izdaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo En uprav« ništvo je v šeienbur« govi utici 5|l.
I
Oglase se ražuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki ivan PetkovSek.
GBasšB® P®kr&rm$k® ivese	hišnih ^osest^lliov za Sioven§I^ v LJubBIani.
Štev. 2.
Ljubljana, 1. septembra ^921.
Leto I.
Uredba
e stanovanjih in najemih zgradb vobCe na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev razen na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore.
(Kosec.)
Člen 23.
Izjemoma in v mejah dejanske potrebe sme pristojno stanovansko oblastvo dodeljevati prostore privatnih oseb in društev za državne urade in javne humanitarne in kulturne institucije.
Čleq 24.
Denarnim zavodom in zavarovalnicam, nadalje trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrta, odvzame stanovansko oblastvo poslovne prostore za dodeljevanje po tej uredbi, ako v roku, ki ga jim določi stanovansko oblastvo in ki ne sme biti daljši nego leto dni, ne zgrade stanovanskih hiš za svoje nameščence in za nastanitev svojih poslovnih prostorov. Od tega se izvzemajo oni zavodi, ona društva in podjetja, ki za svoje poslovne namene in za nastanitev svojih nameščencev že zgradila svoja poslopja, in oni, ki bi jim bil z gradnjo novih poslopij ogrožen obstoj.
Člen 25.
V	industrijskih podjetjih se ne smejo stanovanja v zgradbah, lastnih podjetju, ki so namenjena za stanovanje nameščencem podjetja, dodeljevati drugim osebam.
Člen 26.
V	onih delih kralevine, v katerih se uporabljajo vojaške barake za naslanjanje prebivalstva, a stoje na tujih zemljiščih, se prepušča pristojnim oblastvom, da izdado v teh vprašanjih potrebne odredbe za ob-drževanje stanovanj v teh barakah.
Člen 27.
V	Hrvatski, Slavoniji, Medjimurju in na Krku se dovoljuje dodeljevanje tudi takih prostorov, ki ne spadajo v kategorijo stanovanaj. Natančnejša določila o tem predpiše pokrajinska vlada s pravilnikom za izvrševanje te uredbe.
VI.
Stanovanska oblastva. — Njih ustroj iu p«-
stopek.
Člen 28.
Stanovanska oblastva so pristojna za reševanje vseh poslov po tej uredbi razen onih poslov, ki so s členom 18. pridržani rednim sodiščem.
Člen 29.
Pokrajinska oblastva (poverjeništva za socialno skrbstvo) predpišejo ustroj i»
postopek stanovanskih oblastev. Za Vojvodino ju predpiše ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ministrstvom za pravosodje.
VII.
Kami.
Člen 80.
Prekrške določil te uredbe in pravilnika, izdanega na njih podstavi, kaznujejo pristojna upravna (politična ali policijska) oblastva po veljavnih predpisih z denarno kaznijo do 60.000 kron; ob neizterljivosti se mora ta denarna kazen izpremeniti v sorazmerni zapor do 6 mesecev.
Z isto kaznijo se kaznuje tudi oni, ki kaj ukrene, da onemogoči uporabo te uredbe ali se ji izogne.
Denarne kazni se stekajo v fond za gradnjo malih stanovanj, katerega natančnejšo sestavo predpišejo pokrajinske vlade z odobritvijo ministrstva za socialno politiko, za Vojvodino pa minister za socialno politiko.
Vlil.
Pristojbine.
Člen 31.
. Pristojno stanovansko oblastvo je upravičeno pobirati pristojbino v gotovini za pokrivanje svojih upravnih stroškov do največ 20% enomesečne najemnine od oseb, ki se obračajo nanje za intervencijo. Natančnejša določila o načinti tega pobiranja in razpolaganja predpiše pravilnik.
IX
Zaključna določila.
Člen 32.
Najemnina se ne sme plačevati v kovanem zlatu, srebrn ali v tujem denarju.
Člen 33.
Pokrajinske vlade (za Vojvodino minister za socialno politiko sporazumno z ministrstvom za pravosodje) predpišejo na podstavi te uredbe za vsako pokrajino pravilnik z natančnejšimi določili za izvrševanje te uredbe. Pravilnik se mora predpisati v roku 15 dni izza dne, ko se razglasi ta uredba.
Člen 34.
Uredbo o doseljevanju in izseljevanju državljanov v mestnih in drugih občinah predpišejo za posamezne dele kraljevine dotična pokrajinska oblastva, za Vojvodino pa ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve; a dokler se ta uredba ne predpiše, ostanejo v veljavi predpisi, ki so v tem oziru izdani v posameznih delih kraljevine.
Člen 35.
Vrhovni nadzor nad stanovanskimi obiastvi izvršuje minister za socialno politiko. —
Člen 36.
Razen odpovedi se rešujejo predmeti, o katerih se je že izdala rešitev v prvi instanci, po dosedanjih predpisih, v kolikor se jih tiče Iv uredba.
Najemnine, določene s to uredbo, se plačujejo od onega prvega plačilnega roka, določenega v posameznem primeru, ki pride potem, ko stopi v veljavo ta uredba.
člen 37.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko jo kralj podpiše; obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v Službenih Novi-nah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca :.
Istega dne izgube veljavo vsi prejšnji predpisi, ki se bavijo s predmetom te ured e.
Čen 38.
Skladno z uredbo o stanovanjih za Srbijo in Črno goro z dne 8. aprila 1921. velja tudi ta uredba do dne 30. aprila 1922.
Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme tudi po tem datumu po potrebi zaščite najemnikov in hišnih posestnikov podaljšati trajanje tako ene kakor druge uredbe z dotičnimi izpremembami in dopolnitvami vred.
V Beogradu, dne 21. maja 1921.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r.
Pravilnik
z natančnejšimi določili za izvrševanje uredbe o stanovanjih in najemnih zgradb vobče z dne 21. maja 1921., Ur. 1. št. 202, predpisan na podstavi člena 33 iste uredbe.
Člen 1.
Kadar je pri določanju najemnine v zmislu členov 6. in 7. uredbe ugotoviti najemnikov letni dohodek, služi za podstavo dohodek zadnjega leta, ki je bil podstava za odmero osebno-dohodninskega davka.
Ako bi dohodka zadnjega leta davčno oblastvo še ne bilo določilo, služi pri določitvi najemnine začasno za podstavko tolik dohodek, kolikršnega je davčno oblastvo določilo poslednjikrat.
Dokončno se v tem primeru določi višina najemnine šele v trenotku, ko davčno oblastvo ugotovi letni dohodek za zadnje leto, in sicer za vso najemno dobo, za katero se je morala najemnina zvišati v duhu te nauedbe.
Na uradno zahtevo stanovanskega oblastva I. stopnje Inora davčno oblastvo L
stopnje podati potrebne podatke o najemnikovem letnem dohodku, ako bi iz kakršnegakoli razloga ne zadoščala ugotovitev letnega dohodka na podstavi plačilnega na-, loga o dohodnini zadnjega leta, ki ga je pozvana stranka predložila stanovanskernu oblastvu.
Člen 2.
Ko se v zmislu člena 8. uredbe določa primernost in višina cen za posamezne dele stanovanja (sobe z opremo ali brez nje), ki se mora določiti redno pred oddajo v podnajem (v najem), je treba pred vsem ugotoviti najemno ceno vsega stanovanja; ako pa upoi-ablja hišni lastnik stanovanje sam, je določiti najemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati, ako bi bilo Stanovanje oddano v najem.
Člen 3.
Za osnovnico ceni ene prazne sobe (kabineta) velja količnik, ki se dobi, ako se najemnina vsega stanovanja, določena po tej uredbi, razdeli s številom sob (kabinetov) vsega stanovanja; prednja soba in druge pritikline se pri tem ne štejejo.
Tako preračunjeni ceni ene prazne sobe je dodati največ 50 do 100% količnika, o čemer odloči za vsak primer posebe stanovansko oblastvo, vpoštevaje ležo in kakovost zgradbe in sobe.
Za souporabo kuhinje in drugih pri-teklin namesto kuhinje kakor tudi druge posebne ugodnosti se sme gorenji odstotek primemo zvišati, ako se stranke glede cene niso zedinile same.
Člen 4 .
Ko se določa višina cen za stanovan-ske dele (mesečne sobe), oddane v najem ali podnajem z običajno (obligatorno) obuporabo vseh potrebnih pritiklin, z običajno opremo, postrežbo za običajno uporabo sobe in izmenjavo posteljnine, mora veljati za osnovnico cena prazne sobe, ki se je preračunila tako, kakor je navedeno v prejšnjem členu.
To osnovnico je zvišati še za nadaljnjih 100 do 200%, pri luksuriozno opremljenih sobah in drugih ne običajnih ugodnostih pa do 300% količnika tako, kakor je pravično za obe stranki, v kolikor se nista same zedinili drugače. V spornih primerih sme stanovansko oblastvo z ozirom na podnajemnikov (najemnikov) slabši ali ugodnejši ekonomski položaj po lastnem preudarku določiti višino podnajenmine, ki je nižja ali pa tudi višja od navedene mere.
Ako je soba oddana v podnajem dvema ali več podnajemnikom, je povišati najemno ceno pri dveh podnajemnikih za 50%, pri več podnajemnikih pa do 100% podnajemnine, ki se preračuni na gorenji način.
Ako pri oddani sobi ni postrežbe ali posteljnine, je preračunjeno najemno ceno znižati na eno tretjino, ako ni obojega, pa za eno polovico.
Člen 5.
Kadar izvršuje stanovansko oblastvo pravico razpolaganja s stanovanji in drugimi prostori v zmislu blena 19. uredbe, je sklenjeno najemno pogodbo s potekom izpraznitvene dobe, ki jo je določilo stano-vansko oblastvo, smatrati za razvezano; s trenutkom dodelitve nastopi glede dodeljenega predmeta med lastnikom tega predmeta in prevzemnikom novo najemno razmerje.
Dodelitev stanovanj in delov stanovanj v zmislu člena 20. uredbe obvelja tudi, če se oseba hišnega lastnika izpremeni.
Člen 6.
Sklep o dodelitvi mora navajati natančno označbo najemnega predmeta po kakovosti in leži, potem označbo najemnega predmeta po kakovosti in leži, potem
označbo najemnih pogojev, pravni naslov, po katerem se je dodelitev izvršila, in ko-ledarno določen dan prevzema.
0 sklepu je treba obvestiti vse prizadete stranke (hišnega lastnika, najemnika, podnajemodajalca in podnajemnika).
Dan prevzema se določi tako, da preostane za izpraznitev stanovanja, stano-vanskih delov in drugih prostorov primeren rok; pri praznili stanovanjih in prostorih pa se sme odrediti takojšnji prevzem.
Lastniki najemnega predmeta, ki ga je stanovansko oblastvo dodelilo, morajo najemni predmet izprazniti najkesneje zadnji dan določene dobe.
Člen 7.
Ako bi se lastnik najemnega predmeta in prevzemnik ne mogla pogoditi za višino najemnine, določi najemnino pristojno stanovansko oblastvo v zmislu določil te uredbe.
O tem, ali mora stroške postopanja povrniti ena ali druga stranka ali pa jih je porazdeliti med stranki, razsoja stanovansko oblastvo po prostem preudarku.
Glede oseb, katerim je stanovansko oblastvo dodelilo stanovanje ali dele stanovanja v zmislu člena 20. uredbe, veljajo vsa določila o prestanku najema v zmislu člena 14. uredbe.
Člen 8.
Za neizogibno potrebne stanovanske prostore, ki se v zmislu člena 21. uredbe ne smejo dodeljevati, se smatrajo:
1.	za samce, vdovce, ločence obeh spolov z lastnim gospodinjstvom ali brez njega ena soba;
2.	za družine brez otrok ali z največ enim otrokom dve sobi;
3.	za družine z več nedoraslimi otroki tri sobe;
4.	za družino s tremi ali več doraslimi otroki štiri sobe;
5.	za vdovca (vdovo) se v primerih pod 3. in 4. računi ena soba manj.
Sorodnike, ki žive iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičenčevo, je smatrati za družinske člane.
Osebam, ki izvršujejo poklic ali službo v stanovanskih prostorih, se sme število sob povišati za eno ali dve sobi kot delovni sobi.
V	dopustno število stanovanskih prostorov ni šteti poselske sobe, kuhinje, prednje sobe, pralnice, kleti in drvarnice.
Člen 9.
Stanovansko oblastvo je upravičeno zahtevati vsa potrebna pojasnila glede stanovanj, stanovanskih delov in drugih prostorov; ako bi se ta pojasnila ne podala v zahtevanem roku, sme stanovansko oblastvo odrediti in izvršiti pregled stanovanja in drugih prostorov po svojih organih (stanovanskih nadzornikih), ki se morajo za vsak primer posebe izkazati s posebnim uradnim nalogom stanovanskega oblastva.
Vsako izpremembo v obstanku in uporabi zgradbe stanovanj, stanovanskih delov i ndrugih prostorov mora v Ljubljani in v Mariboru hišni lastnik ali upravitelj istotako podnajemodajalec prijaviti državnemu stanovanskernu uradu v 48 urah; po potrebi sme obligatorno prijavo izpre-memb odrediti tudi drugo stanovansko oblastvo za svoje območje.
Člen 10.
V	primerih člena 26. uredbe sme lastnik zemljišča, na katerem je bila na podstavi zakona o vojnih dajatvah zgrajena začasna stavba (baraka), ki se je preuredila ali pa se do konca leta 1921. preuredi za zasilno stanovanje, zahtevati vrnitev zemljišča šele potem, ko je ugotovilo stanovansko oblastvo I. stopnje ali pa državno grad-
beno oblastvo, da je stavba brez večjih adaptacij neuporabna za navedene svrhe.
Do vrnitve se mora lastniku zemljišča plačati odškodnina za uporabo, kt je bila določena na podstavi zakona o vojnih dajatvah.
Člen 11.
Kot stanovanska oblastva I. stopnje poslujejo:
1.	državni stanovanski urad v Ljubljani za mesto Ljubljano in vse območje ljubljanskega okrajnega glavarstva;
2.	državni stanovanski urad v Mariboru za mesto Maribor in vse območje mariborskega okrajnega glavarstva;
3.	za vse ostale občine pristojno okrajno glavarstvo za vse svoje območje.
Člen 12.
Državna stanovanska oblastva I. stopnje sestoje iz načelnika, njegovega namestnika in potrebnega števila prisednikov in njih namestnikov.
Načelnika državnih stanovanskih uradov v Ljubljani in v Mariboru imenuje na predlog poverjenika (šefa oddelka) za socialno skrbstvo predsednik deželne vlade za Slovenijo (pokrajinski namestnik v Ljubljani).
Okrajni glavar kot načelnik stanovanskega oblastva imenuje svojega namestnika izmed uradnikov glavarstva.
Prisednike (namestnike) stanovanskih oblastev I. stopnje imenuje na predlog pristojnega stanovanskega oblastva poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani. Pri tem naj se upoštevajo upravičene želje krajevnih stanovskih in novanskemu oblastvu. Brez izrečnega dovolila stanovanskega oblastva se ne sme nobena stranka na novo priseliti niti se vseliti v stanovanje.
strokovnih organizacij, hišnih posestnikov in najemnikov". '
Število prisednikov (namestnikov) je določiti po krajevni potrebi in obsegu stanovanskega okoliša (okrajnega glavarstva); vendar morajo biti vedno v enakem številu zastopani hišni posestniki in najemniki (podnajemniki).
Prisednik (namestnik) je lahko vsakdo, ki sme biti voljen v občinski zastop. Prisedniška služba je častna; prisednik mora sprejeti imenovanje ter ga sme odkloniti le iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev, premestitev in podobno) ali pa zaprositi, da se odkloni, ali zaprositi, da se razreši dolžnosti.
O odkloniti odloča poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo, ki sme naložiti tudi izterljivo denarno kazen do 5000 * kron, ako bi predlaganec brez tehtnega razloga odklonil imenovanje.
Službeno prisego, da bodo vršili svojo dolžnost vedno točno in nepristransko in da bodo varovali službeno tajnost, oprav-Ijajo prisedniki in njih namestniki pred načelnikoma stanovanskega oblastva; ne prisezajo pa oni člani stanovanskega oblastva, ki so bili kot javni nameščenci že službeno zapriseženi.
Člen 13.
Stanovansko oblastvo I. stopnje sme po potrebi imenovati za večje kraje svojega območja kakor tudi za posamezne mestne okraje posebne stanovanske nadzornike (nadzornice), ki poslujejo kot pomožni organi stanovanskega oblastva v informativne svrhe vselej, kadar jih za to pooblasti stanovansko oblastvo; lahko pa tudi za svoje krajevno okrožje predlagajo stano-vanskemu oblastvu primerne ukrepe.
Člen 14.
Stanovansko oblastvo L stopnje upravlja in vodi načelnik, oziroma njegov namestnik ter mu tudi predseduje.
Stanovansko oblastvo I. stopnje opravlja samostojno posle, ki s omu poverjeni v zmislu člena 28. uredbe.
V	sejah, katerih se udeležujejo načelnik (namestnik) in dva prisednika, pa odločajo stanovanjska oblastva:
a)	pri določanju najemnine v zmislu člena 9. II. poglavja uredbe;
b)	ob razpolaganju s stanovanji v zmislu poglavja V. uredbe.
Člen 15.
Predsednike sklicuje na seje načelnik stanovanskega oblastva, in sicer enega izmed hišnih lastnikov (najemodajalcev) in drugega izmed najemnikov (podnajemni-. kov).
Prisedniki morajo na načelnikov poziv redno prihajati k sejam ter se pravočasno opravičiti, ako so zadržani; tedaj jih nadomeščajo namestniki.
Ako prisednik ni opravičil svoje odsotnosti, mu sme načelnik naložiti denarno kazen v vsakokratni izmeri 200 K; ta kazen je izvršna.
Člen 18.
Seje stanovanskega oblastva sklicuje načelnik (namestnik).
V	sejah se sklepa le o predlogih stanovanskega oblastva, in sicer z večino glasov. Glasuje vselej tudi predsednik, čigar mnenje odloči, ako bi se ne dosegla večina.
O vsaki seji je sestaviti zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi sejnega zaključka kakor tudi razlogi glasovanja onega člana, ki je ostal v manjšini ali bi se bil vzdržal glasovanja.
Odloki se izdajajo v imenu stanovanskega oblastva, podpisuje pa jih načelnik ali njegov namestnik.
Člen 17.
Stanovansko oblastvo I. stopnje postopa v zadevah, za katere je pristojno po določilih te uredbe, redno le na zahtevo stranke, če ni v uredbi sami odrejeno nič drugega, ali če ni doznalo uradoma, da so se najemne cene zvišale čez mero.
Pri postopanju s strankami mora stanovansko oblastvo odrediti ustno razpravo in stremiti za tem, da se spori rešujejo kolikor mogoče sporazumno s strankami; vpoštevati mora predvsem načelo, da se zaslišijo stranke, s katerimi je sestaviti zapisnik. Ko se določa višina najemnine, mora na razpravo vselej povabiti hišnega lastnika in prizadeto stranko, s pripombo, naj prineseta vsa potrebna dokazila takoj k razpravi, in z izrečnim opozorilom, ako se stranka ne bi odzvala povabilu.
Prizadete stranke se morajo odzvati povabilu na razpravo; lahko jih pa tudi zastopa pooblaščenec, ki je o zadevi zadostno poučen in upravičen podati obvezne izjave.
Stranke in pooblaščenci morajo podati vsa zahtevana pojasnila in vse podatke, ki se morajo ujemati z resnico.
Stanovansko oblastvo sme pred odločitvijo izvesti vse potrebne poizvedbe, zlasti tudi povabiti in zaslišati izvedence.
Vsa oblastva in vsi uradi morajo na zahtevo stanovanskega oblastva podati potrebno pravno pomoč.
Člen 18.
Odloki stanovankega oblastva se morajo redno izročati stranki v lastne roke, ako to ne bi bilo mogoče, pa v roke sostanovalcu; če tudi temu ni bilo mogoče izročiti odloka, se pribije odlok na vhodna vrata stanovanja in hkrati na uradno desko oblastva.
Prisotni stranki se sme vselej proglasiti odlok tudi ustno; tedaj se ji ne izda pismeni odlok.
Rok razprave je določiti po možnosti najdalje tekom 14 dni od dne, ko se je podal predlog za odločitev stanovanskega oblastva.
Člen 19.
Zoper odloke stanovanskega oblastva
I.	stopnje je dopustna pritožba na poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani:
1.	pri določanju najemnine v zmislu členov 5., 8. in 9. uredbe;
2.	zoper zavrnilen odlok stanovanskega oblastva v zmislu člena 12. uredbe;
3.	zoper dovolilo stanovanskega oblastva v zmislu člena 14., točk 5., 6., 7. uredbe;
4.	ob dodelitvi v zmislu členov 21., 22.
in 23. uredbe;	*
5.	v primerih členov 24. in 25. uredbe;
6.	zoper odmero kazni v zmislu člena 30. uredbe.
Pritožba, ki ima, izvzemši točko 4. tega člena pravilnika, odložilno moč, se mora podati stanovanskemu oblastvu I. stopnje v treh dneh po vročitvi odloka.
V	primerih, ki jih navaja ta člen pravilnika v točkah 1. in 4. sme nezadovoljna stranka v gorenjem roku pismeno prijaviti svoje ugovore pri stanovanskem oblastvu I. stopnje, ki sme na podstavi upravičenih ugovorov odlok izpremeniti ali pa ukiniti; ako pa bi stanovansko oblastvo samo ne vpoštevalo ugovora, je smatrati ugovor za rCdno pritožbo.
Stanovanska oblastva morajo pritožbene spise opremiti z vsemi pojasnili, potrdili, uradnimi ugotovitvami, zapisniki strank in sejnimi zapisniki tako, da je mogoče zadevo, predloženo v odločitev II. stopnji, rešiti brez vsakih nadaljnih poizvedb in naknadnih pojasnil; tudi morajo najkes-neje v 14 dneh potem, ko se je pritožba vložila pri pristojnem stanovanskem oblastvu I. stopnje, predložiti pritožne spise poverjeništvu (oddelku) za socialno skrbstvo. Obenem mora stanovansko oblastvo izvesti dokaze, ponuđene v pritožbi, ter izvedene dokaze predložiti s spisi vred pritožni instanci.
V	primerih, ki ne dopuščajo odloga, sme stanovansko oblastvo odrediti začasen ukrep, dokler ni dospela rešitev druge instance.
Člen 20.
Kot stanovansko oblastvo II. stopnje posluje poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Pri stanovanskem oblastvu II. stopnje odloča o vseh pritožbah zoper odloke stanovanskega oblasva I. stopnje v zmislu člena 19. tega pravilnika poseben stalen stanovanskia senat. Ta senat je sestavljen iz treh članov, ki jih imenuje poverjenik (šef oddelka) za socialno skrbstvo izmed konceptnih uradnikov poverjeništva (oddelka) za socialno skrbstvo ali pa izmed konceptnih uradnikov pokrajinske uprave sploh ali izmed sodnikov, konceptnih uradnikov mestnega magistrata ali policijskega ravnateljstva v Ljubljani.
Člani stanovanskega senata se imenujejo za dobo poslovnega leta in hkrati se jim postavijo namestniki.
Stanovanski senat rešuje poverjene posle samostojno in nezavisno ter odloča z večino glasov.
Stanovansko oblastvo II. stopnje odloča končnoveljavno; zoper odlok stanovanskega oblastva II. stopnje ni pravnega leka.
Pred stanovanski senat se stranke ne vabijo niti se z njimi ne razpravlja ustno, niti se ne izvajajo kakršnikoli dokazi. Vendar pa sme stanovanski senat ukreniti potrebne odredbe po stanovanskem oblastvu I. stopnje v zmislu pritožbe.
Člen 21.
Stanovanska oblastva so pooblaščena odrejati prisilno izvršbo svojih odlokov in ukrepov. Državnemu stanovanskemu uradu v Ljubljani, oziroma v Mariboru, mora upravno ali policijsko oblastvo I. stopnje
dajati na razpolago potrebno orožniško ali policijsko asistenco.
Člen 22.
Pristojbino 20% v zmislu člena 31. uredbe je treba plačati proti äotrdilu, preden se izda odlok; plačilo pristojbine se zaznamenuje v spisu.
Pri odmeri 20% ne pristojbine služi za podstavo višina najemnine, zahtevane po hišnem lastniku, pri dodelitvah pa najemna cena, navedena v dodelilnem sklepu; v prvem primeru plača pristojbino hišni lastnik, v drugem prevzemnik.
Stanovanska oblastva I. stopnje morajo poverjeništvu (oddelku) za socialno skrbstvo četrtletno podajati izkaze o denarnem poslovanju s pristojbinami, nju s pristojbinami.
Člen 23.
Stanovansko oblastvo sme po potrebi odrediti prisilno preselitev v notranjosti svojega okoliša ali občine pri osebah, ki prebivajo v stanovanjih, katerih število sob se ne strinja z najmanjšim obsegom stanovanja, navedenim v členu 8. tega pravilnika; okolnost, da je bilo število sob dosedanjega stanovanja, presezajoče dovoljeno mero, oddano v podnajem, je vpoštevati le v ozira vrednih primerih in pri osebah, ka-teritf eksistenčni pogoji bi bili vsled prisilne preselitve znatno ogroženi; drugače pa je navedenim osebam dodeliti primerno manjše stanovanje.
Stranke, ki se žele na novo priseliti v področje stanovanskega okoliša, morajo to vsaj mesec dni prej javiti pristojnemu sta-
V Ljubljani, dne 6. julija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Ribnikar s. r.
Prvoluo le po poverjeništvu izdan pravilni je glasom Ur. lista 9t pod štev. 248 podpisan po celokupni vladi. V tem dodatku objavljene neznatne spremembe žlenov 20 in 22 so se v našem ponatisu vpoštevale.
Doklade najemšžinatn v Ljubljani znaSajo: 1. Gostaščina, dovoljena za Cas od 1. maja 1920 do 30. aprila 1922.
od najemSCine od 200 »	»	»	400
»	»	»	600
»	»	»	700
»	»	»	800
»	»	»	900
»	»	»	1000
»	»	»	1200
»	»	»	1400
►	»	»1600
»	»	»	1800
»	»	»	2000
nad 4000
do vštetih » »
400
600
700
800
900
1000
1200
1400
1600
1800
2000
4000
30/a
40/8
So/o
6O/0
70/0
80/0
90/0
100/8
II0/0
120/0
130/0
I40/0
ISO/o
2.	Vodarina od 1./VII1. 1920 do 31. decembra
1922 ISO/o.
3.	Kanalska pristojbina do 31. decembra 1921 20/0.
Stroške za ometanje dimnikov, razsvetljavo stopnic, izpraznenje greznic in plačila hišnikom je po velikosti stanarin v procentih sorazmerno porazdeliti med vse najemnike.
Smrt kralja Petra I. Povodom smrti Nj. Veličanstva našega kralja Petra I. izreklo j» predsedstvo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo in Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani kralj, namestniku svoje najvdanoj-še sožalje.
Poklonitev kralj, namestniku. Ob nastopu mesta se je dne 1. avgusta 1921 >0-klonila novemu kralj, namestniku Ivanu Hribarju posebna deputacija naše skupne organizacije ter mu k temu zasluženemu imenovanju najprisrčnejše čestitke. Predsednik Frelih je v svojem nagovoru po-vdarjal, da so hišni posestniki že od časa vojne skoro brezpravni, da so pa vkljub temu ostali vedno dobri državljani in da hočejo namestnika vedno podpirati v njego-
vem stremljenju za konsolidacijo države. Najnovejši naredba nam je sicer prinesla v malerijel. oziru nekaj zboljšanja, našo pravne razmere pa so se še poslabšale. G. ■amestnik je izjavo sprejel z največjo ljubeznivostjo in povdarjal, da se morajo s sprejetjem nove ustave urediti tudi pravice hišnih posestnikov. Končno se je z vsakim posameznim članom deputacije naj-prisrčnejše razgovarjal o naših razmerah, o katerih mu je predložiti posebno spomenico. Na slavnosten obed je bil vabljen naš zastopnik, kar je dosedaj vedno izostalo.
Naročniki naj nam oproste, da radi vsekakor potrebne objave stanovanjskih naredb, zamoremo pričeti še le s 3. številko našega lista, ki izide prve dni meseca septembra t. 1. priobčevati članke in dopise o našem položaju.	Uredništvo.
VoiMnl Ulster, klepar in krm.
Zaloga škrSic (sfrešflškov)
IMr Kora
UubBlana
Poganska cesta štev. 8.
rjo
cS»

»u i m
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo železa, cementa in okove za stavbe, peči, štedilnike In kuhinjsko opravo. Zmerne cene!


Prodaja na primerna odplačila!
vi
c
03
HJ
<U
>
O
Amerlkanska tvrdka
„SINGER“ širini stroji
Bourne & Co.v New York
S
(P
cr
p
a.
rx
a
^ je razširila svoje podjetje v državi SHS ter » « je v stanu prevzemati vse v to spadajoče o. •g posle kakor: urejevanje tvornlc s speci- -> jalnim! »Singer« šivalnimi stroji vseh <* - vrst z električnim pogonom; poleg tega 2. •S ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in g
• i i	i l .J S rm r% •• /-1 V\ i n t? D/■* r\ n K
ima v z.aiu^i v o»- vio«.v. '•'J .	,	-------
«j industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. ^ a V zalogi vedno tudi prvovrstno olje, igle in o •g	nadomestni deli.
VI JS v
£
nadomestni deli.
„iimtr Mni itiiiii, Bom! i to. Hew M 1
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 3.
Maribor, Dravska ulica št. 10.
«
Prodaja na primerna odplačila!
Mnodnižlniu
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
Tehnične pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela in pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah in na Viču.
Kamnolom v Podpeči.
susüsnsususzistfisn
citiaacaacacicacacaKrjcacacirzac
Trgovina	j
10. BONE, Ljüliüsna j
Šelenburgova ulica 5. j
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se na- [ tisnejo v najkrajšem času. {
aciat3c*ac:ciac»t3i=icjc2s=ac
D
D
§
0
D
D
D
* \ Internacianažni transporti
F. & i OBER
Središnjica: LjU&ljana
Telefon štev. 17.
Podružnica :	M a f I IS © f
Brzojavi: UHFRSPED.
Expozitura: RAKEK.
Špedkila vsaka vrste - «teeks-padklje - Ocarinjenja • Skladišča - Redoviti zbir»! promet Wien — Ljubljana - Specialni zbirni promet i: in v čeho-slovaško.
n
u
:
S
š
s
B
'M

oblastveno poverjeni stavbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in žeiezobetonske zgradbe.
Ljubijana, Gradišče štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavb po najkulantnejših pogojih.
B3B883 8Š E8 8B Bi 88 03	83838383^83
JS	88
Ig Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
88	83
1 „SLIGIJE“«tJUBUfliii 1
88 sprejema zavarovanja proti požaru, 88 ra vlomu in zavarovanja na doživetje ra _ _	m smrt.
PR
^ Rezervni fondi: K 125,000.000--. po Letna vplačana premija	£2
gg	K 55,000.000-—. gg
Cg Vsa pojasnila daje generalni zastop gg ra banke „Slavlje“ V LjUBUANI«, ra ” Gosposka ulice št. 12, v lastni hiši.
Bä	ca
BRESEasffiffiBaKBaasaBSKaa
Ljubljanska kreditna banka
Dnrlririmrp' Ljubljana - Stritarjeva ulica 2. Delniška glavnica
FDHl ll4ll&vlS • se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. k 50,000.000.
Split, Celovec, Trst,
Sarajevo, Gorica, Prodala sr@žk ?e£zredfö@	Rezervni zakladi
fotlje, ptuj^Breži^e" TelBfi llBf. 261 io 413. Biiopi naslov: „Janka", Ljakliana. K 45,ooo.ooo.
I!
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarne »loge — liaknp in prodaja: efektov, deviz, valat — eskompl menic, terjatev, taktni — akreditivi — to.