»Kam pa zdaj«, je vprašal sosed soseda, ko sta se srečala sredi vasi. Eden je bil od onih, ki. so upali, da bo kmetsko gibanje bivših samostojnežev, zdaj radičevcev, res prineslo kmetu kako korist. Drugi pa je bil odločen somišljenik SLS. Oba sta se skupno podala k prijatelju. kjer so sedli in se razgovorili. »Vidiš«, je dejal gospodar sosedu, »kako je konečno radičevska stranka v Sloveniji zajadrala tja, od koder je prišla! Ali veš še ti danes, kdo je tvoj politični vodja: Ali je Radič ali Pribičevič, ali je v Sloveniji Pucelj ali Žerjav?« »Ne morem se več spoznati v tem poIiti6nem skakanju naše bivše samostojnp stranke.« »Jaz pa spoznavam to politično igro slovcnsidb Hbrrak^v. Oni *o nstanx>v?!i poleg svoje gosposke in meščanske stranke šq eno za varanje delavcev in sicer narodno-socijalistično in eno za varanje kmetov: bivšo Samostojno. Obe stranki ste imeli namen, od dveh strani stisniti SLS in razbiti složnost in enotnost slov. naroda. Če tudi je v začetku ta igra uspela, ker so naši kmetje dobri in pošteni, pa so verovali lepim besedam, se je stvar vedno bolj zapletala. Pucelj in drugi so boteli res postati svobodni. Da bi bili od slovenskih liberalcev svobodni, so se zatekli k Radiču. Zdaj pa so jih žerjav in drugi tam zajeli. In kakor komandka Pri bičevič Radiča, tako tudi v Sloveniji komandira radičevce Puclja in druge — Žerjav. Ko je imel Radič pretekli teden predavanje v Ljubljani, so sami Žerjavci bili z njim, bivši radičevci so le od daleč imeli pravico gledati svojega voditelja!« »Kaj misliš, da bodo sedaj napravili radičevci v Sloveniji«, je vprašal radičevec. »Kaj? Vsi bodo liberalci postali, vsi bodo, kot morajo tudi voditelji, poslušali dr. Žerjava, nazaj bodo šli, od koder so prišli!« »Tega pa ne verujem!« »Veruj ali ne, zgodilo se bo! Poglej narodne socijaliste! Ni Se tega 14 dni, ko je narodno socijalistična stranka v Sloveniji prenehala. Žalosti ob tej smrti ni bilo. Voditelji, ki so ostali, so izdali oklic, da rajžajo v demokratsko žerjavovo stranko nazaj, da njihova preneha!« »Kaj pa delavci?« »Delavcev ta stranka itak ni imela veliko. Oni, ki so videli, kako gre pri narod nih socijalistih, so stopili v \Tste krščanskega delavstva že popreje, predno je to mrtvo stranko požrla samostojno-demokratska. Tudi izobraženci, katerih je nekaj s poštenim namtaioni bilo' v teh vrStah, so izbrali SLS že preje. SDS je dobila — prazen žakelj!« »Mi tudi ne gremo v liberalne vrste«, se je razjezil radičevec. " »To bomo še le videli. Kar je pošteno misle<?ih kmetov, bodo gotovo stopili v naše \TSte, da bomo složni kot en mož. Drugi pa, ki mislijo, da morajo bili posebneži, bodo pa seveda šli v liberalce. Naša naloga je zdaj pravzaprav ta, da dopovemo \"sem radičevcera, kar bi jih še bilo med nami kmeti, naj nikar ne posianejo privesck liberalne gospode in političen rep dr. Žerjava. Veš kaj, prijatelj, ti si bil do sedaj radičevec. Zdaj vidiš, kam so te speljali ti ljudje. Ti pa tudi veš za svojc doscdanje somišljenike. Stopi do njih, razloži jim to, da so zdaj radičevci le priganjači liberalnim političnlm lovcpm. Zdaj naj gre gl»8 po^^vsod, da je radičevske stranke v Sloveniji konec. Vsi pošteni, dobro misleči, ki so bili radičevci, ker so verjeli lepim besedam liberalnih priganjačev.. naj najdejo pot nazaj v SLS.« »Veš kaj, kar grem! Zdaj je še zima, imam davolj časa! Grem od hiše do hiše, pa bom povedal svojim prijateljem, kaj jim je zdaj storiti!« »Bodi mož«, mu je gospodar prijateljsko stisnil roko za slovo. TEKL V NAŠI DRŽAVI. Borba na nož! Opozicija, to zdaj Radič in Pribičevič, sta napovedala sedanji vladi borbo na nož! Z največjo ostrostjo hoče nastopati zoper vlado in njeno de!o. Zakaj pa? Ali vlada noče delati, ali je vlada slaba? Ne! Samo zato, ker Pribičevič ni v vladi! Spopad se je izvršil preteklo sredo dne 29. februarja, ko se je narodna skupščina zopet sestala. Pri tej priliki je prišlo v skupščini do dejanskih spopadov. Radiievci in srbski zemljoradniki so z nasiljem in pretepom hoteli ovirati delo skupščine. Evropa gleda na te poslance kot na nekulturne, divje ljudi. Pa res delajo sramoto naši državi. To ni več načelna borba, to je sramotno nasilje! Take nastope obsojajo vsi državljani brez razlike. Radič žalil vladarja. Najbolj divje je govoril Radič, ki se je spozabil celo tako daleč, da je v svojem govoru žalil vladarja. Zaradi tega je nastal v skupščini velik prepir in Radič je bil zato kaznovan, da je bil izključen od zborovanja 3 sej. Popoldne pa je moral v dvor h kralju. C) tej avdijenci niti najožjim prijateljem ni ničesar povedal. Hinavščina z »Glavnjačo«. Glavnjača je v Beogradu hiša, kamor policija zapira aretirance. Res je hiša slaba, res je prostora malo. Toda res je tudi, da je ravno ista hiša služila za zapore tudi tedaj, ko sta vladala Radič in Pribičevič! Prvi dan, ko je naš voditelj dr. Korošec nastopil v skupščini kot notranji minister, pa sta Radič in Pribičevič zahtevala, da naj takoj otvori no\-e prostore! Čez noč naj bi hišo sezidal! Ta nastop opozicije je pokazal, da ni resna, da samo zato vleče take <stvari v razpravo, da lažje dela škandale. Dr. Korošec je temeljito odgovoril tem lažipolitikom! Najpreje jih je osramotil s tem, da jim je povedal, da si je on kot notranji minister ogledal Glavnjačo osebno, da je sam odredil preiskavo za vse one slučaje, ki bi bili protizakoniti. So pa to slučaji iz onega časa, ko je bilo notranje ministrstvo v rokah Radičevih in Pribičevičevih ljudi. No, tako bodo zdaj sami morali pojesti juho, ki so jo skuhali! Opozicija šla iz narodne skupščine! — Ker je bil Radič izključen od treh sej, je seveda vsa opozicija morala z njim držati! Zagrozila je, da sploh gre iz Beograda! Pa se je po treh dnevih premislila! Lahko je oditi, ali potem sramotno iti nazaj, kar je Radič že enkrat poskusil, je težko. Zato se je opozicija odločila, da je po treli dnevih zopet prišla v skupščino. Rekla pa je, da bo šla Iz skupščine, ako se bo tako postopalo z njo! Je lepo, če je človek skesan! Proračun v razpravi. Če tudi ni bilo opozicijc v skupščini, je ista delala, in še lažje delala, ker je opozicija ni motila. Samo zemljoradniki so divjali in je neki. Kokanovič, napadel poslanca g. Pušenjaka, na kar je poslanec Žebot vmes posegel in Kokanoviča ukrolil. Proračun je bil v splošni debati in je bil sprejet s 18^> glasovi. Vsi govorniki opozicije, ki jih jc bila cel5 vrsta, so izgubili pravico govoriti splošno o proračunu, ker jih ni bilo navzočih, ko so prišli na vreto. So pa za eno blamažo bogatejši, delo pa je ilo hitreje od rok. Zdaj se vr.ši razprava o posameznih poglavjih proračuna. Pomoč gladujočim. Za pomoč gladujočim je ustanovljen poseben odbor, ki mu je predsednik naš poslanec dr. Kulovec Odbor ima od vlade 150 milijonov Din za pomoč gladujočim, posebno v Bosni in v Hercegovini, kjer je 250.000 ljudi brez hranc. Opozicija je pred tem rrelom vlade obstala — brez besedc! Radič ubit! Ko se je Radič preteklo soboto zopet pmrnil v skupščino, se je z milim glasom pritoževal, češ, da ga jf Davidovič speljal v Beograd zato, da bi ga dal v parlamentu ubiti! Vsem se jc smilil revež. Mrtev je res, a ne dejansko. pač pa politično, storil pa je samoumor, ker se je obesil na Pribičeviča. V DRUGIH DRŽAVAH. Mussolini je govoril — grozeče! Ves teden je potreboval Mussolini, da je našel odgovor avstrijskemu kanclerjii dr. Seiplu, ki se je pritožil zaradi zatiranja nem ških državljanov v Italiji. Dejal je, da zadnjikrat odgovarja z bcsedo, v bodočf bo odgovarjal z dejanji! Očitkov glede krivic ni zavrnil niti z eno besedo, ampak mirno konštatiral, da je res tako. Temu od^ovoru odgovarjajo že nemški listi, ki pišejo, da je med Italijo in nemštvom nepremostljiv prepad. Italija potvorila koroški plebiscit v ielu 1920. Ko je bilo na Koroškem 10. oktobra 1920 glasovanje za Avstrijo ali za Jugoslavijo, tedaj smo videli, kako so italijanski avtomobili prevažali nemške agitatorje, kako so italijanski zastopniki očitno podpirali nemške težnje in ker so se godile velike goljufije, je gotovo, da je Italija imela tedaj svoje roke vmes. Dosedaj tega mi nismo smeli povedati. Zdaj je to povedal Mussolini sam, ko je Avstriji očital nehvaležnost zaradi tega, ker je Italija tedaj pomagala spraviti celo Ko roško pod Avstrijo. Dobesedno je navajal brzojave iz tiste dobe in s tem seveda sprožil nov spor, katerega dalekosežnosli še ni mogoče predvidetil Albanija in Grčija v italijansik sužnosti! Svet se čudi, kako more Italija tako zalagati z denarjem Albanijo in Grčijo. Xa vsak način ju hoče imeti v svoji oblasti. Doma pa ima take davke, da so sedaj celo mačke obdačili in stranišča. To gospodarstvo pelje k polomu. Kardinal Gaspari je pretekli teden dvignil glas in opozoril vlado, da naj preneha z izmozgavanjem ljudstva. Ali Italija mora, mora, ker njena politika jo stane, njenadvojna vojska, redna in fašisti, pa tudi! Madžarski škandal se bo obravnaval na posebni seji Društva narodov. Bolgarska vlada pred odstopom. Ljapčeva hočejo na vsak način vreči. To je seveda delo Italije, ki noče Ljapčeva. Gospodarske težave Nemčije. V kovinski stroki, ki je ena največjih, je izbruhnil štrajk. Vse tovarne so delo ustavile. Ti ponovni pojavi so znamenje, da je Nemčija go§podarsko še vedno slaba. Zborovanje Društva narodov se vrši te dni. Je to velik dogodek, ker se bo razpravljalo o vseh tekočih spornih zadevah. Dr. Marinkovič se nikakor ni šel samo zdravit na Francosko, ampak je šel se pogovarjat za našo državo. Ves svet hrepeni po tem, da jDruštvo narodov reče odločno besedo: Mi hočemo mir in delo!