List slovenskih delavcev v c>4.meriki The txTst Slovenic Daily in the United States. Issued every day"* except Sundays and Holidays. btm4 ae ftooaiJ-Olaai MatUr, iepUmber il, 1903, at tfaa Post OMca at Htw York, M. Y„ under tha Act of Ongrmm af March •, I«7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 159. — ŠTEV. 159. NEW YORK, MONDAY, JULY 9, 1906. — V PONEDELJEK, 9. MALEGA SRPANA 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Delavska življenja so zelo pa ceni. POROČILA IZ FILIPINSKEGA OTOČJA SO PROTISLOVNA. — POLOŽAJ SE NI SPREMENIL. Vladina poročila pa trdijo, da se je položaj poboljšal. UMRLI AMERIČANI. -o Mjanila. 8. ju.ija. Položaj glede (kolere je nespremenjen. Tekom zadnjih 4S ur je umrl zo>i>et jeden American za kolero. Zdravstvene oblasti še vedno upajo, da s« belezen ne bo -premenila v epidemično. Splošni zdravstveni položaj se ni poboljšal. (Vojaštvo dobiva pitno vodo iz Mar-rjuine. Washington, julija. Uradu za i 11— znlarne zadeve se piročajo imena raznih na Filipinih za kolero umr.in A-meričanov. Oblasti ]M»r->čajo. da seje I k dožaj glede kolere na Filijinih poboljšal. 1 >:ie (i. julija prij>etiIo se je 1"» i:i dne 7. julija .»lučajev kolere v Manili. Na deže.i je }>oložaj ugod-neji. -o- Žrtve tuberkulose v Franciji. ŽALOSTNA STATISTIKA AMERIŠKEGA GENERALNEGA KONZULATA V PARIZU. V Parizu je med 400.000 peki 240,000 bolnih za jetiko. ŽRTVE V PRALNICAH. Washington. 9. ju.ija. Generalni /uJat v Parizu pri[x>slal je trgo- i. -1.m i oddelku -tati-tike o jetiki v Franciji. Glasom teh podatkov innrje \" Franciji vsako leto povpreč- ili loti.ooo os b za t » boleznijo; 30 smrtnih -lučajev pride na vsakih 10 i)<'>«• ljudi. Čim bolj je prebivalstvo gosteje naseljeno, več žrtev zahteva jetika. V Parizu umrje od vsakih 1< UM »o <.seb 4-"> za jetio. Pa rižanski peki so ustanovili organizacijo. ktere namen je v pekarnah izlioljša! i zdravstveno stanje. I)o-imalo se je namreč, da je med 400,000 pariškimi ]>eki 240.1 M>0 za jetiko bolnih. To pomen j a za odjemalce kruha največjo nevarnost. Sedaj l*»do oblasti tn«.li pregledti-vale mleko, k-r je znano, da je veliko število urav tuberkuloznih. Zelo razširjena je ta Jiolezen tudi med delavci v pralnicah. kteri.li je i o odstotkov bolnih za to boleznijo. --o- , Na vešalih. V Ellieott City, Md., so obesili zamorca Jos. Bradleva, ker je umoril svojega rojaka John Redivineja. DOBER PRAVEC. Pri vsakem našem podjetju moramo meti kak način, oziroma kak pravec, x> kterem se ravnamo. Ako se pripeti, la pozabimo na ta pravec in ako poslujemo proti temu, potem je naša lolžnost, da iščemo hitre pomoči. Ako iivimo natančno tako, kakor zahteva iarava, potem bode naše življenje dol-fo in srečno; ako pa živimo drugače, >ostanemo nezadovoljni in posledica emu je — da imamo slab tek. V tem lučaju je pa jedino sredstvo Triner-evo ameriško grenko vino, ktero po-lelu vsemu truplu redno delovanje. )no upliva na prebavalne organe in k) teh po vsem truplu. Dokler ne mo-ete jesti, toliko časa ne morete pri-akovati, da postanete krepki. To redstvo Vam bode dalo dober in drav tek. V vseh boleznih ▼ zvezi z cgnbo teka, anemije in bolehnosti, je 'rinerjevo amerižko grenko vino ved-io ono sredstvo, na ktero se zamore sak zanesti. Ono nstreže vsakemu elodcu, zdravemu in bolnamo. V le-am ah. Jos. Triner, 799 So. Aahland Lve. Chicago, Bi. ^ ^ V CHARLESTOWNU, MASS., SO ELEKTROKUCIJONIRAU MORILCA SVOJE ŽENE. Svojo ženo je umoril, ker mu ni povedala resnice o svojej starosti in premoženju. ZAGOVOR. -o- Boston, Mass., 9. julija. Daiies zjutraj so v državnem zajniru v Charles-toivnr« ele-kt rokucijoniraJi morilca svoje žene Jan Sedlowsfcega.. Del ink vent je dne 12,j ulija umoril svojo ženo Marjano Sed.mvski v Brooktonu, Mass., kjer je delal. Naslednji dan so našli grozno raz-mesar jen»> liruplo njegove žene pri Belmontu. blizo Bostona. Kasneje se je dognalo, da je pokojnica par dni pred smrtjo vzela iz hranilnice š:joo. d».čim je Sedlowski kupil vožni listek za (Kalifornijo. Na begu v Oahforni, jo s<> ga na v.iaiku v Coloradu areto-vali in svoj zločin je takoj priznal. I'«! štiri dni t raj a joče j obravnavi v East Cambridge, Mass., so ga prona-šli krivim. Pri zagovoru je navedel, •la je izvršil umor v pijanosti, ker ga je nalagala glede starosti in premoženja. Drzen roparski napad v Califerniji. JEDEN JED INI ROPAR JE OPLE-NIL POTNIKE PETIH KOČIJ V DOLINI YOSE-MITE. Odvzel jim je vse vrednostne reči in denar, kar so imeli pri sebi. SREČNO UŠEL. Wawona. Cal., 9. julija. Pri vhodu v nacijonalni park Yosemite je včeraj nek nepoznani ropar oropal pet kočij po'.'ni h turistov. Vsako kočijo ]»osebe j je ropar ustavil in z revolverjem potnike prisilil, da so mu izročili vse, kar so imeli. Napad je izvršil blizo nekega ovinka pri Alwahnee. Kočije so vozile jed na od druge precej oddaljeno radi prahu na cesti. Ko je prva kočija prišla na ovinek, stopil je ropal iz grmovja. pomeril s pušiko na kočjaža in mm ukazal obstati. Ženske so pričele kričali in skrivati svoje vrednostne reči.. Ropar je potnikom ukazal. naj mu vržejo denar in lepotičje na tla in ko so to storili, zamogel je koejaž dalje voziti. Par minut kasneje prišla je druga kočija, s ktero je ravno tako postopal. Na isti način je opravil svoj posel tudi z ostalimi tremi kočijami in potem s plenom odšel v ustavnih demokratov temveč ra.1.: prepričanja, da z nezadovoljno vojsko ni mogoče Zaire t i revolucijo. Ustavni demokratje se za p»}litiko radikaleev ne lxulo več zmenili, ker slednji delajo na to, da pride do pro livanja krvi. Parlament mora deželo pomiriti, ker iuače sploh nima pravice do obstanka. Nezadovoljnost v vojski so provzročili socijalisti. Detektivi preiskujejo delovanja poslanca A ladina. kteri je najbrže provzročil nezadovoljstvo v 1. bataljonu preobra-ženskega gardnega polka. t*]x>rna posadka v Osowiecu je nastopila z znanimi socijalisticnimi zahtevami za podržavljen je zemljišč popolno amnestijo za politične jetnike. Posadka tudi zahteva, da se odpravi avtoriteta častnikov, da nosijo vojaki uniformo le v službi, da si podčastnike sami izvolijo in da sodi v disciplinarnih zadevah sodišče, ki ga izvolijo sami vojaki. Pri reorganizaciji garde je car nadomestil ''salonske junake" ali častnike, s takimi, ki so bili že v vojni. Tako je novi poveljnik prve gardne divizije, Leščiskij, kteri je bil skoraj vse življenje v Turkestauu in na Daljnem Iztoku. Na dvoru je popolnoma nepoznan. Žitomir. 8. jul. V bližnjem Ostrogu je neki policaj ubil nekega židovskega dečka, kar bi kmalo provzrocilo klanje zidov. Pogrebu dečka je prisostvovalo več tisoč Židov. Varašava. 8. jul. Socijalisti so izdali manifest, s kterini naznanjajo, da je v par dnevih pričakovati klanja židov v Varšavi. Iz Avstro-Ogrske. Cesar pri vajah, NA DUNAJSKEM "DVORU" SE BOJE ANARHISTOV IN RADI TEGA FRAN JOSIP PRVOTNO NI HOTEL ITI K VAJAM. Avstrija nastopi proti Ogrskej, ktera sklepa samostojne trgovinske pogodbe. POLITIČNI ZLOČINCI. Nevarna igrača. Chicago, 111., 7. jul. Record letošnjega "slavnega četrtega" je večji, nego se je prvotno domnevalo. Usmr-tenih je bilo po vsej republiki 51 in ranjenih 3551 osob. Ker bode mnogo ranjencev umrlo, bode imenik mrtvih še izdatno narastel. Kar se tiče števila ranjencev, bode letos večje, nego ktero koli drugo leto. Dimnik se je podrL Cincinnati, O., 7. jul. Dva delavca sta padla včeraj zajedno z dimnikom na postaji sesalk 100 čevljev globoko in sta težko ranjena. Delavea sta bila v dimniku, ko je padel. Dunaj, 8. jul. Sedaj se je zvedelo, čemu je cesar Fran Josip pred mescem dni hkrati sklenil, da ne gre k vojaškim vajam na avstr. Poljsko. Iz raznih krajev se je namreč na 'dvor' poročalo, da nameravajo anarhisti Fran Josipa na Poljskem pognati v zrak. Sedaj, ko se je poskrbelo za Fran Josipovo varnost, se naravno zatrjuje, da so te vesti neosnovane in cesar gre sedaj k vojaškim vajam, če se bodo sploh vršile, kajti danes se zatrjuje, da za velike vaje Avstrija sploh nima denarja. To je umeti na dvojen način: I)a Avstrija v resnici nima denarja, ali pa da se cesar tako boji anarhistov, da se velike vaje ne bodo sploh vršile. Dunaj, 8. jul. Vse se zanima za izjavo ministerskega predsednika Be-cka povodom odgovora na interpelacijo proti samolastneni nastopu Ogrske pri sklepu trgovinske pogodbe s Švico, ktero je Ogrska sklenila, ne da bi se preje o stvari posvetovala z Avstrijo, in s cer tako. kakor samostojno država, kar je v nesoglasju z ekonomičnimi skupnimi določbami obeh državnih polovic. Kake bodo posledice tega koraka, še ni znano. Za sedaj je položaj kljub temu še nespremenjen. Delegacije se še niso sporazumele radi kvotnega vprašanja. Budimpešta. 8. jul. Ogrska poslanska zbornica je zopet nastopila proti Nemčiji s protestom proti podelitvi nemških redov članom Fejervarv jeve-ga kabineta povodom sklenitve trgovinske pogodbe. Poslanci so podali interjielaeijo, s ktero vprašajo, čemu ni ministerstvo preprečilo to odlikovanje političnih zločincev. Ljubno, Štajerska. 8. jul. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je končala senzacijonelna porotna obravnava proti sestrama Frideriki in Mariji Zeller. Friderika, ktera je priznala že pred par dnevi, da je umorila in oropala kuharico Maierjevo v Eaxen-thalu, je bila včeraj obsojena v smrt. Marija Zeller je pa obsojena le v 18-mesečno ječo. Belgrad,, P. jul. Avstro-Ogrska ni zaprla svojih mej samo za uvoz živine iz Srbije, temveč tudi za konser-ve. —• Budimpešta, 9. jul. Boj, kterega je Avstrija napovedala Ogrskej radi sklepanja trgovinskih pogodb, je 0-irrska radovoljno sprejela. Ogrski finančni minister Fran Košut, je pri seji finančnega odseka poslanske zbornice zavzel odločno stališče proti Avstriji in izjavil, da avstrijski mini-sterski predsednik napačno tolmači položaj Avstrije napram Ogrskej. Carinska zveza med obema državnima polovicama je že pošla 1. 1897 in od tedaj naprej je Ogrska na polju carine neodvisna. Oirrsko časopisje o-dobrava izjavo Košuta in zahteva popolno ločitev Ogrske od Avstrije, ako se slednja ne uda. Citajte rojaki! Z današnjim dnem prične izhajati v "Glasu Naroda" prekrasen potni roman Karla Maya: "WINNETOU, RDEČI GENTLEMAN.'' Godi se v Severni Ameriki med raznimi indijanskimi plemeni, kterih življenje, bojevanje, zvitost, in spretnost opisuje pisatelj z nedosegljivo spretnostjo. Začnite takoj citati in jamčimo vam, da bodete komaj čakali nadaljevanj. Nismo se ustrašili ne truda ne stroškov prestave, samo da damo našemu narodu nekaj res izvrstnega. Ta roman bode izhajal skoro celo leto. Če bi se oglasilo dovolj odjemalcev, bi ga pozneje tiskali tudi posebej, ker je res nekaj zanimivega. Pa čemu priporočevati! Citajte in hvaležni nam bodete! UREDNIŠTVO. Razne novosti iz inezenstva, USTAJA ZULU-KAFKOV V AN-GLEŠKEJ JUŽNEJ AFRIKI. BITKA V POKRAJINI U M V O T I. Kitajski prostovoljci v mestnem delu za tujce v Shanghaju. EKSPRESNA POČASNOST. Durban, Xatal. 7. jul. Xatalsko vojaštvo je v pokrajini Umvoli obkolilo oddelek upornih Zulu-Kafrov, ktere so do zadnjiira pobili. 547 domačinov je bilo usmrtenih in le par jih je ušlo. Shanghai, 9. jul. V mestnem delu za tujce vršila se je včeraj parada kitajskih prostovoljnih vojakov. Slednji so bili oblečeni v khaki-unifor-mali. Salisbury. !). jul. Ameriški vlak, ki je vozil potnike iz New Yorka došle-ga parnika American Line v London, je vozil skozi tukajšnje mesto, kjer se je pred tednom dni pripetila katastrofa. z brzino po 10 milj na uro. Primanjkljaj v zakladu države Kansas. Topeka. Kansas. 7. jul. Državni pravnik Coleman naznanja, da je tekom zadnjih let zginolo iz državnega zaklada države Kansas $77.000. Del ziritiolih bondov so našli pri državnemu blagajniku Kellvju, in sicer za .$10,000. Ljubimčeeva osveta. Seattle, Wash., 9. jul. Dijak wash-ingtonskega vseučilišča, Chester Thompson, je včeraj ustrelil na odvetnika C. Meade Emorjay in ga nevarno ranil. Thompson se je zaljubil v gospodično Whittlesey, ktera je E-morja, ki je njeny stric naprosila, naj Thompsonu prepove priti v njegovo hišo. Radi tega je dijak streljal. Slednjega so zaprli. Sama se je obtožila. Pottsville, Pa., 7. jul. Devetnajst-letna Ema Stepany naznanila je policiji, da je svojega ljubčeka, James Frizzela, čegar truplo so našli 4. julija na ulici, ustrelila po neprevidnosti. Emo so zaprli, dasiravno polieija njenim navedbam ne verjame. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli io : La Touraine 7. julija iz Havre s 1101 potniki. Columbia 7. julija iz Glasgowa z 94S potniki. Celtic 7. julija iz Liverpoola s 500 potniki. St. Paul 7. julija iz Southamptona s 574 potniki. Umbria 8. julija iz Liverpoola z 953 ^potniki. Despeti imajo: Ernv iz Trsta. Zeeland iz Antwerpena. Pannonia iz Reke. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Odplali We: Kaiser Wilhelm der Grosse 10. julija v Bremen. Slavonia 10. julija v Reko. Bovic 10. julija v Liverpool. Majestic 11. julija v Liverpool. Statendam 11. julija v Rotterdam. La Touraine 12. julija v Havre. Grosser Kurfuerst 12. julija v Bremen. Giulia 12. julija v Trst. Zeeland 13. julija v Antwerpen. Celtic 13. julija v Liverpool. St. Paul 14. julija v Southampton. TJmbria 14. julija v Liverpool. Columbia 14. julija v Glasgow. Pennsylvania 14. julija v Hamburg. 6t. Laurent 14. julija ▼ Havre. bM - rr ' '' . .. , ; ... - - _ ..... .p ulas naroda ir Prvi slovenski dnevnik v Zjtdinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. //__ Iz najboljših krogov, i Kriva orisesca in druo. i Kolera na Filipinih. Položaj nespremenjen. Na električnem stolu. Morilec Sedlowski, NA TISOČE JE VSAKO LETO USMRTENIH V TO V AR NAH ZELEZA IN TO PUjNI-C AH. Delali .il . trdijo da so za to krivi ŽALOSTNE P.AZMERE. Povodenj v Lyonsu. byraf-si-*-. N. V.. 8. iui. \/. Lvonsa se poro«-a, «ia je vsk-d deževja voda je vse mesto lovilo. Karpi ^ bili te- 1 žki od 3 ;;0 funtov. Mirani so na * ta na<-in dobdi nad jedno tono rib. s Nova parobrodna črta. j Newyorsko vodstvo Hamburg-America Line nam sporoča, da je ime- E liovana družba sklenila z Gouldovimi J železnicami pogodbo za znižano pre- * važanje tovorov od Kansas City v J Topolobampo, Mexico. S tem napredkom v zvezi namerava imenova n parobrodna družba ustanoviti parniško fl »vezo med Mexico in Azijo. 1 Tadi ako je hiša, v kterej prebivate, u Ba tako majhna, je v njej vedno dovolj P p—tona oa Sidro Pain Eipeliar preii J kpafMti rnMif oeiabeloeti in drage bo- p f lani BUklaoioa po 60 m 25 mtor. u KAKO JE SKUŠAL NEK PITTS-BURŠKI MILIJONAR ZNEBITI SE SVOJE ŽENE. Obdolžil jo je. da je grešila s svojim zamorskim kočijažem. PONAREJENA LJUBAVNA PISMA -o- . . -:> -ir. Pa.. 7. julija. Ves Pitts-■ . .'.r.ija . radi ,-enzaeije, (ktera ...» . tukajšnjem niestu. . •■ »■ il.-ih tr>"4i'h" se je namreč "■ V.va:tda!. sicer v krofih i. . .••aarjev, kteri vedno pov-. r »lbiii>kejra živ.jeuja. s .. Lkrili 1 jx»\ši"Hie milijonar- A . i- . J. Ha rije, kteresra b<»d<> i i zar«ite. Z njim zajedno : rii i>i'irateira trgovca J. - . irii — • zjimorea < 'li- je l)il llartjejev : mesecem dni zaprli i- _ Nadalje je priea-■ rac ili odvetnikov, . idazajniearja in . lera je jxwiaiejala ■ ubun; l»ode imel v krat--< iL/acii'meino pravdo !><> , v/,,: ozinmia i/ krogov - a v-ak način zne- Kadi teja jo je mučil _ a ■ ostavila in se . > im a riše m. Pred i*d 1! • «./il tožbo na ločitev ti sv.. z« :ii ter jo je oh- - a / njegovim zam«»r-H< >'■)< »!. Temu se je . > ■ 1Pr. Njegovo ženo !>-r. ;:tk«i da o njej kaj ki. rem je potrdil. - rv intimni občeval , .. Podrobnosti v Hartje je že menil, da . tem se ie motil, -t. i« ■ je tudi milijonar, d-t, itivov in par dobrih -e je hitro posre-•c affidavit podpisal Welsh« n so vem naro-dal ii..s;»odar tlOO b i . ! >e -',«100. ako mu ]h>-zakona. Ko t ]»odpisal^ je osta-. i ■■!.( ib'ieksivi gospe j.: a- i v Kast Liver-;'.' sodišču, ktero ira li kri .'e prisege jkhI 10 :b t"inu ni odstopil diščiT'■'naznanil. / na grešila z nekim ia/e i! imenom Madine, i-a ila ljubavna )»i-ma. • i pil kot priča. On je ' -ji ■ ni nikdar intimno .■d i'1 Tii nikdar preje-'i pisem. Odvetniki so i 10 pi>em in trdili, da .i! je lisa a llartjejeva. ..rnalo, da je vseh -..'•> lelco 'iekle v mnenju, a amenjena za neko melo-/ v i«marejanja. De- a vse iz|K)vet Rosenberg ni anarhist, ernvee povsem nenavaren barvar. seic njegov -ovražnik je pisal nem-.kim oblastim, da namerava nemške-ra cesarja {»ognati v zrak, kar je pa »riprosta laž. Rosenberg je star 72 let in si je z narljivostjo prihranil $6000. Sedaj e odpotoval s svojo ženo domov v Jemčijo, da prebije zadnje dni svo-ega življenja v domovini. IRo sl namenjen^ s rod sike ter pri)ateqe v Ameriko vzeti. iSi za pojasnila in voine cene na: FRANK AKSF.R, 109 Oreenwkb St, New York, N. Y, er tu bodeš naj poštene je in najbolje ostrežen. Fr. Sakser je priznani zastop* ik vseh is^epitnih parobrodnih dniUr "GLAS NARODA" ttat slovenskih dclavcev v Ameriki. vsrdnik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Wstik: Publisher FRANK SAKSER, *>9 Greenwich Street, New York Ciry- rfaleto velja list za Ameriko . . . $3.00 44 poi J-ta............. 1.50 Ca Evropo, za vse i* to.......4.50 *8 " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki. «GLAS NAHODA .*hija vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA^' O4 Voice of the People") Mltfued cve-ry dav, except Sjndavs and g* Holiday Sabscripticn yearly $»3.0G. Advertisement on agreement. Za oglase 20 de»et vrstic se plača 3C sen to v. Dopisi brez podpisa in osebnosti se se natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po %lonty Order. Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nau tudi prejšnje bivali* Se naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiedtoe l&^cv. 4 Naroda" ■49 Greenwich Street. New York Citv; "America first!". "Izkoriščanje delavcev je v Zjedi-njt-nih državah večje, nego v kterej-koli drugi deželi" — tako se pri nas običajno trdi, dočim se ni povdarja, da pri na- dela s pomočjo strojev, medtem ko drugod stroji le maio v navadi. Xokoliko resnice je pa vendarle na tem in to nam dokazuje v Londonu i/-'a tal.H-la, ktera dokazuje, koliko premoga nakoplje v jediiein letu je- den preniogar raznih držav. l^ i. i pridelrk premojra }>osamez- lu-ira prt :ui.irarja. računano po tonah, je znašal leta 11)04: Zji-di:;.j«-;ie države 503 Anirlija 270 Nemčija 24S Francija 209 Belgija 170 Švedska 151 Kj ionska 141 Av-trija 17S Jajpoii- .a 117 Jndija S9 A'. ralija 414 New Zealand 40S Xata 175 Kapxa kolonija SO i J 1/. te t a If.C je toraj razvidno, da om-20 e enkrat toliko premoga, !ii - 1 .1 il.ovi tovariši v Evropi. Medtt-m. vo v Evropi pridobivanje preuioua :.;!zadnje, pri nas narašča, kar zii:. i. iia .-»• pri nas zlasti na tem ]H»lja -'.j ..ap red a je, nego kjerkoli drugod na svetu. Z.ui .■■ iani je, da produktivne mo-či m.d raznimi deželami ni mogoče primerjati. ,er so pogoji (gk>bočina. rovov, Vfiikost žil in kakovost premoga) različni. Toda znano je tudi, da pri a> li jtogoji niso mnogo ugod-neji, m ■_:<> v Kvropi, da bi na podlagi njih izvajali ve.iko razliko med letnim pridelkom v Zjedinjeaih državah in drugmi. Jedini vzrok je gotovo večja marljivost, boljša plača in večja upor.iba M rojev v naših premogovih New Zealand = vzor Ameriki. Predsednik Roosevelt je minoli petek v Oyster liayu imel gosta, od katerega se zamore mnogo naučiti; novi ministerski predsednik avstralskega otoka New Zealand, Sir Joseph G. Ward, je prišel v Zjedinjene države. Ta ministers« premisednik je glavar dežele, ktera je kljub svojej odvisnosti od Anjrije najnaprednejša na vsem svetu. V javnost pride seveda le malo novic iz redko obljudenega otoka, kteri je v mednaroduej politiki malega pomena in ki ima jedva anilijoti prebivalcev. Kljub temu je pa ta otok najboljši vzor največjim deželam in najbolj demokratičnim vladam. Srečni otok je namreč za pol stoletja pred vsem ostalim svetom. Ta-inoA.iji prebivalci imajo že skoraj 50 let «»no, kar se prebivalstvu v Zjedi-njenih drŽavah vedno predstavlja kot nevarna soeijalistična utopija. Vlada in otx-ina -ta lastnici vseh javnih na-prav ia potrebščin. Trusti, kterih jarem pri nas vsakdo občuti, so na New Zealandu nepoznani in ljudsko bogastvo je jednakomerno razdeljeno. Milijonarjev je tam le v maloštevilnih eiisemplarih in siromakov sploh ni na otoku. Naravno, da si je skušal mednarodni kapital prilastiti tudi to, po naravi tako bogato deželo. Ko so pa po a-ngktških družbah zgrajene železnice skušale tovorne in potniške cene po višati in ko «0 dale veleobrtnikoan rabat, potem je prebivalstvo sklenilo, da se vse železnice podržavijo. To se je zgodilo in posledica je bila, da so vožnje cene zaiiža.i na tretino ameriških cec. In pri tem ima vlada še veti 110 dob ičk e. Ko so angleški in ameriški kapitalisti na otoku preti par leti organizo-vali premogov trust, je vlada taikoj (h kupila v-sa' ne prodana premo-irova zemljišča, pričela s prodajo pre-I moga in tako uničila trust. Kavno tako se je zgodilo tudi z zavaroval-j nimi družbami, ktere so se morale umakniti vladinemu zavarovalnemu odde iku. Še predno se je to zgodilo, so obline prevzele vse ulične železnice in elektrarne po mestih in tako je ne-mojroče, da bi se bogastvo stekalo v kali jxijedinili ljudi. Da se to za talno prepreči, je vlada uvedla ve-ik dohodninski davek. DOPISI. Pittsburg, Pa. Cenjeni g. urednik: Blagovolite v listu "Glas Naroda" priobčiti sledeče poročilo: Dne 30. junija je tu v St. Francis bolnici umrl nas rojaik Fran Medved v 40. letu svoje starosti. Doma je bil iz vasi Selo pri Št. Vidu na Dolenjskem, kjer ostavlja žalujočo ženo in otroka. V Ameriki je bival dolgo vrsto let in bil vedno vslužben v penn-svlvanskih rudnikih. Pred letom dni je prišel k meni na stanovanje ter se prav dostojno in mirno vedel. Bil je pošten in vzoren plačnik ter podpira, ženo tako vestno in točno, da smo premili na S:. Mary's pokopali-'e ter ga izročili materi zemlji k večnemu počitku. Bodi mu rahla tuja žemljica! K"iiečno prosim, če je kdo od njegovih sorodnikov morda tu v bližini, ker nismo dosedaj še nikogar našli, aj se gla>i pri podpisanem, da se prepriča osobno o njegove j zapuščini, kar je imel v tkovčeku. Iskrena zahvala uredništvu "Glasa Naroda" ter prijazni pozdrav vsem Slovencem širorn Zjedinjenih držav! George Flaynik, 4s>17 Harrison St. Conemaugh, Pa. Dragi '' Glas Naroda'':— Kot dnevnik nam donasaš vedno «1 »ti novic od vseh krajev sveta. Zlasti pa prinašaš obilo lepih dopisov, kteri so gotovo najbolj zanimivi za na.-, saj zvemo iz njih marsikaj od naših najožjih rojakov. Nedavno je bil dopis iz našega kraja, a danes se zopet oglašam. Novica je zopet žalostna. V premogovem rovu je namreč ubilo dne 30. junija Josipa Pušlarja iz Zgorne Drage pri Višnji gori; star je bil še le 21 let. Omenjenega dne gre zjutraj kot po navadi na delo. Ko začne nakladati prvi voziček, utrga se nad njim velika skala in pade nanj. Njegova dva tovariša prihitita, da bi mu pomagala, a nista mogla dvigniti skale. Zato sta šla po pomoč. Seveda jo Put.ar ni vee potreboval, ker je bil na mestu mrtev. Pogojnik je bil član društva sv. A-lojzija J. S. K. J., ktero mu je priredilo krasen pogreb. Preti sprevodom je igrala godba žalostinke, delavsko pevsko društvo Bled pa mu je zapelo par žalostink. S solzami v očeh smo se poslovili od njega, premišljajoč, kako nestalno je vendar človeško življenje. Zato je pa skrajni čas, rojaki, da e preskrbimo za take trenutke, ker ne vemo, kdaj prid^ vrsta na nas. L Dremelj, tajnik. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod uredniik:— Danes Vam poročam od treh žalostnih slučajev, kteri so živ dokaz neprevidnosti in zanikrnosti naših ljudi j. V našem mestu imajo nektere "ko-mot" gospodinje to navado, da vlivajo petrolje na živo ogelje, če noče takoj goreti. Pri tem pride seveda pogostokrat do eksplozije in nemarnost se »konča navadno s smrtjo dotienih "gospodinj". Prvega julija se je ponesrečila s petrol jem Levstek, dne 4. julija okrog 6. ure zvečer pa Ivama Dovgan iz Stare Sušice pri St. Petru na Krasu. Služila je pri krčmarju Ivam Kramarju v Oxford St. Vlila je petrolje v žrja- vieo in bila v trenutku vsa v ognju. Z gorečo obleko in gorečimi lasmi je tekla po vsej Oxford ulici, a nikdo se je ni upal rešiti. Koneeno je padla in se zgrudila na tla, nakar so po-gasid ogenj. Opečena je talko silna, da ni nobene nade, da bi okrevala. V Ameriko je prišla še le pred sedmimi meseci. A' tretje gre rado. Jože Teka ve, 18 mesecev star sin Marije in Andreja Tekavea iz 1072 Hamilton St. je dobil dne 5. t. m. take opekline, da gotovo umrje. Vzrok je tisti, ka-Kor pri Levstiku in Dovganu. Njegova mati je vlivala petrolje na žareče ogelje. V trenutku je eksplodiralo i 11 vsa kuhinja je bila naenkrat v ognju. Mati Marija Tekave se je reši.a smrti s tem, da je skočila skozi okno. V tistem trenutiku pa pride mali Jožek, kteri je bil takoj vpla-menu. Pritekel je njegov oče in ga skušal rešiti. Pri tem pa je dobil'on tudi hude opekline. Tudi žena se je pri -kolku skoizi oknu precej porezala na levi roki. To je torej rekord med nami! V petih dneh tri jednake nesreče — kako naj imenujemo to? Če to ni vrhunec zanikrnosti in lahkomišeljnosti, pa res ne vem, (kaj bi bil. Včasih so bile slovenske matere pridne in nad vse previdne, zdaj so pa nektere take, da ne moremo izreči dovolj hude obsodbe nad njimi. S petroijem kuriti, vlivati ga — samo do bode brž. Ali •ni v tem tudi precej lenobe, ktera se kaj slabo i>oda, zlasti ženskam. Daleč smo prišli v Ameriki! Radovedni smo, »kje tiči vzrok. Menda se ne motimo preveč, če ga iščemo v — alkoholu. Mogoče so malo ostre besede to, a zaslužene so. Taka površnost in za-nikrnost ni v navadi slovenske matere; in če se kje izgodi, se mora okrcati brez usmiljenja. —. —. West Jordan, Utah. Dragi "Glas Naroda":— Naše .društvo sv. Petra in Pavla št. 51 J. S. K. Jednote je praznovalo svoja patroaia oia 29. rožnika. Po pravilih mora vsak član se mdeležiti ta dan skupne spovedi in sv. maše, če nima res važnega zadržka. Ker je precej članov manjkalo, naj se do pri-hodne seje pripravijo, da opravičijo svojo odsotnost, ker bi sieer bili izključeni. Slovesnost smo opravili dostojno. Pozdravljam vse rojake! Štefan Malnar, I. tajnik. Box 243. Iz Balkana. Belgrad, v juniju. "Reformna" akcija v Stari Srbiji in Maeedoaiiji je tako sistematična in intenzivna, da so poboji, razbojniški napadi itd. slej ko prej na dnevnem redu. V Be grad prihajajo vsak dan izvestja o "uspehih" reform in ako se položaj ne spremeni v kratkem, bo Macedonija kinalo popolnoma "reformirana", ker postane prazna in pusta — brez ljudi. Ne pomaga tukaj evropska žandar-merija, a še manj pomagata civilna agenta, ki ničesar ne storita za poboljšan je neznosnega položaja, v kte-rem se nahaja macedonsko prebivalstvo ! Avtonomija naj se podeli Stari Srbiji in Macedomiji, da bo moglo tamošnje ljudstvo samo skrbeti za svojo varnost — in v teh deželah nastane mir. Dokler pa ne dobite Stara Srbija in Macedonija avtonomije, je ves trud evropskih reformatorjev brezuspešen. Turška se ne more reformirati! Njo se mora zrušiti in na njenih ruševinah naj se potem sezida iz temelja nova zgradba. * * * V splošnem ikaosut nacijonalnih vprašanj v Makedoniji se je pojavilo Še kucovlaško vprašanje, samo da je zmešnjava čimvečja. Kueovlahov ni v Maeedoaiiji več kot 150,000, pa še ti ne živijo kompaktno, nego so raztreseni po celi Macedoniji kakor cigani. Pred leti se o tem pastirskem narodu, čigar jeziik je zelo sličen ru-mun-skemu, ničesar niti vedelo ni, a danes so pretrgani radi njega diplo-maticni odnošaji med Grško in Ru-munsko in da ni geografičnih. zaprek — med Grško in Rumunsko je Turška in Bolgarska, — danes bi se najbrže že kri prelivala radi teh 150,000 (ako jih je toliko!) kucovlaških pastir-jev! Rumuaiska hoče v naeijonalnem ru-munskem duhu vzgojiti Kueovlahe in zato je toliko Časa pritiskala na sultana, dokler ni v posebni "iradi" (naredbi) priznal Kueovlabom, ktere je doeela vse smatralo za helenizirane Ruimme, njihovo posebno narodnost. Potem se je začela runmnska propaganda. Začele so se ustamovljati posebne rumunsko - pravoslavne cerkve, rumunske šole itd., a Grki so se kakor besni zagnali z ognjem in mečem na kucovlaske vasi, kjer so požigali in klali kakor Turki in Ara avti... 1 Čudna stvar. Rumunska trosi o-gromne svote za propagando med Kucavlahi, ki ne samo da so zelo ma-lobrojni, nego so tudi v takem geogra- Cast in hvala doktorju Leonardo Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenei in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvaLna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovie, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DS. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljueah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, tažJto dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uš< s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočanio Vam, da se obrnete na doktorja LEOXABDA L ANDE S A kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. d 1 ovensk kato liško fičnem položaju, da Rumuciaka ne more resno pretendirati na inkorporaei-jo njihovega ozemlja. Zato je ruanifn-ska nacijonalna propaganda v Macedoniji otročja zabava in nie drugega. Interesantno je tudi to, da Grki povsod nazadujejo. To je popolnoma degeneriran narod, ki niti od daleč nobene sličnosti nima s starimi Heleni. Današnji Grki se prav pogo-stoma sklicujejo na staro grško kulturo, a svobodni Gnki so od vsake kulture in civilizacije tako daleč, kakor so geografično oddaljeni od Pariza, ne samo evropskega, nego svetovnega kulturiiega središča. Grki propadajo tudi v kucovlašikem sporu, to je gotovo. Ali gotovo je tudi to, da Rumutnska od zmage nobenih koristi ne bode imela — samo zmešnjava bode v Macedoniji večja ilobil navadno naslov in ravno to nam daje povoda, da se oni pa "doik'tor", tako vprašamo: D*"* Rumunska ne dela tukaj za neki tuji račun ? * * • Sedaj, ko se je doseglo med Anglijo in Srbijo popolno sporazumljenje glede dip.omatičnega zastopstva, začela je delati Nemčija Srbiji ovire. Srbska vlada je hotela za poslanika v Berolinu imenovati sorodnika kralja Petra in njegovega bivšega privatnega tajnika Nenadoviča. Nemški cesar pa je obvestil srbsko vlado, naj tega ne stori, ker cesar Viljem zavzema isto stališče, kakor tkralj Edward, ter smatra, da Neuadovič pripada pravzaprav k zarotnikom, ako tudi je bil za časa belgradske drame v ino- , zemstvn. To nasprotovanje pa je o- j slancem, kajti to je hotel Kozarček čitna nagajivost in javno izsiljevanje, , na ivsark način postati, ker hoče nemška vlada na ta način j —Bravo! Zivio! — in zopet smo Srbijo prisiliti, da bi si naročila svoje trčili--- — Sama sva, pravi, — vsi moji znanci so že doktorji in padarji, zato pa vzamem tebe s seboj, iker drugače bi one bilo še strah. Tam zunaj mesta, v divni dolinici leži hišica krema rja Šmida, ki govori devet jezikov, to je, ima devet sodov v svoji obširni kleti. Marsikteri slovenski jurist si je tam že opral svoje žejno grlo in potopil bacile starih pan-dekt v rujni kapljici, zato naj ti bode tu postavljen hvaležen spomenik, ti tiha hišica ob glinastem rebrnikul — Tja sva jo mahnila s Kozarčkom. Velik je bil tisti dan čez navado in vsekakor bi se bil moral imenovati " liter". Gospel Smid, vrliunee vse krčmar-ske postrežljivosti in umetnosti, naju je pozdravil z navdušenjem. Jaz sem * profesor' ", tudi danes. Sedla pod tisto lopico m ga začela vleči, kakor se to spodobi ljudem, ki že nosijo škrice na hrbtu. Prvi in drugi liter je že vtonil v morju večnosti, prikorakal je tretji in Kozarček, cand. iuris jkj svojem sedanjem uradnem naslovu, je pil ka-uor tesač po tedenskem delu. In polagoma se 11111 je razvezal jezik, navdušil se je in začel govoriti 0 politiki na dolgo in široko. Obdelal je državni zbor do zadnjega poslanskega čevlja, prebrskal pajčevino vseh deželnih blagajn in kot tinaie naročil zopet vina. Pili smo na njegovo zdravje; Smid in jaz sva trčila z bodočim našim po- podp. društvo o svete Barbare Xa Zledlnjene države Severne Amerike« Sedež: Forest City, Pa S&šatrpnrlrano dne 3S. lanuarfa 1002 v državi Penn*y»* ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL AR. ml., Box 547, Forwt Olfcy. F* Podpredsednik: J0B3T TELBAN, Box 3, Moon Ku, T% L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Fa._____. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Ffc Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 5^7, For«at City, t m NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Foreat City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thoma«, Vt Ta. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Fa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, P. 0.t Forest City, P*. Dopisi maj u poialjajo L tajniku: Ivaa Tslbam, P. • 1h City, Pa. r Droitvsno glasilo js "GLAI NARODA" V tem h i pro je Kozarček skočil po konci, ikakor bi bil v resnici na Triglavu, njegova dolga postava se je stegnila navzgor in glava je butnila ob strop, da je zagrmelo }x> sobi. Polovica ometa je zahresčala na posteljo, bivši minister Kozarček pa se je s pošteno slovensko kletvijo zavalil nazaj na ležišče. Zasmejal sem se na vse grlo. kar mi je menda grdo zameril, kajti že droiri dan sem mu moral posoditi — krono. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem dne 1. julija t. 1. otvoril NOVI LEPO UREJENI SALOON, kjer bodem točil vedno jako priljubljeno Pabstovo pivo, najboljši whiskey in razne zahtevane likerje, ter se vsem priporočam za obilen obisk. MARTIN KERHIN, 342 Reed St., So. Sule, Milwaukee. (6-9—7) Wis. topove v Nemčiji. Po prvem izpitu. Spisal Janko Bratina. Jurist Kozarček je študiral rimsko in nemško pravo že deseti tečaj, pa vendar še ni mislil na izpit. Zjutraj je vstajal bolj pozno, lezel je potem v kavarno "Wien" ter čital politiko, kakor je sam naglašal. Opoudan obed, potem zopet kavarna, nato malo po-čitfca, po večerji pa seveda zopet "eno črno" — on je vedno tako izgovarjal, , — Slavna zbornica! zagrmelo Ponoči sva prilezla domov. Ker ni imel svojega ključa, sem ga zavlekel k sebi ter .ga zavlekel v svojo posteljo j jaz sem se pretegnil na divan. Oni je takoj z.1 smrčal, meni pa je rojilo še toinono po glavi, kakor je v takih slučajih pri meni navada. Nad menoj je bila polica s iknjigami, latinska slovnica je čepela gori še čisto nova kot deviška deklica, star oguljen grški slovar ji je šepetal zaljubljeno pesem na tiho. Je že tako: "das e wig "Weibliehe' Kozarček je med tem oživel in začel migati in brcati po postelji kot žrebe r.a paši. Mahal je z rotkami kot političen agitator ali kočevski kroš-njar. je Kje je PAVEL TOMŠIČ? Doma je iz Zagorja na Notranjskem. Meseca maja je prišel iz starega kraja v St. Louis, Mo., in odšel v Madison, 111., odkoder ne dobim poročila. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Gasper Tomšič, Crested Butte, Colo. (6-0—7) BRZOPARNIKI franeoske družbe, nemškega LLoyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Ha vre : La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provenee. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine..2. avg. ob 10. uri dop. La Goseogne. .9. avg. ob 10. uri dop. V B r e m e n : Kaiser Wilhelm II. 17. julija opoldne. Ki •onprinz \Y i I helm 31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Willielm der Grosse 7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. V Hamburg: Dentsehland. .20. jul. ob 8. uri zjutr. Deutsehland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Za vsa druga pojasnil« glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -000-- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Amerieana - Črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: češ, še tako imamo v slovenščini premalo so glasnikov. Jaz sem mu večkrat delal družbo in tako spoznal marsiktero njegovo lastnost. Bil je res hud politik. Ko se je on vglobil v kako vprašanje, tedaj se je njegova že tako dolga postava nategnila v neskončnost. Zato pa je hodil ravno v kavarno "Wien", ker je strop tam dokaj visok in se ni bati, da bi poletel z glavo do njega. To moje znanje z njim je trajalo tako pol leta, (kar pred kratkem pri-lomi k meni; mislil sem, da je pridir-jal avtomobil po stopnicah. Hrujp in polom je bil, kot bi bil vihar in ko je hotel potrkati na vrata, je z neko divjo silo bntnil ob to staro zapiralo mojega kabineta, tako da se je kar prah pokazal in so vsi tečaji odpovedali svojo službo. — Ti, dejal je, — pa ga le imam, ga le imam izpit. — Kaj, izpit? Kakšen, kedaj? — No, danes sem ga napravil, prvi državni izpit iz vseh latinskih pra-vie. — Čestitam, čestitam! — Saj tudi moraš, odgovoril je in pogledal od zgoraj na-me, kajti bil je •za poldrugo glavo večji kot jaz. — Pa sedi, dejal sem, ibajti bal sem se, da bi začel dvigati ošabno svoj tilnik in bi mi tako lahko podrl pol stropa moje nizke eumnate, ki je že tako bila v kritičnem stanju. Po kratikem razgovora je zopet odjadral in jaz sem popravljal piškava vrata in premišljal poglavje o čudežih, ikajti da je Kozarček napravil izpit, to je gotovo bil velik čudež. Proti večeru je zopet prišel k meni ter me vlekel s seboj na pijačo. naenkrat. Takoj se mi je zdelo, da bode kaj zanimivega. Človek rabi snovi, če hoče kaj pisati, Kozarček pa tudi rad vidi, da se o njem iz "cajtenh" kaj zve. — Ali sanja, da je minister ali poslanee, sem si misli L — Slavna zborniea! Yelika čast me je doletela, za princem Hohenlohe je meni izročen predsedniški stol v ministerstvuk Potruditi se hočem, da lie bodem dolgo sedel na njem, ker vem, da tudi drugi komaj čakajo na to, a velika čast je to, za ves sloven-siki svet, za vse juriste in podžupane, kajti moj oče je podžupan. Reformirati je treba marsikaj. Pohorje dobi univerzo, v I(jubljani ise postavi v i iZvezdo" še luna in solnce. Da ne bode živinoreja zaosta.a, priredimo prihodnje leto svetovno razstavo psov in mačk, trgovino in obrt pa povzdignemo s tem, da plačujemo vsi pošteno svoje obleke. Posebno mi je na sreu šolstvo. Na Koroškem je sicer to že tako vzorno, da ni treba reforme, zato pa delujmo pridno na to, da dobimo po vsem .Slovenskem šole kaikor so ravno koroške. Trst in njegov pomen trdba tudi vpoštevati. To vam je mesto, gospoda, zato si želim, da si vsak nabavi sliko ali vsaj kako razglednico iz Trsta, da mi ne bode kdo očital, da se za Trst nisem brigal. Na zadnje bi priporočal še "Slovensko planinsko društvoYsi poslanci morajo seveda biti njega člani, vsaik mora nositi planinsko znamenje in vsaj enkrat plezati na Triglav. To vam je užitek, to v$m je krasota! baze človek in leze, plazi se vedno višje in naenkrat j? vrhu — hura!-- Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej je označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 1«, ali pa srednje št. 16 in ženske št. 0 ter male, veličine O. Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z 1 vsako uro pošljemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato veri žico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, IH. Kako dobite lepe in goste lase? Največji špeeijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne kože skozi eno ali celo dve leti. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus. Parniki Cunard-črte: Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Pannonia.........17. julija opoldne. Carpathia........31. julija opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Zeeland----14. jul. ob 10.30 dopoldne. Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland. 2S. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne. V Hamburg: Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria ..19. jul. ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob uri popoldne, Blueeher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne. V Rotterdam : Statendam. .11. jul. ob 10. uri dop. Ryndam..........18. julija opoldne. Rotterdam____25. jul. ob 10. uri dop. Potsdam.........1. avgusta opoldne. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje Najbolje in edino po zdravnikih (Depot) telefonirate po številki 1279 preskušeno in priporočeno sredstvo Rector in takoj po obvestilu pošljemo i-*« i- našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmozni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City, NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., la oko. lici priporočamo našega zastopnika & Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati n* ročnino za list in knjige ter je z nami še več let ▼ kupčijskej zvezi Upravnižtvo "G1*b* Nahoda". zoper izpadanje las je "C RESCEN T"m Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah. — Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negovanju las velja 10c. Mazilo za poapeSenje rasti bik in brade velja $1.25. Nedosežno in neprekošeno. IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor pošlje naenkrat $10 ali pa v dveh obrokih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 Ucatelj "Crescenta", ali pa vsak mesec eno škatljo. P. FRANK, 226 East 11th Street, New York, N. Y. Rojaki, naročajte ae na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki _ —---—-- Jugoslovanska feMyp Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UBADNIKi: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calnmet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik. Box 138, Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mich. JOEiP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 8o. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVE C, St. Joseph Hospital, Chicago, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastt pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poftiljatve tudi ne glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj pe pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZAbtJKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba. sj _ ... , Društveno glasilo Je: "GLAS NABODA". PRISTOPILL K društvu av. Jožefa št. 20 v Sparti. Minn., 2S. junija: Ivan Ka-:t:a!ar r -i4. Ivan Piavec lSt»8 c-ert. 5205, Josip Slabe 1S77 cert. 5206. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 70 udov. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu. Pa.. 28. junija: Jakob .u- lv71 c rt. 5207, Peter liobiČ 1*78 cert. 520S, Ivan Robič 1884 . t. 52'.:'. A:.dr. j lienuo 1802 cert. 5270. A si v I. razredu. Društvo šteje 54 udov. ' K društvu - . Ja.ieza Krstnika št. .'57 v Clevelandu, Ohio, 28. jun.: Matija K i ..- 1-71 cert. 5271 I. razred. Društvo šteje 98 udov. K i i r . . Barbare št. 47 v Anpenu, < olo.. 28. y unija: Josip P< ti.. 1-7 » « • i !. 5272. Anton Lipie 1SS0 cert. 5273. Oba v L razredu. Društvo šteje 77 udov. Iv -v. J..žeta št. 52 v .Mineralu, Kansas, 28. junija: Anton l"i :c 1 -7- cert. 5274 II. razred. Društvo šteje 40 udov. K -:vu >v. Jožeta št. 53 v Little Falls. X. Y., 28. junija: Ivan 1 - r c>->:. 5275 I. razred. Društvo šteje 2- udov. K družtva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblia Odo.. 28. junija: M. T it.-lj 18-!) <- rt. 5270 I. razml. Društvo šteje SG udov. K sv. Al.ijzija š:. 56 v Superioru, Pa.. 2S. junija: Anton K" 1 -7- . . "'277. Jurij Andrašič 1882 cert. 5278, Ivan Skul 1883 27 . .1 !'■ ' Ti J—5 cert. 52-0, Andr. Wigsheider 1864 cert. 5281, A . K . 1—7 c rt. 5182, A si \ f. razredu. Društvo šteje 24 udov. Iv - i -v. Jurija št. 40 v Kanšas City, Kansas. 2S. junija:— J K--!. 1 ——.-<■!•;. 52-3. Anton Kostelee cert. 5284. Anton Ra- 18s} ,• . 52V.. A it i» i Novak 1—0 cert. 5280, Niko Rabija 18S1 cert. ' 2-7. M.'.'. Za. : -74 cei t. 528-. Prv« »imenovani je v II. razredu, vsi dr.u'i v I. razredi;. Društvo šteje 52 udov. Iv i - . A M.jzija št. 18 v Rock Springs, VTyo., 28. junija: A • T... ■'•ar 18-" r-n. 5289, Ivan Pivk 1873 cert. 5200, Jakob Tavčar 1—7 • . :-. -*.2«.H. .M Tavčar 3877 cert. 5292, Al. JelovČan 1883 cert. J J - I>< n-a 1—7 cert. 5294. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 223 Iv d ■ ; Marija Danica št. 2* v Cuniberlandu, Vyo.. 2S. junija: 1 .1' 1803 < rt. 5295, Ivan Gašperie 1878 cert. 5296. Oba v I. ■ i . Društvo šteje' 49 udov. K -* , -v. Petra in Pavla Št. 51 v Murrayu, Utah, 2S. junija: i !.' 1--1 cert. 52!»7. Fran Cimperman 1-s.S cert. 529S. Oba v !. . 1>: iš:vo šteje 55 udov. J..ffW|1| JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 21. junija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 17 Slovencev in 4 llrvatL Smrten padec. 551etna Marija Dolenc iz Železnikov, je v gozdu, kjer je nabirala suhSjad pa,dla z glavo na neko skalo tako nesrečno, tla je v kratki n. umrla. Star grešnik. Berač Valentin Podobnik z Vrhnike je bil že 44krat kaznovan zaradi raznih deliktov. Ko mi «_-a ni davno hoteli aretovati, pro-ti\il s{. j« /. v s«-mi silami in orožniku bi se bila godila slaba, če bi ne bil dobil nujne pomoči. Strela je udarila v dvojni kozolce p"-c>tnika Mihaela Skubica v St. Vi-du pri Zatiode slovensko občinstvo v zadnjem času bolj zainleresovalo za spomenik in nekoliko več žrtvovalo zanj. Stroški za spomenik, ki bo stal pred šolo, so se »lokaj zvišali, ker se bo dala napraviti okoli JSpomenika ograja in lepo ozadje, ki bo v poseben okras zlasti šoli. Vse to bo stalo še okoli 4000 K. Kakor čujemo, izide ob priliki odkritja spomenika knjižica, v kteri bodo natisnene izbrane Vilharjeve pesmi z uvodom in pesnikovim živo-topisom. Ni šel v past. Od 3. do 14. jnn. je bila posetnici Antoniji Hitijevi v La- ni m" a h ukradena hranilnična knjižica mestne hranilnice ljubljanske, ki je imela št. 50,289 z vlogo 1300 K. tolar za pet kron in dva križavca. Knjižico je tat vrgel pri prelazu Dunajske ee- 1 ste proč, kjer jo je našel čuvajev sin Jožef Voje in jo oddal policiji, z malim plenom je pa šel dalje. Seveda je bila hranilnica o tatvini obveščena, in ker je gotovo vedel, da se to zirodi, ni hotel priti v past, ampak je knjižico rajši proč vrgel. Nasilen berač je 241etni Ant. Po-kovec iz Dobrunj. Dne 21. jun. do-poldne je hodil po Dunajski cesti v Ljubljani ju nadlegoval z beračenjem mimoidoče. Končno je zgrabil nekega frančiškana in ga tako dolgo vrvjo vlekel, da ga je policijski stražnik odstranil in aretoval. PRIMORSKE NOVICE. Dvojna smrtna obsodba dvignjena. \ zadnjem porotnem zasedanju v Trsta >ta bila Anton Vitez in Ivan Tul obsojena na smrt zaradi zavratnega umora. Najvišje sodišče.je pa smrtno obsodbo dvignilo in odredilo novo razpravo. Zaradi ljubezni v zapor. Avgust Duben v Trstu je izbil svoji ljubici Ivani Ivanisevic oko. Ker se pa dekletu kljub temu ljubezen ni nič o-ldadila proti brutalnemu ljubimcu, da je zanj boljše pričala, kot bi bilo treba, je bila obsojena znradi krivega pričevanja n al4 dni zapora . Prijeti anarhisti. V Voloski so prijeli orožniki pet oseb, pri kterih so našli anarhistične spise. Vseh pet je iz Italije. Vlom v Trstu fingiran? Iz Trsta poročajo, da so aretirali zlatarja Vec-chieta in njegovega družabnika Bu-cherja. Policija meni, da je bil vlom fingiran, ker je bil Vecehiet proti vlomu zavarovan. ŠTAJERSKE NOVICE. Ne goljuf — nego norec. Znani Fr. Plešivčnik, ki je lani pri Peklu fingi-ral roparski napad in ki je kot gra-ščak v Stattenbergu ter kot plemeniti "Ursulaberg" izvršil razne goljufije, je bil oddan v graško norišnico, ker se je izkazalo, da za svoja dejanja ni odgovoren. Iz Drave so potegnili dne 21. jun. Jožefa Škof iz Zimice pri Sv. Barbari. Star je bil čez 70 let. Deset dni ga že ni bilo doma. V sredo pred Te-lovim so ga še zadnjič videli. Bil je poprej veleposestnik in zelo priden in pošten mož. Sedaj je bil doma pre-vžitkar. Kakor se pravi, ga snaha (rojena Rebemik) ni marala in zato je bil vedno otožen ter se udal pijači. Zasledovana požigalka. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalico tiralico za zasledovanje 261etne Marije Kodrič, doma iz Studenie. Iščejo jo, ker je na sumu, da je požgala stan Cecilije Majcen iz Murove pri Ljutomeru. Nesreča. Dne 20. jun. je v Trbovljah 621etni delavec Matija Kralj o-piral voz, ki je bil naložen s senom. Pri tem je padel in mu je leva noga prišla pod kolo, ki mu jo je v kolenu popolnoma strlo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Vlak je pograbil 18. junija železniškega delavca Franceta Rozmana, ko je delal na južno-železniški progi Št. Jurij-Ponikva. Ko je prihajal poštni vlak popoldan ob pol 6. uri, se mu Rozman ni dovolj naglo umaknil in ga je podrla stopnica pri stroju ter ga vrgla z vso silo v stran. Rozman ima glavo hudo poškodovano in se bo v celjski bolnišnici, kamor so ga prepeljali, zdravil, a doslej se še ni zavedel. KOROŠKE NOVICE. Smrt na plesišču. V nekej gostilni v Podstražišču pri Celovcu so imeli ognjegasci veselico. Med plesom se je nenadoma zgrudil neki 40 let star po-lir, kteri je bil uslužben pri * Union', stavbeni družbi v Celovcu. Vsi poizkusi, oživiti ga, so se izjalovili. Mrtvo truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico v Podkamen. Zdravnik je konstatoval, da ga je zadela kap. U-mrli je bil oženjen ter je zapustil več otrok. Pač žalostna smrt! Z nožem. V Celovcu je na Mrvinem trgu (Heuplatz) neki dninar z nožem sunil v trebuh nekega domobranskega vojaka. A'zrok je bil prepir radi nekega dekleta, za ktero sta oba hodila. Vojaki so ga prepeljali v domobransko bolnišnico, dninarja so pa izročili sodišču. V blato se je zaril v Kaplji v Rožu na Koroškemneki slaboumni dninar in se je v njem zadušil. Doma je pustil vso obleko in je bil popolnoma nag. Koroška nekdaj. Zelo zanimive podatke nam nudi uradna statistika iz leta 1857. Tedaj se je naštelo na Koroškem še 28.96 odstotkov Slovencev. Mesto Celovec je imelo med 9414 domačini 0000 Slovencev in le 3141 Nemcev. Tudi koroške srednje šole so izkazovale precejšen del slovenskih dijakov. Tako n. pr. je bilo na celovški glavni realki 49 Slovencev in 161 Xemcev. Višjo gimnazijo je obiskovalo 94 Slovencev in 247 Xemcev. Xa nižji gimnaziji v Št. Pavlu je bilo med 49 dijaki 19 Slovencev. Vsesra skupaj je bilo torej I. 1857 162 slovenskih srednješolcev (brez beljaške gimnazije) na Koroškem, dočim jih je bilo lani skoro tretjino manj. Zadnji čas torej, da so slovenski rodoljubi ustanovili v Beljaku društvo, ki ima skrbeti za potreben naraščaj koroškega slovenskega srednješolstva. Sedaj pa še nekaj. Da se onstran Karavank, posebno pa še v Celovcu, nemštvo kar "en gros" razširja, o tem nas potrjuje uradni popisi leta 1900. ko se je med 25,000 Celoveani našlo samo sedem odstotkov Sloven- državnem zboru obhaja sedaj nov in to zelo velik uspeh. V kratkem izide nunisterska naredba, ki bode ustregla gališkim zahtevam in po kteri se bode upeljal poljski jezik tudi v notranjo službo gališkega orožništv^. Navadno se trdi, da orožništvo je en del vojaške moči in da njegov službeni jezik mora biti nemški. Ta trditev se je vsem Slovanom zdela tako naravna in neutajna,, da se ji noben ni upal nasprotovati. Izgled Poljakov pa nas uči, da je to le beganje in slepljenje ljudstva, ako se trdi. da tudi službeni jezik orožništva mora biti nemški, da bi se ohranila enotna armada. Armada je enotna, četudi orožništvo na Ogrskem rabi madjar-ščino. na Hrvaškem hrvaščino, in v Galiciji se bode zdaj rabila poljščina. Privoščimo Poljakom le-to priznanje njihovega jezika, privoščimo ga jim tembolj, ker upamo% da ako se v Galiciji pokaže, da če bode tamošnje o-rožništvo rabilo v notranji službi poljščino, in enota armade in Avstrije se ne podere, tudi drugi nenem-ški narodi avstrijski bodo zahtevali isto, kar so sedaj dosegli Poljaki v Galiciji. Kolumbov spomenik v Vatikanu. Iz Rima poročajo: Pod predsedstvom kardinala Richelmyja, nadškofa v Turinu, se je zbral poseben odbor, ki ima namen postaviti v papeževih vrtovih spomenik Krištofu Kolumbu. Papež Pij X. se je zelo zavzel za to misel. Zavarovalni klobuki. V Londonu prodaja neka trgovina klobuke z živ-Ijensko zavarovalnino. Pogoj za to je ta, da si mora kupiti dotičnik, ki je zavarovan za življenje, gotovo vsake tri mesece v isti trgovini nov klobuk. V Buffalovega Indijanca se je zaljubila na Dunaju lepa. 18Ietna hčerina železniškega uradnika Amalija Beneš ter pobegnila ž njim v Budimpešto. Ker je Indijanec že imel ženo svojega rodu in otroka, živeli so vsi štirje skupaj kot složna rodbina. Dasi je zaljubljeno dekle naznanilo svojim starišem, da se zastrupi, ako bi jo hoteli odvzeti njenemu Indijancu. vendar so prišli starši v Budim-]>ešto ter jo po hudem upiranju odvedli domov. Odlikovanje Poljakinje. Na mednarodni razstvi £*'ženske umetnosti", ki jo je prir dilo uredništvo pariškega dnevnika "Gaulois" v Parizu, je dobila gospa Henrieta Pankiewicz veliko častno nagrado za umetno-vezilni vzorec "Pav v mesečini". V jury je bila razun francoskih aristokratinj tudi gospa Muromeevova, žena predsednika ruske dume. Volilna zmaga v Zgornji Šleziji je nov dokaz razvoja in narodne zavesti paljskega ljudstva pod pruskim za-borom. Navzlic velikemu pritisku od strani vlade in socijalistov je poljsko ljudstvo ostalo zvesto poljskim tradicijam ter je volilo Adama Napieral-skega, urednika. Adam Napieralski je dobil 25.695 glasov. VABILO NA NAROCBO! HRVATSKE NOVICE. Vojaške vaje odpovedane. Čete zagrebškega 13. vojnega kora letos ne bodo sodelovale pri manevrih, ker je število moštva nedostatno. Nedostaje vojaških novincev, ker so odšli v Ameriko. Orožnik ustrelil orožnika. Iz Zagreba poročajo: V okolici Sesvet, Vr-bovca, Sv. Ivan Zelina se je izvršilo nedavno mnogo tatvin. Orožnika Jos. Bačan in Luka Pavelič sta aretirala člana mnogoštevilne tatinske tolpe, nekega Tomo Fijana. Tatinska tolpa je hotela potem ponoči Fijana rešiti iz zapora. Orožnik Bačan je planil iz sobe s puško, takoj za njim je planil orožnik Pavelič. V temi ni spoznal, kje stoji Bačan in je imel v temi Ba-■ana za tatu. Pavelič je ustrelil nanj in Bačan se je mrtev zgrudil. Ko je Pavelič videl, kaj je naredil, se je hotel iz žalosti ustreliti. RAZNOTEROSTI. Luccheni o atentatu na španskega kralja. Ko je čul Lueeheni o atentatu na Španskem, je izjavil, da mn je silno žal, ker ni dosegel napadalec svojega cilja. Nov uspeh Poljakov. Oprezna in previdna taktika '1 Kola Polskega'' v Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti 4GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osob je nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje! Upravništvo 'GLAS NARODA'. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tcfga popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopiso^m takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino ie na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v kriiu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in ženske (zdravljenje spolnih boieznij ostane PoPoi- noma tajno.) # Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Ant. Klapčič, Box 183. Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins * New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. 2 vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam nr.znanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je Čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 87, Forest City, Pa. Zatora j rojald! zakaj da bolujete in trpite? Vse vase bolezni, trpi en j a in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St. New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. NA PRODAJ je m E S IN I C A v kterej poslujem na jednem in istem prostoru že let in v kterej sem prislužil lepo svoto denarja. Sedaj sem se namenil mesnico prodati, ker želim iti v pokoj. Imam vozove, konje in popolne stroje za izdelovanje klobas '1 bologna'' itd. Odjemalci so večinoma Poljaki. Mesa se razpeča vsaki teden za $1000 do $1200, dočim znaša tedenski dobiček od $250 do $300. Izvrstna kupčija za pravega moža. Podrobnosti zvedeti je pri: P. KLEVANSKY, 020 So. 7th St., Reading, Pa. (6-13—7) Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki©) A 1 Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko] ^ ^^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse ^^^P tejne moške in ženske bolezni. ^^HK Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko in ameriško zdravniško prakso. Kojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem g predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. W Govori se slovenski in hrvatski. • ^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '."zjutraj do 1 popol' THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST^ 7th STREET. NEW YORK. N. Y, Jj • Cast mi je naznaniti slavnemu T občinstvu 9 Ciiicagi, 111., kakor p tudi rojakom po Zjed. državah, jj da sem otvoril novo urejeni [1 saloon pri "Triglavu", >> 617 S. Center Ave., Chicago, lih, blizu 19. ulice. kjer točim pristno uleža^.o Atla®-pivo, izvrstni whiskey. N'ajoolja i vina in dišeče smodke so pri mesi na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 0 617 So. Center Ave., Chicago, HL m tttt rr rr r» f 1 CENT j? Vas 1 ,.. .. ..,. , ve,ia nabava imenika raznovrstnih i naših bicikljet v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bic kli po najnižjih cenah, nego iih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam Ie na jednej dopisnici "pošli-te mi \ as cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo Raz-tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, ne^o iih ie mogoče kupiti pri prodajalcih. J 1 All raztolmučimo kako pošljemo vsakomur povsodi NA POSKUS brez jedoega centa deposira in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSkl-SiS'JO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico. ^ aul?,C!ol^aŽemo' da Van> zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikijev. Naše jamstva so dobra koleca in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera jamči za kolesa. >1 zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto . J »ko se ponudi za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO, nam vse- jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije. Stopala, zavore, držala, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za popravo in vse drugo se prodaja pii nas za polovično ceno nego jo računaio dc-pravljalci bicikl ev. Zah'evajte naše kataloge. F Ne čakajte, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kupiti bicikel ali gonila dokler ne poznale nove in izborne ponudbe. Vse to velia Ie jedno dopisnico. Pišite sedaj. MEAD CYCLE COMPANY, Dept J. L. CHICAGO, ILL. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'% NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI NARAVNA 1 KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj Kg. na* roenSci dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, SMVcnuntSt, SaaFrudsc^CaL POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi knpnjemo in izdelujemo pogodb« za francoske dnge in za doc« za kadi. Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naši pogoji so ngodni FBIEDLAENDEE k OLIVEN 00., Bhreveport La. P. O. Bex 60S. > Telefon 2034. | : Frank Petkovšek % f 214-718 Market Street Waukegan, 111. J i priporoča rojakom svoj U O ON, ^ j > v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter j ^ ima na razpolago fine smodke. * ' ^ k V svoji PRODAJAL.NICI ima vedno sveže groce- J > rije po nizkih cenah. > Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v j > zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. ' If JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. En Cleveland, O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vratnih- od $22 do $45. PloSSe eo is najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz almni nija, nikelja ali medenine. Cena tri rrmtnim j» od $45 do $80. , ;mt*; - v IHWinnetou, R D E C I GENTLEMAN. Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. PRVI DEL. Greenhorn. Cenjeni čitatelj, ali veš, kaj pome-nja beseda Greenhorn? — — To je skrajno žaljivo označen je za onega, ktereiuu je namenjena. Green se imenuje po slovenski, kakor je vsakemu slovenskemu Američanu znano, zelen, in horn se imenuje rog. Greenhorn je tedaj človek, kteri je še zelen, toraj nov in neizkušen v Ameriki in ki mora svoje tipalniee previdno raztezati, ako se hoče izogniti nevarnosti, da se mu ljudje ne smejejo. Greenhorn je človek, kteri ne osta-vi. >voj ;tol? ^ hoče kaka Lady hanj v sesti, kteri pozdravi gospodarja, predno se je poklonil Mistress ali Miss; kteri pri nabijanju puške vtakne patrono narobe v puškino cev, ali pa naj preje zamaho, potem krog-ljo in nazadnje smodnik, kadar nabija navadne puške. Greenhorn ali ne zna angleški, ali pa govori čisto in olepšano angleščino; njemu se dozdeva angleščina, kakoršno govore Yankeeji odurna in mu nikakor neče iti v glavo, še manj pa na jezik. Greenhorn misli, da je racoon kak opossum in da je kaka srednje lepa mulatinja — prava kvadrona. Greenhorn kadi cigarete in zaničuje gospoda, kteri cika tobak. Kadar dobi Greenhorn od Pad-dvja (Irca) zaušnico, gre k sodniku in vloži tožbo, mesto da bi, kakor pravi Vajikee. lopova na mestu ustrelil Greenhorn misli, da so stopinje turkeyja prava medvedova sled in da je kaka mala, vi' k a yacht a pravi mis-si-sippski parnik. GiC^uhoru se sramuje položiti svoje umazane škornje na kolena svojega sopotnika ter se sramuje pri jedi srebati tako glasno kakor umirajoči bivol. Radi čistoče i l> ' - i Grtenhorn seboj omivalno gobo, ktera je tako velika, kakor kaka buča in jMiIt-g tega še deset funtov mila. Kadar irre na prerijo, vzame seboj f kompas, kteri že tretji ali četrti dan j kaže na v>«- m«"ir«H-e strani, samo I proti severju ne. slal i domov v Evropo, dočim si je pismo, ! ktero je pisal starišem ali ženi. skrbno shranil. Greenhorn kupi smodnika, , ko pa Ijii« *- vpn ič ustreliti, opazi, da je kupil stolčeno oglje. Greenhorn se je deset let učil zvezdoznanstva, toda ako gleda tudi deset let na zvezdnato nebo, vendar Še ne bode vedel, koliko je ura. Greenhorn si dene lovski nož tako za pas. da se mu, kadar se pri-pogne, zasadi v stegno. Kadar je greenhorn v daljnem zapadu, zaneti si tolik OL*enj, da plapola kakor drevo visoko, in se čudi, ako ga potem Indijanci najdejo ter u^trele. Greenhorn je toraj greenhorn — — — in tak greenhorn sem bil takrat tudi jaz. Pri tem pa ni treba misliti, da sem bil o tem prepričan, ali da rem imel saj nekohko pojma, da se tako ozna-čenje nanaša haš name! O ne, kajti najVdj-a lastnost vsakega greenhor-na je ta, da 011 smatra vse ljudi za "zelene", le samega sebe ne. Jaz sem ha; nasprotno mislil, da sem povsem izkušen in pameten človek; saj sem vendar, kakor pravimo doma v Evropi študiral in se nisem hikuar Ustrašil kake skušnje! Da je pa življenje prava in pravilna vi->oka šola. v kterej morajo učenci vsako uro delati skušnje pred osodo, o tem v svojej mladosti nisem hotel ničesar vedeti. Slabe razmere v domovini in prirojeno veselje do potovanja so me jjovedle preko oceana semkaj v Zjedinjene države, kjer so bili pogoji za napredek mladega človeka takrat mnogo boljši, nego so dandanašnji. V iztočnih državah bi prav lahko dobil dobro flažbo in eksistenco, toda mene je gnalo na zapad. Z vsakovrstnim delom v raznih krajih »fffi si toliko prislužil, da sem, od zunaj dobro opremljen, in od znotraj ve-el in srčen, dospel v St. Louis v Missouri ju. Tamkaj me je povedla sreča k nekej rodbini, pri kterej sem dobil začasno službo kot domač učitelj. To rodbino je obiskoval Mr. Henry, po poklicu puškar, kteri je izvrševal svoje rokodelstvo s požrtvovalnostjo umetnika in kteri je samega >ebe s staroočetovskim ponosom nazivi jal Mister Henry, the Gunsmithf Ta človek je bil izvanredni človekoljub, dasiravDO se mu je baš nasprotno dozdevalo, ker razun z imenovano rodbino ni občeval z nikomur in je celo s svojimi odjemalci postopal tako surovo, da bo zahajali k njemu edino le radi njegovega dobrega blaga. Svojo soprogo in otroke izgubil je *»lel grozne nesreče, o kterej ni nikoli govoril; vendar sem pa jaz sodil po nekem njegovem izrazu, da je iz~ gubil svojo rodbino povodom nekega roparskega napada. Eadi tega je po- da je bil popolni surovež. Njegovo jedro je pa bilo milo in dobro in videl sem, da so njegove oči večkrat' mokre, kadar sem pripovedoval o sta-rej domovini in mojej rodbini, ktero sem iz vsega srca ljubil in je ljubim še danes. Čemu je stari mož baš mene, mladega iii ptujega človeka tako ljubil, nisem vedel, dokler mi o tem ni povedal. Odkar sem bil v St. Louisu. prihajal je k omenjenej rodbini večkrat, nego preje. Tu je prisostvoval pouku in potem se je z menoj razgovarjal ter me končno celo povabil, naj ga obiščem. Take prednosti preje še ni nihče dobil in radi tega sem se čuval dano mi dovoljenje preveč izkoriščati. Vendar mu pa moje vzdržan je ni bilo }>o godu; še danes se spominjam njegovega jeznega obraza, kte-rega mi je pokazal, ko sem ga nekega večera obiskal, in še se spominjam njegovega glasu, s kte: im me je sprejel. ne da bi na moj "good evening" odgovoril. "Kje ste pa včeraj tičali, Sir?" "Doma." ''Tn predvčerajšnjim?" >i ^ 1' Tudi doma." 11 Saj me ne vlečite!'' ''Resnica je, Mr. Henry!" "Pshaw! Taki zeleni ptiči, kakor-šen ste vi, ne ostanejo v gnezdu;* oni vtikajo svoje kljune povsodi, samo tja ne, kamor spadajo." "Kam pa spadam, ako mi hočete povedati?" "Sem. k meni, razumete! Že dolgo sem vas hotel o nečem vprašati." "Čemu me pa niste vprašali?" "Ker nisem hotel. Razumete?" "Kedaj pa bodete hoteli?-" "Mogoče danes." "Potem pa le brez skrbi vprašajte." sem mu odgovoril in se vsedel na mizo, na kterej je delal. Pri tem me je začudeno pogledal v obraz, zaničljivo zmajal z glavo in vzkliknil: "Brez skrbi! Kakor da bi maral takega greenhoma kakor ste vi. vprašati šele za dovoljenje, kedaj naj z njim govorim!" "(Jreenhorn?" odvrnil sem mu in nairubančil čelo, kajti čutil sem se razžaljenim. "Jaz mislim, Mr. Henry. da vam je ta beseda nenamenoma ušla!" S;i j si kaj takega ne domišljajte. Sir! Govoril sem povsem premišljeno; vi ste greenhorn, in še kakšen! Vsebino vaših knjig imate dobro v »lavi. to je res. Čudno je. kaj se morajo ljudje v Evropi vsega učiti! Ta človek ve natančno, kako daleč so zvezde od tukaj, kaj je pisal kralj Xebukadnezar na opeko in koliko telila zrak, kterega niti videti ne more! Tu ker to ve. si domišlja, da je pameten človek! Ako pa vtakne nos v življenje, saj me razumete, tako kakih petdeset let v življenje — potem bodete morda zvedeli, iz česa obstoji prava pamet. Kar veste dosedaj je nič — prav nič. In kar dosedaj znate, je še mnogo manj. Saj še streljati ne znate!" * To je dejal z izredno zaničljivim glasom in s tako gotovostjo, kakor da bi bil o tem popolnoma uverjen. "Streljati ne znam? Hm!" odvrnil sem mu smeje. "Je li morda to ono vprašanje, ktero ste mi hoteli predložiti?" "Da, to je. Toraj odgovorite vendar!" "Dajte mi dobro puško, potem vara odgovorim, preje pa ne." Na to je odložil puškino cev, na kterej je pilil, vstal, stopil k meni,me motril z začudenim pogledom in de-jal: Puško, v vašo roko, Sir?" To mi ne pade v glavo! Moje puške pridejo le v take roke, v ktere zamorem položiti svojo čast!" "Take roke so moje," odvrnil sem mu. Pri tem me je še enkrat pogledal, in sicer po strani, pričel zopet piliti in med seboj mrmrati: "Tak greenhorn! Ta me bode v resnici ujezil s svojo domišljavostjo!' Vgovarjal mu nisem, kajti poznal sem jra dobro; vzel sem toraj iz žepa smodko in jo prižgal. Potem sva najmanj četrt ure molčala. Toda dalje se ni mogel vzdržati; postavil je cev proti luči, pogledal skozi njo in pripomnil1: "Streljati je namreč težje, kakor gledati na zvezde, ali pa brati na starih opekah kralja Nabukadnezarja. Razumete? Ste li imeli kedaj puško v rokah?" "Seveda." "Kedaj?" "Že davno in čestokrat." "Ste li tudi pomerili in sprožili?" "Da." "In zadeli?" '' Naravno!'' Pri tem je s cevjo, ktero je pregledal, hitro zamahnil, me zopet pogledal in dejal : "Da, zadeli, naravno, toda kaj!" "Cilj, samoumevno!" "Kaj? Ali me hočete povsem resno nalagati f" "Trditi, ne pa nalagati; to je resnica." (Dalje prihodnji?.) Bolečine v hrbtu in nofah izginejo popolnoma, ako se nd parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellcrjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti roumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti '^P. glavo- in zoboboln. ^ I ^ V vseh lekarnah, 2o in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Kdor rojakov želi dr. Thoanpsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNI KOV", jo dobi brezplačno, aiko se »giasi pri njem. NAZNANILO Of PRIPOROČILO. Slavnemu občinstva naznanjam, da sem dne 16. marea 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni flovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska go stilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa Thone. Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vseen potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL O ON. Na razpolago imam tudi lepo keg ljiič*. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j&ko dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajan tudi in preskrbujem paro-brodne lističe za vse prelkomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez\ sem i banko Prank Sakser v New Yorku. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem JOSIP KOHPARR 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI CUNARD LINE PLJUJEJO MED TRSTOM, REK0JNJ1EW TORKOM. VA3LSTK1 IMAJO JAKO OBSFŽEft POKBIT PUOSTOH iiv XSOTU ZA SETANJE porraov TBETWE«* UAZRKJ> M0I1A 2? - " PA10NIA 2F-" CARPATHIAN— CXTONIA, 8LAVGN1A m PAMONIA o* parmla na o./a vi Jaka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in z?io priklada.-sa tretji razred, JEDILA, so dobra i a potnikom trikrat na da« on nrsL poatrežena Vožnje listke prodajajo pocolaSčejii agentje ln The Cunard Steamship Co., Ltd, m Bmftwtt^ Sew York, 126 State Stte Boston 67 Dearborn «ftnD Chicago. Spominjajte se ab runih pnlifaLti nato prskoristn« družb« sv. Cirila is Metoda v Ljupljaai! Mal položi dai domu aa oltar 1 (v d. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: 122 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— kron, Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Kentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. liojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 Greenwich St., Pn A M V C A l^CITO 6104 Saint Clair Ave. N. E., NEW YORK. N. Y. fKAINN. OAlVOLK, CLEVELAND, O. Gomoagnie Generale Transatlantique. jFrancoska parobrodna družba.j DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI F»ARINIIvI SO s "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2-rs000 konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ,, ...................1'2,)Hn» „ '2r,,»MMi t. "LaTouraine" „ „ „ ...................10,i«k> „ rj,0 ' 5» J» "La Champagne" ..............................8,«mm) <» mut "La Gascogne".................................8,imh> t>'o«KJ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej tedno ob četrtiih ob 10. Pri dopoludne iz priataniščAšt. 42 North Bi ver, ob Morton St, N ,TL. •LA TOURAINE 12. julija 1906. La Bretagne 16. avg. 3906. La Bretagne 19. julija 1906 »LA TOURAINE 23. av-. 1906. ♦LA PRQVEXCE 26. julija 1906. *LA SAVOIE 30. avg. 1906. *LA LORRAINE 2. avg. 1906. *LA" PliOVENCE 0. sept. 1906. La Gasccgue 9. avg. 1906 *LA LORRAINE 13. sept. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vrika. Al« Koimirsski, pertralni apeDt za zapad. 71 Dearborn St., ChJcejjo, 111- FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postna hranil, niča na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske de-narje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4la odstotke v vame hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjižič, daje nanje vse prekomorske družbe; vsak predplačo ali tudi takoj jih iz- potnik dobi originalen listek, ne plačuje. pa ničvredni papir*. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Sakser*4, K»Or®»nwich N©w York, IV- V. Telephoa 127« Jtocuc. APSTB0-AMEEIC1K Lil Regularni potni parniki odpluje 12. julija-^RANCESCA" odpluje 28. julija. "SOFIA] HOHENBERG" odpluje ic a,g vozijo medJINew VorRom, Trstom in Reko. Xajpripravuejsa in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SCTcentov. Potniki dospo isti dan na parnik. ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co, General Agents, JS Washington St., New York. [Rojakom p-| naznanjam, da jc za tamošnji okraj raoj | >edini pooblaščeni zastopnik za vse posle- JAKOB ZABUKOVEC^ 1 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa.1' Uradne lire: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer. 5 IBJAm gi toplo priporočam. i Frank Sakser« | fe:; i- j i. - . ' 'k; "-: m - miM