s pomočjo krajevnih organizacij Socialistične zveze na terenu razgovore z vsemi Ustniki o podružbljanju gozdov. — Skupaj Je bilo sklicanih 14 sestankov, na katerih so v razgovorih med drugimi sodelovali gozdarski strokovnjaki (občinski ljudski odbor, kmetijska zadruga Dovje, Gozdno gospodarstvo Bled) in predstavniki Javnega in političnega življe- nja v občini. Med lastniki gozdov je bilo izredno zanimanje za omenjene sestanke, kar nam pove tudi številka, da je na njih sodelovalo 730 aH prrko 60 odstotkov lastnikov gozdov v Jeseniški občini. Na vseh sestankih so lastnike seznanili z novim zakonom «> gozdovih, z razdelitvijo gozdnih področij v Jeseniški občini itd. V razgovorih je sodelovalo veliko (Nadaljevanje na 2. strani) Med težavami, ki so mučile 7""-načevega prijatelja, so bile tudi seje. Da, prav seje! Posebno letošnje poletje mu je 'slo vse narobe. Ko )e takole zvečer pod košatimi kostanji najbližje gostilne ob vrčku piva hladil razbeljeno čelo, je pogosto ugotavljal, da so seje letos res prava nesreča. Za svoto ugotovitev ie imel »tehtne* dokaze. Po vseh časopisih so trobili, da morajo biti letoi seje tudi v poletnih mesecih. Sprva ga ni to niti tako razburjalo, ker je menil, da »papir vse prenese*. Toda vabila 7.a seje muha že naslednji dan doživel svoj ognjeni krst. Vpisan sem pa le! Za nnljo je namreč: tudi tokrat nastopil dan in za predvčerajšnjo seio je prišla današnja. Tonačev prijatelj ta dan ni potisnil gradiva za 'f/o v črno aktovko, temveč ga je le narahlo prepognil in ga nnul kar v roki. Tako je ustvaril videz, velo uradnega človeka, obenem pa so mu ciklostiratii Uiti boli ali manj nadomeščali pahljačo. Ko ;e prišel pred sejno dvorano, je usluž- benki, ki je vodila evidenco o prisotnih na sejah, glasno povedal svoje ime. Ko je ta zaokrožila njegovo številko, ?r je Tonačev prijatelj vljudno nasmehnil; v arhivu bo ostalo, da se je seje udeležil. Da pa bi mu kdo ne očital, da ga ni lilo v sejni dvorani, jc vanjo celo vstopil, pozdravil nekaj znancev in sedel. Ko pa je predsedujoči sicer Z malo kislim obrazom ugotovil, da je seja sklepčna in da lahko preidejo na dnevni red, jo je Tonačev prijatelj popihal iz sejne dvorane domov. Od tedai uporablja Tonačev prijatelj (ali bolje povedano Tonačevi priiatelji) ta recept na vseh 'ejah. Zanj zadostuje, da je obkrožena samo številka ob njegovem imenu in da je tako uradno na vseh sejah. Tolaži se, da je prav ta številka včasih za sklepčno^ sej odrešilna. Hkrati pa je izredno zadovoljen z Ugotovitvijo, da na tvttM res ni te-fav, ki hi bile nepremagljive. Zanj v tem primeru zadostuje samo štt-vilka. Ali pa zadostuje samo številka tudi za one, ki so mu zaupali to funkcijo? Zelo verjetno — ne. P. TE DNI PO SVETU * NAVDUŠENJE V MOSKVI Pivilvcrajšnjini so Moskovčani svečano sprejeli kosmonavta Nikolajeva in Popoviča. Na Rdečem trgu jc bilo veliko zborovanje, na katerem sta govorila tudi oba vesoljska potnika. Nikolajev je dejal: «Nas planet je videti iz. vesolja zelo lep; .storiti moramo vse, da ne bo postal prizorišče uničevalnih vojn.« — Sovjetski premier Hruščev je v govoru privolil, da da bi v Zahodnem Berlinu razporedili tuje čete pod zastavo OZN, vendar med njimi ne bi smelo biti čet, ki so vključene v NATO 0 NAPETOST MED TURČIJO IN IRAKOM Iraška vlada je obdolžila tursko vlado sodelovanja v »imperialistični zaroti« proti ozemeljski nedotakljivosti Iraka. Iz Bagdada poročajo, da je v zadnjem času vedno več vdorov turških letal na iraško ozemlje. Turki pa valijo odgovornost za napetost na Irak. « KRIZA V BRAZILIJI POPUŠČA Zaostritev brazilske Mitične krize je popustila, ko so objavili, da so naili kompromis med predsednikom Goulartom in konservativno večino v skupščini. Menijo na, da s tem kriza Se ni rešena, ampak samo odložena. * DEJAVNOST OAS SE NI ZAMRLA Aretacija Jacquesa Sostella jc zbudila v Parizu precej zanimanja. V Parizu domnevajo, da so Sostella t Milanu aretirali na neuradno zahtevo francoske vlade. Sprašujejo se, zakaj jc Sustell prišel v severno Italijo in ali je res, da se je nameraval udeležiti sestanka »na vrhu« teroristične organizacije OAS. % UREJEVANJE VOJAŠKIH ZADEV V AL2IRIJI Podpredsednik začasne alžirske vlade in član političnega biroa Ren Bela Je odpotoval v Constan-tin, da bi se pogovoril o sklepih, ki jih pripravlja politični biro o mejah poooblasti! vojske. « ALŽIRSKE VOLITVE Kakor poročajo Iz Alžira, so v soboto zvečer sestavili kandidatne liste, ki Jih bodo v kratkem objavili. Volitve bodo organizirali po sistemu list. Volivci pa se bodo izjavili tudi o nalogah skupščine in o trajanju mandatne dobe. Ljudje in dogodki • tludje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • I Adula: v čigavih rokah je kon-koški ključ? iskre, ki so v novejši zgodovini že večkrat pri/Kale smodnik v orožjih, niso bile nikoli zelo oddaljene od kongoskega smodnika. Kongo si je zadnja leta prilastil zgodovinski okrasni vzdevek -soda smodnika-. Pred dnevi so CombejevJ orožniki zopet napeli loke in peteline n» puškah ter z napadeni na enole osrednje vlade skuhali povrnili i/gubljena mesta na severu Kalange. Obnovitev sovražnosti v tej norčavo razdeljeni deželi dobiva tako že neko zakonito zaporedje. Combe-jeva zaušnica s sledovi, ki jih je pustila, kaže v prvi vrsti značilnosti njegovega osnovnega političnega pravila: nenačelnosti in zaletavosti. ki v zgodovini nima primerjave. Osnovni Combejev zakon je rovarjenjr in kazanje pesti, ko ima zaledje, in klečeplazno moledovanje In vzdihanjp. ko leži na tleh. Ta aristokratski naslednik katanškega plemena, ki hodi na -sveži zrak« v švicarske hotele neprestano menja svoje politično razpoloženje in Je po AvoJi dvojnosti nemara zgodovinski tenotnen. S svojo politiko -obračanja po vetru- upravi'a Katan-go že od julija meseca 1960. ko se je o«) njegovi zaslugi začela knn-goška kriza. Ta zaletava afriška plemen'ka kri. ki ie po ovojih lastnostih prav gotovo redek afriški izrodek, črpa politično moč i/ nekega domišljavega nauka, da je Katanga posebna, afriška na- rodnost. Materialno osnovo ima ta nauk \ bogati denarnici belgijskih družb, ki že od leta 1906 izkoriščajo katanški baker in ostala rudna bogastva. Vojaški obračun v severni Ka-langi med Combejevimi orožniki in enotami kegoške vojske je Combeja zatekel v švicarskem hotelu. Ze večkrat v preteklosti je namreč katanški samozvanec iz tujine dal znak s svojim mezincem, da so katanški orožniki spustili strupene loke proti redu, ki nevihte se uresničujejo, kot so bile že večkrat napovedane. V Kongu črpajo še naprej baker, tuje družbe, delnice potujejo iz rok v roke. dežela pa vedno bolj tone v gospodarskih težavah in političnem močvirju. Država, ki je pred dobrima dvema letoma postala neodvisna, je v tem razdobju zašla do ust v politično ■krizo, ki so jo ne brez razlogov povzročili v tujini, preračunali Pa na staro sovraštvo med posameznimi kongoškimi plemeni. Čonibejeva zaušnica ga vzdržujejo v Kongu modre ■ elade... S prvo letalsko zvezo se Je ellsabethvlllskl Janičar odpe-Ijal k svojemu sosedu W*lcnske-mu v Rodezljo. s katerim snujeta neki načrt afri'ke federacije. Katanga naj bi se dokončno priključila tej državi, v kateri igralo belci na prvo violino. V času. ko so v severni Kalan-gi obnovili sovražnosti, jc slika današnjega Konga močno podobna srednjeveškim razvalinam Dolgoročne napovedi le politične Proračunski primanjkljaj je kljub dolarski pomoči dosegel fantastično vsoto in valuta, ki je nekoč korakala vzporedno z belgijskim Irankom nima praktično v tujini nobene vrednosti. Osrednja kongoška vlada postaja invalid, ki počasi hodi samo po eni ROfi. Cyrllle Adula. ki so Kd v začetku na kongoški Ir/niei priKlajali kot moža, ki daleč vidi. je vedno bolj kratkoviden, čeprav na obraz Ju roke Konga v svoji hiši dela noč in dan. Njegova dalekovidnost Je »0» ^ stransika. ker Je t drngtaa] ejp« sledal na levo in zopet » ^ mi na desno. V odločih»t|ZIl obratu sa Kongo se J« -aiiajlCi z nasledniki Lumurobinega isW nja. jih nekaj poza pri hi T'M\ no obfflavil. da bi ntrttil \v«ZT^ lo. Toda ta račun je bjj marja. Med ljudmi, ki »o ti liko obljubljali od neodviM^fc samostojnosti /daj ni t«**« nezadovolnetev. Iz tega ____ vanja kongoskega polUleoetaTl. čaja je nastalo tisoč oapaktal«. hov. da zdaj po dveh letih in golih obljub vsak^HrtTa. svojo stran. Kongo »k —_____ političnih smernicah ne priti na rob obupa. ~ preti belgijski družbi * f rušil rudnike i« daij^LT ^ družba ne bo pUčeT^T^ Hisabethvillu. Taka u i-LT^ goških razprttj zaklj^eeT«! ke tri mesece red„_ J™ kratkega stika. ***** * TWJ Ljudje in dogodki • Liudie in dooo^M • F.*i"l*o in rfnsrn^M • t.We in do^odk? » I.»»»rite ri.m./i.i r* T . . ,. Ob drugem krajevnem prazniku v Orehku Orehek, sobota. 18. avgusta Prebivavci Krajevne skupnosti Orehek— Drulov ka so danes pričeli s slovesnim praznovanjem krajevnega praznika. Ob vsakoletnem praznovanju se spominjajo pomembnih dogodkov iz minulo vojne, ko so str prvi organizatorji odpora dne 20. avgusta 1941 sestali v gozdičku pod Orehkom na sestanku OF. Sestanek jc vodil znani revolucionar FILIP DOLENC, ki ie kasneje v letu l°42 padci kot bofeC NOB. Hkrati prebivavci Orehka in Drulovke obude spomin na 22 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz tega območja. V spomin na te dogodke so bile danes zvečer na igrišču v Orehku Slabo sodelovanje športne prireditve. Ob tabornem . ognju in bakladi sc Je /bralo ve- [ liko domačinov in okoličanov*, ki ' so kasneje prisostvovali tudi slavnostni akademiji, ki so jo izvajali pevci DPD Svobode i/ Stražišča. številni recitatorji. godba in drugi. Slavnostni govor pa je Imel Anton Dollnar. Danes, v nedeljo, so sc slovesnosti nadaljevale. Zjutraj je bila v lepo urejeni klubski dvorani slavnostna seja Krajevne skupnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh političnih in družbenih organizacij tega kraja, med gosti pa smo opazili tudi podpred- sednika ObLO Kranj Tva Šefica, predsednika Občinskega odbora SZDL Kranj Vilka Tomata, predsednika občinskega odbora ZB Kranj Vinka Kepica in druge. — Slavnostni govor o pomenu praznika ie imel predsednik KS Jože Oblak. Po slavnostni seji je bil skupen odhod k spomeniku Filipa Dolen-ca, kjer je bila žalna svečanost, nato pa še otvoritev nove mesnice, ki jo je v Orehku na dolgoletno željo prebivalstva odprlo škofjeloško podjetje MESNINA. Pozneje so se nadaljevale športne in druge prireditve. — R. C. (Nadaljevanje a 1. strani) število udeležencev sestankov; postavljali so najrazličnejša vprašanja v zvezi s podružbljanjem gozdne proizvodnje. Največ problemov 6o na sestankih povzročali nekmetje, ki Tolikšnih stroškov ne zmoremo (Nadaljevanje s 1. strani) uslug, ne moremo mimo ugotovitve, da jo v omenjenem odboju telo občutno poraslo število zdravstvenih storitev. Najobčutnejše je bdlo povečanje Števila ambulantnih pregledov (lani 155.631, letos že 215.162). Zato je razumljivo, da jc imel stklad zdravstvenega zavarovanja V občini Kranj do konca maja žc nad 7 milijonov primanjkljaja. Primanjkljaj se še kar veča. saj dohodki sklada iz meseca v mesec padajo, kar Je vzporedni pojav uveljavljanja težnje za odpravo pretiranih osebnih dohodkov. Ze samo to, da Je predvideno, da bodo morali zavarovanci praktično sami kriti vse'izgube sklada zdravstvenega zavarovanja, mora biti dovolj močna spodbuda za to, da se sleberni zavarovanec kolikor le mogoče prizadevno vključi v a/kcijo za odpravo nesmotrnega trošenja denarja. - S. Samo dve možnosti sla (Nadaljevanje s L Str A gospodarske zbornice (v poslopju kina Center) zastopniki elektroindustrije (Iskra Kranj in Elra Skofja Loka). Zadnje posvetovanje bo desetega septembra v sejni sobi gospodarske zbornice, in ■k?er za podjetja tekstilne oziroma oblačilne stroke. Vseh teh posvetov se bodo udeležili tudi vidni predstavniki našega gospodarskega življenja, ki bodo z. razpravami lahko doprinesli svoj delež k uspehu teh konferenc. Zato bi bilo zaželeno, da tudi podjetja pošljejo na konfe-■ence ljudi, ki so dobro seznanjeni m problematiko izvoza. - P. so z dokaj nepremišljenimi vprašanji hoteli zavajati razgovore v popolnoma drugo smer. Nasprotno so kmetje v večini bolj zainteresirano postavljali vprašanja in ugotavljali, da s tem ne izgubijo ničesar in da gredo v pogodbeno sodelovanje z gospodarsko organi zacijo. Iz vseh razprav, ki so bile na terenu v jeseniški občini, je mogoče povzeti tudi naslednje zaključke: Kmetijska zadruga Dovje je doslej premalo delala individualno s kmeti za medsebojno sodelovanje, posebno na področju kmetijstva. Izmrkala 6e je, da bi konkretno reševala posamezne socialne probleme. Ljudje so bili tudi premalo seznanjeni z novimi predpisi o gospodarjenju z gozdovi in z novo razdelitvijo gozdnih področij. Videti je bilo tudi. da zastopniki kmetijske zadruge, ki so sodelovali na sestankih, niso nastopali v razpravah s trdnimi stališči izmikali so se odgovorom na konkretna vprašanja. Po opravljenih sestankih, ki jih je analiziral tudi izvršni odbor ObO SZDL menijo, da sc mora začeta akcija še intenziv-, neje nadaljevati. Sodelovati bi morali tudi i posameznimi kmeti, za nekmete - delavce pa ponovno razpravljati preko sindikalnih organizacij v podjetjih. Ce kmetijska zadruga Dovje ne bo SSČe-la postopno reševati prevzema zemlje oz. gozda, izvršni odbor meni, da bi preko Socialistične zveze zbrali podatke kdo. koliko in pod kakšnimi pogoji /elijo lastniki oddati zemljo. S to analizo bi potem konkretno nastopili pred kmetijsko zadrugo in svetom za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru. Okoli spomenika na Javornlku Je zraslo te kar precej plevela. 1 udi razmetane deske in opeka niso prav nič v okras simbolu naše revolucije. Morda sc bo le našel nekdo, ki bo vse to počistil PRED PRIHODOM VLAKA »BRATSTVA IN £Vfyrv#*~. NA GORENJSKO ^'NOSTl' Z besedami se ne da vsega opisati Komaj slab mesec dni nas še loči od dneva, ko bo prispel na Gorenjsko vlak -BRATSTVA IN FNOTNOSTI- Na ob -t: R nokdanMm izseljencem z Gorenjske bodo prišli takratni gostitelji, ljudje, ki so z odprtimi rokami sprejeli Slovence, ki so bili izseljeni v -Srbijo. Vlak bo pripeljal na Gorenjsko 14 top-tembra, vračal pj » bo 16. septembra. Med izseljenci z Gorenjske v Srbijo jo bil rud .IO-ZE KIFBlS lz Kranja. Takole nam je pripovedoval, ko emo ga obiskali: •Sk.i. >j z družino som bil izseljen iz Slovenije 26. junija 1941. leta v Gornji Milanovac v Srbijo. Se pred tom smo bili tri dni zaprti v Mariboru. Mene so dobili pri stricu. Starše so dobili doma, enoga brata na travniku, ko jo kosil, drugi brat pa je bil zaprt v celjskem "Piskru-. Hotel »m iti domov po obleko, vofidar me Nemca nista pustila. Skromno sem bil oblečen, ko sem moral oditi. Cez tri dni so nas peljali skozi Maribor. Nemci so mislili, da bomo potrti. To smo res bili. samo pokazati jim nismo hoteli. Peli 6mo pesem: -Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo .. Prvič se je vlak ustavil v Zagrebu. Tu so nas postregli k črno kavo. UtoLavili smo ae _ skem brodu in 3» ; S^kV v Gornji Milanova^** Pnr> sprejeli domač:n;' t>Lktu ■* *^ nivo. Morda so* nJ^T ^ r nezaupanjem. vcnJ^*«iV ."Poznali, da *m<> SiT ™ morem z £^^ < na kakšno gosto';, k ^' P*«*^ leteli. Najprej JI* v tamkajšnji šolT odšli v vas B " V**!? trov iz Gornjega m.?1 fcw Kmetje so nas ze'o , Povem naj samo \ft J*. dejal neki domač,n. **i **l hišo. malo jo bo^^ popraviti pa bo, \ ■° nam dali go^oveV*1*^ smo potrebovali - * ^ ^ *A11 ste imeli »v> j kakšne stike s tem? \ Srbije?« "em: tyn#*' -Leta 1955 KUi ori • v Srbijo moj* bra\rt * ^ ko so Marlborča^-^-5 vlak -Bratstva in J*?**/ Srbijo, so šli z »iJ?*00*^ brata in sestra. * J Zanemarjen spomenik Posebna komisija za spomeniško varstvo pri občinskem odboru Zveze borcev na Jesenicah jo v teh dneh v občini pregledala vse 6po- Planšarji so pripeljali ovce s planin Jezersko, 19. avgusta — Danes je bila po dveh letih na Jezerskem oh Plansarskem jezeru spet tradicionalna prireditev »OVČARSKI BAL«, ki ga je priredilo domače Turistično društvo. Letos ie bila prireditev v nekoliko spremenjeni obliki., kot prejšnja leta. ko so na njej poleg plan-sarjev sodelovali šc lovci in gozdarji. Sedaj so sc številnimu občinstvu predstavili samo planšarji, S praznovanja na Hrušici Praznovanje krajevnega praznika na Hrušici, ki jc bilo letos povezano z jeseniškim občinskim pia/.nikoni, so zaključili z glasbe nim večerom, ki je bil v soboto Skrb za pospeševanje varnosti (Nadaljevanje a 1. strani) Nesreče pri delu nam razen tega, da so prt tem osebno prizadeti neposredni proizvajavci, kar nikoli ne smemo prezreti, povzročajo tudi večje ali manjše izgube na narodnem dohodku. Vse to so dejstva, ki zahtevajo, da morajo samoupravni organi Se bolj kot doslej razpravljati tudi o higien-eko-tehnični varnosti. Pri vseh širšem smislu; namreč tako, da morajo delavci priti tudi v tovarno in iz nje ter da so na poti na delovno mesto izpostavljeni številnim nevarnostim. Letošnji teden varnosti naj bi torej ob stalni celoletni akciji prinesel nove napotke In ideje za preprečevanje nesreč ter za Izboljšanje dosedanjega stanja, kar bo v veliko korist tako posamez- teh razpravah pa naj bi higien-1 nikom kakor tudi celotni družbi sko-tehnično varnost razumeli v k p. v veliki dvora oj novega doma. — Glasbeni večer je Izvedla Svoboda Hruška. Pred polno dvorano so program izvajali: mešani pevski zbor. godba na pihala in veliki orkester. Poleg teh so nastopili še instrumentalni trio, instrumentalni kvartet ter domačinka Rina Brunova. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z zasluženim priznanjem, saj s tako kvalitetnim programom še niso nastopili. Višek koncerta jc bila Svabova: »Dobro jutro«, ki jo je zapel mešani zbor ob spremljavi orkestra in Suber-tova podoknica, ki jo jc zapela solistka Rina Brunova ob spremljavi orkestra. Zaključni prireditvi enomesečnega praznovanja, ki je vsebovalo kulturne, športne in druge prireditve, jc prisostvoval tudi podpredsednik ObLO Jesenice France Gašperin. ki so prikazali siar običaj, kako priženejo ovce s planin, jih predajo gospodarju, nadalje, kako stri-ž*jo ovce in predejo volno. Razen lega so planšarji v originalnih oblačilih prikazali življenje v pastirski koči in druge podobne obrede. I. juri je, ki so prihiteli na letošnji .Ovčarski bal" iz Ljubljane, Iz skoraj vseh krajev Gorenjske pa tudi iz drugih republik, so si prireditev ■/ zanimanjem ogledali. — Krona k vsemu je bilo tudi izredno lepo vreme, kat sc v prejšnjih letih ni /godilo. Več o tem (reportažo) preberite v sredini številke našega lista. — M. t. fl Na matičnem uradu v Radovljici, ki zdaj uraduje v graščini. Je bilo v minulem mesecu sklenjeno 14 zakonskih zvez, medtem ko niso izdali nobenega mrliškega in rojstnega lista. ft Društvo upokojencev v Radovljici bo priredilo za svoje člane dva izleta. V Piran bodo odpotovali 21. avgusta, v Dolenjske Toplice pa 18. septembra. meni k« in sponun«^ NOV. Rezultat tega nic kaj razvitij .> rv tovitev je bila. da skoraj v vseh kra^h kih izjem - zelo%an~ Skoraj povsod se je o nikov in spominskih rasel plevel, podrte J podobno Najslabšo pa tovo oskrbovan spo^J* renu PodmetaVla Jrlr* ' spomenik nihče Vir ^ . *J Prav je na tem terenu^** i cija Zvezo borcev. n» * 1 bi se zanj brigal. I Rre tudi na račun K>iw -1 **** I vavcev. saj se je njih mnogo nase»a grmičevja posušilo Ker je spomenik v bližini otroškega ifos*. okoli spomenika otme: jo za igranje. pleM£ ku in podobno. Cepr»v ^ ^. ^ rad* koli spomenika W^ dr." nikogar, kt bi videl, d* ^ ^ dela škoda in skrunl spev**^ Na v*«k način Je sed«, -miitf nsloga organizacije 2>t*e K^ na terenu Podmelaklja. d« tfef paj z ostalimi orgaiu»cv*n> t Socialistično rvezo ter t ^ sostanovavel ukreoe»o v«* »f^s. no. da te napake čimpr*} <\Vr*-nijo. Ob vsem se je treba «s' zavedati, da kraj. k*rr v> menik z nasadi, nI ormtke tr~vk marveč- mesto, ki smo sa de.-« spoštovati kot si m boi n*J* r«*£«. cije. - M. Z. --_-..^^ 3 ri^tOi llimai* RISe: Janez GRUDEN ISL Zgrešili so štetje časa in niso vedeli več. koliko dni m na 152. Ves ca* jim je jemalo vid. Odmevali so streli. -Rešeni smo.. »53. -Zdaj se moramo ustavit.,« j« zacepetala Labiskvvee^če ne. •stL Oddaljenih vrhov ne vidim več,- je rekel Kriš. -Zrak postaja Je spodbujal Kriš.- Sonce jim kvari cilj. Krogle free sto Čevlje? bomo umrli.- Kar z nožem so odrezali vrvi svojih nahrbtnikov. Žaga«* in težak.- je dejala Labiskvvee. »S težavo diham.«. McCan pa proč od nas!- Vstali so. padali in *e plazili naprej, dokler nisp lo ozki in razmočeni ter strmi cesti ie bila zelo težavna. Gasivci so te prepreke premagali z zgledno po/i Hovalnostjo in ve likimi napoii. Ko 10 Z največjo hitrostjo hiteli na pogorišče sc je gasivski avtomobil na razmočenem oesHščd zaletel na ovinku na vrhu jelenovega klanca v osebni avtomobilski ga je vozil švicarski državljan. Pri nesieči, razen škode na osebnem vozilu, ni bil nihče poškodov .m. parkfra i, n: na ovinku V petek. 17. avgusta ob 19.20 se je na cesti T. reda v vn-t Mar-tuljek pripetila nenavadna prometna ne.st'1. - Nemški državljan dr. Matbiap Verne je parkiral svoj avtomobil na ovinku pri hiši 93. sam pa je medtem slikal Martuljkovo skupino. Za njim je pripeljal avtonjpbiUst - prav tako nemški državljan - Helmut Kasehube. Ker je v ovinek pripeljal z zmerno hitrostjo, Je vozalo prod parkiranim avtomobilom lahko zavrl. Manj sreče pa jc imel Cvetko Magušar iz Kranjske gore, ki je v ovinek pripeljal precej naglo. Nenadoma se jc znašel pred Kaschubcjevim avtomobilom in trčil vanj. Telesnih poškodb sicer ni bilo, materialna škoda na obeh avtomobilih, pa znaša 68 ti*oč dinarjev. P. ter dvajsetletni Franc« B., val doma iz okolice Sutne. Peter, ki je le prej bolj ali manj skrivaj vasoval pri Mariji, a so ga njeni staršu zaradi dekletove mladolet-nosu\ gledali precej postrani jo pridobil se Staneta in Franceta, da so se vsi trije maščevali nad njihovo »ijeuvidevnoetjo*. Po raznih gostilnah so ves dan nabirali, korajžo, zvečer pa so Jo mahnili dobro razgreti na Marijin dom. Tam so najprej -pova-sovall« z razbijanjem pa oknih in vratih ln priklicali ne samo Marijo, marveč tudi njene starše -Franceta in Antonijo. Ko je stopil France iz hiše, mu je Peter takoj spodnesel noge, Stane pa mu jih jo naložil 6 kolom, nato še Antoniji, ki je skušala možu pomagati. Ko sta se le otresla na-padavcev in pobegnila v hišo, «o se -vasovavci- pognali še v vrata, ki se jim niso vdala. Pr««d 6odiačem jim je pogum upadel in so so skušali otresti očitkov obtožbe, če* da zaradi popivanj« niso več vedeli, kaj so počenjali. Sli so pač klicat Marijo, pri tem pa le malo preve« razbijali. Njen oče s«' fl» i* sam prvi lotil, oni fio se ga pa samo otepali. Res so hoteli potem priti se v hišo, toda samo z. namenom, d« bi se tam z Marijinfmi starši poravnali-. Sodišče takim izgovorom seveda ni verjelo, saj je bilo njihovo dejanje preveč očitno. O vasovav-eih se j« na obravnavi še izvedelo, da so imeli It večkrat opravka z organi notranje upravo zaradi izgredov v gostilnah, istega večera so se v Zabnici spravili še na neki avtomobil, in ga močno poškodovali. Sodišče jc odmerilo Stanetu 0 mdfeeev, Pe-TU 3 mesece zapora, Francetu, .ti je imel pri najmanjSi delež, pa 1 mesec zapora pogojno za 1 leto. Poravnati bodo morali seveda tudi vso povzročeno škodo. Zelo značilno je bilo pri vsem tem Marijino obnašanj« na obrav-vi Videti jc bil", kot da napa-a na svoje starše ni obsojala. združeno gradbeno ' podjetje Pred dnevi so delavski sveti Gradbenega podjetja Bled, Gorenjske opekarne Dvorska vas In radovljiškega podjetja »Sobosli-karstvo In pleskarstvo« sprejeli sklepe, da sc pripojijo h GP »Gorenje« v Radovljici. Delavski svet »Gorenjca «pa se Je s temi sklepi, k I Jih bosta potrdila Še občinska zbora na torkovem zasedanju, strinjal. To novo, združeno pod-jetje, h kateremu zaenkrat še ni hotelo pristopiti bohinjsko gradbeno podjetje, bo imelo, kot predvidevajo, milijardo dinarjev prometa na leto. Za nemoteno In samostojno poslovanje ter prevzemanje del pa nameravajo sčasoma urediti v laatni režiji raznovrstne obrtniške delavnice. Ko govorimo o združevanju, naj šc. omenimo, da se bo k blejski tovarni čipk In vezenin pripojil pletilskl obrat zavoda za zaposlovanje Invalidov In drugih oseb. Do tega Je prišlo, ker zavod, ki Je bil šc v Izgradnji, nI Imel ekonomskih pogojev za nadaljnji rarvof. Mimogrede naj še omenimo, da so bile ostale dejavnosti zavoda — pečarstvo, reklamni servis ln drugo — opuščene. — St. S. prihodnje leto cesta cerklje-žičnica Obiskovavci žičnice na Krvavec, posebno vozniki motornih vozil (teh je bilo v prvih 7 mesecih letos blizu 35.000) niso posebno navdušeni, ko bo prebijajo po cesti iz* Cerkelj proti vstopni postaji žičnice. Omenjeni odsek ceste j« precej kotanjast ln nasut z grobim gramozom. Ker so obeta t dograditvijo hotela na Krvavcu še večji obisk žičnice, slaba cesta prav gotovo ne bo delala posebne usluge razvijajočemu so turizmu v tem predelu. Pri Cestnem podjetju Kranj so povednli, da jc sicer cesta Grad-žičnica Krvavec že prišla v njihovo pristojnost, nimajo pa gred-stev, ki bi šo letos omogočila popravilo ceste. Vsekakor pa Je r«»-konstrukcija cesto v načrtu za leto 1963. - S. ii toman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga fes Izdala r knjigi. Posedamo v.travo in zlagoma pride vse na dan. Zle »lutnje niso sus odveč, vedel sem, da bo prišlo do svinjarije Zbežali so iz spaa^alnic*. Zaćelo je deževati, potem so pričeli streljati — sredi ettja, ki Jo z*«trl razgled. Nenadoma so je pretrgala zveza. In Sadajič se je raznesla govorica: Nemec napada!... Zbežali so. Vest, kako )*> e to stvarjo, kako 6e človeka nenadoma poloti strah, ds bi tovariši no zbežali in bi ostal sam. Nikogar ni videti, le gost, stifslski ogenj. Morda so bilo tudi zle slutnje odveč; kadar pride izmena, želiš 4k*pr*j stran, da bi se kaj ne zgodilo in bi 1e zadržalo v poslednjem ftssKrtku. Tudi tokrat so mi je zdelo, da bo z Generalovim nekat flemba, ne bi ,ga smel pus-titi tukaj. Vendar se mi je mudilo. Ko 6e Jk začelo obstreljevan jo, me je ves čas nekaj preganjalo, nemiren *en bfl ki prepričan, da se bo v moji odsotnosti pripetila nesreča. -Kako Je padel ?- •Jlasj «o ga- mračno pravi Zinjukov. »Od tamle so streljali.« Z roko pokaže prek polja. Izkazalo ae je. do so jih poskušali zaustaviti. Zinjukov je slišal atke. Generalov prav tako. Navzlic temu ni obstal. ***st so tekli.-- se poparjeno opravičuje Kohanjuk. Se zdaj ne •*« razumeti, knko se je pripetilo: vsi so tekli in vsi so ostali tankaj. Je ta trojica se je znašla tukaj. Ko sem v gozdu zagledal »*>ega ranjenca, ki - je dejal, da -iz vseh lukenj smodijo« in zaslišal kr/anje pa streljanja med debli, sem tudi sam za minuto pomislil. 4» se vat umikajo. Kohanjuk nc laze. Prepričan je, da je bilo res toro. Sam jo videl, kako so se umikali. Ce si blizu smrti ln te preganjajo eksplozije, vidLs marsikaj. Toda na fronti bi vsakogar za takšno početje takoj ustrelili. Posamezni primeri sc kar zlahka sprevrže jo v splošno zmedo. Tako kot pri streljanju: granata se razleti in ta eksplozija sproži še druge. Prav tako je tudi tukaj: v možganih se nekaj zasuče in ljudje vidijo strahove. Zamegli se )!m pred očmi pa prično bežati. Kasneje vsega skupaj ne morejo razumeti. Med drevjem sijejo topli sončni žarki in se prebijajo skozi deževno so parico. Z zemlje, z mokrega, temnega lubja in naših uniform se dviga sparina. V gozdu Se vedno lebdi smrad po smodniku, vendar ga počasi preplavlja sladki duh zrelih gozdnih jagod. Po dežju je vse svetlo, mlado in sveže. BleAčeče sonce se lovi med debla, ki izginjajo med negibnimi krošnjami. Od veje do vej«- se razpenja kristalna sončna pajčevina, v kateri se lesketajo kapljice. Po dežju, po razdejanju, s« z novo močjo vrača življenje -barve in vonjave. In v sočni, mladi travi leži z razprtimi očmi, uprtimi v sonce, mrtev človek in v njegov porumeneli obraz, I" katerega je za vselej splahnela kri, sili modrikasta bledica. Nihče mi ne bo očital njegove smrti. V vsaki bateriji, v slehernem vodu je nekaj strahopetcev. Toda Generalov ni bil strahopetec. Tega se dobro zavedam. Ni lahko pošiljati človeka v nevarnost, če sam nisi v podobnem položaju. Nerodna stvar. In ko da bi drugemu olajšal težave -v resnici je vselej tako, da želiš dobro samemu sebi — se človeka poloti sočutje. Prav zaradi tega sočutja mu naprti* še večje breme. In potem Je nesrečen, kot bi ga silili, naj trpi tudi za druge. V najtežjih trenukih se spomni tvojega sočutja pa objokuje samega sebe. Generalov je bil takšen. Spominjam se njegovega obraza, ko je moral ostati na mostišču. Zagrenjen je poslušal moje ukaze 1n nenehno ponavljal, da bi morali poslati vodnika iz osme baterije z zapletenim imenom pa ne njega, Generalova. Predolgo Je sed onstran Dnjestra m zrl vojni v oči. Od daleč je vojna vedno strahotnejša kot v resnici. In zdaj je žalostno umrl. Sedim na gozdnem robu, vzpostavim zvezo z nasprotnim bregom in poročam odrednemu poveljniku o položaju. -Čemu. za vrafea, doslej niso znali odpreti gobca?* vpije Ja ženko. Polkovni poveljnik je medtem nekajkrat zahteval poročilo o lK>lozaju in Jazenko mu ni znal odgovoriti. Poročam: Generalov je padel, zveza Jc bila pretrgana. Več no povem, njemu že ne. Generalov ima mater. Sama ga je vzgojila. Ničesar nj kriva. Podobno kot v.se druge bo prejela sporočilo: -Umrl je junaške smrti.«« In ko bo potešila bolečino, bo imela* tolažbo. -Tako, in zdaj pozorno pazi!« mi naroča Jazenko, kot da bi bilo od mene odvisno, č« bo znova prišlo do streljanja., Hlastno prekine pogovor. Zadovoljon je, ker sem tukaj, da je zveza vzpostavljena in slednjič lahko sporoči polkovnemu poveljniku, kakšen je položaj. Zato se mu tako mudi. Medtem ko telefoniram, slači Zinjukov slokajočemu Kozincevu škorenj in odvija obujek. Gleženj jo res otekel. Kozincev sedi pod grmom in se /. rokama naslanja na zemljo. Nogo je dvignil, ko da mi jo rine pod nos kot očitek. Zinjukov brez. gnusa drži mokro nogo z umazanimi, že dolgo nepostriženimi krivimi nohti in jo z zanimanjem ogleduje: postati bi moral bolničar' Nenadoma jo nategne brez skhomega opozorila. Brez sape. fi široko razprtimi Očmi seže Kozincev k nogi, sS poskuša zravnati in pograbi Zinju-kova za roko. Toda strah in bolečina v njegovih očeh s<> nenadoma Nprevržota v začudenje: bolečina jo splahnela. Mlahnvo sedi na zemlji. Zinjukov si zravnan zvija cigareto. Dobro delo se samo hvali. Trojica je očitno sklenila, da bo kar tukaj počakala noci. Kozincev, v vlogi mučenika, si praži nogo na soncu in se je kar ne more nagledati. »Naprej, gremo!« pravim in čutim, da mi bo razneslo ovratnik. Zinjukov se zmrači in ugasne cigareto. * »Kam, tovariš rjoročnik? mračno zag-tlo tudi njegovi dobri iiidl » c.iracas proeramu. kjer lek-movavee strelja 3ft r tttojei » tarčo. 30 pa na č'ovrkovo «a> hueto, ter v streljanju « precizno, vojaško (hitro streljanje) in Drulov pištolo. 51t krogov v streljanju r malokaUhr-sko pu&o domače iidelar« (CZ) pa tokrat Petera««)« «d 7adostovalo le za prvo sseats in za naslov slovenskega ar-vaka. ampak Je s tem odHe-nim dosežkom postavil tast n0v slovenski rekord. 30-letni orodjar v Savi s« 6vojo strelsko k ar. ero pričel ■e je vrrul srn : elianje že od mi*- 1955. leta. ko — JC vrnil od vojakov, medtem ko je »imel žilico- za streljanje že od mladih nog. Spominja se. da J« prvič nastopil v vrsti strekev Save - kmalu potem, ko j« vstopil v družino. Tekmovali so z zračno puško, Prternel je bil med 10 vr*t-«tv med 10 vrstniki pe«; fcA je jeseni tistesa leta " Puško na resno ktl P* njegom zmagal z vojaško Struževem, 6e je treninga... potem FRANC PETERLE!. ime najdemo vedrvo r, renjsk:h raznrodohu? vrt*, a gor cev. - Katere strelske ... vam najljubše .n katerih vaapf hov ste najbolj \seseli. jo bua eno :zmed mojih vpraaasj umirjenemu orodjarju z oatroa pogledom, ki opozarja na njegove strelske spoaotobeaaj.» 1 -Najraje streljana s preeU« no in hitrostrelno P&tak*. Seveda sem zelo vesel avajrta novcea slovenske« rekarda • nud o kalibru*« puške. Kan« tega pa -drilm« slovennkt nt-kord tudi v streJ1-jaško pištolo (3sT dar v tej nanosi ne bom« streljanju a v%- 6 kosa« ! tekmovali. Državni rekord Is tu 50? krosa, i'<• bi teSAJ malo bolj potrudil, ki bil laško za vedno jugoslovanski rekorder z vojaško pištolo.... Franc Teternel trenira tti-r.krat na teden. Zadnje dn» t« nc počuti dobro ln je prod dvobojem slovenske tepa^asav tance s švicarskim Lujtonvcvrtv ki bo dane* in Jutri v izbijani, pesimistično raTpoiotres. Ce mu tokrat ros ne bo uspelv streljati v običajni fomv., pk mu želimo več sreče na d*> zavnem strelskem prvenstvu «-tega mooona v od 26. do 31. Zagrebu. JOŽE zohtah Na letošnjem XVI. državnem prvenstvu n. Jesenicah Je zbranih 16 iahlstlnj Iz vseh predelov^Jugo-.lavlje. Med njimi .t. 2 mednarodna mojstra, 4 mojstri. 8 mojstrskih ^^'g nci - Na sliki sede od leve proti desni: Jocfcf, N.«y, M.llč.č. inž. Nedeljkovič, sodnik **J£** ™ič; sloje: Mileusnič, I-akševič, Jovanovič. Canji, Kur.š, Pongrac, Stadler In Pibcrl (manjka Z. Nedeljkovič) Vagaja, Lazarevič in Kitonič; Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil vy 50 letu starosti naš dobri mož, oče, brat in stric Janez Vehovec posestnik I Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 21. avgv> sta 1962 ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Voklem na pokopališče v Šenčur. Voklo, dne 19. avgusta 1962 Žalujoči: žena Polonija, hčerka Marka, bratje Jernej, Alojzij, Ciril z druHnamL sestre Marija, Ana, Ivana, Angela In Tončka z družinami ter ostalo sorodstvo