yu issim 0040-1978
leto xxxvii. št. 5	Ptuj, 2. februarja 1984
cena 11 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
Devize, stroji, surovine (stran 2)
Načrt poslovanja KBM PE Ptuj (stran 4)
Ob 70-letnici prof. Jožeta Gregorca (stran 5)
Jutri zbor delegatov ZKO (stran 6)
O podružbijanju SLO in OS (stran 8)
VJekosifiv šolman (na desni) izroča dati plaketi Lojzetu Baiažiču (na levO.
in Danilu Mastenu (v sredini).
Plaketa občinskega sveta ZSH Pregrada tudi za Feliksa Bagarja
Foto: L. Cajnko
SVEČAN ZAKLJUČEK
22. SREČANJA BRATSTVA
IN PRIJATELJSTVA
„Kovali smo, kujemo in bomo
kovali bratstvo, enotnost, prijatelj-
stvo, socialistični humanizem in so-
lidarnost narodov in narodnosti sa-
moupravne socialistične Titove Ju-
goslavije." Pod tem geslom je po-
tekala, enako kot vsa prejšnja sre-
čanja, tudi svečano seja koordina-
cijskega odbora za sodelovanje
bratskih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije, ki je bila v soboto, 28.
januarja v domu športov in kulture
v Humu na Sotli.
Na svečani seji so sodelovale de-
legacije iz sodelujočih bratskih ob-
čin Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Maribor-Tezno, Ormož, Pr^rada,
Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje
pri Jelšah in Varaždin, le iz občine
Lendava delegacija iz objektivnih
r^logov ni mogla priti. Navzoči so
bili tudi posamezni člani predsed-
stev ZS Slovenije in Hrvatske ter
številni drugi gostje, ki jih je pose-
bej pozdravil Branimir Razboršek,
predsednik Skupščine občine Pre-
grada in ob tem na kratko tudi
predstavil občino Pregrada, ki je
bila ustanovljena šele pred dobrimi
petimi leti in je tako najmlajša DPS
v SR Hrvatski, ni pa najmajša, saj
ima 18.500 prebivalcev, čez 3.700
zaposlenih in okoli 2 tisoč upoko-
jencev.
Udeleženci svečane seje so prejeli
tudi značko občine, na njej je na-
P>s: ..Pregrada 10.11.1943." To je
datum, ki ga občina Pregrada slavi
vsako leto kot svoj občinski praz-
spomin na dan, ko je bil v
^radbi bivše Šole v naselju Gorja-
^ovo ustanovljen okrajni narodno-
osvobodUni odbor Pregrada.
Vjekoslav Solman, predsednik
^^inacijskega odbora je za tem
f^rocal o uresničitvi progama 22.
srečanj bratstva in prijateljstva
^regrada-83. Program smo v Ted-
v celoti objavili in tudi sproti
poročali o posameznih pomembnej-
ših srečanjih in prireditvah na na-
šem območju, zato je dovolj, če le
zapišemo, da je bil program v vseh
občinah v celoti uresničen, v njem
je sodelovalo nad 6.000 aktivnih
udeležencev, obiskovalcev pa je bi-
lo več deset tisoč.
Sledil je najpomembnejši del sve-
čane seje — podelitev priznanj
bratskih občin. Letos je bilo pode-
ljenih 6 zlatih plaket bratstva in pri-
jateljstva. Prejeli so jih:
Ivan Kerovec iz Čakovca, ki je
lansko jesen umrl, zato so na seji
imenovali delegacijo, ki bo plaketo
izročila njegovi soprogi. Nadalje
Alojz Balažič iz občine Ormož in
Danilo Masten iz Ptuja ter Sindikat
SOZD ,,Varteks" Varaždin. Ogra-
nak ,,Seljačke sloge" iz Prelog v
občini Cakcvec in naš zavod Ra-
dio-Tednik Ptuj.
Podeljenih je bilo tudi 28 plaket
bratstva in prijateljstva, z našega
območja so jih prejeli: Slavko Ka-
čičnik iz občine Ormož, prosvetno
društvo ,,Alojz Arnuš" iz Rogozni-
ce, Janko Mlakar in Robert Muhič,
oba iz Ptuja ter Anton Korošec in
Šahovski klub IMPOL iz Slovenske
Bistrice.
Občinski svet ZS HrvatsV«? obči-
ne Pregrada pa je podelil tudi pla-
kete občinskega sveta, ki so jih z
našega območja prejeli: Feliks Ba-
gar in občinski sveti ZSS Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica.
Za tem je bila primopredaja go-
stiteljstva 23. Srečanj bratstva in
prijateljstva, ki ga je prevzela obči-
na Maribor-Tezno. Sklep o tem je
prečital Feliks Bagar, tajnik ko-
ordinacijskega odbora, ki je pou-
daril, da je gostiteljstvo za vsako
občino velika čast in odgovornost.
Prizadevati si moramo, da bodo vsi
členi v verigi v bratskem sodelova-
nju enako močni. Stol, simbol go-
stitelj stva je prevzel Vlado Juran-
čič, predsednik občinskega sveta
Maribor-Tezno, ki se je v imenu
delavcev in občanov zahvalil za
zaupanje.
S svečane seje so poslali tudi
skupno pozdravno pismo, naslo-
vljeno na Predsedstvo SFRJ, Svez
ZS Jugoslavije, RS ZSH in RS
ZSS, v imenu pionirjev, mladine,
delovnih ljudi in občanov sodelujo-
čih bratskih občin je pismo prečita-
la učenka osnovne šole.
V imenu prejemnikov zlatih pla-
ket se je zahvalil Danilo Masten in
poudaril, da so ta priznanja obvez-
nost tako za starejše, ki (Shajajo,
kot tudi za mlajše, da to sodelova-
nje nadaljujejo. V imenu prejemni-
kov plakete pa se je zahvalil Andri-
ja Blažun, predsednik ZZB NOV
Pregrada in edini še živeči član, ib.
11. 1943. ustanovljenega okrajnega
NO odbora Pregrada.
Za konec svečane seje sta pevski
zbor in tamburaška sekcija KUD
,,Naprijed" Hum na Sotli pripravi-
la še pester kulturni program. Po
seji so vse udeležence še povabili v
tamkajšnjo kinodvorano, kjer so si
ogledali enourni nadvse zanimiv
barvni film o Tovarni stekla in pla-
stičnih proizvodov ,,Straža". O
tem nekaj zanimivih podatkov pri-
hodnjič.
Velja še zapisati, da je koordina-
cijski odbor po uredniškem odboru
izdal tudi letos zanimivo brošuro —
glasilo 22. srečanj bratstva in prija-
teljstva Pregrada-83. Glasilo je ure-
dil Lojze Cajnko, prinaša pa vrsto
zanimivih podatkov iz večine sode-
lujočih občin ter v besedi in sliki
predstavlja ljudi in prireditve v po-
sameznih občinah v minulem letu.
FF
Vlado JurančK, predsednik OS ZSS Maribor-Tezno (levo) prevzema gosti-
teljstvo 23. srečanj bratstva in prijateljstva, v ozadju stol — simbol gosti-
teljstva.	Foto: L. Cajnko
! ' soboto dopoUhm je v vc>-
jašnici Dušan Kveder-Tomaž
pred svojim komandantom
in bojno zastavo zaoblju-
bila nova generacija vojakov,
ki bodo večji del vojaškega
roka preživeli v našem okolju.
Svečanosti so se udeležili šte-
vilni starši in sorodniki voja-
kov. ki so prišli iz različnih
krajev Jugoslavije. V imenu
občanov je novim pripadnikom
naših oboroženih sil čestital
Janez Drevenšek in jim zaželel
prijetno bivanje v našem oko-
lju. ki so si ga po prireditvi tudi
f><^ledali.
1. kotar
Ob slovejiskem
kulturnem prazniku
I^etušnji slovenski kulturni praznik bomo tudi v Ptuju obe-
ležili s slovesnostjo, ki bo v torek — 7. februaija v ptujskem	|
Sledali^ču. Tokrat se bomo kot kaže izogibali tradicionalnega	;
načina proslavljanja z govori in podobnimi razpravami o pomenu
slovenske kulture in njenega največjega predstavnika pesnika	'
Franceta Prešerna, saj je organizator — Zveza kulturnih»	j
organizacij občine Ptuj — povabil k sodelovanju ženski pevski
zbor FD Alojz Arnuš iz Rogoznice, ki se bo predstavil s koncertnim	\
programom ter članico Slovenskega narodnega gledališča iz Ce-	?
ija, sicer pa Ptujčanko Zvezdano Mlakarjevo.	|
(>b slovenskem kulturnem prazniku bodo podeljena tudi le-	\
tošnja priznanja ptujske kulturne skupnosti — OLJENKE ter	i
plakete in pismene listine Zveze kulturnih organizacij.	■
mš
V	GORIŠNICI BODO JUTRI
PRAZNOVALI
v dvorani krajevne skupnosti v Gorišnici bo jutri, 3. februarja sveča-
no; sklicali so namreč svečano sejo krajevne samouprave in družbeno-po-
litičnih organizacij, da bi ob prisotnosti velikega števila krajanov proslavili
tradicionalni praznik krajevne skupnosti, s katerim se spominjajo tragičnih
dogodkov med NOB.
Na svečanosti bo govoril Jože Kline, predsednik sveta KS. V kulturnem
programu pa se bodo predstavile sekcije PD ,,Ruda Sever" ter šolarji.
Svečanost bodo združili s praznovanjem kulturnega praznika.
MG
Uredništva morajo
zagotoviti različna mnenja
v oktobru lanskega leta je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določil
besedilo predloga za izdajo zakona o javnem obveščanju s tezami. Sedanji
zakon je star že več kot deset let, kar pomeni, da njegove določbe niso v
skladu z novo ustavo in zakonom o združenem delu.
V	predlogu gre za konkretizacijo temeljnih načel ustave, ki neposre-
dno govorijo o obveščanju ter o svoboščinah, pravicah in dolžnostih
delovnih ljudi in občanov na področju obveščenosti. Sedanji zakon tudi ne
ureja posameznih vprašanj glede uresničevanja posebnega družbenega
interesa pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja, ustanavljanja in
upravljanja organizacij združenega dela javnega obveščanja,
družbenoekonomskih odnosov, imenovanja poslovodnih organov, glavnih
in odgovornih urednikov in urednikov.
Razprave o predlogu za izdajo zakona in o tezah potekajo na vseh
nivojih od občin do republike, obravnavala pa ga je tudi Skupščina SRS.
Tudi slovenski novinarji so se aktivno vključili v razpravo. V svojih
predlogih in pripombah opozarjajo, da mora novi zakon o odgovornosti
novinarjev za resničnost, objektivnost in celostnost, (ki jo bo težko oceni-
ti) informacij, zadolžiti tudi vire informacij, da posredujejo takšne
informacije pa ne zgolj na pobudo novinarjev, ampalc samoiniciativno.
Različnih stopenj tajnosti naj bo čimmanj.
Deljena so tudi mnenja glede statusa novinarja ali je družbenopolitični
delavec ali ne. Se najustreznejši so predlogi tistih, ki trde, da ne moremo
nekomu napisati, da je družbenopolitični delavec, kajti to lahko dokaže
samo s svojim delom. Odprto ostaja tudi vprašanje minimalnih pogojev za
opravljanje novinarskega dela. Največ aktivov slovenskih novinarjev se
zavzema, da se to vprašanje uredi z družbenim dogovorom o kadrovski po-
litiki na področju javnega obveščanja, ki bi naj vseboval tudi določila o
sprotnem izobraževanju.
V	zvezi s podružbljanjem javnih sredstev obveščanja bo tudi nekaj no-
vosti, tako se bo okrepila vloga ustanovitelja pri upravljanju OZD s
področja javnega informiranja, strokovno pa se bodo ojačali programski
sosveti.
Slovenski novinarji predlagajo tudi, da novi zakon konkretneje
spregovori o sistemu pravice do različnih mnenj do dialoga, saj
ugotavljamo, da so časopisne strani preveč odprte samo za nekatere ljudi,
redakcije morajo zagotoviti različna mnenja o posameznih vprašanjih v
smislu proklamiranega pluralizma interesov.
F. Lačen
Evidentirani možni
kandidati v SR Sloveniji
Na seji Predsedstva RK SZDL Slovenije, ki je bila, 24. januarja v
Ljubljani, so oblikovali predlog evidentiranih možnih kandidatov za no-
silce delegatskih dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče mandat.
Pri tem so dali poseben poudarek predsedstvu SFRJ, ki je najvišje in
najodgovornejše kolektivno vodstvo. O tem je že prej razpravljalo pred-
sedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije. Poudarjeno je bilo, da
bodo naloge predsedstva SFRJ, ki si je s svojim kolektivnim delom in
odgovornostjo doslej že pridobilo ugled doma in v svetu, tudi v prihodnje
težke in odgovorne.
Zato predsedstvo RK SZDL Slovenije predlaga vsem delovnim lju-
dem in občanom, da na temeljnih in občinskih kandidacijskih konferen-
cah rapravljajo tudi o evidentiranih možnih kandidatih za najodgovornej-
še družbene dolžnosti.
Možni kandidati za člana Predsedstva SFRJ iz SRS, oziroma za predse-
dnika Predsedstva SR Slovenije in člana Predsedstva SRS so: France
Popit, roj. 3. 8. 1921 na Vrhniki, član ZKJ od 1941, sedaj član predsedst-
va SRS. Stane Dolanc, roj. 16. 1. 1925 v Hrastniku, član ZKJ od 1944,
sedaj zvezni sekretar za notranje zadeve in član ZIS. Janez Stanc^-nik,
roj. 4. 8. 1922 v Ljubljani, član ZKJ od 1944, sedaj zvezni svetovalec v
ZIS. (Njegovo predavanje v Ptuju objavljamo na 3. strani).
Za nosilce funkcij v Skupščini SR Slovenije in v skupščine repu-
bliških SIS so v glavnem, razen nekaj izjem, bili evidentirani dosedanji
nosilci teh funkcij.
—u
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. februar 1984 —
V Opekarni Pragersko
odločnejše naprej
Temeljna organizacija Opekarna Pragersko se uvršča med tiste
kolektive v občini Slovenska Bistrica, ki se v preteklih letih, kljub veliki
zavzetosti zaposlenih m vodstva niso in niso uspeli izkopati iz izgub in
predvsem težav gospodarjenja. Številna so bila iskanja po novih proiz-
vodih, skoraj vsa pa so ostala neizpolnjena. Med takšnimi iskanji je bila
tudi proizvodnja glinopora, kije kolektiv veljala veliko sredstev in s tem
tudi drago plačanega spoznanja, da ta ni bil rešilna bilka. Proizvodnja
gradbene opeke je tako še naprej ostala osnovni proizvod.
Za vsako organizacijo pa so samo iskanja po napredovanju, iskanju
novih proizvodov, izboljšanju proizvodnega procesa, osnovni pogoji
uspešnega gospodarjenja. Tega so se kljub zelo težavni situaciji, v kateri
so se nahajali v Opekami Pragersko, ki dela v okviru Stavbarja iz
Maribora, dobro zavedali, zato niso izpustili nobene priložnosti, da bi le
nekako našli proizvod, ki bi omogočil hitrejši napredek.
Danes čez sto članski kolektiv Opekarne Pragersko razvija osnovno
proizvodnjo, predvsem izdelave stropnih polnil, zidnih blokov in zi-
dakov za predelne stene. Med pomembnimi proizvodi pa so tudi sko-
delice za nosila, betonske preklade za okna in vrata in etažne dimne
tuljave.
V	letu 1983 je ta kolektiv ustvaril za 190 milijonov dinarjev
celotnega prihodka in 54 milijonov dohodka. Povprečni osebni dohodek
zaposlenega v tem kolektivu je lani znašal okoli 15.000 dinarjev. Izdelali
so 32 milijonov opek normalnega formata. Te opeke pa predstavljajo
tudi danes osnovni proizvod, ki seje uveljavil na tržiščih mnogih krajev
v Jugoslaviji.
Pragerski opekarji pa tudi letos nadaljujejo z iskanjem novih pro-
izvodov. Takoj bodo pričeli z izdelovanjem betonskih stebrov za
vinograde, po njih je veliko povpraševanje. Izdelovati bodo pričeli tudi
betonske rešetke za hleve. Kot vse kaže pa bodo osvojili tudi novi
proizvod imenovan »fasadna deska«, ponudnika iz Zagreba. Doslej so
že izdelali prototip, sedaj pa čakajo še na atest. S fasadnimi deskami bi
lahko uspešno zamenjali razne materiale, ki jih sedaj uporabljajo za
oblaganje pročelij.
V	Opekarni Pragersko tudi ugodno ocenjujejo sodelovanje z
Opekarno iz Ptuja, za katero izdelujejo polnila, medtem ko na Prager-
skem uspešno prodajajo njihova stropna nosila. Uspehi iz dosedanjega
sodelovanja bodo v letošnjem letu ti dve delovni organizaciji še trdneje
povezali predvsem na poslovno tehničnem področju.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
V Opekami Pragersko si v letošnjem in tudi prihodnjih letih obetajo
ugodnejše gospodarske rezultate
RESOLUCIJA IN ZASEBNO KMEnJSTVO
Naloge, ki jih bo težko
uresničiti
Načrti, zapisani v občinski resoluciji glede rasti fizičnega obsega
kmetijske proizvodnje, so za leto 1984 zelo zahtevni. Med drugim v
omenjeni resoluciji piše, da bo kmetijska proizvodnja v letu 1984
povečana za 5 odstotkov in sicer v družbenem sektorju za 4,7 odstotka, v
zasebnem sektorju pa za 5,5 odstotka. Povečano bo tržno pridelovanje
poljščin in prireja mesa in mleka za uravnavanje prehrambene bilance v
SR Sloveniji. V ta namen morajo kmetijske organizacije zagotoviti in-
tenzivnejše izkoriščanje zemlje v obeh sektorjih lastništva.
Obveznosti so torej velike, še posebno za zasebno kmetijstvo, kjer se
bodo morali kot vedno spopadati z razdrobljenostjo zemlje in številnimi
težavami, ki so v precejšnji meri Se vedno posledice zakoreninjenih
nepravilnosti v odnosu do zemlje.
In kako gledajo na možnost uresničitve zastavljenih nalog v kmetijskih
zadrugah. Janez Vrečer, direktor kmetijske zadruge Ptuj je povedal, da
bodo morali v letošnjem letu močno povečati določene vrste proizvodnje.
Pri večini svojih dejavnosti so beležili že v minulih letih hitre rasti, tako
bo uresničitev letošnjega načrta toliko zahtevnejša. To velja Se posebej za
mleko, pšenico in nekatere druge kulture. Njihovo glavno povečanje bo
pri odkupu telet, vendar že v januarju opažajo, da vse ne gre po načrtu.
Zahtevni cilji so v praSičereji, kjer želijo povečati vzrejo od lanskih 8.800
na 11 tisoč kosov. Prirejo mleka nameravajo povečati na 12 milijonov
litrov. V rastlinski proizvodnji imajo največje obveznosti pri sladkorni
pesi in kot že omenjeno, pri pšenici. Pridelek pese je bil v lanskem letu
količinsko malo slabši, predvsem zaradi slabih vremenskih pogojev,
pridelek pšenice pa je bil na pričakovani ravni. Ce želijo uresničiti načrte
pri omenjenih pa tudi ostalih poljedeljskih kultur, od vrtnin do oljaric pa
tudi grozdja, bodo potrebovali zanesljivo oskrbo z reprodukcijskim
materialom ter pogonskimi gorivi. Potrebujejo 2.115 ton dizelskega
goriva, 7 tisoč ton NPK umetnih gnojil in 3.500 ton kana.
Ure za velike količine in že vnaprej vedo da bo potrebno vložiti v
zagotovitev vsega potrebnega velike napore, potrebna pa bodo tudi
devizna sredstva. Za vzrejo živine pa bodo potrebovali še 7.400 ton
močnih krmil, kar pa jim prav v tem času^KSvzroča precejšnje skrbi in
težave, saj so znani problemi s koruzo in uvoznimi komponentami za
proizvodnjo krmil.
Upajo vendarle, da bodo uspeli pravočasno zagotoviti eno in drugo.
Mineralna gnojila za pridelovanje sladkorne pese so že prispela in jih
lahko pridelovalci že dobijo v njihovih poslovnih enotah, prav tako so že
v zalogi gnojila za vinograde. Pozivajo vse kmetovalce, da pravočasno
sklenejo ustrezne pogodbe, saj bo mogoče le tako pravočasno zagotoviti
vse, kar bodo med letom potrebovali.
Tako menijo v KZ Ptuj. Direktor Lovrenc Ivan Avguštin pa je
povedal, da glede na resolucijske obveze ne pričakujejo večjih težav na
področju prireje mleka, kjer so lani plan presegli pa tudi ne v živinoreji,
saj je njihovo območje pretežno živinorejsko usmerjeno. Letos bodo tudi
na njihovem območju stekla melioracijska dela na 277 hektarih, tako bo
marsikateri kmetovalec prisiljen pridelovati krmo na njivskih površinah.
Tako menijo, da ni realnih izgledov, da bi uresničili načrte v pridelovanju
sladkorne pese in pšenice.
J. Bračič
TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK
DEVIZE, STROJI, SUROVINE...
V delovni organizaciji Merinka
tozd Volneni izdelki Majšperk oce-
njujejo, da bodo iztekajoče se po-
slovno leto ugodno zaključili —
kljub hitro menjajočim se gospo-
darskim ukrepom, ki so bili zaradi
njihove močne odvisnosti od uvoza
zanje zelo neugodni. V preteklem
letu so v tozdu vložili izredne
napore za povečanje izvoza in
zmanjšanje uvoza, da bi zagotovili
za obratovanje potrebna devizna
sredstva. V zaostrenih pogojih
gospodarjenja so sprejeli ukrepe za
povečanje dohodka, za zmanjšanje
stroškov, za večjo produktivnost in
delovno disciplino, za ugodnejši
proizvodni program in podobno.
Vsa zadnja leta, ki so potekala v
znamenju zaostrenih gospodarskih
pogojev, so se prilagajali razmeram
tako, da so že letne plane naravnali
stabilizacijsko. Za to gre zasluga
strokovnemu kadru na ravni delov-
ne organizacije, kjer poteka nene-
hno usklajevanje z nastalimi situa-
cijami. Tako so uspeli povečati iz-
voz, saj imajo dogovorjeno delitev
dela in prelivanje sredstev — izvaža
tista temeljnaorganizacijazdru žene-
ga dela, ki trenutno proizvaja bolj
konjunkturno blago. Tako so v letu
1983 rdevali likvidnost cele de-
lovne organizacije z akcijskim pro-
gramom, ki je — zahvaljujoč pra-
vilni organizaciji dela in vsem zapo-
slenim — tudi uspel. Sami pravijo,
da je za njimi še eno težko stabiliza-
cijsko leto, ki ga v proizvodnji ne
bodo tako hitro pozabili.
O doseženih rezultatih v temeljni
organizaciji je direktor Jože Pavle-
nič povedal: ,,Težave v gospo-
darjenju v preteklem letu smo pred-
videvali že pri planiranju. Zato smo
planirali večjo proizvodnjo kot
prejšnja leta. Vseskozi se namreč
zavedamo, da prinaša uspehe le
povečana proizvodnja in večja
produktivnost. Poudarek smo dali
predilnicam, kamor smo usmerili
tudi naše malo investiranje, saj je
bilo tam ozko grlo. Danes je
rezultat že viden. Kljub temu, da
planskih zadolžitev nismo v celoti
uresničili, smo proizvedli 657 ton
preje ali 79 ton več kot leto prej. To
se je odrazilo tudi na končnih
proizvodih. Tako smo pri tkaninah
povečali proizvodnjo v primerjavi z
letom 1982 za 16 odstotkov ali za
97.000 metrov. Največje povečanje
beležimo pri proizvodih za ročna
dela, saj smo proizvedli 504 tone
volnice ali 54 ton več kot smo
planirali in kompletirali 69.219 ko-
sov straminov, kar je za 35.000 ko-
sov več kot leta 1982.
Volnica za pletenje ni zanimiva le
za domače tržišče, temveč tudi za
izvoz. V letu 1983 smo plasirali na
konvertibilno tržišče 224 ton vol-
nice, medtem ko podobnega
uspeha pri izvozu tkanin ne bele-
žimo. Velike težave smo imeli za-
radi pomanjkanja standardnih
surovin. Kakovostne uvožene volne-
postopoma m vse bolj nadomešča-
mo z domačimi ali z vlakni narav-
nega in sintetičnega izvora. Artikle
iz čiste kakovostne volne delamo le
še za izvoz, medtem ko v ostale ar-
tile vgrajujemo lan, celulozma vla-
kna, poliester, poliamid in polia-
kril.
Zaradi uvajanja novih surovin in
predenja višjih številk — to je tanj-
ših niti, seje kljub povečanemu pri-
zadevanju delavcev za stroji kot
tudi strokovnih delavcev, kakovost
izdelkov nekoliko poslabšala.
V proizvodnji smo imeli velike
težave tu^j zaradi pomanjkanja re-
zervnih delov, saj je vsota porab-
ljenih deviz za te namene dosegla le
četrtino planirane. Zaradi tega so
stroji dostikrat stali, ko smo doma
odpravljali napake z raznimi im-
provizacijami ali pa so stroji obra-
tovali z nižjo hitrostjo. Podobno je
bilo tudi z barvili in kemikalijami.
Razni nadomestki so se slabo ob-
nesli, kar je tudi povzročalo težave
v proizvodnji."
Temeljna organizacija Volneni
izdelki Majšperk je ena tistih, ki
močno povečuje izvoz, saj je iz-
redno odvisna od uvoza. Kakšne
rezultate so dosegli na tem pod-
ročju?
,,Izvoz in uvoz sta področji, s
katerima se na ravni delovne
organizacije že nekaj let intenziv-
no ukvarjamo. Vemo, da nam le
večji izvoz in manjši uvoz lahko
zagotovita boljšo oskrbo z
rezervnimi deli in s surovinami.
Dosegamo dobre rezultate, vendar
še vedno prešibke za popolno
pokrivanje uvoza z izvozom pri
sedanjih pogojih. V letu 1983 smo
izvozili 57.000 metrov tkanin in
224 ton volnice, kar znese skupaj
1.509,242 dolarjev ali 18 odstotkov
več kot leto prej. Moram pa
pripomniti, da smo v letu 1982
zabeležili padec pri izvozu, saj so
prišli na zunanjem tržišču v osred-
nji plan mode izdelki iz bombaža.
Zato je prišlo do stagnacije pri
volnenih izdelkih.
Za letos predvidevamo izvoz v
vrednosti 1.930.000 dolarjev, kar
količinsko pomeni 290 ton volnice
in 124.000 metrov tkanin.
Zavedamo se, da je to velika
obveznost, ki bo zahtevala dobro
organiziranost vseh delavcev. Pot-
rebno bo aktivirati vse sile
družbenopolitičnih organizacij, da
bomo ob sedanjih pogojih gospo-
darjenja in z najetimi inozemskimi
krediti ustvarili pogoje za dobro
gospodarjenje tudi v prihodnje in
za vračanje omenjenih kreditov.
Uvoza v tem letu ne nameravamo
povečati in smo ga planirali v viši-
ni 2,100.000 dolarjev.	_
Pri sedanjih pogojih gospo-
darjenja kljub povečanemu izvozu
in istemu uvozu kot lani. Se vedno
ne bomo devizno pokriti. Potreb-
no razliko deviznih sredstev naj bi
dobili z združevanjem dela med
tozdi v delovni organizaciji ter z
združevanjem deviz z našimi kupci
ali drugimi organizacijami združe-
nega dela, ki imajo višek deviz. To
združevanje je bilo doslej
otežkočeno, ker smo imeli samou-
pravne sporazume le na papirju. V
praksi namreč še vedno niso
zaživeli, medtem ko smo mi za na-
bavo surovin od domačih proiz-
vajalcev — predvsem za poliester
in poliakril — morali združevati
devize z našimi dobavitelji. Iz nas-
tale situacije se zaenkrat reSujt,)
z omenjenimi mednarodnimi jj,
govnimi krediti.
Kakšne so perspektive za letof
,,Tudi za letos smo si zj^
velike in zahtevne naloge. V pijj
imamo povišano proizvodnjo pt,
za 7 odstotkov ali 45 ton, kar ^
bi se odrazilo tudi na poviS^j
proizvodnje tkanin in volnice. i
di po zahtevnosti, upoStevaj,
surovine in kakovost, so nalo,
dosti težje, saj moramo plasirati
več izdelkov na konvertibilno t«
šče.
Trenutno intenzivno delamo ^
proizvodnji vzorcev za pomij
1985. Zavedamo se, da smo
perspektivi odvisni le od izvoj
zato je proizvodnja usmerjena It
to smer. Tudi naše k kolekc
upoštevajo modne trende zaho(t
Evrope in Amerike, zato so nj^
prizadevanja za ta zahtevna tržjjj
toliko večja. Zavedamo se, da
naš uspeh odvisen le od kak
vostnega dela in pravilno izbraj;
ga asortimana, iskanega na zaho(
nem tržišču, ki pa mora tu
časovno ustrezati.
Srednjeročnega razvojnega pl
na na področju investiranja ne t
polnjujemo, čeprav smo ga c
planiranju postavili na reali
temelje glede na položaj tekstlt
industrije Slovenije in poloi
našega tozda. Glede na položaj ji
goslovanske tekstilne industrii
nismo predvidevali širjen;
zmogljivosti in proizvodnje, tet
več izboljšanje asortimenta, kake
vosti, povečanje produktivnos
povečanje izvoza in modernizad}
opreme.
Glede na sedanji položaj gosp
darstva in zaradi zaostrenih pog
jev pri uvozu surovin in opreme
bojimo, da bo modernizacija nai
ga strojnega parka prehitro zasti
rela za planirano. Ce bo to trajai
dalj časa, se lahko zgodi, da bom
kaj kmalu zastarela tovarna. Kiju
močno povečanemu izvozu na rai
ni delovne organizacije nam tudi
naslednjih letih ne bo ostajalo di
sti za uvoz opreme. Vsi pa dobi
vemo, da lahko le moderna tekst
na industrija uspeSno živi in%
poleg druge industrije ter drži kt
rak z industrijo na zahodu, kij
vsak dan bolj avtomatizirana.
Samo spretne roke delavcev t
bodo mogle nadoknaditi tisteg
kar bodo drugje opravili moden
stroji.
Se to bi dodal. Mnogo se gova
o zaslugah tekstilcev pri uspešna
izvozu. Zal so to le besede, tem p
niso dane odgovarjajoče pravicei
možnosti za nujno potrebno ob®
vo strojnega parka."
N. Dobljeki
V tozdu Volneni izdelki Maj^rk nujno potrebujejo moderno opremo, če
hočejo slediti razviti tekstilni industriji
foto: I. kotar
Problemi maloprodajne trgovine
v zadnjem času se tudi trgovina vedno bolj
odpira in prikazuje svoje probleme, zlasti še
maloprodajna. O teh vprašanjih so razpravljali
tudi na novembrskem posvetu Magros v Zagre-
iiu, ki ga je organizirala Zvezna gospodarska
zbornica Jugoslavije. V zadnjem času pa
prihaja ta problematika pogosto tudi na seje
potrošniških svetov.
V pogovoru z Marjanom Ostroškom iz
Emone-Merkur bomo poskušali prikazati
osnovne probleme maloprodajne trgovine.
,,Trgovina se nahaja v izredno težkem
položaju. Osnovni problem je v tem, da v zože-
ni ponudbi na domačem trgu, stroški trgovine
rastejo neskladno z dohodkom oziroma skoraj
presegajo sam dohodek. Nujno pa bi bilo da
proizvodnja in trgovina iščeta skupne rešitve.
V danih pogojih je nujno potrebno temeljito
medsebojno dogovarjanje, sicer se položaj
trgovine lahko še poslabša. Možni pa so tudi
problemi v proizvodnji.
Zaradi tega bi bilo potrebno trgovini omogo-
čiti vsaj delno sprostitev njenega dela že za po-
kritje stroškov poslovanja. To pa je lahko samo
v tem, da se dogovorjene stopnje deleža
trgovine med proizvodnjo in trgovino v
maloprodajnih enotah oziroma cena spremenijo
v relativni odnos.
Trgovina kot panoga tudi ni posebej navede-
na v separatih Kraigherjeve komisije. Torej
izhajajo njene naloge oziroma usmeritve iz vseh
ostalih panog, iz posameznih konceptov, kar
neugodno vpliva na sam položaj trgovine.
Prevladuje pa tudi miselnost, da trgovina nima
svojega mesta, kot pomembni ekonomski fak-
tor v naSi nacionalni ekonomiji."
Kdaj bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med
trgovino in proizvodnjo in tudi do sovlaganja?
,,Zaradi omenjenih vzrokov tudi ne prihaja
do tesnejšega sodelovanja med proizvodnjo in
trgovino. Vzrok je tudi zakon, ki proizvodnje
ne obvezuje za tako sodelovanje, ampak samo
trgovino. Oba sta v slabem ekonomskem
položaju in to tudi vpliva na počasnost sodelo-
vanja.
Pred nedavnim — zlasti Se v obdobju pred
štirimi, petimi leti, je trgovina Se kar zadovolji-
vo vlagala v raz.siritev določenih vrst proizvod-
nje, da si je s tem zagotovila razne vrste blaga.
Danes se je vlaganje zmanjšalo na minumum
oziroma teh vlaganj skoraj ni. Sredstev za
vlaganje namreč ni dovolj, saj je akumulacija v
omenjenem obdobju v trgovini popolnoma
limitirana.
Poseben problem je zagotavljanje obratnih
sredstev, saj je večina trgovinskih organizacij
investicijsko nesposobna in ne bo mogoče
zagotoviti sredstev za pokritje zalog. Tako
praktično tudi ne more priti do skupnih
vlaganj.
Trgovina je tista, ki bi morala od proizvodnje
prevzemati zaloge in jih nuditi tržišču, saj je tu-
di tržišča najbližja. Pozna položaj, pozna kup-
ce, pozna blago, ki ga kupci želijo.
Trgovina bi torej morala usmerjati proizvod-
njo. Danes pa temu ni tako. Ker torej ni
zadovoljive povezave, se del proizvodnje
proizvaja na zaloge. Zaradi tega prihaja do
raznih vezav kurantnega blaga z nekurantnim,
kar vpliva na zmanjševanje koeficienta
obračanja zalog v trgovini.
Vse to so posledice težkega položaja trgovine,
ki posluje v težkih pogojih že več let, pod priti-
skom zamrznjenih marž oziroma marž z ab-
solutnimi zneski.
Zato vprašanje, kako bo trgovino
naprej?"
Poseben problem trgovine je likvidnost? Kje
vidite izhod?
,,Likvidnost je eden izmed osnovnih proble-
mov. Zato tudi trgovina ne more ustvarjati
sredstev za financiranje zalog. V trgovini danes
lahko govorimo le o kratkoročru likvidnosti, o
kratkoročnih sredstvih, ki jih dobivamo. Pri
tem pa je potrebno plačevati relativno visoke
obresti, kar Se dodatno zmanjSujc oziroma
siromaši akumulativnost.
Nekega posebnega izhoda, razen zmanjševali
zalog in hitrejšega obračanja zalog, ni. To [
dodatno vpliva na založenost trgovine, vi
blaga bo ostalo pri proizvajalcih, pojavili pai
bodo še dodatni problemi pri pridobivanj
dohodka.
To se odraža tudi na kadrovski strukturi, s
imajo delavci in tudi strokovnjaki
maloprodajni trgovini, relativno nizke osebi
dohodke. V kolikor se pogoji financiranja i
bodo izboljšali, bodo ti problemi ostali tm
vnaprej.
Na osnovi tega prihaja tudi do pogostih ki
tik maloprodajnih organizacij, tudi na raJi
vseh ostalih dejavnikov, ki so tesno povezani
trgovino. Tako je trgovina „kriva", če doloJ
nih vrst blaga ni v prodaji, „kriva" je, Ce
preveč zalog in podobno.
Res je, da bi se z boljšo organizacijo, z veJ
povezanostjo med proizvodnjo in trgovino, ^
lo Se več narediti. Pomanjkanje blaga se pojs
Ija zaradi nesigurnih cen, v avansih, ki se moi
jo dajati zaradi zagotavljanja določenih vi
blaga; določene analize tudi kažejo, da se C
več blaga proda v krogu proizvajalcev in bliŽi
okolici.
Da se te napake odpravijo, je pogoj,
trgovina dobi svoje mesto v riaSi družbi, ^
eden izmed pomembnih dejavnikov ekonO'
skega sistema, pozitivno je to, da se je trgovi
v zadnjem obdobju pričela odpirati, bolj se ti
povezuje s potrošniki, čeprav ne v takšni m®
kot si želimo.
V Jugoslaviji je v trgovini zaposlenih okr
800 tisoč delavcev, torej se s temi probl®
srečuje precejšnji del delavcev, V sed^
situaciji skušamo z največjim zniževanj'
stroškov, z boljšo organizacijo dela, v precej®
meri pa tudi na račun osebnih dohodkov i"
drugimi ukrepi, doseči vsaj miiijniaj
gospodarsko rast," je zaključil MafJ
OstroSko.
Pripravila: ^
tednik
— 2. februar 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Vzroki svetovne gospodarske krize
Sedanja gospodarska kriza ni samo najglobja po vseh znanih po-
i if^ __ padcu zaposlenosti, investicij, proizvodnje, izvoza in tako
Iz ampak je tudi najdaljša. Začela se je že leta 19 79 in tudi v letošnjem
I ni neposrednih pokazateljev za izhod iz te krize. Veliko se govori o
y I nniu gospodarstva v Združenih državah Amerike in predvsem ame-
ik 'Dolitiki govore, da se bo to oživljanje preneslo na ostale dele sveto vnega
ospodarstva. tako je doslej tudi več ali manj resnično bilo. Takrat je
drugače«
Tako je pn^^el predavanje o
v^okih svetovne krize profesor
Janez Stanovnik, o čemer smo
noročali v prejšnji številki Tedni-
ka Danes pa objavljamo povze-
tek predavanja, ki ga je v pro-
onh srednješolskega centra v
jMuju poslušalo okrog 170
občanov.
7AKAJ TOKRAT NI PRICA-
JŽS^NEGA REZULTATA?
Menim, da je razlog v naravi
ameriškega oživljanja gos^dar-
stva kije prividno. To je oživlja-
nje ki je zasnovano na potrošnji,
ne pa na investicijah. Ce pogleda-
mo indikatoije v sedanji ameriški
situaciji vidimo, daje inflacija si-
cer res nizka - ob koncu pretek-
lega leta je bila le 3-odstotna,
ameriška borza je šla v stratosfero,
brezposelnost je nekoliko zmanj-
šana, čeprav še vedno visoka.-
Vzroki, da je do tega prišlo, so
naslednji:
Močno so pospešili gradnjo
stanovanj, vendar iz volilnih raz-
logov, saj predsednik Reagan nad
tem prej ni bil navdušen. V situ-
aciji, ko se vsi ljudje boje novega
vala inflacije, so pričeli vlagati
svoje prihranke v stanovanjsko
izgradnjo. Naslednji razlog je bila
avtomobilska industrija, kije bila
v letih 1981 —82 v veliki depresiji.
V trenutku, ko je prišlo do nekega
določenega olajšanja na področju
kreditov, so Ijudj^itro pričeli
kupovati avtomobile. Naslednji
razlog je bila izčrpanost industrij-
skih zalog. Te so bile zaradi vi-
sokih obrestnih mer na izredno
nizki ravni. Izpraznjenost zalog je
postala nevarna s povečanjem
povpraševanja, zato je bilo izpo-
polnjevanje zalog eden od po-
membnih dejavnikov ameriškega
oživljanja.
V Ameriki predstavlja privatno
varčevanje 16 odstotkov celotne-
ga dohodka, ostalo je štednja
korporacij. Od teh 16 odstotkov je
bilo v preteklem letu porabljenih
6 odstotkov za potrošnjo. Medtem
ko so ljudje prej nalagali denar v
banke — zaradi visokih obresti —
so sedaj pričeli investirati v strahu,
da se bo inflacija kmalu spet po-
večala.
To so po moje razlogi, ki so
vplivali na oživljanje v Združenih
državah Amerike. Zanimivo paje,
da investicije niso pokazale no-
benega oživljanja. Razlog je pre-
prost — investicije dajejo manj
zaslužka kot nalaganje denaija v
banke. Poleg tega ni prišlo do
oživljanja uvoza zaradi protek-
cionističnih ukrepov. Razlog je v
tem. da Reagan — v želji, da bi bil
ponovno izvoljen — sprejema
najrazličnejše ukrepe zaščite pred
tujo konkurenco. Kljub vsem tem
ukrepom pa Amerika ni sposobna
^večati svojega izvoza in ga drži
ali manj na isti ravni. Zaradi
[ega bodo ZDA končale letošnje
leto z 80 milijardami dolaijev
defiata v trgovinski bilanci.
lo so glavni razlogi, zakaj se
prebujanje v ZDA ne odraža na
^en ostalih deUh svetovnega
gospodarstva.
SE OŽIVLJANJE NE
deIelI^
R^loge, zakaj se ameriško
^'2'vijanje ne prenaša na zahodno
Evropo je iskati prvenstveno v
politiki obrestnih mer. Ameriške
obrestne mere so ostale kljub
oživljanju izredno visoke. Ame-
rika pa je še vedno osnovna fi-
nančna sila sveta, čeprav so izgu-
bile ekonomsko vlogo, ki so jo
imele neposredno po drugi sve-
tovni vojni. Takrat so imele ZDA
pKjlovico svetovne produkcije, 60
odstotkov zlata in približno 30
odstotkov svetovnega izvoza.
Danes imajo 20 odstotkov sveto-
vne produkcije in 12 odstotkov
svetovnega izvoza in še vedno so
finančno v centru svetovnega
gospodarstva. Še vedno imamo 50
odstotkov svetovne trgovine, kije
fakturirana v dolarjih. Še vedno
imamo 80 odstotkov svetovnih
posojil, finančnih transakcij, ki so
denominirane v dolarjih. Ame-
riški dolar ni več zamenljiv v zlato,
kajti po drugi svetovni vojni so
Amerikanci s svojo gospodarsko
in vojaško močjo navrgh svetu
red, po katerem je bil zeleni dolar
vreden toliko kot zlato Kljub
temu je zeleni dolar obdržal to
osrednjo vlogo v svetovnih fi-
nancah.
Zakaj Amerika še vedno drži to
finančno moč? Za to, bi rekel ker
ima jekleno pest, ker namenoma
vzdržuje napetost med vzhodom
in zahodom. In ta napetost je v
prvi vrsti namenjena zahodni
Evropi, ne Sovjetsla zvezi. Ame-
rikanci tako vzdržujejo disciplino
v svojem bloku. -To pojasnjuje,
zakaj ima dolar takšno medna-
rodno vlogo in zakaj se ameriške
visoke obrestne mere odražajo v
svetovnem gospodarstvu.
Zakaj visoke obrestne mere
znotraj ameriškega gospodarstva?
Amerikanci so se odločili, da
bodo zmanjšali inflacijo in to
tako, da ne tiskajo novega denar-
ja. Kljub temu so sklenili finan-
cirati vojsko. Ker pa oboroževal-
ne tekme ne morejo financirati iz
tekočih davkov, si denar sposojajo
na denarnem trgu. To povzroča
visoko' ceno dolaija, ki jo država
tudi plačuje. S tem pa dosegajo
Amerikanci v mednarodnih
odnosih dve zanje veliki pred-
nosti. Visoke obrestne mere pri-
tegnejo evropske kapitale čez At-
lantik, s tem pa zmanjka kapitala
za investicije v Evropi in ni oživ-
ljanja v Evropi.
V preteklem obdobju so bili
Amerikanci med glavnimi ban-
kirji, ki so reciklirali petrolejske
dolaije v dolžniške dežele najugu,
ko so bile obrestne mere negativ-
ne. Danes pa znašajo 11 odstot-
kov. To pomeni, daje »stroj<< fi-
nanciranja oboroževanja finan-
ciran delno iz zahodne Evrope,
delno pa z juga. To pojasnjuje,
zakaj ni oživljanja v deželah v
razvoju, saj te samo za obresti
plačujejo letno okrog 70 milijard
dolaijev.
STRUKTURNA KRIZA
Svetovno gospodarstvo je pri-
šlo v situacijo, ko je razmere treba
temeljito spremeniti zato, ker so se
osnovni odnosi tako bistveno
spremenili.
Ob tem se moram povrniti ne-
koliko v zgodovino. Delavski
razred je med vojno spoznal, daje
resna družbena sila, da kapital ni
tako močan kot je to videti v
mirnem času. Zato so kapitalisti
že med vojno planirali, kaj storiti
po vojni. RazmišljaU so tako: po
vojni bo treba delavski razred
zadovoljiti. Ce ga zadovoljimo s
povečanimi mezdami, bomo
zmanjšali svoj profit. Oboje lahko
povečamo le. če gremo v velik
gospodarski razvoj. Tako je prišlo
do gospodarske rasti. Kapitalisti
so dejali — v procesu gospodarske
rasti bomo lahko zmerno pove-
čevali mezde, obenem pa seveda
neprimerno bolj svoje profite.
S tem bomo povečevali sveto-
vno ekspanzijo in krepili svojo
moč, oblast. Na ta način so v
petdesetih in šestdesetih letih do-
segli relativni socialni mir. Sredi
šestdesetih let pa se je delavski
razred začel zavedati, da je bil
prevaran v delitvi nacionalnega
dohodka m da gre kapitahzem v
vojno ekspanzijo. Takrat je prišlo
do nemirov, stavk, ki so dobivale
čedalje bolj politično obeležje. V
tistem trenutku, in to statistika
nedvomno dokazuje, pride do
povečevanja mezd v kapitalistič-
nih deželah. Na zahtevo po po-
večevanju delavskih mezd pa
monopolizirani kapital odgovori s
povečevanjem cen. Na ta način se
je pričela sredi šestdesetih let
svetovna inflacija. Bila je prvi
dokaz, da v svetovnem gospo-
darstvu nekaj ni v redu.
S tem je močno povezan razvoj
tehnologije. Ob pritisku delavcev
na mezde, je imel kapitalist v
rezervi — stroje. Stroje, ki niso
potrebovali žive delovne sile,
temveč pogonsko gorivo — nafto.
Kapital ni uvajal robotike kot
zadnjo besedo tehnike, ampak kot
pritLsk nadelavski razred. Naftoje
uporabljal zato, ker je bila zaradi
ustvarjene monopolistične situ-
acije najcenejše gorivo. Bila je
neracionalno poceni in uničila
celo vrsto drugih energetskih vi-
rov. Prišlo je do situacije, kjer je
bilo navidezno ogromno poveče-
vanje produktivnosti dela. Navi-
dezno zato, ker se je za tem skri-
vala nafta.
Zaradi veUkega povpraševanja
in odvisnosti od nafte je bila po-
teza OPECA leta 1973 normalna.
Štirikratno povečanje cene nafte
je razvite dežele stalo 2 odstotka
nacionalnega dohodka. Nasled-
nje povečanje cen nafte leta 1979
pa .še naslednja 2 odstotka. Ta
dogodek pa ima druge strukturne
posledice.
Naenkrat se ugotovi, da razviti
svet nima pogojev za to strahovito
kemično industrijo, ki jo je razvil
na podlagi cenene nafte. S tem
pride do zmanjšanega povpraše-
vanja po nafti, kar potegne za
sabo krizo v ladjedelništvu, avto-
mobilski industriji, jeklarstvu in
lako naprej. V tem trenutku in-
dustrije druga za drugo zahtevajo
od d ržave subvencijo iz državnega
proračuna. Ta pa se lahko napaja
iz davkov ali iz izposojanja. Tako
so se v kapitalističnih deželah
državni izdatki ogromno povečali
na račun povečanega zadolževa-
nja. Za primer naj navedem samo
.ameriško državo, ki ima danes ti-
soč šesto milijard dolarjev dolga
— polovico tega je uspel ustvariti
Reagan, kljub predvolilnim
obljubam o ukinitvi deficita v
državnem proračunu. Za ta dolg
ameriška država danes plačuje
tretjino državnega proračuna.
Gospodarska struktura se torej
začenja majati v trenutku, ko se
začne spreminjati petrolejski pa-
rameter. Iz tega izhaja naslednji
faktor. Posamezne gospodarske
veje so pokazale, da so medna-
rodno nekonkurenčne, vendar ta
situacija ni identična v vseh
deželah. Japonska jeklarska in-
dustrija je na primer konkuren-
čna, ker je mezda tamkajšnjega
delavca tretjina mezde ameriške-
ga delavca, produktivnost pa
dvakrat večja. Podobna situacija
je v avtomobilski industriji, kjer so
svetovni trg zavzeli Japonci. Po-
dobno je v celi vrsti drugih sek-
torjev. Vse to pove, da med na-
cionalnimi ekonomijami ni več
tistega ravnotežja kakršno je bilo
TO drugi svetovni vojni.
Odnosi med razvitimi kapita-
lističnimi deželami in deželami v
razvoju so se začeli spreminjati.
Naenkrat se je pokazalo, da so
dotlej kolonialne, siromašne
dežele v dveh desetletjih s svojo
industrializacijo marsikaj doseg-
le. Naenkrat se dežele v razvoju
pojavijo s svojim industrijskim
blagom — ne več s surovinami —
kot konkurenti proizvajalci na
svetovnem trgu. Tako so dežele v
razvoju 1974. leta v generalni
skupščini OZN izglasovale novi
mednarodni red z zahtevo po novi
mednarodni ureditvi, kar je bilo
za razvite dežele nekaj nezashša-
nega.
Zatem je prišlo do tako ime-
novanega plavajočega kurza do-
laija in do porušitve mednarod-
nega monetarnega sodelovanja. S
tem je bila ustvaijena v medna-
rodnem gospodarstvu atmosfera
popolne negotovosti. V trenutku,
ko je nemogoče napovedati ceno
dolaija za mesec ali leto vnaprej,
pride do popolne zadušitve in-
vesticij. In celo tisto, kar se še in-
vestira, se investira s posojili, ne
pa z lastnim denarjem. Industrija
več noče vlagati lastnega denaija,
ker so fluktuacije prevelike. V tej
situaciji se razvije osrednji pro-
blem svetovnega gospodarstva —
problem svetovne zadolžitve.
VZROKI SVETOVNE ZADOL-
ŽITVE
V sedemdesetih letih je prišlo
do hitrega padca stopnje gos{X)-
dars' e rasti. Po drugi svetovni
vojni je bila stopnja v razvitih in
nerazvitih približno pet odstotkov
letno, medtem ko je v sedemde-
setih letih prvič prišlo do zastoja.
Od leta 1974 do leta 1982 so se
dežele v razvoju pri privatnih za-
hodnih bankah zadolžile za 360
milijard dolarjev, vendar so tu
banke odigrale le vlogo usmerje-
valca denaija izpetrolejskih dežel
v dežele svetovnega juga in ob tem
seveda zaslužile z obrestmi.
Dežele v razvoju pa so se zadolžile
še za 480 milijard zaradi dogod-
kov v svetovnem gosf)CKlarstvu,
nad katerimi nimajo nobene
kontrole. Samo za povečanje cene
nafte so morale plačati 280 mih-
jard dolaijev, zaradi padca cen"
surovin so izgubile 78 milijard
dolaijev, več kot 20 milijard do-
laijev zaradi zmanjševanja
obsega svojega izvoza; zaradi po-
večanja obrestnih mer pa 40 mi-
lijard dolaijev.
Zadolžitev svetovnega juga je
bankiriem prinašala ogromne
koristi. To so bila leta, ko je prišla
zahodna industrija v krizo. Z da-
janjem 50 milijard dolarjev let-
nega posojila na svetovni jug je
bilo omogočeno njegovo kupo-
vanje od svetovnega severa. Sicer
bi bila kriza že sredi sedemdesetih
let neprimerno globja.
KAJ STORITI SEDAJ?
Danes so dežele najugu zaradi
zadolžitve pod močnim pritis-
kom. Svet v razvoju prihaja, po
mojem mnenju, v izredno nevar-
no situacijo v svetovnem gospo-
darstvu. Zgodi se lahko, da bo
prisiljen v moratorij dolgov proti
svoji volji. Tega se čedalje bolj
zavedajo tudi finančni in gospo-
darski icro^ v svetu. Celo ameriški
finančni minister je v enem svojih
govorov nedavno dejal, da je to
slepa politika. Ne moremo od
celega sveta zahtevati, da zmanj-
šuje uvoz, mi pa hočemo povečati
SVOJ izvoz. Komu? Nastaja kon-
tradikacija, iz katere ni izhoda.
Ce razviti svet hoče, da dolžniki
plačajo svoje dolgove — in dolž-
niki niso niicoh rekli, da jih nočejo
plačati — potemjih lahko plačajo
le tako, da se jim omogoči izvoz.
Seveda pa mora biti ob tem razviti
svet pripravljen tudi kupiti to
blago. Vendar, če bodo toliko več
blaga uvozili, morajo povečati
svojo brezposebiost. To jx)meni,
da so prišli v situacijo, ko bodo —
če ho^jo imeti denar — prišli v še
večjo krizo kot jo imajo. Razviti
svet mora priznati, da gre za krizo
svetovnega gospodarstva, ki jo je
mogoče reševati le z razumno
skupno razpravo. Dolžniki in po-
sojilodajalci se morajo dogovoriti,
k^o se bodo ti dolgovi vračali. To
ni nobena revolucionarna zahte-
va. Ne gre za proces odpisovanja
dolgov.
Menim, da je rešitev v sklicu
nove svetovne finairš^ ekonom-
ske konference, na Kateri bodo
imeli dolžniki enaki glas kot po-
sojilodajalci. Odpraviti je treba
zaikon džungle, p>o katerem živi-
mo danes in počasi zgraditi po-
novno mednarodno gospodarsko
sodelovanje.
Za objavo pripravila
Nevenka Dobljekar
Janez Stanovnik: »Rešitev je v sklicu nove svetovne finančno-ekonom^e
konference...«
.. seveda pa je treba odpraviti zakon džungle, po katerem živimo
•J«"«« • • «	foto: I. kotar
Izvajanju prof. Janeza Stanovnika je pozorno sledilo nad 170 družbe-
nopolitičnih delavcev ptujske občine.
foto: I. kotar
Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ormož
^	(nadaljevanje in konec)
1 treb?^^'^^^^® ^^ TURIZEM: Dosledno je
Gos?	sanacijski program pri Slovin TOZD
i zmogr	maksimalno izkoristiti obstoječe
pove	nuditi storitve na višji ravni in se bolj
s turističnimi dejavniki v občini. Prek
)	turističnih agencij analizirati turistične
» razvofn"	podlagi programirati nadaljnji
t čelih	Pospešiti tudi nadaljevanje za-
* (lelg. 'P^^sticij v zasebnem sektoiju gostinstva. Iz-
i in ^^^cgorizacijo gostinskih lokalov (družbenih
^ m km pospešiti razvoj izletniškega, lovnega
obo^i • ^^ turizma ter uskladiti in kakovostno
' ^iršee^ turistične prireditve, uvajati nove. ki bodo
' skunn f^^^^na in usklajevati celotno dejavnost v
I TDp^^ristično ponudbo.
I obcir^^V^'^'^' Zagoto' iti zaloge in financiranje
' ^a tr? v ^'sgovnih rezen za preprečevanje motenj
delovi ^ izrednih r?,. jerah. Med trgovskimi
' ^aIi7Q^rganizacijan-r= 1 sporazum o s-ie-
meno!?'	• ^ nes"m >bn-oC:iu - z a-
I ^novDA^^^^ ' -oženosii^n- : • iJ^iero^Lid^rblJga
I	M, t-^; -	, ^ u . ■
ganja trgovine za oskrbo s kmetijskimi in živilskimi
proizvodi na območju občine za zadovoljevanje
lastnih potreb in širšega gravitacijskega območja.
Politiko cen, ki je v pristojnosti občine, je treba
izvajati selektivno in diferencirano, usklajeno s
prednostnimi razvojnimi programi, upoštevajoč
prednostne dejavnosti, v sistem cen pa je treba
vgrajevati rast produktivnosti in gospodarnosti. Za
smotrno odločanje pri izvajanju politike cen je treba
zagotovoti ustrezne kakovostne in sprotne analitič-
ne predloge.
SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA
- PREDŠOLSKA VZGOJA IN VRASTVO
OTROK: Preučiti smotrnost združitve VVE v
enotno VVO v občini. Na osnovi rezultatov te pre-
učitve i/- csti najustreznejšo organizacijsko obliko
pi vezave in tekoče spremljati zasedenost vzgojno-
va rstver. /; zmoc jvT.:,ti.
OfV VNO . OLSTVO: Hve': 'iti .-';,r.dard..
p, rrp^M— :-i:;,. ki ;'r	upo brsik- i;
Ijaviti le z zakonom določene pravice do brezplač-
nega prevoza šoloobveznih otrok in uveljaviti
skupno zaposlovanje zaradi dosega strokovnega
IX)krivanja izvajanja programov. V cilju večjega
koordiniranega dela osnovnih šol v občini preučiti
možne oblike povezovanja na vseh področjih živ-
ljenja in dela osnovnih šol in jih na temelju preučitve
izpeljati. Zaradi racionalizacije obsega dejavnosti m
kakovosti dela uvesti delne fleksibilne šolske oko-
liše. Zaradi skromnih možnosti za investicije in
potrebe racionalnih naložb, tudi na področju vzgoje
in izobraževanja, je potrebno presoditi ustreznost in
možnost načrtovanih vlaganj v osnovnošolski
prostor.
'/.DRAVS rVO: V letu 1984 z^agotoviti dosledno
namensko uporabo združenih sredstev za dogo-
vorjene programe v občinskih zdravstvenih skup-
nostih. pri čemer je treba okrepiti vlogo samo-
upravne delavske kon:role. Pri.stopiti '' reviziji in
jKxnotenju Kntcijev :n meril za določitev pravice
U -irilobčinske sclii .mos« Uspos^jbit' osnolfJa
.si\ J -jj	r-ev:^ep'i celovite skrbi :
^ ■ ■ - aia - " v^iei V:" .
bolnišnico okrepiti dejavnost zdravljenja na domu
v smislu nadomestnega bolnišničnega zdravljenja, s
čimer lahko v znatnejšem obsegu prispeva k zniže-
vanju izdatkov za zdravstveno varstvo. Izdelati in
sprejeti navodila za pripravo potrebne medicinske
dokumentacije, ki jo mora imeti občan ob naf>otitivi
v specialistično ali bolnišnično organizacijo. Po-
spešeno je treba nadaljevati z akcijo zbiranja vseh
(Vpadnih materialov, potrebnih v zobozdravstvu.
Pri dodeljevanju novih štipendij je treba štipen-
dijsko politiko uskladiti z dolgoročnimi kadorvski-
mi potrebami.
V nadaljevanju so v načrtu gospodarske stabi-
lizacije opredeljene naloge še za j^ročje socialnega
varstva, kulture in javnega obveščanja, telesne
kulture in splošne porabe. Zaradi pomanjkanja
prostora podrobnejše razčlenitve za te dejavnosti ne
navajamo.
V.lja šc omeniti, da je pn vsaki nalogi določeni
»udi nosilec in rok izvedbe. O načrtu so^^sklepali - si
trije zbori Skupščine občine Ormož na skupni seji, ki
jc bil? v torek 31. j?^ i..Qa i984.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
2. februar 1984 —
tednik
s SKUPŠČINE TBUU>EVrSKE SKUPNOSTI
ZDRAVUENIH ALKOHOLIKOV PTUJ
V zadnjih dveh letih
uspešno delovali
Udeleženci 3. skupščine terapevtske skupnosti zdravljenih alko-
holikov Ptuj so v soboto, 28. ianuaija zadovoljni odhajali iz delavskega
doma Franc Kramberger. Na skupini so nanireč ugotovili, da so v
zadnjih dveh letih usp^no delovali, da so napredovali v organizacij-
skem, strokovnem in drugih pogledih. Trenutno poteka delo v tren
skupinah (A, B in C), ki imajo skupaj 50 članov, od tega je 28 rednih, 8
večletnih m 15 vpisnih članov. V kratkem pa bo pričela z delom tudi
četrta skupina.
Večino nalog: patronaža na domu pri vseh, ki so zašli v recidiv,
ustanovitev novih skupin, organizacija proslav m izletov, strokovnih
predavanj ter vključevanje novih članov so uspešno uresničevali. Mani
so zadovoljni s članstvom. V zadnjih dveh letin je šlo skozi klub čez 100
članov, ostala pa jih j^e le polovica. Dr. Zlata Ivetič, terapevt skupnosti
vidi problem v tem^ Tcer se v delovnih organizacnah vse preveč zado-
voljujejo le z zdravljenjem in vidijo uspeh v tem. Če se zdravljenec vrne
na delo. Kar pa ni res, potrebna je namreč rehabilitacija, ki traja do pet
let in zdravljenec bi moral obiskovati klub vsaj tri leta rcšdno, potem pa
občasno.
Bojan Sinko, profesor p>sihiater iz ormoške temeljne organizacije
psihiatrična bolnišnica je povedal, da je rešitev za zmanjšam osip le v
odpiranju problemov alkoholizma, s temi se mora spoznati širok krog
ljudi. Zato je potrebno še naprej organizirati okrogle mize v delovnih
organizacijah, kjer se z ekipo iz ormoške bolnišnice srečujejo vodilni in
vodstveni oream in tako v neposrednem pogovoru spoznavajo alkoho-
lizen^ ki je danes že tretia bofezen v svetu.
Skupščina je sprejela tudi okviren akcijski program za leto 1984,
sprejela določene kadrovske rešitve ter druge naloge. Podelili oa so tudi
nekaj priznanj za eno, tri in 10-letno abstinenco.	MG
Konferenca sindikata
SOZD AGROS
V	Dolanah pri Cirkulanah je bila v petek, 27. januarja programsko-
volilna konferenca SOZD AGROS. Sedež SOZD je v Šempetru v Savinjski
dolini v občini Žalec, v njenem okviru pa je sedaj tudi delovna organizacija
Olga Meglič Ptuj. Na konferenci so ocemli delo sindikalne organizacije m
sprejeli program dela za letošnje leto.
Glavni poudarek v razpravi na konferenci je bil dan planskim ciljem
za letošnje leto, nadaljevanju investicijske izgradnje, zagotavljanju oskrbe
z repromaterialom, finančnim pogojem poslovanja, izboljšanju
dohodkovnosti, stmitvi v reprodukcijsko celoto, krepitvi organiziranosti
Doslovania in podobnim vprašaniem. Bistvo razprave ie bilo. kako
ustvariti čim boljše pogoje za ustvarjanje čim višjega dohodka v vseh
TOZD in^elovnln organizacijah ter posameznih celot v okviru SOZD.
V	razpravi je aktivno sodeloval tudi Leopold Rajh, predsednik ko-
legijskega poslovodnega organa SOZD, ki je letos prejel tudi Kraigherjevo
nagrado.
Konferenca je izžarevala pripravljenost in enotnost vseh TOZD in
delovnih organizacij, da združijo vse sile v skupni cilj — doseči čim večje
uspehe v vsaki TOZD in DO.
Po konferenci so si udeleženci ogledali proizvodne prostore v Dolanah
in se podrobneje seznanili s proizvodnim procesom. Vsi udeleženci od
drugod so bili presenečeni nad prizadevnostjo delavcev in so se pohvalno
izrazili o kvaliteti proizvodov kolektiva v Dolanah,	FB
Praznik folklornega društva Ptuj
Člani ptujskega folklornega društva so minuli teden praznovali 15-let-
nico delovanja. Koledarsko so jubilej obeležili že minulo leto, svečani zbor
ob 15-letnici pa je bil v petek, 27. januarja, sodelovalo je blizu 50 članov
društva.
Zbor niso izrabili za dolgovezje o tem, kaj so naredili, skušali so le
opozoriti na pomembno poslanstvo, ki ga ohranjajo in ki se bo vnovič
predstavilo na tradicionalnem 24. ptujskem kurentovanju. Nihče jim
namreč ne more plačati dela, ki ga opravljajo, pri tem pa jih združuje entu-
ziazem in ljubezen do vs^a, kar je domače in kar je zaradi naglega razvoja
potrebno ohraniti poznejšim rodovom.
Zbor so združili tudi s podelitvijo skromnih daril in priznanj. Darilo
— lepo knjižno nagrado in priznanje so sprejeli štirje ustanovni in še
delujoči člani: Anton Purg, Stane Stanič, Franc Kolarič in Jože Strafela.
Priznanja so prejeli še naslednji člani društva: Franc Purgaj, Franc
Kodrič, Terezija Maroh, Ivan Sodeč, Janko Gajšek, Stanko Sitar, Franc
Drobnič. Marija Toplak, in Majda Goznik. Za sodelovanje z društvom pa
Mimica Segula, Tilika Kolarič in Radio — Tednik ter Anton Brglez. MG
AKUPUNKTURA
(1. nadaljevanje)
Toda šolska akademska medicina ne more, niti ne sme sprejeti
nekakšnih pozitivnih uspehov takega zdravljenja, ki jih izkazujejo po
različnih privatnih ordinacijah, kot dokaz pravilnosti metode.
POTREBNE SO OBJEKTIVNE NEPRISTRANSKE RAZISKAVE!
Trenutno stanje tega problema je v taki fazi, da se pri ocenjevanju lahko
naslonimo na sicer številne dosedaj objavljene razprave v mnogih
različnih revijah, vendar predvsem zgolj s področja anestezije.
Kot osnovno zahtevo za dosego zaznavnih uspehov postavljajo
zagovorniki akupunkture PRAVILNO IZBIRO AKUPUNKTURNIH
VBODNIH TOCK za POSAMICNA OBOLENJA, ki naj bi slonela na
tisočletnih izkušnjah kitajskega zdravilstva. Poleg takoimenovane
meridijanske porazdelitve vbodnih točk, smatrajo uhlje kot avtonomno
posebno področje, na katerem je zamišljenih mnogo točk za različne
organe in obolenja.
Število vbodljajev je odmerjeno po ciljih zdravljenja. Vbodne igle so
fino izdelane iz masivne nerjaveče kovine in merijo v dolžini od 1 do 10
dm. Za različne bolezni uporabljajo različno dolge igle. Za namestitev na
uhljih uporabljajo finejše in krajše igle. Najstarejši način za doseganje
željenih zdravilnih dražljajev skušajo doseči s spretnim zavrtanjem igel.
V	novejšem času so anestezisti, ki so pristaši zdravljenja z vzbadanjem
igle, uvedli moderniziran način tako imenovane elektroakupunkture. Ta
način združuje mehanični dražljaj z dražljajem, ki ga povzroči šibka
električna struja. Tudi za vrtanje, oziroma vrtenje vbodne igle veljajo
posebna določila, celo NEKAKSEN RITUAL, ki naj bi poglobil
delovanje in pojačal učinek. Oboje je oprto na MEHANIČNO IN
PSIHOGENO VPLIVANJE.
V	prevladujoči večini primerov je bilo, kakor na poskusnem, tako na
praktično kliničnem področju ugotovljeno, da navadna, niti
elektroakupunktura v med seboj si podobnih primerih ne dosegata
pričakovanih učinkov. To naj bi bil dokaz, da metoda ne sloni na ob-
jektivno utemeljenih temeljih. Vendar statistike potrjujejo, da
akupunktura v 10 dosega zadovoljiv analgetičen (bolečino utišajoč)
učinek.
Pri poskusih na opicah, kjer naj bi bil izključen sugestivni vpliv, so
tudi prišli do različnih dosežkov; ponekod zmanjšanje občutljivosti za
bolečino, mnogokrat pa tudi pri teh živalih niso zabeležili nikakega
pozitivnega učinka.
Današnja medicina je v taki stopnji razvoja, da Še stalno išče vedno
bolj izpopolnjena sredstva za zdravljenje in narkotiziranje, toda vedno in
povsod trčimo na pomisleke zaradi šk(^ljivih stranskih učinkov, kijih v
večji ali manjši meri povzročajo zdravilna sredstva.
Ob tej priliki naj ponovim, Ua jc pač VSAKO ZDRAVILO V SVOJI
OSNOVI STRUP! Zaradi česar je potrebna sicrajna previdnost in le
strokovno utemeljena uporaba.
Sledi 2. nadaljevanje
Načrt MKlovsria KBM - PE PM za leto 1984
V	predzadnji številki, ko smo govorili o
poslovanju banke v preteklem letu smo ugo-
tovili, da je poslovna enota in banka kot celota
izpolnila postavljene cilje, čeprav ni manjkalo
tudi težav. Nič manj smelo pa niso zastavljeni
poslovni cilji v tem letu, v katerem se bomo še
naprej v naši družbi spopadali z visoko inflaci-
jo, z dinarsko in devizno nelikvidnostjo, s
težavami pri odplačevanju dolgov tujini, z
izgubami itd. Temeljna usmeritev poslovanja
poslovne enote izhaja iz poglavitnih ciljev pro-
grama dolgoročne gospodarske stabilizacije in
srednjeročnih planov temeljne in združene ban-
ke, Ljubljanske banke.
Na konferenci članic poslovne enote, ki je bi-
la kot smo že poročali 19. januarja, so delegati
podprli predlagane usmeritve poslovne politike
banke, hkrati pa so tudi predlagali dopolnitev
dogovora o skupni poslovni politiki bank v LB
ZB za leto 1984. Na podlagi teh usmeritev bo
poslovna enota tudi letos namenila največ sred-
stev za pospeševanje konvertibilnega izvoza bla-
ga in storitev in v proizvodnio hrane.
Predno pa bomo podrobneje navajali koliko
sredstev je kam namenjenih, si oglejmo načrt
povečanja sredstev in oblikovanje sredstev za
nove naložbe v letu 1984.
V	letošnjem letu v banki načrtujemo 27
odstotno povečanje sredstev. To znaša za
temeljno banko nekaj nad 15.397 milijonov
(mio), za poslovno enoto pa okrog 1.767 mio
din. Največji delež prirasta sredstev v poslovni
enoti načrtujemo pri sredstvih prebivalstva, ki
znaša okrog 1.052 mio din. Mnogo skromnejši
je pričakovani prirast sredstev gospodarstva, ki
znaša le 448 miljonov din.
Sredstva za stanovanjsko in komunalno go-
spodarstvo, skupno s poslovanjem po poobla-
stilu se bodo povečala za 152 mio din ali za
23 Ostala sredstva iz odnosov s temeljno
banko. Narodno banko in drugimi finančnimi
organizacijami, se bodo gibala na ravni pre-
teklega leta, zato jih podrobneje ne komentira-
mo.
Naložbeni potencial banke pa tvorijo poleg
tekočega prirasta sredstev tudi vrnjeni krediti,
zato načrtujemo, da bomo imeli v poslovni
enoti na razpolago za vse namene okrog 2.156
mio, v temeljni banki pa okrog 19.505 mio din.
Usmerjanje sredstev za nove naložbe je zasno-
vano na dosedaj znanih predlogih ukrepov
kreditno monetarne politike in na obveznostih
banke in poslovne enote, sprejetih v preteklih
letih. Globalna usmeritev razpoložljivih sredstev
za naložbe v letu 1984 bi bila naslednja:
Za vse naložbe uporabnikov družbenih sred-
stev predvidevamo usmeriti prek polovice vseh
razpoložljivih sredstev, kar znaša 1.164 mio. Od
tega bo namenjeno 444 mio za dolgoročne in
720 mio za kratkoročne naložbe. Že sprejete
obveznosti v poslovni enoti in v Temeljni banki
za članice poslovne enote za leto 1984 za dol-
goročne naložbe znašajo skoraj toliko, kot je
razpoložljivih sredstev, zato bodo za nove dol-
goročne naložbe s tranšo v letu 1984 le manjša
sredstva.
Sredstva za nove dolgoročne naložbe bo
poslovna enota usmerjala za uresničevanje
razvojnih načrtov skladno z dogovorjeno politi-
ko naložb v temeljni banki. Pri tem bomo upo-
števali prednostne namene kot so proizvodnja,
ki povečuje izvoz blaga in storitev ter povečanje
osnovne kmetijske proizvodnje in hrane. Ker
bo ' zaradi restrektivne kreditne monetarne
politike na razpolago manj sredstev kot investi-
cijskih zahtevkov, bomo zagotavljali dopolnilna
sredstva le za tiste izvozno usmerjene investici-
je, ki bodo dale čim večji neto devizni učinek in
ki povečujejo proizvodnjo deficitarnih kmetij-
skih pridelkov ter prehrambenih izdelkov
namenjenih izvozu.
Iz istega razloga kot za osnovna sredstva, tu-
di za kreditiranje obratnih sredstev, razpoložlji-
vi limit ne bo zadoščal za vse namene, zato jih
bomo morali usmerjati strogo selektivno. Pri
tem bo imelo prednost kreditiranje izvoza blaga
in storitev, osnovna kmetijska proizvodnja in
zaloge kmetijskih proizvodov. Glede na selek-
tivno usmerjenost proizvodnje, načrtujemo, da
se bodo kratkoročni krediti za posamezne
namene povečali: za izvoz za 180 mio in bodo
znašale na koncu leta okrog 900 mio; v kmetij-
stvu iz 1.234 mio na skoraj 2.000 mio din ali za
766 mio din.
Naložbe v vrednostne papirje (menice) bi
ostale na ravni preteklega leta. Ostale naložbe
pa bi se naj znižale za 200 mio din. To slednje
bo seveda najtežje, saj gre dejansko za zniževa-
nje obstoječih obratnih kreditov, neprioritetnim
gospodarskim dejavnostim.
Pri tem pa moramo posebej povdariti, da je
letošnji odlok o nalogah in ciljih kreditno
monetarne politike zelo zaostril tudi druge
pogoje ob katerih bodo banke smele odobravati
dopolnilna kratkoročna sredstva.
Članicam, ki ne bodo sprejele in izvajale
ukrepov za odpravo nelikvidnosti, kot to določa
zakon o denarnem sistemu ali bodo imele
neporavnane obveznosti do poslovne enote ali
banke ne bomo smeli več odobravati novih
kreditov. Pod vprašaj pa bo prišlo tudi ob-
navljanje obstoječih kreditov, ker se je zaostrila
nelikvidnost v gospodarstvu, kar se posredno
odraža na likvidnosti banke. Tudi predvidena
konverzija selektivnih kratkoročnih v dolgo-
ročne kredite ne bo olajšala nelikvidnost, ki ima
svoje korenine v inflaciji in gospodarjenju z de-
narjem.
Za kreditiranje stanovanjske in komunalne
gradnje bo na razpolago skupaj z dopolnilnimi
sredstvi in kratkoročnimi sredstvi okrog 230
mio din. Toliko sredstev bo tudi usmerjeno v
naložbe. Dokončan bo blok A—3 s 106 stano-
vanji v Rabelčji vasi in blok v Majšperku s 19
stanovanji. V začetku letošnjega leta bodo pri-
četa dela na novih blokih B—1 s 84 stano-
vanji, in v decembru na bloku B—2 s i;
stanovanji v Rabelčji vasi — zahod. Prav taj
je predvideno sofinanciranje plinovoda
ogrevanje stanovanjske soseske RabelCja vas t(
toplifikacija naselja Kidričevo, komunalno o^
remljanje objektov itd. Del razpoložljivih srej
stev bo usmerjen za nakupe in gradnjo stan^
vanj na podlagi predhodnega varčevanja ^
vezavo sredstev, prodaje deviz in pologa din^
ske protivrednosti, itd.
Razvoj drobnega gospodarstva bomo posp^
ševali z višjo udeležbo dopolnilnih sredstj
banke in z ugodnejšo obrestno mero. Prednoj
bodo imele naložbe, ki bodo zasnovane j.
povezavi z izvozno usmerjeno industrijo j;
proizvodnjo deficitarnih proizvodov in storit^
na domačem trgu. Podpirali bomo naloži),
drobnega gospodarstva in nosilce samostojnegj
osebnega dela, ki bodo Sirili deficitarne (j(,
javnosti, vključevali sredstva občanov zlajt
zdomcev in bodo odpirali nova delovna mesta,
S povečano aktivnostjo bomo pospeševal
zbiranje sredstev občanov. Z ustreznejšo politi,
ko obrestnih mer bomo vplivali na večanje dol
goročnega varčevanja in s tem kakovostno
spreminjali sestavo bančnih sredstev. Za kredltj
občanom bomo usmerili skupaj 270 mio din, 0(
tega polovico za stanovanjski namen. Povečajt
bodo tudi krediti na podlagi odprodaje deviz it
razširjeni nameni za pospeševanje gospodarski
dejavnosti občanov, itd.
Povečali bomo tudi aktivnosti za prehoc
občanov na poslovanje s tekočipji računi
posodobili poslovanje in izboljšali obseg ij
kvaliteto našili storitev.
Na konferenci poslovne enote so delegat
sprejeli načrt poslovne enote in temeljne banke,
Imeli pa so pripombe na predlog dogovora c
uresničevanju ciljev in nalog skupne poslovi*
politike bank združenih v Ljubljansko združeno
banko za leto 1984, ki ni povsem vsklajen i
določili republiške resolucije glede naložb v
kmetijstvo.
Sprejeli so sklep, da se na panožni konferenc
za kmetijstvo poda amandman k omenjenemt
dogovoru. V amandmanu predlagamo, da se v
skladu z resolucijo in srednjeročnim planoc
SRS za to obdobje, delež obvezne usmeritvi
sredstev v naložbe kmetijstva poviša iz 27 m
35 Prav tako se naj sredstva, ki pri po
sameznih temeljnih bankah presegajo realne
možne naložbe, združijo z odstopom limita ti-
stim bankam, ki bodo v primarno kmetijstvo
vložile več sredstev kot znaša obvezna usmeri-
tev. Ta amandman, ki je bil posredovan Izvršil-
nemu odboru LB ZB, ki ga je sprejel in dopol
njen dogovor predlaga v sprejem zboru LB ZB
Z osvojitvijo tega amandmana se bodo v naJi
temeljni banki in v poslovni enoti povečali
razpoložljiva sredstva za naložbe v kmetijstvo,
kar se bo ugodno odražalo tudi na ostale dolgo
ročne naložbe.
F. LUKMA^
Nekaj besed o gibanju nalezljivih bolezni v letu 1983
Sanitarni inšpektoiji smo v preteklem letu
posvetili vso pozornost higiens^m razmeram
na p^roi^u živil (živilska industrija in promet
z živili), higienskim razmeram v šolah, vrtcih,
nadzoru nad gibanjem nalezljivih bolzeni.
cepljenju predšolskih in šoloobveznih otrok ter
varstvu okolja (spuščanju odplak, hrupu v bi-
valnem in naravnem okolju, onesnaženju zra-
ka ipd).
Posebej pa smo si zadali kot nalogo,
zmanjšati število primerov nalezljivih obolenj,
kar nam j e v primeij avi z letom 1981 in 1982 v
letu 1983 delno uspelo. Veijetno prav zaradi
tega, ker v preteklem letu nismo beležili epi-
demičnega pojava nalezljivih obolenj, zdrav-
stvena služba pa sanitarni inšpekciji prav tako
ni prijavila nobenega primera zastrupitve z
živili.
V ilustracijo še nekaj podatkov o gibanju
nalezljivih obolenj v zadnjih treh letih
Leto	1983 1982 1983
število obolenj	2251 2054 1939
od tega črevesnih
nalezljivih obolenj	1052 1113 513
Sanitarni inšpektorji smo v preteklem letu
odvzeli 42 vzorcev sladoleda in slaščic in zaradi
higienske oporečnosti vzorcev podali 14 pred-
logov za uvedbo postopka pri sodniku za pre-
krške in dva predloga za uvedbo gospodar-
skega prestopka pri Temeljnem gospodarskem
sodišču v Mariboru. Zdravstveni nadzor nad
živih pa izvaja tudi Zavod za zdravstveno
varstvo Maribor v obliki sistematičnega na-
dzora, kije v letu 1983 odvzel vsaj še 1 x toliko
vzorcev sladoleda in slaščic ter brisov na čistočo
kot sanitarna inšpekcija. K temu pa lahko
pridam to, da je bila v 123 primerih zarad
opustitve osnovne higiene izrečena denarm
kazen v mandatnem postopku kršiteljem.
Prav gotovo lahko ocenjujem pri delu z živil
opuščanje dobrih higienskih navad, kar pa 5!
toliko inšpektorjev ne bi moglo izboljšati, če«
tega ne bodo zavedali delavci, ki delajo *
proizvodnji ah prometu z živili in intenu
kontrola v TOZD.
Vabim pa tudi občane, da na utemeljent
nepravilnosti sami opozaijajo kršitelje, oziro-
ma o takih nepravilnostih obveščajo inšpek-
torje in tako korektno pomagajo izboljšati
higienske razmere na p)odroi^u proizvodnje ii
prometa živil in s tem izboljšali zdravstvene
stanje potrošnikov.
Vodja sanitarnega inšpektorati
Vera Lunde'
Izdali karto mesta Ptuja
v okviru častitljivega jubileja
— 40. obletnice geodetske službe
Slovenije, je bila v sredo, 25. ja-
nuaija predstavitev karte mesta
Piuja, s katero se ptujska geodet-
ska uprava vključuje v praznova-
nje jubileja geodetske službe.
Za ustanovitev geodetske služ-
be v SR Sloveniji štejemo 20. ja-
nuar 1944, ko je bila med NOB
ustanovljena geodetska sekcija z
odredbo Glavnega štaba NOV in
POS. Ta sekcija, kije bila v sestavi
operacijskega oddelka Glavnega
štaba, je bila zadolžena za izde-
lavo in razmnoževanje kart in
načrtov, za geodetsko pripravo
topniškega streljanja in drugo.
Kot je povedal Vili Kos. vodja
kartografskega oddelka GZ
SRS, si mesto, kot je Ptuj s svo-
jim slikovitim razvojem zasluži
predstavitev v prostoru. Poudaril
je. da ima karta več namenov.
Osnovni pa je prikazati občanu
njegov kraj v plastični zasnovi. V
nadaljevanju bo karta odij;rala
svojo vlogo ob različnih potrebah
občinske uprave, karta bo dob-
rodošel orientir za vsakogar, ki se
bo ustavil v Ptuju z namenom, da
si ogleda turistične in kulturno-
zgodovinske objekte. Če ji bo
dodan dodatni tisk, bo lahko s
pridom služila potrebam, pošte in
potrebam SLO in DS.
Bogati tekst v zadnjem delu
karte pa je ne uvršča samo med
geodetske publikacije, temveč
tudi že med prospekte. To ji za-
gotavlja številčnost podatkov.
Karta je lahko koristen pripomo-
ček tudi v učnovzgojnem procesu.
Pravilo je že, da se mladi rod ne-
rad poslužuje karte in z njeno
pomočjo komunicira. Karta je
danes sodobno komunikacijsko
sredstvo.
Karta lahko služi tudi za mnoge
razprave o idejnih zasnovah na-
črtov rabe prostora in s tem za
delegatsko odločanje.
Vili Kos je govoril tudi o na-
Stanku karte in pri tem izluščil. dJ
je delo mnogo več kot risanje, ^
gre pn tem za neko tennoiogijo
neke naprave in neko znanj'
Osnova Da so bili načrti geodetskt
službe. Se posebej sije pri izdela^'
karte prizadeval Bogdan Samo^
bor s ptujske geodetske uprave,
je sam identificiral mnoge predel'
in tako prispeval, da ima kartJ
zadovoljivo vsebino. Bogdan SJ
mobor je skoraj v celoti tudi avto'
zadnje strani.
Kanoje potrebno razširiti m«^
ljudi, zato bo na voljo v obe*'
agencijah, turist biroju in ml^'
dinski knjigi. Orientacijska cenj
je 150 dinaijev. Izšla je v nakla"'
4600 izvodov v zgibni obliki
1000 izvodov v celem.
Predstavitev karte mesta PtuJ'
so delavci ptujske geodetsl'
uprave izrabili še za razgovor'
vlogi, nalogah in dosežkih služt*
ter ga dopolnili z razstavo izd«!
kov uprave. Pri tem so poudari'';
da geodetska služba ni sa^'
zemljiški kataster, je mnogo veCi
da je danes enakopraven
družbenega sistema informiranji
Nova karta mesta Ptuja
foto: L. Kotar
tednik
— 2. februar 1984 —
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
PROSLAVA KULTURNEGA PRAZNIKA V MARKOVCIH. 11. FEBRUARJA
.., Vendar peti on ne jenja...
Tako smo naslovili proslavo, ki
• »rinravliena v Markovcih v po-
iS ovenskega kulturnega
nfalSa. Obletnica smrt. našega
Sjega pesnika Franceta Pre-
S^na j^icer 8. februar ja, mi pa ga
Smo počastili v soboto po njem.
iT februarja 1984 v k,no-
^vnrani v Markovcih. V pro-
Supnre^tvebomosodeiovah:
Si osn. šole kot reatatorji.
glasbeniki in pevci, madma Mar-
tovec in Zabovec z umetn^ko
besedo MoPZ Prosvetnega društva
Alojz Strafela" Markovci m
pionirska folklorna skupma
Geslo proslave smo si ..izposo-
dili" kar pri Prešernu in njegovi
znameniti Glosi. saj izpoveduje
nrav ta verz neminljivo resnico o
umetniškem in ^še posebno
nesniškem ustvarjanju: pravi pes-
^k ne bo nehal ustvarjati, čeprav
se okolje norčuje iz njega in čeprav:
on živi. umrje brez dnarja."
kot pravi že Vodnik: „. . . ne
žvenka ne cvenka. pa bati se mč. ži-
vi se brez plenka. o petju kot
ptič •" A ne samo te misli o
pesniškem poslanstvu, pri Prešernu
(in ostahh slov. pesnikih) najdemo
toliko iskrivih in iskrenih misli o
družbi, o narodu in domovini, v
njih je tolikšna ljubezen do slo-
venstva, svobode, človeštva, da se
iz njih niso napajali le borci med
NOB, temveč najdemo v njih navo-
dila za življenje tudi v naši sodob-
nosti.
Pobudniki za to proslavo smo pri
vseh sodelujočih naleteli na takoj-
šnjo pripravljenost in celo pravo
navdušenje, saj je v vseh genera-
cijah Markovčanov dovolj ljudi, ki
so cenili umetniško ustvarjalnost in
se sami izpovedovali vsaj v
poustvarjanju (v dramatiki, poeziji
glasbi). Naj ob tem še posebej pou-
darim sodelovanje osnovne šole na
vseh proslavah in prireditvah v KS
Markovci, enakovredno njim, mla-
dim recitatorjem in pevcem, pa so-
delujejo tudi člani Moškega PZ
prosvetnega društva ,,Aloz Stra-
fela" Markovci.
V soboto, 21. januarja 1984 bo
PD ,,Alojz Strafela" pripravilo
svojo letno konferenco, na kateri
bomo pregledali uspehe v minulem
enoletnem obdobju in sprejeli de-
lovni načrt za tekoče leto. Ce bo le-
to 1984 vsaj tako uspešno, kot je
bilo prejšnje, bomo lahko čez leto
enako zadovoljni; v letu 1983 smo v
PD Markovci uresničili skoraj vse
postavljene naloge, med katerimi
naj nekatere še enkrat ponovim:
—	15. letnica delovania MoPZ
(koncert 23. aprila 1983);
—	sodelovanje na Taboru v Šentvi-
du;
—	sodelovanje na reviji odraslih
PZ v Ptuju;
—	sodelovanje na vseh prireditvah
ob 45-letnici folklornega druš-
tva ,,Anton Strafela" Markovci
in 15-letnici Folklornega druš-
tva Ptuj (v soboto, 14. januarja
1984 v avli Srednješolskega
centra Ptuj)
Ob koncu naj ponovno posvetim
nekaj vrstic spominu, najbolj ža-
lostnemu za MoPZ Markovci v letu
1983: v začetku lanskega aprila smo
se na domačem pokopališču poslo-
vili od spoštovanega krajana in
pevski zbor od svojega najsta-
rejšega in najzvestejšega člana
Kline Martina. Mnogi smo se ga
spomnili tudi ob skupni pesmi, ki
so jo v soboto zapeli vsi nastopa-
joči ob zaključku Srečanj v Ptuju.
Polje, kdo bo tebe ljubil? Isto pe-
sem so pevski prijatelji zapeli prija-
telju Martinu ob njegovem grobu,
a ico se bo čez kak poldrugi mesec
že začela napovedovati nova že
druga pomlad, se bomo še vedno
živo spominjali Martinovih besed,
ki nam jih je izrekel, na letni kon-
ferenci Prosvetnega društva, fe-
bruarja lani: ,,Ko greste obiskat
bolnika, fantje, saj ni važno, da kaj
prinesete! Nič ni treba razmišljati o
tem, dosti več je vredno to, da pri-
dete!"
Ne morem se ubraniti misli, da je
v teh besedah skrita še globlja res-
nica: človek potrebuje človeka in
tedaj ko je v kakršnikoli stiski, še
bolj kot sicer!
Prebivalce vseh vasi KS
Markovci pa iskreno vabimo na
proslavo v soboto, 11. februarja
1984 v Kinodvorani Markovci!
Karolina Pičerko
Izrazi za prenoviteljsko
dejavnost
Od pravnikov smo prejeh več vprašanj glede poimenovanj v zvezi
s tehnično raziskovalno dejavnostjo. Ali je mogoče vse to izrazje: 1.
bolj posloveniti, 2. dopolniti za poimenovalno nepokrite dele predmet-
nosti (med drugim najti ustreznico za nemško Patentwesen), 3. izbolj-
šati glede na besedotvorne sestavine in pomensko natančnost (med
drugim, ali je izum isto kot iznajdba) ...
Pravna stroka loči invenciie in inovacije. Invencije so na eni strani
odkritja, na drugi pa izumi in dve vrsti racionalizacij: tehnične izboljša-
ve in koristni predlogi. Inovacije so gospodarsko uporabljene invencije
(razen odkritij, ki sama po sebi niso gospodarsko uporabljiva, čeprav
praviloma sprožajo preostale invencije).
Strokovno se v inovacijskem procesu ločita dve fazi: ustvarjalna
^i invendjska (to je porajanje invencij) in poslovno-organizacijska ali
inovacijska (ta pripelje do prve proizvodne uresničitve gospodarsko
uporabljivih invencij) ni dobro rabiti za poimenovanje tako celotnega
poteka kot njegovega dela.
Namesto inovaciiski proces bi lahko rekli prenovitveni potek. Tudi
invencije bi lahko zdaj, ko se je v pravu utrdil izraz izum namesto
prejšnjega iznajdba, imenovali kar iznajdbe. Iznajdba ima namreč širše
pomensko polje kot izum in se precej prekriva z odkritjem, pa tudi z
racionalizacijo; tudi v nekaterih drugih strokah sta iznajdba in invenci-
ja sopomenki, npr. v slovstveni teoriji; pa še njuna etimologija je zelo
podobna: obe razodevata predstavo 'priti na (novo spoznanje, misel)',
f^a faza prenovitvenega poteka (njegovi tvorci so prenovitelji/preno-
viteljice) bi se torej imenovala iznajditeljska dejavnost (z iznajditelji/iz-
najditeljicami) in bi vključevala odkritja (z avtoiji odkritelji/odkritelji-
cami), izume (z izumitelji/izumiteljicami) in racionalizacije (z raciona-
liMtoiji/racionalizatorkami), slednje bodisi kot tehničnimi izboljšate-
Iji/izboljšateljicami) bodisi kot koristne predloge (z avtorji predložite-
Mšateljicami) bodisi kot koristne predloge (z avtoiji predložite-
iji/predložiteljicami). Izumi so lahko patentabilni (ne patentibilni) ali
nepatentobilni. Druga faza bi se imenovala inovacijska dejavnost (z
iDovatoiji/inovatorkami). — Za Patentwesen predlagamo patentstvo.
Prava strokovnost se kaže tudi v primernem, natančnem, gospo-
uamem in izročilo materinščine spoštujočem izrazju.
iavTii	predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
alrl r' f^^iljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
Konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
OBVESTILO
Pokrajinski rr^uzej Ptuj prireja ob kulturnem prazniku dve
predavanji. Kustodinja Marjeta Ciglenečki bo spregovorila
o dveh ptujskih vedutah, kustos Brane Lamut pa o
mitraizmu v antiki.
Vabljeni v Srednješolski center v Ptuju, v sredo, 8. febru-
arja ob 18. uri.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Model v obliki ribe za peko
peciva m boljših kruhov je redek
pnmer poso<^a okrašenega z
obliko živali. Takšni izdelki niso
starejši od preloma 19. in 20.
stoletja. Model ima 4 nožice.
Notranjost je glazirana, dno pa je
okrašeno z rehefno vdolbino v
obliki ribe. Notranje stranske
ploskve so zelene barve, dno
(riba) pa oker-rjave barve. Notranje stranske ploskve so rebra e. Cela
posoda paje trapezaste oblike. Posoda je okrašena z zelenim in ijavim
loščem, ki ga je lončar lahko nanesel na podlago z oblivanjem, škro-
pljenjem afi pa tudi s čopičem. Model so iy>orabljali zapeko peciva in
kruhov ob posebnih priložnostih — praziiim.
Na kmetijah so imeli lončarske i/^elke iz raznih lončarskih
središč. Vsaj že v 17. in 18. stoletju so večja lončarska središča prodaja^
la svoje izdelke tudi v boli oddaljene kraje. LeU 1662 sodobih koroški
lončarii pravico prodajelončenme po vsem Štajerskem. Sicer paje
sama Štajerca imela vse polno lončarjev. Leta 1912 je v ^ krajih na
slovenskem Štajerskem delalo 87 lončarjev, vendar seje njihovo število
iz leta v leto manjšalo, tako da jih je bilo leta 1967 le Se 29, na Ptuju še
2.
Kmetje so kupovali izdelke največ po sejmih.	Ralf Čeplak
Model v obliki ribe za peko peciva, fototeka etnološkega oddelka, foto
Ralf Čeplak, december 1983.
Ob 70-letnici prof. Jožeta Gregorca
aVLJENJSKI OPTIMIZEM POMLAJA LJUDI
v razvoju glasbene kuhure v
Ptuju zavzema prof. Jože Gregorc
nedvomno eno najvidnejših mest.
Sicer rojen v Pulju, 24. januarja
1914, je po osnovni Soli v Murski
Soboti, gimnaziji v Mariboru in
glasbeni akademiji v Ljubljani pri-
šel leta 1939 v Ptuj kot ravnatelj
Glasbene Matice.
Kot solopevec in dirigent ter no-
tranje izredno bogat je že zelo
mlad dosegel kvaliteto pri svojem
glasbenem udejstvovanju, ki jQ je
bogatil in plernenitil do konca
aktivnega zborovodskega dela.
Časopis Jutro je leta 1938 v članku
Pevski praznik na Ježici, kjer piše
o pevskem društvu Zora na Ježici,
zapisal: ,,Zbor vodi konzervatorist
Gregorc, mfijhen po telesu, a kre-
pak po volji in velik po duši, ker
zna iz še tako preproste pesmice
izklesati vse, kar zahteva, da
postane umetniško dovršena."
Takšne ocene in razumljivo še
bleščeče in strokovno poglobljene,
kot jih je zapisal kritik v Jutru
(predvidevam, da je to bil Fran
Venturini) so bile moto ocenjeval-
cev nastopov Jožeta Gregorca.
Velika umetniška moč, prefinjen
sluh, zlitost glasov, izšolani glaso-
vi, izraziti tenorji in basi, skrbno
izdelana dinamika, velika dirigent-
ska osebnost, so bile besede
ocenjevalcev.
V Ptuju seje prof. Jože Gregorc
agilno vključil v kulturni utrip.
prevzel zbor Glasbene Matice,
salonski orkester in godbo na
pihala. Večernik je 1940. leta med
drugim zapisal: ,,Naravnost prese-
netil je ptujsko občinstvo prof.
Gregorc z nastopom novoustano-
vljenega salonskega orkestra. Ne-
verjetno, kako visoko stopnjo
glasbene zmogljivosti tega orkestra
je dosegel dirigent v razmeroma
kratkem času obstoja in vaj."
Podobne ocene delovanja Glasbe-
ne Matice zasledimo tudi v Sloven-
cu in Slovenskem narodu.
Vojna je za štiri leta pretrgala
umetniško udejstvovanje prof.
Gregorca v Ptuju. Kot begunec je
v Ljubljani deloval kot terenski
delavec, 27. mesecev pa je preživel
v okupatorjevih ječah. To so
neprijetni spomini, ki se jih profe-
sor nerad spominja.
Po osvoboditvi se je vrnil v
Ptuj, ponovno ustanovil pevski
zbor Glasbene Matice, ki se je
preimenoval v PZ Jože Lacko, ob
tem pa je ustanovil še manjši
moški pevski zbor aktivistov, ki je
bil nepogrešljiv na skoraj vseh
proslavah in prireditvah, ki jih
takrat ni bilo malo. Ta zbor je
predhodnik zbora Obrtnik in
današnjega Komornega moškega
zbora Ptuj. Pevci so z veseljem
prepevali pri prof. Gregorcu, ob
napornem pevskem delu jih je znal
razvedriti, se pošaliti, neprisiljeno
vzgajati, z njimi preživeti čudovite
večere po vajah ob dobri kapljici,
čestokrat pa je prelepo zazvenela
pesem tudi pod okencem.
Prof. Gregorc je v Ptuju tudi
predaval na gimnaziji, bil pa je tu-
di direktor ptujskega poklicnega
gledališča.
S Ptujem je obdržal stik tudi po
odhodu v Maribor, po upokojitvi
na Pedagoški akademiji v Maribo-
ru pa se je ponovno vrnil med nas.
Kljub izrednim uspehom in
priznanjem ter nagradam, ki jih je
dosegel doma in v tujini z zuori
Jože Lacko iz Ptuja, UPZ Emil
Adamič in Slavko Osterc in
moškim zborom Slava Klavora, je
prof. Gregorc preprost človek, pri-
jeten sobesednik in čudovit mentor
mlajšim zborovodjem, ki iim
svojega umetniškega ustvarjanja in
I dolgoletnih izkušenj svetuje in
pomaga pri zborovodskem delu.
Svoje izkušnje je predstavil tudi v
knjigi Moje izkušnje in pogledi na
zborovodstvo.
Kljub visokemu jubileju je prof.
Gregorc še poln življenjske vedrine
in optimizma, ki se razveseli
vsakega uspeha mlajših kolegov.
Nikoli ni bil zavisten, rad je poma-
gal in svetoval, zato je spoštovan
in častni član številnih pevskih
zborov po svetu.
Ogromno dela je bilo vloženega
v to bogato življenje solopevca.
violinista, dirigenta, skladatelja in
pedagoškega delavca, tudi veliko
skrbi in odpovedovanja, ob tem pa
veliko uspehov in priznanj in mno-
go prijateljev. Dajal ni nemogo-
čega. dajal je sebe, svojo notra-
njost, ki je bogata in prefinjena,
njegove izpovedi so bile pristne,
zato so pevci čutili z njim in prek
njih poslušalci, ki so mu hvaležni
za prečudovite pevske nastope.
Franc Lačen
Univ. prof. Jože Gregorc
MITJA MERSOL
mmd}
od kod izraz ,5EDMA sila"
^	silo« se je po vsej verjetnosti začelo v
Pojtna^	zgodovinarji povez^^jejo nastanek tega
Pran - ^^Poleonovo izjavo o tem, da je tisk peta sila v Evropi — za
Nernč'-^ -'^'^^^'^^'	in A vstrijo. Pela in šesta sila sta kasneje postali
- 'ernii ''V" ~je s tem zdrsnil na sedmo mesto. A ngloameriška
najbihfl	^"(^rahlia za tisk izraz »četrti stan« (fourth estate). Tisk
ifj^j	teoriji dodatni stan v Franciji, ki je imelapredrevolucijo 1789
v/7a ni	Pl^nistvo, duhovščino in meščanstvo. Tisk pa je postal četrta
'ičnih	družbe. Z njenim vzponom na oblast v glavnih kapitalis-
^anes	namreč tudi novinarstvo doživelo svoj razcvet in vpliv,
ponekod uporabljajo tudi izraz »osma sila«, ki velja za televizijo.
začetek
"t^osrednsvetovno znani novinarski hiši sem imel priložnost
'%6 semT	i" občutiti njuno življenje in delovni ritem. Leta
'	delal v nevvsroomu (deskuj New Vorku Timesa v
AnVe t	^^^ ^ Londonu,
f ^greznien	je bila pod Johnsonovo administracijo že do gria
''^'^Pnnterirh	Vietnamu in glavne vesti in poročila, ki so jih
''"^h zim , '' ^ redakcijo, v kateri sem .sedel od pol osmih zvečer
^^•^fati Pa	nanašala seveda predvsem na tamkaj.šnje dogodke.
domiv f P®'"'' poročil, ki so prihajalašezdrugega »bojišča«
'^"leričan^ ironie tako rekoč — s protestnih shodov in demonstracij
""ov zoper to vojno
Delati pri takšni novinarski hiši, kot je New York Times, je bilo
vsekakor veliko doživetje, velika izkušnja. Spominjam se, kako sem tiščal
nos v papirje v posebnem prostoru, ki mu pravijo »mrtvašnica« (mor-
gue). V njem so bili naprej pripravljeni nekrologi znanih osebnosti iz
mednarodnega političnega, gospodarskega, kulturnega in družbenega
življenja. Po rokah sem vrtel fotokopije najrazličnejših zgodovinskih
dokumentov. Od njih mi je, ne vem kako to, najbolj ostal v spominu
faksimile prošnje za zaposlitev, ki jo je mladi John Fitzgerald Kennedy
leta 1945 ali 1946 poslal neki varnostnoprevozniški družbi.
Zapomnil sem si tudi obred, za katerega je poskrbel tedanji upravni
urednik Clifton Daniel (mislim, daje bil Trumanov zet), ki sije tik pred
začetkom tLska v stavnici ogledal vse strani časopisa. Spominjam se tudi
elegantno oblečenih dramskih in glasbenih kritikov, ki so oblečeni v
smokinge — po predstavah prihiteli v redakcijo, potegnili k sebi pisalne
stroje in začeli naglo pisati kritike. Tudi ta slika mi bo za vedno ostala v
spominu: kritik sedi za pisalnim strojem, rokave ima zavihane, črni
suknjič malomarno odvržen na sosednjo mizo. V naglici nastaja kritika,
ki jo bo čez nekaj ur s tresočimi rokami bral igralec, režiser, dramatik,
dirigent. Od kritikove besede bo odvisen njegov uspeh in tudi njegov
vsakdanji kruh. In tu sedi ta novinar, na mizi poleg pisalnega stroja ima
le zmečkan gledališki list in —šklepete, šklepete — kot kak rokodelec
meče usodne misli in ocene na papir.
Spominjam se tudi redaktorjev ob okroglih mizah, ki so marljivo in
tiho krajšali, prirejali in opremljali besedila in jih pošiljali v tehnično
pisarno. Čeje le bilo mogoče (in to je ponavadi bilo), sem se zmuznil tudi
v dokumentacijo, se usedel pred projektor za predvajanje mikrofilmov in
začel gledati stare številke časopisa. Sam sem si predvajal zgodovino in
mislim, da sem se takrat prvikrat zavedal, da tudi novinarsko pisanje
pomeni košček pisanja za zgodovino oziroma, daje vsak izvod časopisa
tudi del diikumentov, ki sestavljajo zgodovino.
NEVIDNE SLUŽBE
Bilo nas je nekaj študentov, ki smo takrat prišli z raznih ameriških
collegeov na prakso k New York Timesu. Prijetna druščina smo bili.
Odlično se nam je zdelo, ko smo lahko zvečer za pol ure pK)sedeh v
restavraciji v zgornjem nadstropju in popili steklenico piva budvveisser
ali rheingold. Eden izmed naše druščine sije privoščil celo malo preveč
svobode. Domov je hotel odnesti večji sveženj papirja z uradno glavo
New Vork Timesa. Vratar v recepciji je to odkril — in fant je bil
nemudoma odpuščen. Tistih služb, la so to počele — odpuščale ali
zaposlovale ali pa razpošiljale razna obvestila — kot na primer tisto, da
»za božič nihče, ki je zaposlen pri New York Timesu, nima pravice
sprejeti kakršnegakoli darila itd.« — nikoli nismo videli. Z nami so
komunicirale pismeno (»Pri zadnjem zdravstvenem pregledu smo
ugotovili, da stanje vaših zob ni najboljše. Ker slabi zobje lahko
zmanjšajo vašo delovno sposobnost, se zglasite na zdravstven pregled
pri ...«). brez veliko besed, brezosebno a učinkovito. Zelo na hitro je bil
skozi vrata vržen tudi mlad in obetaven reporter, kije že takoj na začetku
zaslužil po kakih 350 dolarjev na teden (to je bilo takrat kar precej, za
začetnika pa sploh veliko), a je neusmiljeno frčal skozi vrata, ko je
zagrešil večjo napako pri poročanju.
ZA ŠTIRI KILOGRAME ČASNIKA
Takrat je bil že nekaj let lastnik in založnik New York Timesa
^rthur Ochs Sulzberger, vnuk Adolpha Ochsa. ustanovitelja New York
Timesa. Pod vodstvom mladega »Puncha«, kot so rekli novemu založ-
niku. seje New York Times še bolj razširil. Takrat, leta 1966. je bilo še
veliko takih, ki so dvomljivo zmajevali glavo nad novim založnikom. Bil
je kar premlad za najvplivnejšo ameriško novinarsko hišo. Bil je tudi
nekonvencionalen. začel je uvajati nekatere novosti. . . Vsem dvomom
navkljub paje New York Times danes časopis, ki ima.skoraj milijonsko
naklado na dan. ob nedeljah, ko tehta po štiri kilograme, pa ga prodajo
celo poldrugi milijon.
Nadaljevanje prihodnjič
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
2. februar 1984—
Šola v naravi
Destmiški učenci imajo v letošnjih šolskih počitnicah prvič pri-
ložnost obiskati šolo v naravi. Učitelj telesne vzgoje Drago Skuijeni nam
je povedal, da so se odločili za tako obliko preživljanja zimskih počitnic
zato, da bi tudi njihovi šolaiji spoznali to obliko učenja in dela, ki je v bolj
razvitih občinskih središčih praktično pnjstala del zajamčenega učno
vzgojnega programa.
Učenci preživljajo ta teden v Pajkovem domu na Pohorju, ifiola v
naravi ne pomeni le smučanja na urejenih smučiščih, temveč tudi
sprehode, organiziranje raznih družabnih iger in podobno. Solaijem sta
se pridružili tudi skuoini iz vrtca in male šole. zanje pa skrbi poleg učitelja
telesne vzgoje še'vaditelj Smučarskega kluba Ptuj. Zanimivo je, da so
Destmičani uredili prevoz na Pohorje po svoje in zelo poceni. Za uslugo
so zaprosili domače gasilsko društvo in tako precej znižali stroške za šolo
v naravi, ki jih krijejo starši. Za vsakega udeleženca je bilo potrebno
prispevati 3.000 dinaijev. Kot je povedal Drago Skuijeni, bodo s to
obliko vzgoje in izobraževanja nadaljevah, s tem da bo šola poskušala
kupiti nekaj smučarske opreme in tako omogočiti smučanje tudi tistim,
ki si zaradi visokih cen nakupa opreme ne morejo privoščiti.
N. Dobljekar
Pred odhodom na pohorske smučine
foto: I. kotar
Upokojenci izrekajo zahvalo
Vodstvo in stanovalci Doma upokojencev Ptuj-Muretinci izrekajo zah-
valo Vojni pošti v Ptuju za sodelovanje in ker je njihov orkester, 28.
decembra 1983 brezplačno igral stanovalcem doma upokojencev ob
silvestrski prireditvi.
Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru Društva upokojencev
Ptuj, ki je imel koncert za stanovalce doma v Ptuju 17. januarja in v
Muretincih, 10. januarja 1984.
Ravnateljica Milena Medved
Vitomarčani brez dvorane
Na letni konferenci prosvetnega društva Vitomarci so med drugim
spregovorili tudi o problemu prosvetne dvorane oziroma prostora, ki je
bil doslej namenjen za tovrstno dejavnost, sicer pa last tamkajšnjega
župnišča. Kot kaže, bo dvorana na voljo društvu le še v letošnjem letu,
nakar jo bodo preuredili v druge namene. Tako so bili v Vitomarcih
prisiljeni začeti končno pogovore z gasilci, da bi dogradili oder in gar-
derobne prostore k sedanjemu gasilskemu domu in tako pridobili pogoje
za delo prosvetnega društva oziroma dvorano za vse vrste prireditev.
Del sredstev bo prispevalo prosvetno društvo, 150 tisoč dinarjev
občinska zveza kulturnih organizacij Ptuj, ostalo pa bi zbrali iz
samoprispevka (tisti del, ki se zbira nad planiranim) ter s prostovoljnim
delom krajanov, zlasti članov prosvetnega društva in prostovoljnih
prispevkov v gradbenem materialu in prevozih.
mš
Zgledu Rudija naj bi sledili
še drugi
o skrbi za naše pernate prijatelje, ki se moramo nanje spomniti v
zimskih mesecih, ko si sami ne morejo dobiti hrane, smo v našem časniku
že veliko pisali, zlasti radi o tem pišejo mladi, ko opisujejo kako skrbijo
za ptičke pozimi, zato o tem ne bi ponavljali besed.
Našo pozornost pa brez dvoma zasluži Rudi Košir z Volkmajerjevega
naselja, kajti nam je znano, da že nekaj let nazaj, ko zapade prvi sneg,
obesi na bližnje drevo breze lično hišico. V njej seveda nikoli ne zmanjka
hrane. Ne samo ptice, tudi jate golobov si tu kar pod drevesom lahko
najdejo dovolj hrane, da preživijo zimo.
Verjetno ni treba posebej omenjati, da Rudi izda za hrano, ki jo
porabi za ptice, kar precej denarja. Ni pa tudi odveč, če zapišemo, da
smo prepričani, da si Rudi to hrano za ptice preskrbi že v poletnih
mesecih. Bilo bi brez dvoma lepo in prav, če bi zgledu Rudija, ki ga
poznajo številni Ptujčani, sledili še drugi.
Ni odveč zapisati, da mu bodo ptice v poletnih mesecih s svojim
žvrgoljenjem to hvaležnost vračale. Prijetno jih bo poslušati pa čeprav
bodo morda kakšnega zaspanca celo s svojo ptičjo melodijo prebudile iz
sladkega sna.
F. Hovnik
Pohvala komunalnim
delavcem v Ormožu
Na območju Ormoža, enako tudi drugod, je minuli teden prevladovalo
pravo zimsko vreme, saj je snega zapadlo kar čez dobro polovico metra,
tako da so ormoški komunalni delavci imeli precej dela preden so uspeli
vsaj delno usposobiti hojo po pločnikih, ker takrat ko se je sneg
neusmiljeno sipal, ni bilo mogoče nadaljevati z delom.
Odločili so se, da bodo pozno v noč, ko bo prenehalo snežiti, začeli
čistiti pločnike. Ura na cerkvenem zvoniku je odbila dvanajsto, ko so
začeli s svojim delom, ki so si ga začrtali. Prenehalo je snežiti, mraz pa je
kljub temu še bolj stiskal, vendar vztrajni možje niso odnehali.
Delali so vse do jutra, tako da so prebivalci, ki jih je med spanjem
motilo škrebetanje lopat po cestiščih, lahko zjutraj stopali po čistih,
predvsem pa varnih pločnikih na delo.
Rad bi pripisal še to, da je Ormož z okolico, pa naj si bo to v poletnih
mesecih ali v zimskem času eno izmed najbolj čistih mest severovzhodne
Slovenije. Zato je treba izreči pohvalo delavcem komunalnega podjetja,
ki sproti in strpno brišejo madeže, ki jih prenekateri občan povzroča.
Viktor Rajh
Jutri bo zbor delegatov ZKO občine Ptuj
Ptujsko gledališče bo jutri popoldne 3. fe-
bruarja ob 15. uri in 30 minut prizorišče vsa-
koletnega srečanja delegatov prosvetnih društev,
sekcij in drugih ljubiteljskih kulturnih skupin, ki
delujejo na območju ptujske občine. Teh je bilo
v letu 1983 skupno 47. Aktivnih prosvetnih
društev 30, pionirskih kulturnoumetniških
društev 8 in eno mladinsko ter 8 skupin, ki
delujejo pri gasilskih ali upokojenskih društvih,
pa tudi v nekaterih organizacijah združenega
dela — kot so bolnišnica. Delta, Komunala —
TOZD Avtopark.V prosvetnih društvih smo v
preteklem letu zabeležili kar 2250 delovnih
članov v 110 sekcijah. V PIKUD-ih in MKUD-ih
je delalo 1861 članov v skupno 37 sekcijah, v
OZD in društvih (gasilci, upokojenci) pa v 9
sekcijah 134 članov.
To je le nekaj osnovnih podatkov, ki priča o
razvejanosti dela v ljubiteljski kulturi v ptujski
občini, ki razen profesionalnih ustanov (muzej,
arhiv, knjižnica . . .) pomeni tudi edino.
obenem pa tudi nepogrešljivo tovrstno dejav-
nost, ki zajema stare in pilade, kmete in delavce,
učence, študente in tiste z višjimi ali visokimi šo-
lami. Za vse to pa smo v preteklem letu namenili
z neposredno menjavo ali v obliki dotacij
1,580.000,00 dinarjev, posredno pa seveda
veliko več. Od tega smo za delo pevskih zborov
uporabili 526.300,00 dinarjev., za delo orkestrov
357.800,00 dinarjev, gledaliških skupin
236.800,00 dinarjev, folklornih — 145.000,00 di-
narjev, knjižnic — 113.000,00 in likovnih skupin
27.000,(X) dinarjev. Prispevek za opremo dvoran
je bil 95.100,00 dinarjev, za ostalo kulturno
dejavnost v občini pa 79.000,00 dinarjev.
Na jutrišnji letni konferenci delegatov Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj, bomo lahko
PQ,slušali podrobnejše poročilo o dejavnosti
društev in sekcij, pa tudi o tem kako je potekalo
lanskoletno finančno poslovanje v zvezi.
Gradivo, ki so ga dobila društva je z^lo skrbno
pripravljeno, zato sklicatelj tudi pričakuje
ustrezno odmevnost, oziroma razpravo, ki
nekako zaokroži opravljeno delo, da pa tU(jr
novih spodbud za prihodnje.	j
Poleg tega bodo delegati po kar štirih desetlejl
jih volili tudi novega predsednika občinske ZKo-
za katerega je evidentiran znani ptujski kultur^
delavec Franc Lačen, ki ga bolje poznamo tu([
kot dirigenta Moškega komornega zbora i,
nenazadnje tudi direktorja in glavnega urednici
Radio-Tednika. Za podpredsednika zveze pa j,
izvršni odbor evidentiral prav tako prizadevnegj
in zaslužnega kulturnega delavca iz Cirkovc ^
Antona Brgleza, dolgoletnega vodjo doma},
folklorne skupine. Stane Stanič — dosedanj,
predsednik ZKO občine Ptuj pa je predlagan jj
najvišjo zvezino priznanje — častnega predsed,
nika, v zahvalo za njegovo, skoraj 40-letno pred,
sednikovanje in za vse tisto, kar je v tei>
obdobju storil za napredek in razcvet Ijubiteljsl^
kulture v občini Ptuj.
IT;
ŠE ZADNJIČ V TEM MANDATU
še zadnjič v tem mandatu, so člani izvršnega
odbora Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj
pod predsedstvom Staneta Staniča razčlenili
delo, ki je v lanskem letu pridobilo nekatere
nove značilnosti kot posledico nove
organiziranosti, saj je prišlo vjsamem zekaoju do
nekaterih temeljitih organizacijskih sprememb.
Po sklepu občinske kulturne skupnosti in zbora
delegatov ZKO, je bila v celoti prenešena na
zvezo vsa prireditvena dejavnost v občini, poleg
tega pa še predani v upravljanje Narodni dom,
gledališče in letni prireditveni prostor. Tako je
najprej iz enega profesionalnega delavca nastal
kolektiv, ki ima šest zaposlenih.
Ugotavljamo, da prav aktivnost gledališke
komisije v zvezi, zaposlitev in angažiranost
režiserja ter prizadevanja vseh ljubiteljev odra,
pogojuje razmeroma zadovoljivo gledališko
sezono, delo mladih v osnovnih šolah in sred-
njerošolskem centru, pa prizadevnost na podro-
čju pevske, glasbene, folklorne in likovne dejav..
nosti, saj je bilo tudi tu veliko storjenega in rn
brez rezultatov.
Vse to je dovolj dobra osnova, da bo lahko
letos rezultatov še več — so menili člani izvt.
šnega odbora ZKO Ptuj, ki so na seji sprejeli ij
potrdili še nekaj drugih dokimientov za dele
zveze in društev, novemu vodstvu in lO pj
zaželeli plodnega kulturnega sejanja.
ni!
PEVSKI ZBOR IZ HAJDINE
v nedeljo 5 februarja želimo poslušalcem Ra-
dia Ptuj v oddajo Domača ustvarjalnost, ki je
vsakič na sporedu ob 12.10, nekoliko podrob-
neje predstaviti moški pevski zbor Kulturno
umetniškega društva Stane Petrovič Hajdina.
Zbor,"ki je s svojim nastopom na reviji pevskih
zborov občine Ptuj, decembra lani, že pokazal
določene kakovostne premike, je nastal leta 1980
na pobudo domačinov Andreja Gornika, An-
tona Tuška in Jožeta Stružiča. Na svojem prvem
sestanku, ki se ga je udeležilo vseh petindvajset
prijavljenih pevcev, so vodstvo zbora ponudili
pevov(^kinji Lidiji Ježovnik. Vodila ga je le do-
ber mesec, ko ga je zaradi objektivnih razlogov
morala zapustiti.
Zbor je novega pevovodjo našel v mladem, ta-
lentiranem in za petje navdušenem Srečku Zavcu
iz Leskovca. Od takrat zbor redno enkrat, ali po
potrebi dvakrat tedensko vadi v prostorih
hajdinske osnovne šole. Že decembra 1980
nastopi na občinski pevski reviji, vendar je bil
čas za vadbo prekratek, da bi lahko pokazali več
kot kaj malo obetajočo začetniško predstavitev.
A se je k sreči sčasoma premaknilo na bolje
tako, da je danes, po treh letih obstoja in redne
vadbe, že moč zaslediti velik napredek ter prve
zametke bodočega kakovostnega zbora; seveda
le pod pogojem, da bodo s takimi hotenji.
željami in prizadevanji nadaljevali.
Naj še omenim, da zbor povečini sestavljajo
kmetje, uslužbenci in delavci. Jasno je, da so za
radi take strukture, vaje včasih bolj slabo obi.
skane. Toda, saj veste, z dobro voljo.....
Poleg tega, da se zbor že od svojega nastanka
redno udeležuje občinskih pevskih revij in tudi
na tak način izpričuje svojo resnost, še redno
nastopa na vseh proslavah v krajevni skupnosti,
Posnetke zbora, ki smo jih naredili že prejšnji
mesec, bomo z razgovoroma s predsednikom
pevske sekcije Vilijem Vidovičem in zborovod-
jem Srečkom Zavcem, predvajali v nedeljo, 5
febr. ob 12.10.	1. C.
Mladi iz Svetozareva na Pohorju
Pred kratkim se je iz planinskega doma
Anton Štuhec na bistriškem Pohoiju vrnila v
občino Svetozarevo v SR Srbiji, prva skupina
45 mladincev in treh učiteljev iz osnovnih sol te
občine, ki so svoje zimske počitnice izkoristili
za zimovanje v pobrateni občini Slovenska
Bistrica.
V času od 15. do 25. ianuaija so se mladi iz
občine Svetozarevo uČili smučarskih veščin,
medtem ko so del časa izkoristili za navezavo
tesnejših stikov z vrstniki občine Slovenska
Bistnca. Obe občini sta že vrsto let pobrateni.
Izmenjava mladih, ki iz občine Svetozarevo
preživljajo zimske počitnice v svoji depandansi
planinskega doma Anton Stuhec m vrstnikov iz
občine Slovenska Bistrica, ki jim vrnejo obisk
v poletnih mesecih, ko skupno letujejo v po-
letnem rekreacijskem centru občine Svetoza-
revo v obmorskem kr^u Buljarice v Črni gori,
je ena od pomembnih aktivnosti v smen zb-
liževanja prebivalcev pobratenih občin, saj
mladi vsakokrat ko obidejo prijatelje, del t^a
obiska preživijo tudi pri niihovih družinah. Ob
tem je pomembno, da so prijateljstva mladih
pritegnila tudi njihove stark. Ki se medsebojno
obiskujejo.
Za skupino, ki seje pred nedavnim vrnila v
občino Svetozarevoje prevzela mentorstvo OK
ZSMS Slovenska Bistnca. Vzporedno z zimsko
rekreacijo so se mladi seznanili še z gospodar-
skim položajem in kulturno zgodovinskimi
znamenitostmi občine. Obiskali so tudi po-
slednje bojišče legendarnega Pohorskega ba-
taljona pn Treh zebljih in spominski muzej
NOB na Osankarici ter partizansko bolnišnico
Jesen pri Smartnem na Pohorju. Mladi občine
Slovenska Bistrica so za vrstnike iz Svetozareva
pripravili tudi družabni večer.
V	sredo, 25. januaija je Občinska zveza pr
jateljev mladine Slovenska Bistrica že sprejeli
drugo skupino, tokrat 45 pioniijev in tri učitelje
iz (^čine Svetozarevo, Ki bodo kot njihovi
predhodniki preživeli pri Treh kraljih na Po
noriu počitnice do 2. februaria. Prvi dan pri-
hoda so gostje preživeli pri družinah gostite-
ljicah v raznih krajih občine. V dnevih bivanja
v .Sloveniji iim bodo organizirali še smučarst
tečaj, pripravili več srečaiy z vrstniki iz bis
triške občine in jih seznanili s kultunio zgo-
dovinskimi značilnostmi na Pohoiju.
V	bistriški občini pa pričakujmo, da bo tc
skupino zamenjala na Treh kraljih na Pohoiju
še skupina staršev iz Svetozareva.
Viktor Horva
Jože Cvetkopetinsedemdesetletnik
Ko je pred več kot sedemdesetimi
leti mali Jožek pohajal ob vodi,
najbrž niti slutil ni, da mu bo prav
voda rezala kruh, da bo ob njej
preživel dobršen del življenja, da
mu bo tudi ta ista voda vzela si-
na .. .
Jože se je rodil pred 75. leti v
Veliki Nedelji. V rosni mladosti mu
je življenjska usoda namenila, da
spozna tmjevo otroštvo brez star-
šev. Kot mlad in nebogljen fantič je
moral iti služit h kmetu, trgovcu in
mlinarju. In prav v mlinu se je Jo-
žetu porodila velika želja, da bi po-
stal mlinar. Izučil seje za mlinarja.
Zelja po lastnem mlinu pa je
premagala materialne možnosti. S
pomočjo življenjske družice Helene
sta zgradila 1937. leta na Dravi tik
pod borlskim gradom mlin. Nista
se zmotila. Dela je bilo veliko.
Cvetkov mlin je postal nepogrešljiv
spremljevalec življenja na obeh
straneh Drave. Vojna vihra ni
prizanesla mlinu. Toda ljubezen do
mlina je bila tako močna, da sta ga
obnovila in v njem vztrajala vse do
leta 1952, ko je kruh, zaslužen v
mlinu, postajal vse trši in tanjši.
Rodilo se jima je pet otrok in ti so
potrebovali iz dneva v dan več. Tre-
ba se je bilo odločiti. Čeprav je bilo
slovo od mlina težko, se je Jože
zaposlil pri Preskrbi, sedaj MIP
Ptuj, kjer je bil leta 19<59 upokojen.
S tem pa so Cvetkovi zapustili Bori,
kraj v katerem so preživeli veliko
lepih, pa tudi manj lepih dni.
Ljubezen do narave ima v
Jožetovem srcu posebno mesto.
Dolga leta je bil član zelene dru-
ščine LD Cirkulane. Ribištvo pa ga
spremlja od kar se spominja pa vse
do danes. Da je pravi športni ribič,
potrjujejo številna priznanja in od-
likovanja, ki jih je kot prizadevet
organizator tekmovanj in srečan,
vsa ta leta prejel. Jože je tudi dobei
vzgojitelj mladih ribičev, ki ot
njem postajajo pravi športni ribiJi
ki jim ribištvo ni materialna potr^
ba, ampak ljubezen do narave.
Najbrž ni Ptujčana, ki Jožeta n'
bi poznal tudi kot človeka z neiz
mernim čutom za humor in šega
vost. Njegov glas je dolga le«
bogatil veliko pevskih zborov '
Ptuju in okolici. Tudi danes ra<
zapoje. Kljub 75. letom je ohrani
veliko življenjske vedrine, ki j'
prenaša na vse, ki ga obdajajo. I'
to mu je ustvarilo širok krog prija
teljev, ki mu ob visokem življenj
skem jubileju želijo, da bi n"
zdravje bilo Se dolga leta zaveznik
M. Menoc
Jože Cvetko
Obširen referendumski program
Kot smo poročali, se v krajevni skupnosti
Majšperk pripravljajo na izvedbo referenduma
za uvedbo krajevnega samoprispevka za
naslednjih pet let. Referendumski program
preteklih pet let so skoraj v celoti uresničili, ob
ustreznem razumevanju in pomoči širše
družbene skupnosti. Nekaterih nalog sicer niso
realizirali, predvsem zato, ker interesne
skupnosti niso uvrstile njihovih predlogov v
svoje programe. Tako so program za naslednjih
pet let pripravili na podlagi uresničevanja
dosedanjega programa, vanj pa vnesli še tiste
naloge, ki jih je nujno treba uresničiti v
naslednjem petletnem obdobju.
Organi krajevne skupnosti in skupščine
krajevne skupnosti so že razpravljali o
programu, ki bi ga naj uresničili z naslednjim
krajevnim samoprispevkom. Odločili so se, da
bo referendum 11. marca. Katere naloge so
zapisali v program?
,,Na prvem mestu je modernizacija cest na
območju krajevne skupnosti, saj so ceste v
slabem stanju. Predvidevamo asfaltiranje
nekaterih cest, poleg tega pa redno vzdrževanje
cest in mostov na našem območju. Nadalje je
potrebno zgraditi transformatorske postaje,
omrežje in urediti cestno razsvetljavo, razširiti
telefonsko omrežje, poleg tega nameravamo
sofinancirati urejanje kanalizacije in stavbnih
zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo,
gradnjo gasilskega orodišča v Majšperku,
gradnjo otroškega vrtca, adaptacijo stavbe
krajevne skupnosti, vodovoda za Prešo.
Koritno in Naraplje. Poleg tega bomo
sofinancirali gradnjo športnih objektov, uredili
pokopališče, nekaj denarja bomo namenili za
civilno zaščito in narodno zaščito, za dejavnost
družbenopolitičnih organizacij in društev, nekaj
za funkcionalne dejavnosti v krajevni skup-
nosti, del denarja pa seveda tudi za izvajanje
programskih nalog v skladu s sklepi skupšči"
krajevne skupnosti.
Za izvedbo vseh teh nalog bi po groW
izračunih zbrali s krajevnim samoprispevke«
16 milijonov dinarjev."
V krajevni skupnosti so se dogovorili, o
bodo posamezne kategorije občanov prispeval
denar po enakih stopnjah kot doslej. Tako O*
bi prispevali občani 2 odstotka od osebni
dohodka in prav toliko od obrti in od pokojnih
.višjih od pokojnin z varstvenim dodatkoi*
Kmetje naj bi prispevali 5 odstotkov O
katastrskega dohodka."
Dodati velja, da so v krajevni skupnosO
iztekajočem se petletnem obdobju us^
uresničiti zastavljen program s precejšni*
sodelovanjem samoupravnih interesJ«
skupnosti in organizacij združenega dela.
k denarju, zbranim s krajevnij
samoprispevkom, prispevale še okrog
milijonov dinarjev.
N. Dobljc*
tepnik
— 2. februar 1984
NAŠI DOPISNIKI — 7
gtran ,,Gr0ino ^ dalo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando
pri predsedstvu OK ZSIMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Alelcsič, BranIco
geranič. Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Pianinšeic, Franc Prelog, Srečlio
gifovnik, Serg^ Šorii in Zalika Vogrinec.
pero urednice
Zdra^u!
Čutiti jc, daje dedek Mraz ob novoletnih darihh prinesel mladim
tudi nekaj delovnega elana, o čemer pričajo vesti iz osnovnih organizacij
Gabernik, Vitomarci in Turnišče, prebrali pa boste lahko tudi zanimivo
zapažanje uogodkov v Lovrencu.
Upam. da vas bo pritegnila tudi vest o razstavi mladega fotografa
Bojana Mihelača v srednješolskem centru, vsekakor pa je vredno po-
zornosti sporočilo o uspehih ptujskih ekip v tekmovanju klubov OZN, saj
sta se obe ekipi, osnovnošolska in srednješolska, uvrstili v četrtfinale, ki
bo 19. februarja. Držimo pesti!
V tem času so v vseh osnovnih organizacijah, ki so v dogovorjenem
času sprdele programe dela. prijeli za delo in začeli uresničevati naloge,
ki so SI jiTi zapisan. Vsem siedinam, ki so v minulem obdobju iz kakr-
•šncgakoli vzroka »zaspale«, pa bo morda dobrodošla novica, da so člani
predsedstva OK ZSMS Ptuj zadolženi za posamezne osnovne
organizacije, kar pomeni, da so vam pripravljeni pomagati. Nadejamo
se. da boste to izkoristili in jih povabili medse!	irena Hunjet
tekmovanje
klubov ozn
Kakor vsako šolsko leto, je tudi
lani republiški center klubov OZN
organiziral tekmovanje za osnovne
in srednje šole. Lani so imele
osnovne in srednje šole enaki temi
na tekmovanju, in sicer Temeljne
Dodatke o organizaciji združenih
^odov in Neuvrščenost in
neuvrščeni. Vsaka šola je morala
pripraviti šolsko tekmovanje, kjer
so izbrali najboljšo ekipo, ki je
svojo šolo zastopala na občinskem
tekmovanju. Občinsko tekmovanje
je bilo za osnovne in srednje šole
19. decembra. Največ znanja je pri
osnovnih šolah pokazala ekipa iz
šole Franca Osojnika med srednji-
mi šolami pa je zmagala ekipa
srednje družboslovne šole. Ekipi
sta se pripravljali na regionalno
tekmovanje. Obvestilo o tekmova-
nju pa so prejeli le dva dni pred
pričetkom. V soboto, 24. decem-
bra, sta se obe ekipi odpravili v
Radence. Ko so se zbrale vse ekipe
iz celotne regije, se je pričelo pisno
tekmovanje. Po pisnem tekmova-
nju je sledilo kosilo, in končno ob
13. uri ustno tekmovanje. Ker pa
je bilo le-to za osnovne in srednje
pole skupaj, so srednje šole dale
prednost osnovnim šolam. Ekipe
so odgovarjale na dve vprašanji iz
vsake teme. Med osnovnimi šolami
je zmagala ekipa iz Ptuja, ki se bo
udeležila četrtfmalnega tekmova-
nja, ki bo 19. februarja.
Za tekmovanjem osnovnih šol so
pokazale znanje ekipe iz srednjih
šol. Ko so objavili rezultate pisne-
ga dela, so bili vsi zelo presene-
čeni, saj je ekipa SDS iz Ptuja
pred ekipo iz Slovenj Gradca vodi-
la kar za šest točk. Ekipa SDS je
tudi v ustnem delu zmagala in z
razliko osmih točk pred ekipo Slo-
venj Gradca, in se bo udeležila
četrtfmalnega tekmovanja, ki bo
prav tako 19. februarja.
In sedaj lahko samo čakamo in
upamo, da nas bosta ekipi zopet
presenetili in osvojili prvo ali dru-
go mesto, saj jima obe mesti
omogočata udeležbo na republi-
škem tekmovanju. . „ ,,
^ Amta Peklar
v novem letu bolj delovno
Mladi iz OO ZSMS Turniščeso
se odločili, da bodo odslej aktiv-
nejši. Tako bi lahko povzeli vz-
dušje. ki je vladalo na volilno-
programski konferenci 14. janu-
aija. Kot je bilo pričakovati, je bil
za novega predsednika OO ZSM S
izvoljen Janko Marčič, saj seje v
zadnjem času izkazal z nekaterimi
zelo uspelimi prireditvami. Temu
primeren je tudi plan dela za leto
1984, saj bodo z otvoritvijo nove-
ga športnega igrišča na Turnišču
organizirana številna tekmova-
nja. nadaljevala pa se bodo tudi
ureditvena dela v turniškem par-
ku. Mladi želijo v parku urediti
tudi trim stezo in postaviti klopi in
mize, tako da bo tudi med starej-
šimi krajani zaživela rekreacijska
dejavnost, pri tem pa pričakujejo
tudi pomoč in sodelovanje.
Hkrati s tem bo treba izvajati
naloge, ki jih predvidevajo sklepi
OK ZSMS Ptuj. Dosledno se bo
treba boriti za uveljavljanje in-
teresov mladih v samoupravnih
organih krajevne skupnosti,
SZDL in v delegatskem sistemu,
kjer bo potrebno obveščati tudi s
povratno informacijo. Najti bo
treba tudi privlačnejše oblike
dela. ki bodo mlade pritegnile.
Čeprav je bilo že doslej pred-
vsem po zaslugi bivšega predsed-
nika krajevne konference SZDL
Turnišče tov. Kokola .sodelovanje
mladih s SZDL zelo uspešno, so
mladi z namenom, da se to sode-
lovanje še okrepi, izbrali za svo-
jega mentorja tov. Ivana Na-
hbergerja, sedanjega predsednika
KK SZDL Turnišče.
Franc Prelog
Mladi iz OO ZSMS Turnišče so se na volilno-programski konferenci
zavzeli za več akcij	Foto: F. Prelog
ob razstavi fotografij bojana mihelaca
vssc
Fotografija je postala vsakdanji spremljevalec današnjega človeka.
Neprestano raste število ljudi, ki želijo, da s pomočjo fotografije, ki sojo
sami izdelali, zabeležijo objektivne spomine na dogodke v svojem
okolju. Skupaj s tem nastaja tudi težnja, da se najde umetniški izraz v
fotografiji in da njene estetske vrednosti in osebne izpovedi omogočijo
gledalcu, da tudi sam sodeluje v dogodku, pri katerem je bila fotografija
posneta. Fotografija je pripoved brez besed, a tako zgovorna, da jo
razume vsakdo. Fotografija je sredstvo komunikacije, ki nas združuje.
Bojanove fotografije so preproste in lahko razumljive. Fotografije
so nastale v njegovi neposredni okolici, na sprehodu, med prijatelji, na
ptujskem kurentovanju. Hitro je obvladal fotografsko tehniko, zato je
lahk o kmalu prišel na likovno čiščenje fotografij, ki je podrejeno nje-
govemu čustvenemu razpoloženju. Njegove fotografije so kompozicij-
sko umirjene, fotografski elementi so enostavni in uravnoteženi. S
prikazanimi fotografijami prenaša svoje mladostno čustveno razpo-
loženje na nas. Njegova sporočila so preprosta, tako, kot je enostavna in
preprosta mladost. Dobra fotografija mora obogatiti naš čustveni svet in
nam pomagati razumeti življenje. Takšne so Bojanove fotografije. Pri-
kazujejo nam svet mladosti.
Stojan Kerbler
Boj II. — foto Bojan Mihelač
Daljnovod — foto Bojan Mihelač
na „kratko" od lovrenca
POJASNILO K NASLOVU JE
SLEDEČE:
Vse spoštovano bralstvo opozar-
jam, da ni (na srečo) nikogar (oh,
ali res?), ki bi jo bil v zadnjem ča-
su v naši prelepi fari lovrenSki
potegnil na kratko. (Pri nas se
namreč odvija vse na dolgo, dol-
go.)
^orej, ta imenovani oziroma
gornji zapis naj vam vsem, ki ste
brihtnih in za vse informacije
dojemljivih možganov pomeni
?kupek dogajanj v mesecu januar-
^ v tudi že imenovanem kraju,
'orej po daljšem uvodu preidimo
K stvari:
Aktivni člani prosvetnega društva
oziroma njihova dramska sekcija v
svojem enoletnem delovanju
Pnpravlja že drugo igro, in sicer
aelo Toneta Partljiča — Moj ata,
J^ialistični kulak. Igro režira
l^^^odušek. Iz predstave prve
WkritosrČna lažnjivka smo
zelo dober vtis. in tako
smo mnenja, da nas tudi tokrat ne
bodo razočarali.
■ V prodajalni s prehrambnimi
artikli je še zmeraj tesno. Koliko
ne spodaj, pred pulti, pa odzadaj
— v skladišču. Da ne bo pomota,
naj tukaj pojasnim, da ,,gužvo"
delajo zaboji in ostala zaloga, ki
sicer v skladišče res sodi, toda ne v
tako majhno, kakor je v tej naši
špecariji.
Mladinci smo pri ,,premnogih"
aktivnostih v miniilem letu v
januarju imeli zimsko spanje
(mraz in podobno). To seveda ni
čisto res, kajti imeli smo občni
zbor, na katerem smo si za to leto
zadali precej nalog, ki jih kanimo
izpolniti (če ne bo prišlo kaj vmes).
Začasno sta spremenila stalen
kraj bivališča tudi dva naša mla-
dinca, ki sta bila precej aktivna,
zato smo se polnoštevilno poslovili
od njiju in ju spremljali na zadnjo
pot — na kolodvor, od koder sta
ob mahanju rok odpotovala na
služenje vojaškega roka.
Nek smrkavec ali takozvana
smrklja (odrasli takih reči sploh ne
počenjajo) je sporočil na
Komunalno podjetje Ptuj, da v
Župečji vasi spušča hidrant in da
voda teče že po vsej vasi. Dva
prizadevna delavca sta v smislu
,,reši kar se da", brž prihitela v
našo vas in iskala imenovani
hidrant. Ker ga seveda nista našla,
(takega, ki bi puščal namreč) sta se
seveda odpeljala in še prej pripe-
ljala iz Ptuja zastonj.
Jaz, priča temu dogodku, pa sem
se zamislila rekoč: objestnost ali
kaj več?
Izvedelo se je tudi, da na našem
zadnjem domu — pokopališču ni
več prostora, kakor za dva nova
družinska grobova. Torej je vseka-
kor potrebna razširitev pokopali-
šča. Vsem, ki se mislijo odpraviti
takoj, svetujem, naj tetko smrt
poprosijo, da počaka, dokler se ne
bo tudi zanje našel prostor (ta se
ve, da ne pod soncem).
Tudi nova šola v letošnjem letu
bo, toda kaj, ko je na cerkveni
stolp ne moremo postaviti, loka-
cija, kjer naj bi v resnici stala, pa
še ni določena.
Vodilne osebnosti v naši krajevni
skupnosti, so sprevidele, da je za
nadaljnji razvoj tega kraja potreb-
na uvedba novega samoprispevka
krajanov. Samoprispevek mora bi-
ti sprejet, sicer se lahko zgodi, da
bomo namesto na krajevni urad
Lovrenc hodili na krajevni urad
Cirkovce ali Kidričevo. Torej, ko
bo, če bo, glasujte ZA. (ne propa-
giram, temveč le svetujem!)
In nazadnje še: ta veseli čas
počitnic. Od tu naprej, je stvar te-
koča in ni, da bi pisala (kajti tudi
jaz imam počitnice),
Rečeno — na kratko, storjeno —
na dolgo, in če ste prebrali do
konca, se zahvaljujem vaši vztraj-
nosti.	Marija Kozoderc
predsedstva OK ZSMS Ptuj
uspesno
delov
vitomarcih
Kot se vsako leto v OZD iz-
delujejo zaključni računi in se v
DPO ocenjuje delo za minulo ob-
dobje, smo tudi mladi iz Vitomar-
cev dolžni zapisati nekaj besed o
delu v naši OO ZSMS. Leto 1983
je bilo za nas uspešno, saj smo
naredili veliko, za kar pa nam ie
bilo izrečeno tudi priznanje, saj
smo 25. maja 1983 prejeli prizna-
nje najboljše 00 ZSMS v občini
Ptuj.
Veliko se vas bo vprašalo
ZAKAJ, le malo pa bo tistih, ki
bodo priznali, da smo si ga
zaslužili. Delo naše OO ZSMS je
prav zaživelo pred osmimi leti in če
primerjamo, kaj smo imeli leta
1976 kaj pa danes, bi videli razli-
ko, saj se danes ponašamo z
asfaltiranim nogometnim igriščem,
travnatim igriščem, klubsko sobo,
zadnja leta pa se ubadamo s klet-
nimi prostori. En kletni prostor je
bil urejen že leta 1982, drugi pa bo
letos. V njih je puščenih že več kot
2000 prostovoljnih ur dela mladin-
cev in mladink, delo pa smo naj-
bolj občutili mladi iz bližnje okoli-
ce prostorov.
Kot vse OO ZSMS, se tudi naša
ubada z določenimi problemi.
Osnovni problem je pridobitev
mladine iz okolice Vitomarcev, saj
so nekateri oddaljeni tudi do šest
kilometrov. Zelo nas daje tudi ob-
veščanje mladincev za sestanke,
razne akcije itd . . ., vendar pa
-nam bodo te probleme vsaj delno
rešila nova pravila o delovanju in
organiziranju občinske organizaci-
je, ki dopuščajo, da se OO ZSMS,
ki so v večjih ali raztresenih
krajevnih skupnostih, razdelijo na
aktive ZSMS, da bo delo lažje in
boljše potekalo, s tem, da aktiv
ZSMS mora biti povezan o OO
ZSMS. Verjetno se bomo mladi v
Vitomarcih morali odločiti za akti-
ve, ker s takšnim delom, da bodo
vedno delali isti, tudi vidnejših
uspehov ne moremo več
pričakovati.
Ker sem že v začetku omenil leto
1983, bom tudi o njem nekaj napi-
sal. V tem letu smo si zastavili do-
sti nalog, ki jih ni bilo moč v celoti
uresničiti, najbolj pa se je
zaustavilo delo v kletnih prostorih
V	osnovni organizaciji nam kar
precej šepa idej nepolitično delo, se
pa vsi trudimo, da bi se izboljšalo.
V	pomoč nam bodo smernice za
delo v OO ZSMS, ki jih pripravlja
OK ZSMS. Člani predsedstva OK
ZSMS in pa svetov so zadolženi za
določene OO ZSMS, da jim
pomagajo pri delu, zlasti pri idej-
nopolitičnem.
Mladi v Vitomarcih smo
vključeni v razna društva, ki
uspešno delujejo. V prosvetnem
društvu Vitomarci je vključenih
dvajset mladincev, ki tvorijo
tamburaški orkester, vključeni pa
so tudi v mešani pevski zbor in v
dramsko sekcijo. Skoraj vsi aktiv-
ni mladinci so vključeni v strelsko
družino Vitomarci in se udeležuje-
jo raznih tekmovanj ter uspešno
nastopajo v občinski ligi v strelja-
nju z zračno puško. Skupaj z njimi
bomo naredili strelišča in travnato
igrišče, ki nam bo kako koristilo.
Aktivnost mladih pa je čutiti tu-
di v gasilskem društvu Vitomarci.
V	okviru OO ZSMS imamo razne
sekcije. Najbolj je uspešna šport-
na, in sicer v malem nogometu, saj
je leta 1982 osvojila pokal v
počastitev dneva mladosti v občini
Ptuj. K vsemu temu je tudi dosti
pripomogla krajevna skupnost Vi-
tomarci, s katero zelo dobro
sodelujemo in si takšnega
sodelovanja želimo vnaprej. V lan-
skem letu je bila tudi volilno
programska konferenca in novo
vodstvo že usf)ešno deluje, kar se
dokazuje na vseh področjih.
Naj zaključim z željo, da bi bilo
leto 1984 prav tako uspešno kot so
bila minula leta in da bi se v delo
vključilo čim več mladincev iz
okoliških vasi, saj bi nam bilo ta-
ko delati dosti lažje, naredili pa bi
lahko še veliko več. Sicer pa se že
zelo star pregovor ,,V slogi je
moč!" nenehno potrjuje.
Ivan Rojs
delo mladincev v gaberniku
Kljub hudi zimi in mrazu aktivno deluje osnovna
organizacija ZSMS Gabernik. Mladinci se zbiramo v
prostorih doma krajanov, ki nam ga odstopa gasilsko
društvo Gabernik. Zbiramo se predvsem mladinci iz
Gabernika, pa tudi iz drugih krajev, na primer iz
Kukave.
Naše delo je zelo pestro. Največ sodelujemo z
gasilskim društvom, ki mu pomagamo pri delu na
zabavnih in kulturnih prireditvah. Lani smo sestavili
dve mladinski ekipi, ki sta se udeležili gasilskega tek-
movanja v Ptuju. Dosegli smo zadovoljive rezultate
in sklenili, da se tudi letos udeležimo tekmovanja.
Mladinci organiziramo različne akcije, kot na primer
čiščenje okolja in spravljanja drv. Tudi te akcije so
nam uspele. Naša organizacija ima več komisij, od
.vati.;in sta najpomembnejši športna komisija in
komisija za kulturo. Zelo uspešno deluje športna
komisija, ki je pripravila več nogometnih turriirjev, v
zimskem času pa organnizira turnirje v namiznem
tenisu. Pripravlja pa še druga tekmovanja, kot ie
tekmovanje v smučanju in šahu.
Komisija za kulturo pripravlja različne bralne
krožke, ter organizira sodelovanje pri kulturnih pro-
gramih. Vse kulturno življenje se odvija predvsem v
gasilskem domu, kjer potekajo tudi ostale zabavne
prireditve.
Seveda ima naša mladinska organizacija različne
probleme, a kljub temu bomo nadaljev^ z našim
aktivnim delom.
OO ZSMS Gabernik
8 - NAŠI DOPISNIKI
2. februar 1984 —
tednik
Vsakdanja vožnja z avtobusom
Spet je pozvonil šolski zvonec in usuli smo se iz razreda na hod-
nik. Končal se je še en šolski dan. Vsak je »pograbil« svoje stvari, še
obvezni »zxlravo« in »hajd« na avtobus pa domov; na pot polno težav.
Ko stopiš iz hrama učenosti in te objame črna tema, takrat šele
opaziš, da si brez kresničke, imamo namreč srečo, da si nabiramo
znanje tudi v popoldanskem času.
Toda težave se šele začenjajo, kajti pred prehodom za pešce
čakamo, da se nas bo usmilil kakšen voznik v koloni vozil in nas spustil
čez cesto. Ko smo končno na avtobusni postaji, se začne šola ugankar-
stva — ugibamo namreč, kateri avtobus Ik) pripeljal.
Ugotovimo, da je ura 18 in da bo pripeljal zgibnik. Sedaj pa se
začenjajo pravi boji. vsevprek se jezimo na avtobusarie, ugotavljamo,
kdo je kriv za stanje, kakršno je sedaj. Sprašujemo se, ali res ni nikogar,
ki bi uredil avtobusni prevoz šolarjev. Ah bo res moralo priti do
prometne nesreče, da se Dodo problemi začeli reševati? Tolažimo se z
mislijo, da bo morda kaj bolje sedaj, po problemski konferenci, ki smo
jo sklicali zaradi velike nevarnosti, ki preti šolaijem — vozačem v
smeri Slovenja vas in Hajdoše.
Kdo namreč jamči, da se ne bo zgodila nesreča, ko se zvečer
učenci vračajo domov iz šole in morajo hoditi po desni strani ceste, ki
ni razsvetljena, je pa tudi brez bankine in pločnika; ali pa jo morajo
dvakrat prečkati? Najbrž nihče. Zakaj torej zatiskanje oči pred dejstvi?
Nasa Šola je tudi sicer zelo aktivna na področju prometne varno-
sti, za kar je tudi dobila v zveznem merilu visoko priznanje. Toda vsa
ta priznanja so kot bob ob steno, če pa so na drugi strani tako po-
membna vprašanja nerešena...
Končno pripelje avtobus, končamo naša razmišljanja, zrinemo se
nanj in ob izstopu lahko samo upamo, da bomo srečno prišli do doma.
Morda bo kdo odgovornih ob tem zapisu rekel: »Le čevlje sodi naj
kopitar!« Odgovanamo mu že v naprej: Prav je, da sodi vsak svoje
področje, toda čevQe navsezadnje nosimo prav vsi, mar ne?
Majda ERLAC
predsednica družine pionirjev prometnikov
Osnovne šole Hajdina
, Novoletna prireditev
#	V" 1# ■■
na nasi soli
v tem sestavku bom opisala in ocenila novoletno prireditev, ki smo
jo organizirali v petek, 30. decembra 1983 v telovadnici naše šole. Mislim,
da letošnje oz. zdaj že lansko praznovanje slovesa od starega leta spada
med najbolj uspešne podobne prireditve, kar smo jih imeli do sedaj. Bila
je namreč /elo razigrana in njen program je vseboval mnogo humori-
stičnih točk. Prav to pa je potrebno, da se ljudje razvedrijo in ne mislijo
na vsakdanje težave, temveč začnejo misliti in upati v novo, srečno leto.
Na tej naši proslavi so sodelovali mnogi učenci naše šole, ki so pred-
stavili razne dogodke, ki so jih res doživeli ali pa so si jih izmislili, slišali
smo tudi Kolednico učenk 7. razreda, se nasmejali nekaterim smešnim
prizorčkom, prisluhnili veselim pesmicam. K veselemu razpoloženju je
dosti prippmogla tovarišica glasbene vzgoje Slavica Cvitanič, ki je vodila
pevski zbor, obenem pa je bila napovedovalka oz. povezovalka vseh točk
programa. Najbolj veselo je bilo tedaj, ko se je naša telovadnica
spremenila v ,,salon" na divjem zahodu (s pomočjo domišljije seveda), v
takem vzdušju pa so nekatere učenke 8. razredov postale plesalke kan-ka-
na tu in tam se je včasih oglasil kakšen pok iz plašilk — da bi bilo videti
okolje čim bolj,,pristno". Tudi učenke 6. razredov zaslužijo pohvalo, saj
so izvedle nekaj telovadnih vaj, pa tudi na aerobiko niso pozabile. Te to-
čke sem si najbolj zapomnila, ker so mi bile najbolj všeč. Na koncu pro-
slave so nam vsi nastopajoči zaželeli srečno novo leto, kar vsem ljudem
voščim tudi jaz sama . . .	Sonja Horvat, 8/a,
nS Markovci
Mladina v Sestržah
organizirano skrbi za zimsko
rekreacijo
Zimski čas, ki" je pred nami, marsikateremu povzroča nevšečnosti,
obenem pa je to tudi č^ zimskega veselja na snegu. V času zimskih poči-
tnic pa je zimska rekreacija množičnejša. Tudi mladi v Sestržah, kot že
nekaj let nazaj, organizirajo zimske igre na snegu, da se ob tem sprostijo
in nabirajo moči za nadaljnje delo in naloge, ki so si jih zastavili v
programu mladinske organizacije. Ves ta trud je prerastel v množično
rekreacijo na snegu celotne vasi in bližnje okolice, torej od najmlajših pa
do starejših vaščanov. Zaradi hribovitosti lege so ,,tereni" primerni za
zimske športe in vedno več se jih zbira in navdušuje za zimsko rekreacijo.
Mladi v Sestržah se zavedajo, da je potrebno v tem duhu vzgajati tudi
najmlajše, bodoče mladince, ter jih že sedaj zainteresirati za
najrazličnejše dejavnosti, da že v rani mladosti dobijo veselje do
mladinskega dela, družbenega ustvarjanja. Prav gotovo pa so odnosi med
starejšimi vaščani na visoki ravni, saj velikokrat mladim priskočijo na
pomoč, predvsem s finančnimi sredstvi in na ta način omogočijo
realizacijo programa mladinske organizacije.
Sodelovanje v zimskih igrah pa ni osamljen primer, saj je to
sodelovanje razširjeno na različne dejavnosti. Ob tem bi lahko rekli, da
mladinska organizacija v Sestržah postaja organizacija najmlajših
mladincev in starejših. Prav to sodelovanje pa teži k uveljavljanju intere-
sov mlade generacije, ki pa jih je glede na specifične pogoje veliko. Zim-
ska rekreacija to medsebojnost sodelovanja samo še potrjuje.
Branko Beranič
Zanimivosti iz Iraka
v Iraku je veliko zgodovinskih zanimivosti, toda vsa kulturna
obeležja so zelo slabo vzdrževana, skratka nikomur nič mar zanje,
čeprav govorijo o zgodovini, o načinu življenja pred več tisoč leti.
Skratka kulturne skulpture načenja zob časa, veliko pa k propadanju
pripomore tudi vroče sonce, veter in pesek.
Vsaj skozi sliko bi vam rada predstavila enega od čudovitih kipov,
ki se ga (seveda če imaš možnost) splača pogledati.
Lev — pod seboj ima kip ženske, predstavlja eno od čudovitih
kiparskih del. Govori se, da predstavlja mladeniča, v katerega je bila
zaljubljena boginja. Žal si je mladenič namesto lepe boginje izbral
mlado in brhko dekle, boginja se nad njima maščuje, mladeniča
spremeni v leva, dekle za večno sužnjo pod njim, hkrati pa ju spremeni
v kamen.
Tore;j nekoč so bile govorice, čudovite kiparske roke so jih upodo-
bile v kamnu, katerega še danes občudujemo.
Topel pozdrav iz Arabije!
Jana Hvaleč
Ce obi^ete Irak, si oglejte tudi to izjemno kiparsko delo
PRIPRAVE NA PROBLEMSKO KONFERENCO ZSMS
O podružbijanju SLO in družbene samozaščite
Na 13. seji je predsedstvo RK ZSMS potrdilo
osnutek gradiva za problemsko konferenco o
pt^družbljanju SLO in DSZ (v nad. konf.), ki
bo sklicana v drugi polovici februarja. To
pomeni, da je gradivo kot predlog poslano v
temeljne sredine oz. OO ZSMS in druge oblike
družbenega organiziranja mladih, kjer naj bi se
izvedla javna razprava. Kljub težavam in zaple-
tom, ki so se pojavljali okrog priprave gradiva,
se pričakuje bogata razprava v bazi.
Podlaga za sklic konference so programske
usmeritve XI. kongresa ZSMS. V usmeritvah
smo zapisali, da se ZSMS zavzema za hitrejše
korake pri podružbijanju SLO in DSZ. Tak-
šna usmeritev je rezultat analize uresničevanja
koncepta SLO in DSZ, ki se vsebinsko razvija
s prehajanjem funkcij pri obrambi družbe z
državnih organov in struktur na samoupravne
organizacije in skupnosti.
Pogledi mladih na svoj položaj in vlogo v si-
stemu SLO in DSZ se še niso uspeli afirmirati
in zaživeti znotraj sredin, kjer se koncept
uresničuje. Zaradi tega je potrebna konferenca,
ki bo s predhodno demokratično razpravo,
konfrontiranjem različnih mnenj, stališč in po-
gledov v okviru širše, splošno sprejete politike
uresničevaTija koncepta SLO in DSZ jasno
izrazila stališča in oceno položaja, vloge in
naloge mladih v sistemu SLO in DSZ, ter da se
izoblikuje odnos mladih do pomembnejših
vprašanj podružbljanja SLO in DSZ in v ok-
viru podružbljanja do lastnega položaja v
sistemu SLO.
Gradivo vsebuje uvod (namen sklica kon-
ference, kaj hočemo s konferenco); II.
uresničevanje in razvoj koncepta SLO in DSZ
v socialističnem samoupravljanju (razvoj,
razredna opredelitev, obrambna vzgoja DSZ,
mladi in JLA, teritorialna obramba, CZ, vaje,
vloga žensk v SLO in DSZ, naborne priprave,
DO — D v sistem SLO in DS, vloga sredstev
javnega obveščanja, mirovna gibanja in vloga
ZSMS.
Iz vsebine je razvidno, da je k razpravi po-
trebno pristopiti selektivno, kar pomeni npr.
mladi v ZD v ospredje razprave izpostaviti
DSZ, TO in vaje, mladi v vzgoji in izobraževa-
nju — obrambna vzgoja in pod. Tokrat nekaj
več o družbeni samozaščiti. Idejne in politične
temelje organiziranja in uresničevanja druž. sa-
mozaščite, je sprejelo predsedstvo CK ZKJ (09.
07. 1975).
Z njimi so bili opredeljeni tudi predmeti in
vsebina družbene samozaščite, ki izhajata iz us-
tave SFRJ in ustav SR in SAP. Predmet in
vsebina DSZ z ustavo določeni socialistični
družbeni red, samoupravne in druge pravice
delovnih ljudi, svoboda človeka in občana,
družbeno premoženje itd.
Delovati v smislu družbene samozaščite
pomeni organizirano in premišljeno odpravljati
vzroke, ki spodkopavajo oblast delovnega ljud-
stva ter enakopravnost, bratstvo in enotnost na-
rodov in narodnosti Jugoslavije.
Družbena samozaščita, po tej opredelitvi
razredna kategorija, predstavlja tako orožje
delavskega razreda in zaščito samoupravnih
družbenih odnosov, v katerih ima ta dominan-
tno vlogo.
Razredno bistvo DSZ se še mnogokrat zlora-
blja ter proklamira DSZ zgolj kot neko formo,
ki naj pomaga organom javne varnosti, skrbi za
varnost v cestnem prometu ter preko NZ varu-
je red in mir na javnih prireditvah. Se vse pre-
več se omenja DSZ samo ob različnih primerih
,,potrošniška mrzlica", v katerih naj bi neka
namišljena samozaščitna zavest delovnih ljudi
in občanov le-tem preprečevala, da bi doma
kopičili zaloge blaga, ki ga na trgu primanjkuje;
ob požarih, primerih mladinskega prestopništva
itd. Vsi ti pojavi so med drugimi tudi predmet
DSZ, vendar niso njena temeljna vsebina, kot
se to večkrat pokiamira.
DSZ je tako v vsebinskem kot v funkcional-
nem smislu širši pojem od splošne ljudske
obrambe. V primeru agresije z radikalnim ci-
ljem, na primer, bi bili vsi družbeni dejavniki v
funkciji družbene samozaščite. Tako
družbenopolitične organizacije kot oborožene
sile, celotna družba. Takrat naj bi bila splošna
ljudska obramba v funkciji družbene samoza-
ščite, kajti s splošno ljudsko obrambno vojno
naj bi branili družbeno in ' izredno bistvo naše-
ga političnega sistema, neodvisnost SFRJ ter
oblast delavskega razreda. Torej bi bila družbe-
na samozaščita v teh pogojih množično gibanje,
kar je lahko že tudi v miru (nekaj primerov je
že bilo), kadar so ogrožene pravice delavcev ali
dela delavskega razreda s strani tehnokratskih
in birokratskih struktur.
Samoupravna delavska kontrola (SDK) se še
ni afirmirala kot instrument družbene samo-
zaščite v TOZD. Njeni afirmaciji in razvoju se
že dalj časa ne posveča dovolj družbene
pozornosti. DPO, posebno Zveza sindikatov,
dajejo premalo pozornosti družbenemu bistvu
samoupravne delavske kontrole.
Perspektiva družbene samozaščite je v tem,
da se dokončno afirmira kot razredna kategori-
ja, kot oblika zaščite oblasti delavskega razre-
da, kot orožje razrednega boja. Družbeni
samozaščiti ni mogoče nadeti zacementiranih
organizacijskih okvirov, čeprav so v zadnjem
času tovrstne tendence prisotne (kljub jasnim
stališčem ZK navkljub) in sicer v obliki predlo-
gov in zahtev po formiranju novih strokovnih
oz. upravnih organov na vseh nivojih
organizranosti, ki bi profesionalno pokrivali
področje družbene samozaščite ter v obliki
predlogov in poskusov, da bi obstoječi državni
organi pokrili to področje. Ob tem pa se pozab-
Ija, da imamo že formirane različne državne in
druge organe, od organov za notranje zadeve
do različnih drugih služb in tudi nekaterih dru-
štev, ki opravljajo posamezne naloge državne in
družbene samozaščite. Prav tako večina drugih
družbenih subjektov nastopa v funkciji družbe-
ne samozaščite. Eni bolj, drugi manj.
Tako je npr. v funkciji družbene samozaščite
Zveza sindikatov, ko brani pravice delavcev,
Zveza komunistov, ko se bori proti negativnim
pojavom v družbi, proti nacionalizmu, za so-'
cialistične samoupravne odnose itd. Družbena
samozaščita torej ni neka upravna dejavnost,
neko ozko področje dela upravnih organov.
Analiza zahtev po ustanavljanju organov, ki
naj bi opravljali zadeve postavlja tisti, ki bi rad
družbeni samozaščiti zakril razredno bistvo,
razredno ostrino ter jo napravil sebi nenevarno
tako, da bi jo za splošno uporabo spravil v bi-
rokratske okvire. Torej postavlja te zahteve bi-
rokracija sama.
Družbena samozaščita se bo razvijala v skla-
du z razvojem socialističnega samoupravljanja,
kajti le tako je objektivno lahko zaščita tega
samoupravljanja. Družbena samozaščita se bo
vse bolj uresničevala preko oblik delegatskega
sistema.
Narodna zaščita med NOB je bila posebna
oblika oborožene sile, ki je v marsikaterem
pogledu presegala do takrat znane oblike.
Bila je rezultat nekih specifičnih razmer v
Sloveniji v letih 1941 — 1942, pa tudi rezultat
dialektične analize teh razmer, uporabe revolu-
cionarne teorije, izkušenj oktobrske revolucije
itd.
Bila je tudi specifična oblika oborožene sile
naroda, ki se je boril za osvoboditev. V svojem
bistvu je združevala razredno in na njej teme-
lječo nacionalno komponento NOB in sociali-
stične revolucije. '
Danes (škoda, da je do ponovne aktualizacije
zamisli o NZ preteklo več desetletij) ne gre za
to, da spet dosežemo neko stanje, oz. da spet
dosežemo tisto, kar je bilo doseženo med NOB.
Gre za to, da mi te rezultate in izkušnje, ki jih
imamo, afirmiramo ter na njih gradimo naprej.
Perspektiva Narodne zaščite je v dolgoročnem
procesu, pogojenem z notranjimi in zunanjimi
možnostmi in razmerami, v katerem bo te-
ritorialna obramba prevzemala vse več funkcij
od operativne armade (JLA) in narodna zaščita
vse več funkcij od teritorialne obrambe (prav ta-
ko direktno od armade, milice in nekaterih dru-
gih dejavnikov). Perspektiva Narodne zaščite v
tem procesu je tudi prevzemanje nekaterih
funkcij s področja družbene samozaščite, ki jih
sedaj opravljajo državni in drugi organi.
Milisav Jankovič
TABORNIŠKI NOVOLETNI KVIZ
Novo leto je čas veselja, daril in praz-
novanje. Taborniki oz. MČ (medvedki in
čebelice — mlajši taborniki) iz vodov Zvezda in
Marsovci smo se odločili, da si nekaj
pripravimo.
Najprej smo praznično uredili učilnico.
Poslikali smo tablo, okrasili zavese ter postavili
mize in stole v obliki črke U. Na mize smo dali
serviete ter skodelice in napisa Marsovci (na
omizje medvedkov) ter ZVEZDA (na omizje
čebelic). MČ so prinašali, kakor smo se
zmenili, slaščice in darilca ter jih polagali na za
to označeni mizi. Ko smo tako pripravili
učilnico, sta napovedovalca (eden medvedek,
ena čebelica) v mikrofon napovedala začetek
praznovanja. Najprej so čebelice zaplesale dva
plesa: mikser in račke; medv'edki pa so
poskrbeli za spremljavo. Sledila je prva naloga
iz kviza, ki se je imenovala detektor. Sodelovali
so štirje igralci: 2 M (medvedka) in 2 C
(čebelici). Na tabli je bilo 20 polj. Taborniki so
morali poiskati 10 parov npr. vrvica-vozel.
Nato so M prikazali ,,Radijska zmešnjava" in
C ,,Doktor". Pri drugi nalogi kviza so MČ
dobili, vsak vod po 4 liste z vprašanji ter liste za
odgovore. Vprašanja so vsebovala snov iz
taborništva in nekaj iz vsakdanjega življenja.
Medvedki so zigrali skeč ,,Igla", čebelice pa
,,Izpit".
Sledila je tretja naloga iz kviza. Vsak vod je
dobil dva enaka lista s petimi narisanimi žogami
in s petimi napisanimi šporfi. MČ so morali
označiti katera žoga je za kateri šport. Čebelice
•SO nato prikazovale dva skeča: ,,Sodišče" in
,,Mumija". Medtem sta napovedovalca raz-
delila barvice in kuverti vsaki izmed omizij. Na
najin znak (žvižg piščali) so MC odprli kuverti
in začeli sestavljati znak ZTS (Zveza tabornikov
Slovenije) ter ga barvati. Morali so biti zelo
previdni, da niso namesto temno modre vzeli
svetlo ipd. Sledil je skeč ,,Prodajalna
ključavnic", katerega so zaigrale čebelice.
Obiskal nas je tudi Pepe Napak. Obe omizji sta
dobili list z besedilom o taborniškem življenju.
MČ so morali podčrtati napake, pri tem pa so
se jim od srca nasmejali.
Napovedovalca sta v posebna stojala na
omizjih vlagala kartončke s številom zbranih
točk, saj sva vodnici takoj ocenjevali
posamezne naloge. M kakor Č so bili približno
enako močni, čeprav je bilo čebelic 19 in 14
medvedkov.
Medvedek nam je pokazal nekaj čarovniških
trikov, čebelice pa skeč ,,Kar je na tleh, se ne
pobira."
Pri zadnji nalogi iz kviza so MČ morali
poiskati razlike. Vsak vod je dobil dve risbi, ki
sta se razlikovali v desetih podrobnostih.
Medvedki so prikazali staro zgodbo o dveh
sosedih, čebelice pa ,,Prodajalna zelenjave" in
,,Halo, halo telefon." Nekatere skeče so si MČ
sami izmislili in pripravili, nekaj so jih povzeli
od drugod, nekaj pa sva jih napisali midve.
Taborniki so si za skeče prinesli s seboj
najrazličnejše rekvizite kot npr. telefona,
bananin olupek, primerna oblačila, žogo itd.
Sledil je „srčkov ples". Vsak MČ je dobil
pobarvan srček s številko ter z začetkom ali s
koncem pregovora. Tista, ki sta sestavila
pregovor, sta bila plesni par. Številka na srčku
pa je pomenila številko darilca.
Po plesu je bila pojedina. Pri pripravah nam
je pomagala tudi kuharica, najina mamica. MČ
so dobili na mizo torto, domačo in kupljeno
pecivo, napolitanke, slano pecivo (ribice. Bobi
palčke), piškote, žvečilne, bonbone, rolade,
domači sok, oro; pač vse, kar so prinesli. Česar
niso pojedli, smo shranili za naslednji sestanek.
MČ so že vsi nestrpni pričakovali razdelitev
daril in so skoraj pozabili na razglasitev
zmagovalnega voda.
Dani, Mini —
taborniški vodnici,
na OS Franc Osojnik,
Kvedrov odred
Veselošolci iz osnovne šole Olga Meglic se predstavljajo
Danes se veliko govori o elektriki, predvsem
zato, ker nas dan za dnem preganja misel na re-
dukcijo. Tema pa ne nastane samo zaradi re-
dukcije, ampak tudi če pregori varovalka. Ali
smemo ponovno vložiti popravljene varovalke?
Pa boste rekli, kaj me to zanima, saj ve to moj
oče. To pa vedo tudi moji tretjeiSolci. Pa boste
mislili, kako ,,moji"? Ze od 3. razreda je Vese-
la šola moj konjiček. Ze tretje leto pa vodim
klub veselošolcev in pripravljam na tekmovanje
tretješolce, seveda pod marljivim vodstvom
mentorice. Ker me to delo izredno veseli, sem
prevzela tudi delo s petošolci. S tretješolci se
dobivamo 1 x tedensko, po 1 šolsko uro in
predelamo snov iz Pionirskega olista. S petošol-
ci pa se dobivamo vsakih 14 dni. V prejšnjem
tednu smo izvedeli prvo neuradno tekmovanje
med 2. in 4. razredi. Uspeh je bil zelo dober.
Vse učenke, ki vodijo veselošolce poleg mene so
to še DuŠanka. Barbara. Liliana. Tanja, Vesna
in Brigita, pomagajo tovarišici pri popravlja-
nju nalog in urejaju rezultatov. O uspešnostih,
zanimivostih in novostih pa veselošolce redno
obveščamo preko našega šolskega radia.
Morda ne bi tako vztrajala pri delu z veselo-
šolci, če ne bi bila tudi sama že uspešna. Vsa
leta sem se uvrstila na občinsko tekmovanje, v
petem razredu pa se mi je posrečilo, da sem šla
tudi na republiško. Katerega izmed prvih treh
mest nisem dosegla, pa smo bili vsi ostali četrti.
Vsako leto imamo veselošolci na šoli tudi kak-
šen obisk. Predlani nas je obiskal Božo Kos, la-
ni pa so bili naše gostje mentorji Vesele šole na-
še občine in nekaj sodelavcev Vesele šole —
Pionirskega lista.
Večkrat pa je bila naš gost urednica Vesele
šole Suzana Soster. Mi, veselošolci pa smo jim
pokazali, kako v našem klubu poteka delo.
Letos se kot osmošolka poslavljam od dela z
veselošolci, pa vendar se ne bi rada dokončno
poslovila. Želela bi še dalje, kot zunanja so-
delavka pripravljati veselošolce na tekmovanje.
Upam, da mi bo čas ob učenju dopuščal in da
bodo v šoli mojo željo upoštevali.
Vodja kluba Vesele šole
Natalija IvanuSa
... O VESELI SOLI
Sem učenec tretjega razreda. Zelo rad obi-
skujem Veselo šolo. Pri Veseli šoli rešujemo
različne naloge, ki so zapisane v Pionirskem li-
stu. Pri reševanju nam pomaga Natalija Ivanu-
ša. K tekmovanju smo se prijavili vsi učenci na-
šega razreda. Veselo šolo imamo ob četrtkih.
Obiskoval jo bom do konca šolskega leta.
Dušan Slavinec, 3/c
Letos smo postali veselošolci. Mentor Vesele
šole je tovarišica Lojzka Rozman. V Veseli šoli
rešujemo razne naloge iz Pionirskega lista. Te
naloge rešujemo v poseben zvezek. Pri reševa-
nju nam pomaga sedmošolka Barbara Petrovič.
Imeli smo že prvo tekmovanje. Reševali smo
zabavne in dokaj lahke naloge. Na tekmovanju
sem bila uspešna. Tudi sošolci so naloge dobro
reševali, saj smo v veselo šolo vključeni vsi iz
razreda.
V tem šolskem letu bomo imeli že mnogo
takšnih tekmovanj.	Vesna Veingeri, 3/a
Vsi učenci četrtega razreda smo se udeležili
tekmovanja. V našem razredu ni nihče dosegel
vseh možnih točk. Najlažji sta mi bih prvi dve
vpra.šanji. Sestaviti sem morala dva pregovora.
Največ težav pa mi je delalo naštevanje osebkov
in povedkov. Tudi pisanje velike začetnice nam
vsem Se ni dovolj jasno. Naše tekmovanje smo
organizirali zato, da bi si pridobili več znanja za
tekmovanje v Veseli šoli Pionirskega lista.
Nataša Žmavc, 4/a
Pri Veseli šoli rešujemo naloge, razvozljuje-
mo /anke in včasih tudi računamo. Pred nekaj
dnevi smo pisali test. Jaz sem osvojila vseh
sedemnajst točk. Bila sem zelo vesela, kajti»ni-
sem pričakovala takšnega uspeha. Za nagrado
nas je tovarišica mentorica povabila v toplice.
Ker je deževalo, smo se vsi zgnetli v njen av-
tomobil. V toplicah je bilo zelo lepo. Obljubila
nam je, da bomo šli še večkrat v toplice, če bo-
mo pridni.
Janja Zmavc 3/c
tednik
— 2. februar 1984
TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9
Nogometaši začeli
s pripravami
Nogometaši Drave so s pripravami
^^ Lianski del sezone v vzhodni
"bSm repSišk. Ug. začeli v prej-
Cmted-nu^m FK>d	trenerja
Sa Zajca vadijo vsak dan.
Mladmc. in člani Alummija pa so
i včeraj. ko so se ob 16. un zbral.
Ldionu na prvem trenmgu. Tre-
" i bSo skupaj in to štirikrat na
"eden.Kra.vreIovadn.ciindvakrat
na stadionu.
Kombinirana ekipa mlajših p.o-
i "v Aluminija m Drave se je ob
nreK^jega tedna udeležila več-
So dobro, saj je med dvanajst.m,
fwinami osvojila tretie mesto z razl.ko
V Stk.h kar 47:2. Ptujčam so
^ločilno srečanje za vstop v finale
Subili s Sturmom .n to z 1.2, čeprav b.
So zmagali. Pred Ptujčane sta se
uvrstili ekipi avstnjsk.h prvol.ga.^ev
SturmamGAK-a.	^^^^^^
Občinska
,^lata puščica"
ponovno
Ludviku Pšajdu
v nedeljo. 29. januarja se je na
strelišču v Ptuju za obč. »Zlato pušči-
co« pomerilo z zračno puško 46 naj-
boljših strelcev in strelk naše občine.
Pravico nastopa so imeli vsi tisti
tekmovalci, ki so na predhodnih tek-
movanjih za »Zlato puščico« strelske
družine, nastreljali najmanj 240 kro-
gov (od 300 možnih). To moramojepo
prejetih poročilih OSZ — Ptuj. doseglo
69 strelcev in strelk, toda obč. tek-
movanja se niso vsi udeležili zaradi
raznih zadržkov.
Po zaključnih strelih prve skupine,
je največ krogov nastreljala Zdenka
Matjašič in sicer 537 od 600 možnih.
Temu rezultatu sta se pozneje le za 2
kroga razlike približala Zvonko Haj-
duk in Stanko Koren (oba Agis), nato
pa še za 3 kroge razlike Vinko Kram-
berger (MIP) in Stanko Bračič (.\gis).
ter Albert Frčeč (Kidričevo) za 4 kroge
manj.
Vsetn našim udeležencem želimo
mnogo športne sreče in uspeha ter
pričakujemo, da bomo tudi letos imeli
nekaj tekmovalcev na tekmovanju za
republiško »Zlato puščico«, ki bo me-
seca marca v Ljubljani ali Kranju.
K. A.
Sonja Pajenk - republiška rekorderka
V dvorani JLA v Ljubljani je
AK Olimpija ob koncu prejšnjega
tedna izvedel prvi letošnji dvo-
ranski atletski miting v skokih, na
katerem sta nastopila tudi Sonja
Pajenk in Kristijan Kovač iz at-
letskega kluba Ptuj. Izredno je
tokrat šlo Sonji, ki je postavila
novi mladinski republiški dvo-
ranski rekord. Preskočila je 177
cm in prejšnji rekord Maribor-
čanke Muršičeve izboljšala za
centimeter. S tem rezultatom je
Sonja zmagala na mitingu čeprav
je enak rezultat dosegla tudi Lih-
tenekerjeva z Raven. Dosežek
Pajenkove je še bolj pomemben
ob dejstvu, da nima pravih pogo-
jev za dvoranski trening, saj bi na
teden potrebovala okrog 70 sko-
kov, kar pa ob skromnem številu
terminov v Mladiki seveda ni
možno. Po drugi strani pa se njene
konkurentke na veliko udeležu-
jejo tekmovanj, tudi dvoranskih, v
tujini. Sezonoje torej Sonja začela
zelo uspešno.
Kristijan je bil najmlajši ude-
leženec mitinga, preskočil je 190
cm (5 cm manj kot je njegov naj-
boljši dosežek na zunanjem ska-
kališču) in o.svojil sedmo mesto.
Za začetek sezone je to odlično.
1. kotar
^nji na 177 cm velikokrat nI uspelo, tokrat pa je bilo drugače (foto i.
kotar)
ORGANIZIRANO VESELJE NA SNEGU
Zima je »natrosila« prav v času
zimskih šolskih počitnic obilo
snega in veselje šolarjev je bilo
nepopisno. Strmine so oživele,
prešeren vrisk in smeh odaievata z
njih od jutra do večera. Člani
smučarskega kluba Ptuj so po-
skrbeli za organizirano veselje na
snegu z organizacijo tečajev za
cicibane in pionirje. Potem, kojim
je obilno sneženje prej.šnji torek
onemogočilo dostop na pohorska
smučišča, so se preselili na grič v
bližini Ptuja, hitro montirali dve
vlečnici in veselje je nemoteno
teklo naprej. V soboto so izvedli
uspešno tekmovanje prve izmene
tečajnikov, v tem tednu pa učijo
smučarskih osnov že drugo izme-
no šolarjev na počitnicah.
JB
Strmina v bližini Babosekove grabe je bila dobro nadomestilo za ne-
dostopna pohorska smučišča
Hitro potezno prvenstvo ŠD MIP Ptuj
z dvema januarskima hitropo-
teznima turnirjema se je pričelo
letošnje hitropotezno prvenstvo
§D MIP Ptuj.
Na prvem turnirju je nastopilo
14 šahistov. Vrstni red;^ Brglez 10
točk. Šeruga 9 točk, Žlender in
Pernat 8,5, Kneževič 8 točk itd.
Nadrugemturnirjuje nastopilo
10 šahistov. Zmagal je Kneževič s
13 točkami, pred Butolnom in
Čičem 12,5 točke.
Naslednji turnir bo 3. februarja
ob 18. uri.
T.B.
Velike naloge v jubilejnem letu
Člani aerokluba Ptuj so prejšnji
petek izvedli letno skupščino na
kateri so ocenili lansko delo in
sprejeli program letošnjih aktiv-
nosti, ko praznujejo trid^esetletni-
co uspešnega dela.
Pri sestavi lanskega programa
so se zavedli težavnosti pogojev
za delo in se temu prilagodili, če-
prav je bil program dokaj ambi-
ciozen in nič manjši kot v prejšnjih
letih. Skoraj vse so v celoti
opravili, še zlasti programe posa-
meznih sekcij. Uspelo jim je z
veliko lastno zavzetostjo in delom
— naslonitvijo na lastne sile, saj
večji delež prihodkov zagotavlja-
jo sami. Tako bo tudi v prihodnje,
glavni vir prihodkov mora na-
mreč postati njihova gospodarska
dejavnost. Ob delovnih so dosegli
tudi takšne tekmovalne rezultate,
ki so jih obdržali med najbljšimi v
Jugoslaviji.
Predsednik kluba Jože Botolin
je v uvodnem nagovoru na skup-
ščini poudaril, da so k pripravi
letošnjega programa pristopili še
bolj odgovorno, saj bodo pogoji za
delo težji. Zato bodo člani morali
vložiti veliko dela, da bodo de-
javnost obdržali na doseženi ravni
in poskusili izboljšati kakovost
dela. za vse naloge pa bodo po-
trebovali nekaj čez devet milijo-
nov dinarjev. Toliko bi znašali
minimalni stroški. Večji del de-
narja bodo zagotovili s svojo gos-
podarsko dejavnostjo in priredit-
vami. Tako bodo ob že ustavlje-
nem in uveljavljenem ptujskem
padalskem pokalu v začetku ju-
nija izvedli zaključek jugoslo-
vanskega avtorejlija, ki zahteva
res kakovostno organizacijo. Ob
tem pa bodo proslavili trideset let
dela. na katera so lahko opravi-
čeno ponosni, saj so dosegli zavi-
danja vredne rezultate.
1. kotar
Na letališču v Moškanjcih bo tudi letos zelo živahno (foto I. kotar)
V SOBOTO NADALJEVANJE
Košarkarji v I. slovenski košarkarski ligi v
soboto 4. februarja nadaljujejo republiško
prvenstvo, ki je bilo od 14. 1. 1984. prekinjeno
^radi zimskih šolskih počitnic. Najprej bodo
^igrali tekme zadnjega jesenskega kola, ko se
ptujski košarkarji v športni dvorani
^ladika ob 19. uri srečali z ekipo Ježice iz
Ljubljane, ki je v prejšnji tekmovalni sezoni
tekmovala v drugi zvezni ligi. Do tedaj bo na
^rhu konjiški Comet z vsemi možnimi
osvojenimi točkami.
Soj za prvo mesto tx) hud, čeprav prvo
plasirana ekipa Cometa ima pred dru-
ekipo Heliosa iz Domžal štiri
Y prednosti, a ima v spomladanskem delu
tekmovanja težji razpored. Prav ti dve ekipi sta
aina kandidata za osvojitev prvega mesta v
^notni repuDliSki košarkarski ligi. Zlato sredi-
co pa sestavljajo naslednje ekipe: Triglav iz
Branik iz Maribora, Ježica iz
JUbljane, Litija, Koper in Ptuj, na dnu lestvice
o pa Kraški zidar iz Sežane, Kovinar iz štor,
^^Sorje in Iskra AET iz Tolmina. Izredno hud
^oj DO za obstanek in vsak spodrsljaj v domači
i,je za kakšnega izmed ogroženih za
'^Pad lahko usoden.
Iskr A^^^ najbolj resni kandidati za izpad
mest^	^^ ^^ desetih kolih na zadnjem
Zac	osvojene točke, nadalje ekipa
s ^tir'^^^ ^ dvema osvojenima točkama. Kovinar
tolik •	^^^^^ ^ osmimi točkami, prav
^^ o Jih ima tudi ekipa Ptuja. 2e v soboto so
u^	srečanja med zadnjimi štirimi
scenimi ekipami in sicer Iskra AET —
Kovinar, Kraški zidar—Zagorje, tako bo po
enajstem kolu jasnejša slika na repu lestvice.
Kaj pa mislijo o nadaljevanju v domačem
taboru. Doma si spodrsljaja sploh ne smejo
privoščiti. Tudi v gosteh bi morda še lahko kje
dobili kakšno tekmo, jeseni so dobili eno in to v
Zagorju, dvakrat pa so bili blizu uspeha.
Sedanja igra tudi daje možnosti za uspešno
igranje v tujih dvoranah. Moštvo je zdajle tudi
že dobro uigrano, pripravljeni so na zahtevno
nadaljevanje prvenstva. Prepričani so, da bodo
igrali uspešno in niti ne razmišljajo o tem, da bi
se borili za izpad iz prve Slovenske košarkarske
lige.
Ekipa Ptuja je med štirinajstdnevno pavzo va-
dila dvakrat dnevno po več ur na dan, odprav-
ljala napake in popravljala tiste elemente, ki so
jim šli ob zadnjih srečanjih najslabše.
Seveda pa vsi računi ne bodo pomagali, če ne
bo prave igre, borbenosti, discipline in potr-
pežljivosti. Ne gre zanikati, da niso samo trije
kandidati za izpad, kajti tudi Ptuj in Koper ter
morda še kdo se lahko znajde v nevarnih vodah.
Zato bo seveda nadaljevanje prvenstva še bolj
zanimivo. Poglejmo še lestvico pred začetkom
nadaljevanja.
Za ekipo Ptuja so nastopali naslednji igralci:
Vlah 112 košev, Damiš 64, Volmaier 46, Reš,
Marčič 96, Bedrač 18, Cobelj 94, Kotnik 82,
Beranič 43, Purič 57, Dobrijevič 136, Vučinič 2.
Tudi mladinci so končali s prvim delom
tekmovanja v mladinski republiški ligi. Mladi
košarkarji ptujskega košarkarskega kluba so na
dobrem tretjem mestu in imajo odlično
izhodiščno točko, da napredujejo za kakšno
mesto višje na lestvici, kajti prvoplasirani ekipi ji
bežita za štiri oziroma za dve točki. Cilj, ki so si
ga zadali mladi košarkarji pred nadaljevanjem
je, da osvojijo eno izmed prvih dveh mest,
katero jih pa popelje v finale, kjer se bodo
srečale najboljše štiri ekipe v Sloveniji, kar bi
bilo največji uspeh za ptujsko košarko. Pred
nadaljevanjem tekmovanja je lestvica sledeča:
I. Z.
PETOVIA JE PREMAGALA
VRTOJBO
Članice NTK Petovia so v prvih dveh kolih drugega dda prvenstva v
zahodni skupini druge zvezne namiznoteniške lige dosegle dve zmagi in
tako vedno bolj opravičujejo udeležbo v zvezni ligi.
V soboto popoldan so se v Mladiki pomerile z eno vodilnih ekip lige,
Vrtojbo, ki je v prvem delu Ptujčanke zanesljivo premagala. Tokrat pa je
po ogorčenem boju slavila Petovia s 5:4. Ptujčanke so z zmagama
Džankičeve in Marinkovičeve povedle z 2:0. Nišavičeva je nato premagala
Kampuševo in znižala na 2:1. Sledili sta zelo tesni zmagi Džankičeve proti
Gorkičevi in Marinkovičeve proti Nišavičevi ter je tako Petovia povedla
že s 4:1. Do zmage v dvoboju ji je manjkala samo Se točka. To je Cisto
proti koncu dosegla Marinkovičeva z zanesljivo zmago proti Vodopivče-
vi, ko je bilo le 4:3. Junakinja srečanja je bila tokrat Sonja Marinkovič,
ki je premagala vse tri igralke Vrtojbe. Največ je gotovo pomenila njena
zmaga proti izkušeni Nišavičevi. Dve zmagi je prispevala Sanja Džankič.
Ptujčanke so tako dosegle velik uspeh, ki so ga ob koncu bučno proslavi-
le.
V nedeljo dopoldan pa so v Ptuju gostile Semedelo in zmagale z 8:1,
čeprav je bilo v nekaterih partijah dokaj tesno. Po tri zmage sta dosegli
Marinkovičeva in Džankičeva, dve je prispevala KampuSeva, nastopila pa
je tudi Novakova.	L kotar
SMUČANJE
Množično in veselo
Pred velikim številom gledalcev — staršev je bilo na strmini ob
Babusekovi grabi tekmovanje tečajnikov, ki so teden dni pridobivah
prvo smučarsko znanje na Pohoiju pri Treh kraljih. 126 tečajnikov male
šole in 48 šoloobveznih otrok je uspešno prestalo preizkus in ob končuje
bilo izvedeno še tekmovanje cicibanov za nagrade, ki so jih prispevale
OZD Radenska, MIP inZlatorog Maribor. Pokrovitelj tekmovanja je bil
MIP Ptuj.
Organizacija je bila odlična v rokah smučarskih delavcev SK Ptuj.
Rezultati so naslednji: ml. cicibani Uroš Vičar 19.64, Goran Tumšek
19.67. Leon Brumen 22,16 ... ml. cicibanke Rebeka Rogelj 20,7S, Da-
nijela Cartl 21,71, Patricija Krajnčič 26,43 .. . st. cicibani Iztok Kosta-
njavec 17,31, Boštjan Predovnik 17,35, Saša Erlih 20,88 ... St. cicibanke
Ana Stropnik 21,75, Bogdana Kovač 21,78.
anc
10 —ZA RAZVEDRILO
2. februar 1984 —
tednik
tednik
— 2. februar 1984
OGLASI IN OBJAVE - 11
ZGODOVINSKO DRUSTVO PTUJ
Prenašanje tradicij na mlado generacijo
v narodnem domu v Ptuju so se.
v petek popoldne, 27. januarja
zbrali člani Zgodovinskega društva
Ptuj na letni delovni konferenci.
Predsednik lO društva prof. Vlado
Horvat je poročal o delu Zgodo-
vinskega društva v letu 1983, ki so
ga člani pozitivno ocenili. Ob tem
se je posebej zahvalil za sodelova-
nje članom izvršnega odbora, zla-
sti še prof. Ljubici Suligojevi, ki
sicer ni članica lO, vendar je veli-
ko svojega strokovnega znanja,
časa in sposobnosti vložila v
pripravo in izvedbo okrogle mize o
dr. Jožetu Potrču ob 80-letnici
njegovega rojstva in v pripravo
publikacije, ki bo izšla v nasle-
dnjem mesecu. Pohvalo je izrekel
tudi tajnici lO Paniki Vauda in
blagajničarki Eriki Kysela.
Razprava se je razvila predvsem
o delovnem programu zgodovin-
skega društva za letošnje leto. V
njej so člani dopolnili osnutek
delovnega programa, ki ga je za
uvod v razpravo nakazal predse-
dnik Vlado Horvat. V razpravi je
sodeloval tudi častni član Zgodo-
vinskega društva, slovenski pisatelj
in naš rojak Ivan Potrč. Podprl je
predlog o oblikah prenašanja re-
volucionarnih tradicij na mladi rod
in sploh na povezanost družbe z
mladimi. Posebej je opozoril, da
ne smemo pozabiti na Toneta Žni-
dariča, ki ni bil le španski borec in
revolucionar, temveč tudi pesnik.
S progr-.mom dela Zgodovm-
skega društva za letošnje leto, ki
so ga člani na konferenci dopolnili
in sprejeli, bomo podrobneje
seznanili bralce kdaj drugič.
Tokrat naj samo poudarimo, da
bo v letošnjem letu najpomem-
bnejša naloga društva, da orga-
nizacijsko in vsebinsko pripravi
vse potrebno za izdajo Ptujskega
zbornika, ki naj bi izšel ob 40-
letnici osvoboditve Ptuja. Pri tem
je zlasti pomembno zagotoviti vire
financiranja, ne le za zbornik,
temveč za izdajo vseh publikacij o
ljudeh in dogodkih iz naše revolu-
cionarne preteklosti. Letos bi
morali posvetiti ustrezno pozor-
nost 50-letnici revolucionarne ak-
cije ptujskih skojevcev in organizi-
rati okrogle mize o delovanju mla-
dine, zJasti še o njenem sodelova-
nju v mladinskih delovnih akcijah.
Po letni konferenci sta članom
zgodovinskega društva spregovori-
la še višji konservator Janez
Mikuž, ravnatelj Zavoda za
spomeniško varstvo Maribor in
Marjan Berlič, arhitekt iii« Ptuja.
Na poljuden način sta govorila o
revitalizaciji Ptuja in pri tem poja-
snila, zakaj je nujno prenavljanje
mestnega jedra, nakazala težave,
probleme, pozhivne in negativne
strani te obnove. V razpravi sta
odgovorila tudi na več vprašanj
poslušalcev, ki so zlasti opozorili
na potrebo, da ob obnovi m
mestnega jedra odstranimo tudi
gradbeno nakazo, ki jo je na
Slovenskem trgu napravil nacisti-
čni okupator in vrnemo gledališču
tisto pročelje, ki ga je imelo pred
vojno. Člani zgodovinskega društ-
va so obema predavateljema izrekli
priznanje in tudi zahvalo, ker sta
se odrekla honorarju, ki bi jima za
predavanje sicer pripadal. Člani
zgodovinskega društva so podprli
prizadevanja za organizirano
obnovo mestnega jedra Ptuja in
priporočili, da se družbeni dogo-
vor o tem čimprej podpiše. FF
obdravski zavod za veterinarstvo in 21vin0rej0
Racionalizirati delo, povečati kakovost!
,,Obdravski zavod je v zadnjih letih kljub finan-
čnim in kadrovskim težavam dosegel zelo dobre delov-
ne rezuhate," je med drugim dejal republiški sekretar
za kmetijstvo Milan Kneževič, ki seje v ponedeljek,
januarja sestal s predstavniki kmetijskih organizacij
združenega dela ptujske občine. Sestanek je bil name-
njen predvsem oceni dela Obdravskega zavoda, ki skr-
bi za preventivo, diagnostiko, zdravljenje, osemenje-
vanje in pospeševanje govedoreje, prašičereje in ko-
njereje v severovzhodni Sloveniji pa tudi širše. Od 103
zaposlenih jih ima 48 višjo oziroma visoko izobraz-
bo, med njimi je lU magistrov, 25 delavcev ima sred-
njo izobrazbo. Kvalifikacijska struktura je dobra,
kljub temu pa imajo težave s strokovnimi kadri, ker
jih je glede na obseg dela še vedno premalo. Težave so
tudi z denarjem, posebno za nakup zdravil in za uspe-
šnejše posp)eševalno delo na terenu.
Milan Kneževič je menil, da bi morali sorodne in-
stitucije v Podravju, Pomurju in na Koroškem bolj
ustrezno organizirati v smislu delitve dela in s tem
zagotoviti racionalno trošenje denarja, zagotovo pa bi
na ta način še izboljšali kakovost dela. Med drugim je
opozoril, da je perspektiva tega območja razvoj živi.
noreje, predvsem v hribovitih krajih, kjer jo je treba
revhalizirati. Menil je tudi, da bi morali poostriti delo
oziroma odgovornost mlečnih kontrolorjev, v zavodu
pa za učinkovito reprodukcijo uvesti evidenco za vsa-
ko kravo. Poleg tega bi naj uvedli osemenjevanje v
hlevu lastnika krave in ne na domovih, z evidenco pa
preprečili prodajo in zakole na črno.
Kneževič je tudi poudaril, da bi morali v ptujskem
zavodu nadaljevati z uspešnim delom oddelka za hi-
gieno živil, saj je prav na tem območju precej organi-
zacij združenega dela, ki bi lahko hrano izvažale.
Predlagal je tudi, da bi o boljši organizaciji in kakovo-
sti dela spregovorili v Svetu skupnosti podravskih ob-
čin ter se na tem nivoju dogovorili za delitev dela med
sorodnimi institucijami. Ponovno bi naj preučili mož-
nosti o povezovanju Kmetijskega zavoda Maribor z
Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo.
N. Dobljekar
Cene jedi
in pijač - nižje!
Na zahtevo republiškega izvršnega
sveta in skupnosti za cene se je tudi
ptujska občinska skupnost sestala na
izredni seji. ' Soglasno so sprejeli
sklep, da morajo z 31. januaijem vse
.organizacije združenega dela, ki so jim
po uveljavitvi odloka zveznega izvr-
šnega sveta o zamrznitvi cen cene zvi-
šali, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi
predpi^ni po^ji, znižati cene na
prejšnjo raven. Ce tega niso storili, jim
grozi sodni postopek, za kar bodo po-
skrbeli tržni inšpektorji.
Občinska skupnost za cene je ugo-
tovila. daje bilo največ kršitev, — kijih
je pravzaprav z nespoštovanjem 30-
dnevnega roka sama zakrivila, — pri
povečanju cen jedi in pijač v gostinstvu
in slaščičarskih izdelkov.	N. D.
NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA
Na seji občinskega sveta ZSS
Ormož, kije bila v ponedeljek, 30.
januana so obravnavali več ak-
tualnih vprašanj.
Najprej so pregledali aktivnosti
sindikata in socialistične zveze za
izvolitev nosilcev delegatskih do-
lžnosti, ki jirh v letu 1984 poteče
mandat in ugotovili, d^e na voljo
kratek čas za volitve. Tako je po-
trebno s temeljnimi kandidacij-
skimi konferencami zaključiti <fo
11. februaria. Občinska kandida-
cijska konferenca pa bo 16. feb-
ruaija.
Pozorno so člani sveta pregle-
dali tudi pripravljeni program
dela za leto 1984 in sklenili, da ea
bodo po potrebi med letom do-
polnjevali. Podrobno so pregle-
dali tudi sklope vprašanj, ki jih
bodo obravnavali v akciji zak-
ljučni račun 83. Soglašali so s po-
stavljenimi roki in nosilci ^sa-
meznih nalog. Novost letošnjih
•razprav je pnmerljivost podatkov
s sorodno organizacijo v panogi
ali skupini sorodnih dejavnosti.
Poudarek pa naj bo na produk-
tivnosti.
V ormoških sindikatih tudi vz-
trajajo, da se vsako leto doseže
neka nova kakovost v obravnavah
zaključnih računov. Analize po-
slovanja morajo biti take kot od
njih pričakujejo. V razprave zak-
ljučnih računov se bodo po po-
trebi vključevali predstavniki
MGZ, banke in družbeni pravo-
branilec samoupravljanja. De-
lavce pa je potrebno pravočasno
seznaniti tudi s težavami, s kate-
rimi se bomo letos srečevali. Ak-
cija zaključni račun torej ni več
samo akcija, je potreba.
Ce so obravnave zaključnih
računov v gospodarstvu še zado-
voljive, tega ni moč trditi za
obravnave v nematerialni proiz-
vodnji.
Na ponedeljkovi seji sveta so
izvolili tudi novega sekretarja
sveta in sicer Vero Kepovo, dose-
daj zaposleno v SO Ormož. Fun-
k(^o sekretarja občinskega sveta
ZSS Ormož bo opravljala profe-
sionalno.	MG
KZ DRAVSKO POLJE LOVRENC
Zadružni svet proti referendumu
v ponedeljek zvečer so se sestali člani zadružnega
sveta kmetijske zadruge Lovrenc, da bi se pogovorili
o razpisu referenduma, na katerem bi se delavci in,
združeni kmetje obeh zadrug, torej ptujske in lovren-
ške, odločali o združitvi v eno zadružno organizacijo
s sedežem v Ptuju. Sedanjo kmetijsko zadrugo Lov-
renc bi po združitvi razdelili na dve zadružni enoti
(Lovrenc in Cirkovce).
Toda razprave, ki smo jo pričakovali, ni bilo. Ko
so poskušali članom zadružnega sveta obrazložiti
skrbno pripravljeno gradivo za razpravo o združitvi,
so en čez drugega vpili, da je to nepotrebno
zapravljanje časa, saj so gradivo že temeljito predela-
li. Pa ga, gotovo niso, sicer ne bi nazadnje spraševali,
kaj bi imeli od združitve. Razlogi za pobudo o zdru-
žitvi so namreč v gradivu lepo in razumljivo zapisani.
Razprava je bila bolj podobna ,,vroči gostilniški",
kot pa razpravi o pomembnih zadevah, kot je
nedvomno nova organiziranost zadrug. Nenehno smo
poslušali vpitje, da nikomur ne bodo pustili prodati
svoje zadruge. Pa ne bi šlo za prodajo, temveč za
samoupravno odločitev vseh članov in delavcev
zadruge na referendumu. Tako pa so z večino glasov
proti razpisu referenduma člani zadružnega sveta
vsem ostalim članom zadruge vzeli to pravico.
Predstavnikom zadruge pa tudi vsem občanom je
gotovo zelo neprijetno nenehno poslušati pripombe o
neuresničevanju planskih obveznosti v kmetijski
zadrugi Lovrenc. Teh pripomb bo v bodoče gotovo še
več, in če je zadruga res tako ,,njihova", članom ne
bi smelo biti vseeno kaj mislijo o njihovi organizaciji
v občini in republiki. Ponedeljkova odločitev bo
gotovo za to organizacijo še ena ,,črna pika".
Povsem neprizadeti poslušalec razprave na omenjeni
seji nikakor ne more mimo izjav posameznikov, češ,
bil sem že pri kmetijski zadrugi Ptuj, pa sem se vrnil
v Lovrenc, če pa se mi bo tu kaj zamerilo, pa se spet
priporočam ptujski zadrugi. Pa tudi odkrite izjave,
da imajo sedaj kmetje na območju zadruge Lovrenc
več manevrskega prostora pri prodaji svojih pridel-
kov in navijanju cen, povedo dovolj. Pri tem se
nehote spomnimo na pregovor ,,zdaj tič, zdaj
miš . . .".
JB
v sredo, 25. januarja je bilo v Ptuju tradicionalno srečanje pred-
stavnikov verskih skupnosti. Duhovnike iz domala vseh krajev ptujske
občine je v imenu Skupščine občine Ptuj, Občinske konference SZDL,
koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo
in verskimi skupnostmi ter versko komisijo pri izvršnem svetu Skupščine
občine Ptuj, pozdravil Franc Tetičkovič.
v uvodu je spregovoril o zaostrenih odnosih v svetu, nato pa še o
stabilizacijskih prizadevanjih v občini. Program dolgoročne stabilizacije
terja tudi večji izvoz. Z resolucijo izvajanja srednjeročnega plana v
letošnjem letu so bile spreiete dokaj zahtevne naloge na področju
gospodarstva in negospodarslcih dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje oi
se naj zvečal za več Kot 3 %. kmetijske proizvodnja za več kot 5 %,
zaposlenost za 1,2 % in izvoz za 15 % ob desetodstotno manjšem uvozu.
Ob koncu svojega govora je Franc Tetičkovič še ugotovil, da so
odnosi med verskimi .skunno.stmi in njihovimi predstavniki ter samo-
upravno družbenopolitično skupnostjo — dobri. •
Za povabilo na tradicionalni sprejem seje v imenu navzočih du-
hovnikov zahvalil dekan ptujske delcanije dr. Vinko Škafar. Tudi sam
ugotavlja, da so v preteklem letu bili odnosi med samoupravno družbo
in verskimi skupnostmi dobri, kljub nekaterim problemom, ki pa so jih
z vso strpnostjo in iskrenostjo odpravljali pri koordinacijskem odboru.
Kot svoDodni. enakopravni občani s pravicami in dolžnostmi, je po-
udaril dr. Škafar, žehmo krepiti samoup^vno družbo in njeno pri-
hodnost. saj je človek naša skupna skrb. Ce vsi sp»oštujemo temeOno
načelo pravičnosti in resnice, kar terja, da vsakemu nudimo kar mu gre,
se nihče ne bo iuiil^apu^iavlienee^ — oaroženeaa. Nihče ne bo tožfl za
pnkrai^animi terneljnimi Človekovimi pravicami pa naj gre za verne, ali
drueaiiejTiisleče. za njihovo dejavno navzočnost, ali enakopravnost v
družbi. Čeprav so letos gospodarska in mirovna vprašanja v ospredju, ne
sm^^mo spregledati na^ skupne odgovornosti, ki jo imamo za splošen
človeški, narodno kuturni in etični obstoj, razvoj in življenjsko moč
slovenskega ljudstva ter narodne samobitnosti.
Ob koncu je dr. Škafar izrazil svoje zadovoljstvo ob nenehnem
izboljševanju razmer med samoupravno družbo in Cerkvijo.
Besedilo in posnetek: 1. C.
Predstavniki verskih skupnosti v dvorani na magistratu med besedami
zahvale dekana dr. Vinka Škafarja
Na matičnem uradu v Ptuju so v soboto, 28. januarja proglasili za
zlatoporočenca JOŽETA in GENOVEFO CVETKO, kmetovalca iz
Markovec št. 40. Jože bo v letošnjem letu doj3olnil 78 let, Genovefa pa je
dve in pol leti'mlajša. Po petdesetih letih skupnega življenja sta oba
zakonca še čila in zdrava. V zakonu sta imela 5 otrok, danes pa lu
razveseljuje tudi že 11 vnukov.
Jože in Genovefa Cvetko s svojci ob razglasitvi za zlatoporočenca
Foto: Langerholc
Kljub slabim voznim razmeram je bilo v tednu od 24. do vk^učno 31.
januarja na cestah ožjega območja ptujske občine razmeroma malo pro-
metnih nezgod. Miličniki postaje milice Ptuj inoddelkov so posredovali le
v štirih primerih in pri tem zabeležili le dve lažji telesni poškodbi. V večini
primerov je prišlo do nesreče zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje
cestišč. Materialne škode na vozilih je bilo tokrat za okoli 295.000 din.
ZAPEUAL S CESTE
V ponedeljek, 30. januaija ob
02.05 zjutraj je prišlo do nezgode v
Bukovcih na regionalni cesti. Za-
radi neprilagojene hitrosti je za-
peljal s ceste voznik tovornega
avtomobila Štefan Špangl (av-
strijski državljan). Trčil je v zg-
radbo ob cesti in povzročil večjo
škodo Na vozilu je škode za okoli
150.000 din, Špangl pa je na srečo
ostal nepoškodovan. -OM
Poroke:
Jožef Zagorščak, Zakl 7 in Ne-
venka Lozinšek, Podlehnik 36;
Maks Plohi, Ob Dravi 3 in Marija
Kaučič, Ob Dravi 3; Anton Va-
lentan. Slovenja vas 28/a in Dra-
gica Obreht. Stanošince 13; Alojz
Podgoršek, Njiverce-vas 12 in
Marija Pišek. Lovrenc na Dr. po-
lju 17/a; Franc Horvat, Trnovska
vas 39/d in Ana Potrč, Trnovska
vas 31; Srečko Ploj, Trnovska vas
39/d in Jožica Horvat, Trnovska
vas 39/d; Franc Bombek, Macu-
nova 3 in Angela Voglar, Zabovci
98; Milan Fišer, Ptujska gora 54 in
Danica Gregorec, Žabjak 5; Da-
nici Kozoderc. Pleterje 14 in Da-
nica Filipaja. Zagrebška 74; An-
ton Vidovič, Kidričevo. Ul. B.
Kraigherja 20 in Jožefa Burjan,
Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 20;
Jožef Rodošek, Cermožiše 69 in
Ančka Zajko. Žetale 79; Stanislav
Ozvatič. Zagorci 64 in Elizabeta
Tikvič. Sakušak 46:.
Umrli so:
Rudolf Šmigoc. Cankarjeva 16,
roj. 1974 umrl 19.ian. 1984; Le-
opold Letonja, Popovci 16. roj.
1904. umri 20. jan. 1984; Franc
Poštrak. Grajenščak 26/b. roj.
1915. umri 19. jan. 1984; Jožef
Ficijan. Sp. Velovlak 30/b. roj.
1910. umri22.jan. 1984; Elizabeta
Stepanič. Štore 4. roj. 1909. umrla
23. jan. 1984: Franc Lovrenčič,
Slavšma 48. roj. 1900. umri 23.
jan. 1984: Franc Svenšek, Koz-
minci 18. roj. 1914. umrl 23. jan.
1984: Marija Novak. Podvinci 72.
roj. 1903, umria 22. jan. 1984;
Elizabeta Korošec, Dom upokoj.
Muretinci. roj. 1913. umrla 21
lan. 1984; Alojz Klajžar, Rotman
39, roj. 1901, umri 26. jan. 1984;
Elizabeta Koroša, Gomila pri
Kogu 38, roj. 1917, umrla 20. jan.
1984; Jožef Kopriva, Ob ribniku
6, Ormož, roj. 1918, umri 24. jan.
1984; Marija Kožar, Vitan 27, roj.
1908, umrla 26. jan. 1984; Ivan
Vidovič, Nova vas pri Markovcih
11. roj. 1929, umri 28. jan. 1984;
Daniel Kosi, Belšakova 26, roj.
1956, umri 21. jan. 1984; Avgust
Hojnik, Podvinci 67, roj. 1898,
umri 25. jan. 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TE-
DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi-
narji zavoda, direktor in glavni
urednik FRANC LAČEN, odgo-
vdrni urednik FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUSNIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobljekar, Majda Go-
znik, Ludvik Kotar, Martin Oz-
mec in Marjan Sneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celotna naročnina znaša 550 di-
narjev, za tujino 1.125 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska CGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodgv in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.