ISSN 0350-5561 za konec tedna Pretežno jasno bo in vroče. Možne so plohe, še posebej konec tedna. 57 let številka 28 četrtek, 15. julija 2010 1,50 EVR VELENJE Na gimnaziji kar 7 zlatih maturantov Velenje, 14. junija - »Vesel in ponosen sem,« nam je včeraj zjutraj povedal Rajmond Valcl, ravnatelj velenjske Splošne in strokovne Gimnazije, preden nam je predstavil rezultate spomladanskega dela mature. Letošnja generacija maturantov je bila izjemno uspešna, saj je od 118 dijakov in dijakinj maturo uspešno opravilo kar 112, kar je 95% maturantov. »To je za 3% odstotke bolje kot lansko leto. Še posebej pa smo na šoli veseli, ker imamo kar 7 zlatih maturantov. Med njimi je Nina Jerončič dosegla vseh 34 možnih točk, zato ji iskreno čestitamo,« je dodal Valcl. Zlati maturanti so še Jana Obšteter (33 točk), Matic Hudournik (32 točk), Petra Plan- tak (31 točk) in Živa Petkovšek (31 točk) iz splošne smeri gimnazije Velenje, ter Tina Ben-ko (30 točk) in Tanja Petrin (30 točk) iz umetniške gimnazije - smer glasba. Na maturi je kar 22 maturantov in maturantk doseglo 25 točk in več, kar pomeni, da so bili odlični. Včeraj zvečer so v velenjskem Domu kulture pripravili slavnostno podelitev maturitetnih spričeval. Na njej so zlati maturanti prejeli tudi lepa darila, Nina Jerončič pa je jutri povabljena na sprejem k predsedniku države. Danes se izteče tudi rok za prijavo na jesenski rok mature 2010 - poleg 6 neuspešnih na spomladanskem delu mature (dva bosta morala maturo opravljati v celoti, štirje pa le popravne izpite za en ali dva predmeta), se bodo tem pridružili tisti dijaki in dijakinje, ki zaradi popravnih izpitov mature še niso mogli opravljati. ■ bš Šoštanj, 7. junija - Od 1. do 4. julija je na ulicah in trgih slovenske prestolnice potekal že 13. festival pouličnih gledališč Ana Desetnica. Tudi letos so delček dogajanja na tem odličnem festivalu prenesli tudi na šoštanjski trg Svobode, kamor je Zavod za kulturo Šoštanj v sredo zvečer povabil dve klovnovsko-akrobatski skupini. Prvi poulični umetnik, Italijan po rodu, je v skoraj eno uro dolgi predstavi navdušil sta ro in mlado, sploh ko je v dogajanje na sceni kar hitro pritegnil tudi gledalce. In teh tudi letos ni bilo malo. Potem sta občinstvo zabavala še španska poulična umetnika, ki sta v svoj program vnesla kar nekaj odličnih akrobatskih točk. Šoštanjska Ana Desetnica tudi letos ni razočarala. Ljubitelji drugačnih kulturnih dogodkov vseh generacij, iz vse Šaleške doline pa se tega obiska veselijo že vnaprej. Zato je obisk ved no boljši. Peš v službo Mira Zakošek Že več mesecev se vlečejo polemike o novi pokojninski reformi, predvsem o tem, da bomo morali delati veliko dlje in to tudi tisti, ki so bili z mislimi z eno nogo že v »penziji«. In to so tisti, kijih je ena pokojninska reforma že prizadela in jim podaljšala delovno dobo za približno tri leta. Prepričujejo nas, da se je življenjska doba podaljšala, da se je kvaliteta življenja izboljšala, da smo bolj vitalni in torej sposobni delati vsaj do 65. leta. To je nujno, ker javne finance sedanjega stanja preprosto ne zdržijo. Seveda ob tem pozabijo povedati zakaj smo z njimi slabo gospodarili in kaj bomo storili, da nas v prihodnje neodgovorna poraba našega denarja ne bo spet pripeljala v podobne težave. Marsikaj bi lahko doumeli, če bi na drugi strani poskrbeli tudi na številne mlade, med njimi mnoge univerzitetno izobražene, ki so pristali na zavodih za zaposlovanje ali pa si našli zgolj kakšno začasno delo. Svoje delovne prihodnosti tako niti ne morejo začeti, mnogi pa se ravno zato odločajo, da podaljšujejo svoja študijska leta. Bodo torej delali v prihodnje stari, mladi pa bodo čakali na zavodih, študirali nezaposljive študije? In zdaj naj bi našega starostnika, ki stežka ostaja za strojem, še bolj prizadeli. Po eni strani trdimo, da je vse bolj vitalen in sposoben delati, na drugi ugotavljamo, da so njegove psihofizične sposobnosti okrnjene. Da na primer marsikdo ni več sposoben voziti. Prav zato naj bi že s 65. letom uvedli dodatne zdravniške preglede (zdaj jih starostniki opravljajo pri 80. letih). Kaj lahko se mu torej zgodi, da bo moral na stara leta, na svoje delovno mesto peš! Nesposoben za vožnjo, sposoben za delo. Pa razumi državo in njene politike. Lahovnikov odstop ogrozi »šestko«? Na Golteh raste nov e 9770350556014 »asias lokalne novice Danes in jutri krvodajalska akcija Velenje, 15. in 16. junij - Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Velenje, bo danes, v četrtek, in jutri, v petek, pripravil krvodajalsko akcijo, ki bo potekala za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. V prostorih restavracije Pod Jakcem krvodajalce pričakujejo danes od 7. do 15. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03 897 36 00. Vabljeni, da se akcije udeležite v čim večjem številu! V Zimzelen tudi za krajši čas Topolšica - V Centru starejših Zimzelen v Topolšici trenutno biva 130 oskrbovancev. Nekaj malega mest za namestitev še imajo. Med počitnicami, ko gredo njihovi svojci na dopust, nekateri koristijo namestitve za krajše časovno obdobje. Ljudje so s to možnostjo dobro seznanjeni, kar sklepajo po odzivu. Kot je povedala direktorica Andreja Štefan Bukovič, imajo vlog veliko, veliko uporabnikov njihovih storitev pa so za krajši čas v center že namestili. Čas trajanja takih namestitev je različen, odvisen od potreb. Trajale so že deset dni, mesec in pol ali pa samo nekaj ur. ■ mkp Velenje - mesto cvetočih idej Vele nje - Do 27. avgusta bodo v Turistično-informacijskem centru Velenje sprejemali predloge za priložnostne turistične spominke, ki se morajo nanašati na slogan »Velenje - mesto cvetočih idej.« Velenje bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture in do takrat želijo pripraviti serijo turističnih spominkov, ki bodo obiskovalce spominjali na Velenje. Najbolje ocenjeni turistični spominki, prispeli na natečaj, bodo tudi nagrajeni (1. nagrada 300 evrov, 2. nagrada 200 evrov, 3. nagrada 100 evrov). ■ mkp 80 let gaberških gasilcev Gaberke - prostovoljno gasilsko društvo Gaberke praznuje 80-letnico. Osrednje slovesnosti pripravljajo to soboto in nedeljo. V soboto bo svečana seja društva, ki šteje 315 članov. Po njej bo zabava z ansamblom Ruševec in Kingstoni. Veselo bo v Gaberkah tudi v nedeljo. Ob 15. uri se bo začela svečanost ob predaji novega gasilskega vozila. Gre za vozilo znamke mercedes sprinter z 190 konjskimi močmi s 500 litri vode, s pogonom na vsa štiri kolesa. Opremljeno je z vso potrebno opremo po tipizaciji Gasilke zveze Slovenije: z izolirnimi dihalnimi aparati, prenosno motorno briz-galno, črpalko z visokim tlakom in drugim. Zanj je Občina Šoštanj odštela 85 tisoč evrov, 15 tisoč so z donacijami zbrali v društvu sami. Tudi nedeljsko popoldne bodo sklenili z zabavo, tokrat z ansamblom Slovenski zvoki. Povabilo slovenskim grafitarjem Velenje - V času 13. festivala mladih kultur Kunigunda, ki bo razgibal zadnji teden v avgustu, je organizator Mladinski center Velenje objavil razpis za vse slovenske grafitarje vseh vrst in vseh vetrov, ki bi želeli pustiti pečat na letošnjem festivalu. »Razdevičili« naj bi tudi novi velenjski podhod. Prijave zbirajo do 1. avgusta. Osem ponudb za izgradnjo večnamenskega doma Zgraj en naj bi bil v dvanajstih mesecih po podpisu pogodbe, stal pa 1,6 milij ona evrov Milena Krstič - Planino Šoštanj, Topolšica, 8. julija - Po uspešno dokončanem projektu izgradnje Rekreacijsko--kulturnega centra Ravne se bodo najverjetneje že konec prihodnjega leta lahko veselili krajani Topolšice. Dobili bodo nov gasilski in večnamenski dom. Objekt bo stal med staro šolo in trgovino. Okvirna vrednost naložbe, financirala jo bo Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev v obdobju do leta 2012, znaša 1,6 milijona evrov. V četrtek je v prostorih Občine Šoštanj potekalo javno odpiranje ponudb za izgradnjo (za gradbena in obrtniška dela, strojne in elektro-instalacije, izvedbena dela »na ključ«). Na razpis je prispelo osem ponudb. Kot je povedala Večnamenski dom bo stal med staro šolo in trgovino. Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte, so zanimanje za gradnjo izkazali Vegrad Febau Velenje, Pluton gradnje Šempeter, Remont Celje, CPM Maribor, Kograd Igem Šentjanž pri Dravogradu, CM Celje, Cigrad Šoštanj in Esotech Velenje. Kdo bo delo dobil, pa naj bi bilo znano že konec tega meseca. Izbrani izvajalec bo gradbena dela predvidoma končal v dvanajstih mesecih po podpisu pogodbe. V Občini Šoštanj s takimi projekti skrbijo za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Z njimi pomembno izboljšujejo kakovost življenja na podeželju. ■ Arheološke raziskave se nadaljujejo Na predvideni trasi hitre ceste kop ljej o od Velenja do Slovenj Gradca Velenje, 7. junija - Potem ko so delavci Centra za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, letos spomladi, natančneje aprila, začeli izvajati prve predhodne arheološke raziskave na predvideni trasi hitre ceste na območju med Šentruper-tom in priključkom Velenje - jug, se bodo še ta mesec preselili na širše območje trase te med Šalečani in Korošci težko pričakovane ceste. Tudi pri nadaljnjih raziskavah, ki naj bi trajale do sredine septembra, arheologi ne bodo občutneje posegali v prostor. Opravili bodo le površinski pregled odprtih površin in na njih pobirali različne najdbe. Za tako imenovani površinski pregled zaprtih površin pa bodo na travnikih ali v gozdu naredili testne jamice, ki bodo široke in globoke po 40 centimetrov. Seveda jih bodo po opravljenem delu tudi zasuli in prekrili s travno rušo. Predhodna arheološka raziskovalna dela sodijo med priprave državnega prostorskega načrta. Zato bo Ministrstvo za okolje in prostor RS opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne variante trase hitre ceste. Kot pravijo, bodo pridobljeni podatki o arheoloških najdbah vključeni v pripravo okoljskega poročila, lahko pa tudi ključno vplivajo na izbor variante trase hitre ceste. Če pa bodo potrebne natančnejše arheološke raziskave, bodo te opravljene šele na osnovi sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu oziroma na osnovi predhodnega soglasja lastnikov zemljišč. ■ bš Velenje podpira alternativno reševanje sporov Velenje, Ljubljana, 7. julija - Prejšnjo sredo popoldne je v veliki dvorani vladne palače v Ljubljani potekal slavnostni podpis Listine o alternativnem reševanju sporov. Mestna občina Velenje se s podpisom listine zavezuje, da bodo vselej, kadar bo to le mogoče, spodbujali uporabo media-cije ter drugih alternativnih oblik reševanja sporov. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je namreč v okviru prizadevanj za ublažitev posledic gospodarske in finančne krize koordiniralo pobudo za preprečevanje in obvladovanje poslovnih tveganj s pomočjo pravilne in pravočasne izbire oziroma postopka reševanja gospodarskih sporov. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Odvetniško zbornico Slovenije, Notarsko zbornico Slovenije in drugimi želijo spodbuditi uporabo mediacijskih in arbitražnih sporazumov v primerih, ko pride do spora. Listina za podpisnike neposredno nima nobenih pravnih posledic. Predstavlja zgolj javno izraženo namero podpisnikov, da bodo sistematično preverjali, ali je glede na vse okoliščine konkretne zadeve primerno, da se reševanje bodočih ali že nastalih sporov izvede v okviru postopka mediacije ali drugega alternativnega postopka. Gre torej za izjavo o poslovni strategiji v zvezi z reševanjem sporov. V Velenje brez ministra, Zalčanom ostaja poslanec Bo Darj a podpirala tri vogale - Jelinčiču se zdi Radiceva premehka - V Laškem j e teklo pivo - Rogaško Slatino povezuj ej o z obvoznico - Domači kruh iz tuje pšenice In se je zgodilo, kar se je menda zgoditi moralo. Vsak zakaj naj bi imel svoj zato, pa vendar prav vsi še ne vedo natančno, zakaj je naš Matej zapustil Golobiča in še predsednika Pahorja. Eni v njegovem dejanju vidijo pametno potezo, drugi se bojijo, da smo v prizadevanjih za izgradnjo nadomestnega bloka 6 namesto velikega zagovornika, kar je Lahovnik vsekakor bil, dobili neke vrste radovednega dvomljivca, za kakršnega naj bi veljal Golobič. A ker je odstopil nepreklicno, ga tudi premier ni želel prepričevati in že v ponedeljek je napovedal novo ministrsko ime. V Lahovnikove čevlje je stopila Darja Radič. Eni pravijo, da bo njeno imenovanje pomenilo kontinuiteto in »inovativnost«, taki, ki so bolj družinsko in gospodinjsko usmerjeni, pravijo, da bo v resorju podpirala tri vogale. Ce jih bo dobro, bo to tudi dobro za našo državo, ki se še vedno giblje nekje globoko v recesiji. Njeno kandidaturo je že takoj podprl tudi naš Bojan Kontič, nekaj skepse je pokazal Zgornjesavinjčan Jakob Presečnik, ker je njegova ljudska stranka na tem pomembnem mestu pričakovala človeka iz prakse, saj naj bi bil tak najbolj pisan na kožo sedanjemu zaostrenemu gospodarskemu položaju. Prvaku nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču Plemenitemu pa se zdi nova ministrica premehka. Vendar le zaradi njenega »č«. Ni pa zaradi odstopa Lahovnika z mesta gospodarskega ministra prišlo do kakšnega velenjsko-žalskega »črnogledanja«. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi Lahovnik aktiviral svoj poslanski položaj in v tem primeru bi moral ta stolček zapustiti žalski župan Lojze Posedel. A bo ta še vedno lahko posedal na poslanskem stolu, saj se Matej vrača v aka dem ske vode. Sredi še vedno zdaleč ne povsem razčiščenih zadev v zvezi s Pivovarno Laško pa so v tem kraju ob Savinji prejšnji teden vseeno slavili. Bilo je sicer kar precej pomislekov, ali prireditev Pivo in cvetje sploh pripraviti ali ne, odločili so se zanjo in znova pripravili prireditev, na kateri je teklo pivo v potokih. Uradno zagotavljajo, da je bilo spet 130 tisoč obiskovalcev, natočili so 250 tisoč vrčkov piva. Letos je svoj »vrček« k prireditvi pristavila še laška Kmetijska zadruga in obiskovalcem ponudila laško pivsko klobaso. No, ni pa se le pilo, jedlo in veseljačilo, prireditev, kije trajala nekaj dni, je imela tudi kulturni in hortikulturni značaj, obudili so tudi kar precej starih šeg in navad. Tudi na ohceti po starem, na kateri se je par prav zares poročil. Ta čas, ko po poljih že brnijo kombajni in pobirajo zlate klase, mnogi kmetje opozarjajo na prenizko odkupno ceno pšenice. Pa tudi sprašujejo, ali bomo Slovenci jedli pravi domači kruh - namreč kruh iz domače pšenice - ali bodo trgovci raje posegali po cenejši pšenici z Madžarske. Njim pač ni mar reklo »domače je, domače«, pomembna je cena. Težava je le v tem, opozarjajo nekateri, da se nizka cena pšenice ne bo poznala tudi pri nizki ceni kruha. Toliko trgovcev je pa le v naših trgovcih, da bodo znali pobrati delež, ki se jim pokaže. In ko primer pridelave, odkupa in domače uporabe domačih žit kaže na premajhno povezovanje, si za večje povezovanje že nekaj časa prizadevajo v Rogaški Slatini. Dobesedno! Pred leti so bili veseli, ko so dobili obvoznico in je težki promet med Celjem in Rogatcem stekel mimo centra, a zadnji čas se je izkazalo, da je zdraviliško središče premalo povezano z obvoznico. To že nekaj časa popravljajo in prav prejšnji teden so odprli še eno obnovljeno povezavo. Hkrati pa z državo tudi odpravili še eno nevarno mesto na obvoznici. Zdaj, ko so se odnosi med Slovenijo in lastnico večine severne obale Jadranskega morja malo izboljšali, bomo menda Slovenci še bolj množično obiskovali hrvaško obalo. Treba je priznati, da jo imamo radi, sosedje pa imajo radi naše novce. In tako smo nekako vsi zadovoljni. To pa je glavno. ■k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. AKTUALNO Lahko Lahovnikov odstop ogrozi »šestko«? Mira Zakošek Potem, ko je dosedanji minister za gospodarstvo Velenjčan dr. Matej Lahovnik prejšnji ponedeljek izstopil iz stranke Zares, je pred tednom dni nepreklicno odstopil tudi kot minister. V pojasnilu je zapisal, da je iz stranke izstopil, ker v zadnjem letu v ni bil aktiven v stranki, saj je kot minister za gospodarstvo posvečal čas in energijo vodenju tega resorja. Sledile so polemike in ugibanja, temu pa je sledilo, da je Matej Lahovnik pred tednom dni na seji vlade predsedniku ponudil svoj odstop, a se je kljub temu udeležil vrha koalicije na Brdu pri Kranju. Po zaklju čku vrha je povedal, da zapušča politiko in se bo posvetil akademski karieri. »Tako sem se odlo čil, ker ne želim, da se celotna slovenska javnost dneve in dneve ukvarja s tem, ali ostajam na ministrskem položaju," je dejal Lahovnik in pojasnil, daje sobivanje njega in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobi-ča v vladi nemogoče. V tem času je predsednik vlade za njegovo nasledni- pa po njegovem mnenju opustil ustrezen nadzor. Ob teh obtožbah so se začela pojavljati tudi vprašanja, ali lahko Lahovnikov odstop ogrozi gradnjo že dogovorjenega in usklajenega šestega bloka. Pahor je namreč napovedal tudi kadrovske spremembe. Poiskali smo nekaj komentarjev na ta vprašanja. Med tistimi, ki smo ji iskali, a v teh poletnih dneh niso bili dosegljivi so dosedanji minister Matej Lahovnik, župan mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor TEŠ Uroš Rotnik. co predlagal mag. Darjo Radie, dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo, minister Gregor Golobič pa je v odgovorih na Lahovnikove očitke med drugim izjavil, da naj bi bilo pri investiciji v šesti blok spornih kar sto milijonov evrov, s katerimi se Lahovnik ni okoristil, je »Blok 6 je podprla cela vlada« Borut Meh, direktor HSE »Nikakor mi ni vseeno, da se je dr. Matej Lahovnik poslovil od ministrskega stola. A v politiki je pač tako, da imajo ministri tudi pravico, da se sami v TEŠ pa je dejal: »To vprašanje je prezgodnje, se pa kadrovske spremembe hitro dogajajo. Mislim, da smo se že vsi navadili na to, saj nenazadnje je tudi minister za gospodarstvo odšel v tako ključnem trenutku. Ta kadrovska menjava ni enostavna, a še enkrat pravim, tisti, ki smo v takšnih službah, smo se na takšne spremembe že nekako navadili.« »Storil bom vse, da se gradnja 6. blo ka ne ustavi!« Bojan Kontič, vodja svetniške skupine SD v državnem zboru odločijo, in očitno je ocenil, daje zdaj pravi trenutek, da gre.« je dejal Borut Meh, direktor HSE, ki je ob tem odločno zanikal, da bi lahko njegov odhod ogrozil gradnjo šestega bloka, saj je to investicijo podprla cela vlada, nenazadnje tudi predsednik vlade, ko je na skoku čez kožo v Velenju jasno povedal, daje to investicija, kije vladni projekt, in prav gotovo ne bi bilo normalno -niti politično niti ekonomsko zrelo, da bi v tej fazi odstop ministra ogrozil takšno investicijo. Meh Golobičeve izjave o spornih 100 milijonih v investiciji šestega bloka ni želel komentirati, je pa izjavil, da ga zelo zanima odgovor, ki ga bo podal na postavljeno Kontičevo vprašanje. Dodal je tudi, da tega v poročilu, ki ga bo obravnavala vlada, ni. Poročilo naj bi bilo v skladu z zahtevami vlade pripravljeno do včeraj zvečer. O morebitnih kadrovskih zamenjavah »Upam, da napoved, da bo z odhodom ministra za gospodarstvo vlada, morda pa tudi parlament, s poroštvom glede sredstev spremenila odločitev, ni na mestu. Vsekakor je treba poudariti, da je dosedanji minister za gospodarstvo, pa ne zato, ker je Velenjčan, skupaj z nami, ki zagovarjamo ta projekt, vztrajal pri njem,« pravi Bojan Kontič in dodaja, da je ta investicija prevelika in že predaleč udejanjena, da bi jo lahko ustavili. Ob tem se sprašuje tudi, kje so bili sedanji nasprotniki te gradnje takrat, ko je Šaleška dolina plačevala visok davek slovenskega razvoja. »Slišim tudi ocene, daje projekt dober, treba pa je zamenjati direktorja; to je smešno. Da se je vlada odločila nadaljevati to investicijo, je v nagovoru v Velenju navedel predsednik vlade. Vsekakor je pričakovati nekaj težav. Žal mi je, da se je Matej Lahovnik tako odločil, še posebej pa mi je žal, da se je odločil, da se ne bo vrnil v parlamentarne klopi. Bila sva dva iz Velenja, zdaj ostajam sam. Velenjčani vsekakor imamo za svojo dolino, iz katere prihajamo, bolj izostren posluh. Tako sije tudi Matej skupaj z nami prizadeval, da energetski objekt prikaže realno. Jaz zase lahko rečem, da bom storil vse, kar je v moji moči, da se ta projekt ne ustavi in da slovensko javnost prepričamo, da je koristen. Mislim, da je vedno več tistih, ki tako tudi razumejo izgradnjo bloka 6 in da bodo temu sledili tudi tisti, ki bodo o tem odločali,« je dejal Bojan Kontič, ki je v ponedeljek vložil tudi poslansko vprašanje ministru Gregorju Golobiču, v katerem ga prosi, da navede vse nepravilnosti, ki jih je pri investiciji v TEŠ omenil v višini 100 milijonov evrov. Dodal je, da ga zgolj občutki in vtisi ne prepričajo. Od ministra pričakuje odgovorne izjave, utemeljene z dokazi. »Lahov ni kov odstop obžalujemo« Darko Menih, poslanec SDS in župan Šoštanja Dr. Matej Lahovnik bivši minister, je naš sokrajan iz Šaleške doline, na katerega smo lahko ponosni. Kljub temu da sva v različnih strankah in nekako na različnih bregovih, je bilo najino sodelovanje - in je še vedno, pošteno in odločno. Povem naj še to, da je name največji vtis naredil ob lanski zemeljski katastrofi v Lokovici, ko je kot edini minister takoj ponudil pomoč. Cenim ga tudi zato, ker je velik zagovornik izgradnje bloka 6. V času, ko se še vedno lomijo kopja glede uresničitev naložbe, je za našo dolino njegov odstop velika izguba.« Blok 6 je nujna investicija Iz Premogovnika Velenje so nam na naše vprašanje poslali naslednjo izjavo: V Premogovniku Velenje zelo cenimo podporo, ki jo je nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik ves čas dajal 6. Bloku Termoelektrarne Šoštanj. Blok 6 je namreč z ekonomskega, energetskega in ekološkega vidika nujno potrebna investicija, ki bo nadomestila porabo domačega premoga v starih, iztrošenih blokih Termoelektrarne Šoštanj, obenem pa to pomeni še 50 let dela za velenjske rudarje. Na osnovi kakšnih študij so odločali o 6. bloku? Na Holdingu Slovenske elektrarne pojasnjuj ej o: »Temeljna študija, povezana s projektom TEŠ 6, je »Skrbni pregled«, ki ga je opravila družba Pöy-ry, mednarodna svetovalska in inženiring družba, ki s 7.000 strokovnjaki posluje v približno petdesetih državah sveta. V skrbnem pregledu družba Pöyry ugotavlja, da investicija ustreza zahtevam t.i. BAT tehnologije (»Best Available Technology«), torej tehnologije, ki se v svetu uporablja šele zadnjih nekaj let. Prav tako se v zaključkih študije ugotavlja, daje cena glavne tehnološke opreme za TEŠ 6 primerna in tržno primerljiva tudi po pogajanjih v obdobju do oktobra 2009, ko se je ta cena znižala. Dalje študija družbe Pöyry potrjuje zaloge premoga v Premogovniku Velenje v višini 124,3 mio ton. Navaja tudi, da bi lahko v najslabšem primeru prišlo do primanjkljaja 10 mio ton, ki pa se lahko nadomesti z izkopavanji v Šoštanjskem polju ali z uvozom. Še enkrat pa poudarjamo, da v primeru zapiranja blokov v skladu s sklepom nadzornega sveta TEŠ, ko preide že konec leta 2014 blok 4 v hladno rezervo, blok 5 pa v letu 2015, pomanjkanja premoga ne more biti. Ta študija je bila tudi ena ključnih pri odločanju EBRD, da pristopi k usklajevanju kreditnih pogojev, in je podlaga za odločitev upravnega odbora EBRD za dodelitev kredita v višini 200 mio za projekt TEŠ 6. V primeru, da ne bi bila dokazana ekonomska upravičenost projekta, namreč EBRD k njemu ne bi pristopila. TEŠ 6 tako ostaja strateški slovenski projekt. Njegova gradnja, ki hkrati predstavlja stroškovno najprimernejši scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, pomeni proizvodno električne energije na zanesljiv, ekonomičen in, kljub mnogim pomislekom, okolju prijaznejši način ter pomemben doprinos k energetski neodvisnosti Slovenije.« —*6ks Imenovali posebnega revizorja Mali delničarj i zahtevali sklic skupščine Premogovnika Velenje - Ocenjuj ej o, da so oškodovani - Premogovnik zatrj uj e, da ni tako Velenje, 9. julija - Na skupščini Premogovnika Velenje, ki je potekala v petek, so obravnavali zahtevo nekaterih malih delničarjev, ki so želeli preveriti ustreznost prodajne cene premoga. Na skupščini so imenovali posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost poslov v zvezi s prodajo premoga Termoelektrarni Šoštanj oz. Holdingu Slovenske elektrarne. Posebna revizija se bo opravila za obdobje zadnjih petih let. Revizor bo preveril ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj, gibanje cen električne energije in cen premoga v tem času ter ugotavljal morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije in cen premoga. Revizor ima tudi nalogo ugotoviti obseg morebitnega oškodovanja Premogovnika Velenje zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga in obseg morebitnega okoriščanja Termoelektrarne Šoštanj ali krovne družbe HSE zaradi domnevno neustrezne prodaj ne cene pre mo ga. Revizor bo preveril zakonitost vodenja poslov, ki so povezani izključno s prodajo premoga. Na predlog HSE so za revizorja imenovali revizijsko družbo Audit&-Co iz Lendave. Manjšinski delničarji, ki so zahtevali tokratni sklic skupščine, so sicer predlagali, da se za revizorja imenuje družba Revidocom iz Maribora. Uprava Premogovnika Velenje, ki jo vodi Milan Medved, zatrjuje, da je poslovanje Premogovnika Velenje vseskozi zakonito, gospodarno in transparentno ter je ves čas podvrženo nadzoru lastnikov, neodvisnih revizorjev in podrejeno uravnoteženi skrbi za zaposlene, lastnike in poslovne partnerje ter poteka v skladu z računovodskimi standardi, kar s svojimi revizijskimi mnenji potrjuje tudi revizorska družba Deloitte Prvi gostje v apartmajskem naselju V Zdravilišču Topolšica končuj ej o apartmajsko naselje, v katerem bodo pridobili 100 postelj - Naložba j e vredna dobrih 5 milij onov evrov - Uspešno napreduj e tudi gradnja 8 milij onov evrov vrednega welnes centra - Letošnja sezona nekoliko slabša od lanske Mira Zakošek Topolšica, 12. julija - V prijetne hišice na nekdanji Ocepkovi domačiji so se naselili prvi gostje. Z njimi je zdravilišče Topolšica obogatilo svojo turistično ponudbo. Z direktorico zdravilišča Lidijo Fijavž smo se sedaj, na višku letošnje sezone, pogovarjali o obeh njihovih velikih naložbah, pa tudi o vplivih gospodarske krize. »Seveda je letošnje sezona zaznamovana z zaključkom obeh za nas zelo pomembnih investicij. Gre za 100 postelj v obliki apartmajskega naselja. Prve goste smo sprejeli v ponedeljek. H koncu pa gre tudi izgradnja welness centra.« To sta obsežni naložbi, kijih investirate tudi z nepovratnimi sredstvi. »Za dimenzijo poslovanja Zdravilišča Topolšica sta to res dve zelo veliki investiciji, prva v višini 5 milijonov evrov, druga 8 milijonov, od tega smo dobili dva milijona 300 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. To je za nas izjemno velik zalogaj.« V apartmajskem naselju ste prve goste sprejeli ta ponedeljek. Za kakšno naselje pravzaprav gre? »Apartmajsko naselje se nahaja nad vodnim parkom Zora na bivši kmetiji Oce pek. To je ena lep ših točk v samem kraju. Vsak apartma je objekt zase. Naše osnovno vodilo je bilo, da zagotovimo vsem uporabnikom dovolj življenjskega prostora okoli njihovega bivališča. Zato to ni strnjeno naselje, ampak so hišice »posejane« po griču, vsaka ima tudi zelo lep razgled. To je tudi njihova največja prednost in upam, da bodo hitro postale prepoznavne na domačem in tujem tržišču.« Prve goste ste že sprejeli, pa je tudi sicer veliko zanimanja za takšno obliko preživljanja dopusta? »Prve goste smo že sprejeli, a moramo še kar nekaj postoriti, tako da z naseljem v celoti 'štartamo' prihodnji mesec. Ta čas bomo izkoristili, da novo naselje tudi absolutno funkcionalno usposobimo. Mislim na različne drobnarije, ki še manjkajo, kot so na primer klopce, počivališča in podobno. Na domačem trgu čutimo dokaj dobre odzive, tujega pa še nismo uspe- li prav zaznati. S to izgradnjo namreč prihaja do bistveno drugačne strukture gostov, kot smo jih bili doslej vajeni. Predvsem za apartmajsko naselje računamo na Belgijce in Nizozemce, ker jim pač najbolj ustreza takšen način bivanja.« si okrepijo in povrnejo svoje psihične in fizične moči. Računamo, da ga bomo odprli oktobra.« Kaj vse boste ponujali v tem centru? »Bogata bo ponudba savn, masaž in fitnesa v različnih oblikah in seveda gostinska ponudba. Na voljo bodo tudi prostori za različne dejavnosti od aerobike, joge ...« Leto se je že prevesilo v drugo polovico, kakšna pa je za vas letošnja sezona, čutite gospodarsko krizo? »Sezo no je rece sija na doma čem rece sija.« Sicer pa nudi vaše zdravilišče več vrst storitev, nekaj za stacionarne goste, nekaj za tiste, ki prihajajo dnevno. Za to ste zanimivi za celotno Šaleško dolino, še posebej v tem času je verjetno veliko obiskov na bazenu? »Ja, zanimivo, da seje letos povečal obisk vodnega parka Zora. V primerjavi z lani beležimo veliko več obiskovalcev. Na to vsekakor vpliva lepo vreme, ki nas razveselju- Direktorica Lidija Fijavž: »Obisk na bazenu je ta čas zelo dober. Na to vsekakor vplivajo prijetni poletni dnevi in dejstvo, da več ljudi preživlja letošnje počitnice doma.« Tudi notranjost je lepo urejena. Novo apartmajske naselje leži na eni najlepših točk v Topolšici, z vsakega pa je lep razgled. Investicij pa, kot ste dejali na začetku, še ni konec, še vedno gradite welnes center. Kakšen center bo pravzaprav to? »Welnes center je zamišljen kot center zdravja, center, v katerem bodo ljudje našli svoj mir, sprostitev, rekreacijo in v bistvu način, da trgu močno zaznamovala. Ugotavljamo, da je fizični obseg nočitev za približno 5 odstotkov manjši, kot je bil v lanskem letu. Prihaja do strukturnih premikov. Gostje, ki so prihajali prejšnje leta, prihajajo tudi letos, a domači skrajšujejo dobo bivanja, na kar nedvomno vpliva je že nekaj časa, vsekakor pa tudi dejstvo, da se je večje število ljudi odločilo, da preživi poletje doma. In takšnim je kopanje v domačem okolju prijetna popestritev. Takšnih gostov smo seveda veseli in jim tudi prilagajamo poletno ponudbo.« Z letošnjo proizvodnjo krepko čez polovico Zaposleni v Premogovniku Velenje bodo kolektivni dopust nastopili 24. julij a - Vrnej o se 9. avgusta Milena Krstič - Planine Mag. Marjan Kolenc: »V 119 delovnih dneh smo nakopali 2.200.000 ton premoga.« Velenje - Zaposleni v Premogovniku poleti že nekaj let zapored odhajajo na dopust sočasno. Kolektivni dopust bodo imeli tudi letos, zadnji delovni dan pred kolektivnim dopustom bo 23. julij, na delo pa se bodo vrnili 9. avgusta. Poleg zaposlenih v Premogovniku bodo kolektivni dopust v tem času imeli tudi zaposleni v HTZ-ju. Skupaj tako odhaja na kolektivni dopust okoli 2.300 zaposlenih. Jama in razmere v njej so posebnost, ki pa se je ne da kar tako zapreti, zato bodo v Premogovniku, tako kot vsako leto, poskrbeli za tista opravila, ki so tudi v tem primeru nujna. V jami bo potekalo redno dežurstvo, pregled prostorov, črpanje vode ... »Minimalno bo v službi v času kolektivnih dopustov dnevno 30 zaposlenih oziroma 13 ali 14 delavcev v izmeni,« je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc. Sicer pa so, kot je še povedal, z doseganjem letošnjega proizvodnega načrta zadovoljni. »Letošnja proizvodnja teče izredno dobro, kljub temu da delamo samo na dveh odkopih. V prvih šestih mesecih, v 119 delovnih dneh, smo nakopali že preko 2.200.000 ton premoga, kar je precej več kot polovica načrtovane letne proizvodnje, tako da ocenjujemo, da bo drugo polletje nekoliko lažje, kar se proizvodnje tiče.« Predstavniki TE Tuzla v Šoštanju Pred tem obiskali Esotech in Termoelektrarno Šoštanj, 9. julija - Župan občine Šoštanj Darko Menih je s sodelavcije v petek na njihovo željo sprejel predstavnike Občine Tuzla in Termoelektrarne Tuzla, ki so pred tem obiskali Esotech in Termoelektrarno Šoštanj. Kot je povedal, so želeli gostje iz prve roke zvedeti, kakšne izkušnje ima lokalna skupnost in njena občinska uprava z naložbo v šesti blok, glede na to, da se tudi v Tuzli pospešeno pripravljajo na gradnjo sedmega bloka tamkajšnje termoelektrarne. Za ta novi, sedmi blok Termoelektrarne Tuzla, je idejne projekte izdelal konzorcij, sestavljen iz Esotecha, ERICa in CEE-ja. Sicer pa Esotech v Tuzli ta čas izvaja projekt rekonstrukcije postrojenja notranjega transporta žlindre na bloku 4, ki naj bi ga do konca tega meseca že tudi končali. Kaj je goste iz Tuzle zanimalo v Šoštanju? »Posebej jih je zanimalo, kako smo pristopili do prebivalcev, ko so v Šaleški dolini in Občini Šoštanj tekle razprave o predvideni naložbi, kako smo jim predstavili to veliko naložbo, posledice gradnje in kako smo se z vidika varnosti pripravili na to gradnjo,« je povedal Menih. ■ mkp Ostaja jih peščica Večina zaposlenih v Gorenju bo od 19. do 30. julija na kolektivnem dopustu Velenje - Zaposleni v Gorenju bodo letošnji kolektivni dopust koristili od 19. do 30. julija. Na dopust jih odhaja večina. V celotnem slovenskem delu Gorenja, od tega je samo v Velenju 7.027 zaposlenih, bo v tem času delalo samo 61 zaposlenih, je povedala Urša Menih Dokl, direktorica Službe za odnose z javnostmi. Delavci vzdrževanja bodo v tem času poskrbeli za stroje, naprave in opremo. Letos bodo v vseh tovarnah izvedli predvsem preventivne posege na opremi. Med obsežnejšimi deli, ki jih bodo opravili, pa je obnova transportnega sistema lakirnice v programu hladilno-zamrzovalni aparati, rekonstrukcija »krmilja« črne peči emajlirnice v kuhalnih aparatih, v programu pralno-pomivalnih aparatov pa bodo izrabljene segmente na stroju za izdelavo ohišij, zamenjali z novimi. V tem obratu bodo namestili tudi novo napravo za vstavljanje blokirnih palic. ■ mkp TURIZEM Na Golteh raste nov hotel Prve goste bo hotel sprej el še pred koncem letošnjega leta - Gradnja dobro napreduj e - V tem času gondolska žičnica ne vozi, center pa j e dostopen po cesti preko Šmihela - Odprt j e Alpski vrt in okrepčevalnica Pri treh plotih Mira Zakošek Takoj po končani smučarski sezoni so na Golteh zabrneli stroji. Porušili so del hotela in stekla je gradnja - najprej nove trafo postaje in čistilne naprave, zdaj pa tudi že samega hotela. Računajo, da ga bodo prevzeli že v oktobru in ga do decembra že pripravili za sprejem gostov. Direktor centra Ernest Kovač gradnjo redno nadzoruje in je s potekom zadovoljen. »Trenutno je na gradbišču zelo živahno in vse poteka, kot smo zastavili. Objekt je že pozidan do točke, kjer bo vremena. Z novim hotelom bodo pridobili 116 ležišč v 44 sobah in dveh apartmajih, za hotelom pa bodo posta- Nov hotel na Golteh bo veljal 9 milijonov evrov, zanj so pridobili tretjino nepovratnih sredstev potem ni bilo veliko vloženo. Letošnja naložba jih bo veljala 9 milijonov evrov. Z lastniki so se dogovorili, da bodo tretjino potrebnega denarja za investicijo dokapitalizi-rali, za približno toliko so pridobili nepovratnih evropskih sredstev, za tri milijone pa se bodo zadolžili. Seveda pa je to šele prvi od številnih načrtovanih investicijskih ciklov na Golteh, naslednja bo prišla na vrsto žičniška infrastruktura. V vodstvu se zavedajo, da je tako kot sama investicija pomembno trženje novih zmogljivosti, zato se že lotevajo tudi te naloge, še posebej, Cesta je izpolnila pričakovanja Cesta na Golte je izpolnila pričakovanja in je tudi dobro sprejeta. Obiskovalci se tako tudi to poletje vozijo na planino po urejeni cesti preko Šmihela. Na Golteh je odprt Alpski vrt, obratuje pa tudi okrepčevalnica Pri treh plotih. recepcija in bazen, pravtako pa je postavljen zabojnik za biomaso, preko vikenda pa smo vlili tudi temeljno ploščo. Gradimo tudi že tudi garaže, ki jih prenašamo na območje, kjer ima svoje prostore smučarski klub,« pravi Kovač. Seveda se trudijo, da bi objekt čim prej postavili in da gradnja potem ne bi bila toliko odvisna od Ernest Kovač: "Gradnja poteka po načrtih." vili še sedem depandans, v katerih bo 30 apartmajev. Pridobili pa ne bodo le nastanitvenih zmogljivosti, ampak tudi sodobno restavracijo za dnevne goste, ala card restavracijo, nočni lokal, kongresno dvorano, wellnes, fitnes ..., tako da bodo imeli njihovi gostje poleg smučanja in poleti sprehodov še veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa. Dosedanji hotel je bil na Golteh zgrajen leta 1969, vanj pa mena vplivala slabša letna sezona in tudi slabša zimska sezona. Že novembra so bile sicer temperature dovolj nizke, da so uspeli celotno območje zasnežiti, pa sta jih nato presenetila odjuga in dež. Ponovno so lahko začeli zasneže-vati šele 18. decembra in tako tudi zimsko sezono začeli skoraj tri tedne kasneje kot predlani. ■ Zadnjo sezono je smučalo na Golteh 62.000 smučarjev ker prve goste pričakujejo že med božično-novoletnimi prazniki. Delničarji so na zadnji skupščini ocenili lanske poslovne rezultate, ki so bili zadovoljivi, a slabši od pričakovanih in tudi slabši od predlanskih. Na to je zaradi slabega vre- Na Golte gondola ne vozi Glede na to, da pripelje gondolska žičnica neposredno v hotel na Golteh, ki je ta čas gradbišče, gondolska žičnica za obiskovalce ne vozi. Upajo, da bo v naslednjih tednih, ko bodo končana groba gradbena dela, že vozila. Razvojni cilj: na Golteh celoletna sezona Predstavniki največj ega lastnika PV Investa skrbno spremljaj o poslovanje tega centra i n gradnjo novega hotela - Pogovarj ali smo se z direktor j em Dragom Potočnikom Kako kot največji lastnik ocenjujete poslovanje Golt v zadnji sezoni? »Gorski turistični center Golte je preteklo sezono uspešno zaključil. Poslovanje je bilo pozitivno, čeprav seje zimska sezona zaradi pomanjkanja snega pričela nekoliko pozneje in trajala do konca meseca marca. Uspešno pa je bilo tudi zato, ker smo na razpisu, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pridobili 2,1 milijona evrov nepovratnih evropski sredstev, namenjenih dvigu konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistične infrastrukture. V skladu z načrti uspešno izvajamo gradbena dela; kot je vidno na tere nu, je rekon strukcija hote la v polnem teku. Gradimo hotel s 116 ležišči, sodobnim wellnesom in spremljajočim manjšim bazenom, večnamensko konferenčno dvorano ...« Zastavili ste velik naložbeni ciklus, katerega prvi korak že uresničujete. Rok za temeljito prenovo in dozidavo hotela je zelo kratek, saj želite prve goste sprejeti že pred božičnimi prazniki. Vam bo uspelo? »Z mislijo, da nam ne bi uspelo, se ne ukvarjamo, saj smo vsi, ki v projektu sodelujemo, prepričani, da se vsak cilj, ki si ga zastaviš in k njemu resno pristopiš, da tudi doseči. Vemo, da je rok izgradnje kratek, zato smo ob podpisu pogodbe z izvajalcem posebno pozornost posvetili terminskemu planu. Menimo, da je objekt realno možno končati v predvidenem roku in temu cilju bomo vztrajno sledili. Tehnični pregled imamo predviden v mesecu oktobru 2010. Če upoštevamo še roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in izvedbo ostalih formalnosti pred začetkom obratovanja, je sprejem prvih gostov predviden v decembru. Trenutno intenzivno betonira-mo pritličje objekta. Glede na to, da imamo kvalitetnega in izkušenega izvajalca, verjamemo, da nam bo uspelo končati investicijo z načrtovanimi sredstvi in v načrtovanem roku. Vse morebitne težave, ki nas na poti do cilja čakajo, bomo vzeli kot dodatni izziv in jih s takšnim pristopom tudi rešili.« Kaj si obetate od te velike naložbe, ki jo sofinancirate z nepovratnimi evropskimi sredstvi, in kako vidite prihodnost centra? »S to naložbo bodo Golte postale primerljive z drugimi turističnimi centri v Sloveniji. Želimo, da imamo sezono, ki bo trajala vse leto, tako poleti in pozimi. Doslej pri letnem turizmu ni bilo veliko storjenega, predvsem zaradi tega, ker ni bilo pravih možnosti za dodajanje novih programov in vsebin ter njihovo izvedbo. Z novo pridobitvijo - asfaltirano cesto do hotela so se nam odprle povsem nove dimenzije za razvoj centra. Svojo dejavnost bomo gojili predvsem na manjšem številu gostov in večji prepoznavnosti planine. Naša želja ni razvijati množičen turizem, ampak predvsem s kvalitetno in pestro ponudbo zadovoljiti zahtevne goste, ki želijo preživeti aktiven in zanimiv dopust. Želimo si postati turistični center, ki bo povezal celotno turistično ponudbo v naši regiji, saj se zavedamo, da brez aktivnega zaledja in medsebojnega sodelovanja s preostalimi turističnimi akterji regije zgodba ne bo uspešna. Naša prvenstvena želja je, da z investicijo na Golteh spodbudimo druge investitorje, da začnejo izvajati bolj kompleksno turistično ponudbo v regiji. Smo v vlogi nekakšnih spodbujevalcev razvoja. Želimo, da na tem območju pritegnemo k vlaganju v turizem tudi druge razvojne akterje.« Drago Potočnik: »Postati želimo turistični center, ki bo povezal celotno turistično ponudbo v regiji.« Gradbišče v sončnem parku Nadomestni igrišči za odbojko ob novem kegljišču končani do septembra - Investicij a vredna 90 tisoč evrov Velenje, 12. julija - Velenjčani so zagotovo opazili gradbišče v enem najlepših kotičkov mesta, v Sončnem parku. Na travniku med baliniščem in Vilo Rožle so pred dnevi zabrneli gradbeni stroji. Kot smo izvedeli na MO Velenje, gradijo dve igrišči za odbojko. O investiciji je direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec dejal: »Ob izgradnji nove avtobusne postaje smo v mestu izgubili kar nekaj športnih površin, ki jih sedaj nadomešča- mo. V Sončnem parku bomo zgradili dve odbojkarski igrišči na trdi podlagi, ki bosta nadomestilo za igrišči pod bazenom. Računamo, da bodo dela končana pred začetkom novega šolskega leta. S tem pa bomo v Sončnem parku zaključili manjši športni park. Ker je na tem območju še nekaj prostora, bomo kasneje verjetno dodali še kakšno športno vsebino. Investicija je razdeljena na dva dela, vrednost pa je okoli 90 tisoč evrov, ki jih prispeva mestni proračun«. Ko bosta igrišči končani, ju bodo tudi ogradili in tako zaščitili pred vandali. »Veseli smo, da so balinar-ji veliko ob svojem igrišču, ki je tik ob novih igriščih, kar bo dodaten varnostni element. Upravljalec objekta bo ŠRZ Rdeča dvorana, za igrišča pa bo neposredno skrbelo odbojkarsko društvo. Igrišče bo seveda namenjeno vsem Velenjčanom in Velenjčankam,« nam je še povedal Kle pec. ■ bš V neposredni bližini kotalkališča nastaja manjši športni kompleks. Igrišči za odbojko bosta urejeni na trdi podlagi. »asias 1 16, 1 Od srede do torka - svet i n domovina a Sreda, 7. julija V javnosti je odmevalo pismo, ki ga je Lahovnik namenil Pahorju in v katerem ga je opozoril na domnevno navzkrižje Golobičevih interesov. Minister Golobič se je odzval, češ da gre za brutalno ravnanje Lahovnika. Pa ni bil edini, ki je bil očitno vznemirjen. Tudi ministrica za javno upravo Pavli-nič Krebsova je dejala, da zaradi pisma celo razmišlja o odhodu iz vla de. Petek, 9. julija 1