Leto X., štev. 38.
Poštnina pihana ▼ gotoviai.
V LJUBLJANI, t soboto, 18. septembra 1926.
Današnja številka Din 1*30,
Izhaja ra/en ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19.
Nasi o y za dopise: Ljubljana p. p. 168.
Naslov za telegrame: >Naprejc, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398.
Slane mesečno 25 D in začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 I)in. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise franki raj te in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke G SDS).
Letnik VII., štev. 38.
Četrtkova ..Kaprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko>delavske zveze
Stanc letno 72 Din — mesečno 6 Din
Vsa poštena javnost!
Pod tem naslovom je zagnala vik in krik znana avtokratska Strok, komisija širom Slovenije na plakatih in v svoji parfumirani »Delavski Politiki . Vprašam Vas, zastopnike omenjene komisije, kdo vse po .Vašem mnenju spada med pošteno javnost?
Po mojem mnenju ne spadajo med pošteno javnost roparji, tatovi, goljufi, oderuhi in lažnivci itd., Vi pa nasprotno mislite, da ne spadajo med pošteno javnost vsi oni, nad katerimi je Strok, komisija kot merodajen faktor
v	Delavski zbornici zaokrožila kazenski paragraf.
To smo po Vašem mnenju mi, vsa ona 95 odstotna delavska masa, katero ste po iniciativi Strok, komisije kaznovali, češ,.kdor ne mara postati fašist, ta bo imel v slučaju brezposelnosti samo dolžnosti, pravice pa le oni, ki bo poljuboval fašistovski bič.
Isto je zagrozil Mussolini z zakonom, da kdor se ne organizira v sindikalne strokovne organizacije, mu naj bo ogrožena eksistenca!
Vi parlamentarci Delavske zbornice, ali niste Vi napravili eno in isto? Kaj če bi zagospodarili v državnem parlamentu enalco kakor v Del. zbornici? Ali bi se Vaše delo kaj razlikovalo od Mussolinijevega? Ne pišete zastonj v »Del. Politiki«, da se od Mussolinija marsikaj naučite!
Na zadnji skupščini Del. zbornice ste to tudi nam slepcem dejansko dokazali. Tu se blesti Vaš demokratizem in Vaša enakopravnost, katera toliko hrušči po Vašem časopisju in shodih. Kdor je socialist in se trka po prsih, da je za enakopravnost, ne sme nikomur naložiti le dolžnosti in na njegov račun le svojim pristašem nakloniti pravice! In četudi bi prišel na enega le en sam vinar, kdor je socialist', oziroma da vsaj po pravici spada roed poštene, bo prostovoljno odstopil svoj delež še bednejšim, kdor pa ni socialist, pa od socializma roke proč!
Tat je poklical okradenca na odgovor! Enako so poklicali strokovni nepoštenjakoviči pošteno javnost na svoje shode, da naj bi prišla ne v korist, pač pa le na škodo bednemu iz-prtemu rudarskemu delavstvu štafa-žo delat kristanovcem.
Po kakšnem sredstvu pa je imela dolžnost poseči Strokovna komisija ob izbruhu rudarske katastrofe? Vsak bebec to ve, da ima Strok, komisija v Del. zbornici po sleparskih volitvah odločUij0g0 besedo. Ali ni bila njena dolžnost, da skliče plenum Del. zbornice? Kdaj torej, ako ne takrat, kadar vrze brutalnost kapitala deset tisoč proletarcev na cesto? Takrat je dolžnost, da se skliče plenum Del. zbornice, v kateri je organiziran vsak delavec. Ni-li to najjačja zakonita organizacija? Ali ni to naša enotna organizacija, ko prispevamo vsi zanjo? Mari hočete koga prepričati, če je nasprotnik navalil s topovi, da od proletarske strani zadostujejo razbite puške iz razbite Strok, komisije?
Na plenumu Del. zbornice bi moral socialpatriotski klub, če bi bil res socialističen, vzeti delavske zastopnike od meščanskih strank na vrvico in jim primerno povedati, da se ne bodo zastonj imenovali delavske zastopnike! Naj pokažejo vsi skupaj, ali smo
ali pa nismo! Če smo, ne jenjamo poprej, da zmagamo.
Zavedamo se, da smo močnejši nego nasprotnik, ker on živi od nas, ne pa nasprotno, in če bi bile vse razpoložljive akcije plenuma brezuspešne, naj bi se določil in organiziral skupni protestni manifestacijski dan, če bi se smatralo za potrebno, po'celi državi. Tu bi poštena javnost zares tudi prišla v poštev.
Ali tega socialpatriotje ne storijo, ker so agenti kapitala! Rajši tratijo z brezplodnimi in le navidezno protestnimi shodiči čas.
Z demagoškim zavijanjem oči proti nebu zbirajo od nezavednega delavstva političen kapital s tem, da kričijo v svet: glej nas, ti izprti rudarski trpin, edino mi smo, ki se za tebe zavzemamo ob tvojih težkih urah! Meščanske stranke so pa s tem delom agentov seveda zadovoljne, ker lahko zvalijo krivdo nanje in si obrišejo roke, češ, saj so ti merodajni v Delavski zbornici! Pa tudi backe s tem cukajo. Ta socialpatriotska hinavščina jim končno najbolje služi v tem, ker jim ni treba resno proti TPD nastopiti, s tem seveda najbolje podpro bratce okoli TPD, saj so več njeni zastopniki, nego pa delavski. — Nekdo, ki po mnenju patriotov ne spada med pošteno javnost: Kovinar M. V.
Sedanji položaj in nalogo
rudarjem pri TPD,
a)	Izkušnje rudarjev in delavcev sploh v sedmih letih.
Da bi pravilno razumeli današnji položaj in današnje glavne naloge rudarjev, si moramo predočiti glavne izkušnje delavskega gibanja po prevratu. S prevratom leta 1918 se je položaj občutno spremenil. TPD je postala najvažnejša industrijska družba v no-
vi	državi. Postala je največja dobaviteljica premoga, ki tvori gospodarsko podlago industrije, in transporta. Zalo je ona diktirala cene premogu z ene strani, z druge strani pa je v tej dobi konjunkture silno izkoriščala delavno silo, pri njej zaposlene rudarje. Padec krone in z njim zvezana draginja so tako poslabšali v prvih letih prejemke, rudarjev, da so oni ob času največje konjunkture dobesedno gla-dovali.
Z novimi mejami so rudarskim, kakor tudi drugim delavskim organizacijam bile pretrgane neposredne or-ganizatorične vezi z avstrijsko, češko in šleško socialno-demokracijo, ki je s svojo organizatorično močjo kolikor toliko ščitila interese rudarjev.
Vodstvo je prešlo v roke g. Kristana in g. Čohala. Ta dva gospoda pa sta vpregla naše organizacije po prevratu v voz slovenskega in srbskega liberalizma. Politiko tega liberalizma je diktirala v revirjih TPD. Zato je bil vpeljan po prevratu tak teror v revirjih, kakršnega rudarji do takrat niso pomnili. To je bilo pod Kristan-Korač-Žerjavovo vlado, ki je videla v vsakem pojavu nezadovoljstva v revirjih protidržavno akcijo. Zato so izbruhnili divji štrajki leta 1919 kot spontani izraz nezadovoljstva nad prevelikim izkoriščanjem in nad gaže-njem osnovnih državljanskih pravic in svoboščin.
Prvo leto po prevratu so rudarji
torej preživeli bogato izkušnjo: Doživeli so vse plodove ministerializma, to je služenja svojih voditeljev kapitalističnim interesom. Spoznali so na delu pravo lice g. Kristana in g. Čobala. Spoznali pa so tudi, da se neorganizirani ne morejo uspešno boriti niti proti izkoriščanju, niti proti terorju. Ta pouk so jim dali neuspeli divji štrajki leta 1919.
Drugo veliko skušnjo so doživeli rudarji leta 1920, za časa Koroščeve klerikalno - radikalne vlade ob železničarskem generalnem štrajku. Dobro vedoč, da je stvar železničarjev tudi njihova stvar, so solidarno podprli boj železničarjev za ohranitev pridobljenih pravic ( -protokol sporazuma«,). Toda klerikalno-radikalska vlada je brezobzirno s silo udušila železničarsko gibanje za ohranitev pridobitev. To je bil prvi večji poraz delavstva v Sloveniji, za katerega so kapitalisti lahko hvaležni duhovniku gospodu Korošcu. Pokazalo se je namreč, da je duhovnik istotako sposoben služiti kapitalističnim interesom, kakor njegov prednik g. socialist Kristan.
Ta poraz je izučil rudarje, železničarje in ostalo delavstvo v Sloveniji, da se je večinoma obrnilo od Čobalo-ve Unije, od Kristanove politike, kakor tudi od klerikalne. Rudarji so spoznali, da se morajo organizirati v svoji lastni organizaciji, roko v roki z organiziranimi delavci drugih dežel in pokrajin. Zato je ogromna večina rudarjev pristopila v Zvezo rudarskih delavcev, ki je bila v ozki idejni in organizatorični zvezi s Centralnim delavskim strokovnim svetom in z njim združeno takrat še enotno socialno demokz^acijo: socialistično stranko Jugoslavije (komunistov).
Ta zveza je koncem leta 1920 vložila pri TPD tarifne mezdne zahteve, ki so predpostavljale 60 do 100% po-holjšanje obstoječih mezdnih odnoša-jev. Ker se družba ni hotela pogajati, so rudarji stopili v generalni štrajk, ki je trajal več tednov. Solidarno z njimi so zastajali rudarji v Bosni. V Sloveniji je štrajk končal uspešno. Priznana je bila organizacija in mezde občutno zvišane. Rudarski solidarni pokret v Bosni pa so krvavo udu-šili nacionalisti.
Ta perioda uspešnega boja, ko so rudarji bili enotni in solidarni politično in strokovno je trda, a velika skušnja, ki je ne smemo izpustiti iz oči.
Nato je sledila Obznana«. Demo-kratsko^radikalna vlada je postavila Vse združene politične in strokovne organizacije izven' zakona.
Rudarji in delavstvo sploh je ostalo brez zaščite v času poostrene ofenzive kapitala. Desničarji so v tem času ustanovili Socialistično partijo Jugoslavije in Glavni Radnički Šavez, ki se je sedaj pred kratkim preimenoval v Združene strokovne organizacije. Škodovalo je tudi politično in strokovno delovanje, še več pa nehanje skrajnih levičarjev, ki so v času Obzmane prišli do veljave.
Ta doba je doba najtežjih porazov. Kapitalisti so predrzno anulirali vse prejšnje pridobitve in dan na dan poslabševali položaj delavstva.
Obznana in razcep politične in strokovne razredne organizacije so četrta težka skušnja, ki naj jo ima delavstvo vedno pred očmi.
Koncem leta 1922 je bil položaj ru-
darjev' že tako poslabšan, da so rudarji zopet začeli z mezdnim gibanjem navzlic Obznank in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda. Z velikim naporom so obnovili v Sloveniji Zvezo rud. delavcev, ki je uspešno vodila štrajk leta 1923 in ki je največ pripomogla, da so pristaši razpuščene komunistične stranke javno ustanovili Socialistično stranko delavnega ljudstva skupno z železničarsko strokovno organizacijo in socialistično grupo . Zarja .
Ta stranka pa še ni uspela se dobro organizirati, ko so izvršili njeni ustanovitelji — skrajni levičarji — pod idejnim vodstvom današnjih zedinašev razkol in s pučem zavzeli vodstvo stranke ter jo likvidirali; pegazih, so pri tem pravilnik stranke,, katerega so sami par mesecev preje sklenili. Malo preje je kapital uspel z obljubami premamiti del pristašev* ki so stopili v radikalno stranko. (Ko1 ren, Stefanovič in dr.) Malo nato so skrajni levičarji, današnji zedinaši s Kristanovimi organizacijami, pognali rudarje nepremišljeno in nepripravljeno v generalno stavko, tretjo v 4 letih, ki pa je popolnoma pogorela.
Puč leta 1923, neuspela generalna stavka in razpad Zveze rudarskih delavcev so peta velika skušnja za rudarje in vse delavce po prevratu.
Na Slovenskem se je JSDS že leta 1920 otresla socialpatriotov, vendar pa na javnost to ni vplivalo, ker je bila borba bolj notranja, šele 1. 1922 je postal spor javen in so bili strankini poslanci javno pokazani kot kršitelji strankine discipline. Njih hinavska namera, zapeljati stranko nazaj v so-cialpatriotizem, se jim je na trdnih organizacijah razbila, zato so jo opustili, se odcepili od stranke ter ustanovili socialistično partijo (korunovi socialisti). Oni so slično kakor skrajni levičarji pogazili svoje lastne sklepe o progresivnem davku, načelu javnosti in pravilniku stranke ter ustanovili novo stranko. Ta ponovni razcep, ki so ga izvršili desničarji, ne smemo izpustiti iz oči. Z njihovim odhodom so delavci v socialno demokratični stranki vzeli stcanko popolnoma v lastne roke in postavili stranko na stare temelje delavskega razrednega boja in proletarske demokracije, tako, da je socialno demokratična stranka zopet postala zbirališče zaveduih, razredno-borbenih delavcev. Ona se je s Kristanom, Korunom in drugimi otresla kapitalističnega vpliva in izveze z buržoazijo, ki so jo oni v svoji politiki prakticirali.
Z druge strani pa je lansko leto med skrajnimi levičarji prišlo ponovno do razcepa. Del teh skrajnih levičarjev in bivših voditeljev puča in razkola je začel propagirati nevtralnost strokovnih organizacij, kar so krista-novci z obema rokama podprli. Združili so se. Zdaj so pa že zopet organizirali novo grupo, da se ne hi zdelo, da so s kristanovci tudi politično združeni, toda njih časopis, ki so ga začeli izdajati, »Delo«, ta se tiska v tiskarni, ki jo imajo v rokah kristanovci. Del skrajnih levičarjev pa je izdal »Enotnost«, ki konkurira v demagogiji z »Delom«. One grupe torej, ki so več let vršile razkol, pridigujejo danes združenje.
»Delavska politika«, glasilo socialpatriotov, jim sekundira. Vse tri gru-pice pa so složne, kadar se nastopa
Sz sameva žita
ne morete kuhati k
Dober in krepaU okus dobite šei©»ako upohrebife
PmiiFiaiickov bavni pridatki«.
—	Pijača	s	Pravim	FVanckom	Vas	zamore	stalno	za	do vol ie vari.
tt zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck.
proti zavednemu proletariatu. To so posebno pokazali pri volitvah v Delavsko zbornico, kjer so sleparsko nalovili glasove, a sedaj skupno s fašisti in klerikalci delujejo proti socialni demokraciji.
Ti razkoli in dejstvo, da razkolniki pridigajo enotnost v času, ko delajo razkol, to so velike izkušnje delavskega razreda.
b)	Sedanje naloge rudarjev in ostalih delavcev.
Po vseh teh ogromnih skušnjah, ki so jih preživeli rudarji, železničarji in ostalo delavstvo, so sedanje naloge rudarjev jasne kakor na dlani. Rudarji, železničarji in vse ostale stroke so se samo tedaj uspešno borile proti kapitalu, ko so bile vse organizacije enotne v socialni demokraciji.
Duhovna organizacijska enotnost je predpogoj uspešnega boja delavskega razreda. Rudarji v revirjih se morajo organizirano boriti za političen vpliv v občinah, ker brez tega je nemogoče misliti na trajen uspeh njihovega strokovnega boja. To nam najlepše kaže uspeh socialne demokracije v Mežiški dolini, kjer je rudarsko in ostalo delavstvo doseglo že lepe uspehe v boju s kapitalom.
Rudarji TPD naj se predvsem združijo z zavednimi rudarji v Mežiški dolini in v Velenju. Kajti tudi mežiški rudarji bodo poraženi, ako njihovemu boju ne priskočijo na pomoč rudarji TPD.
Ako bodo rudarji pri TPD združeni z Mežiškimi v zavedni, duhovno enotni organizaciji, bodo z združenimi močmi v kratkem času lahko uveljavili svoje pravice v občinah Trbovlje, Zagorje, Dol pri Hrastniku, Kočevju, Rajhenburgu in v Št. Janžu. Ako bo uprava teh občin v zavednih delavskih rokah, kar odgovarja interesom večine občanov v teh občinah, potem bodo imeli rudarji močno orožje v boju proti TPD in proti brezposelnosti, tako, kakor je to v Mežiški dolini.
Kakor hitro bodo rudarji združeni, bodo lahko povedli z združenimi močmi boj za enako tarifno pogodbo v celi Sloveniji.Celokupno delavstvo, ki je organizirano v socialni demokiaciji, delavstvo torej vseh strok, bo tak njihov boj podprlo z vsemi močmi.
Rudarji stojijo pred težkimi boji. TPD bo skušala znižati mezde in podaljšati 8urni delavnik. V zaščito in spopolnitev 8urnika morajo vsi rudarji pri TPD in po vseh ostalih rudnikih povesti premišljen, organiziran hoj. Današnje mezde so izpod eksistenčnega minimuma. Treba bo povesti premišljen in .organiziran boj za dosego življenskega minimuma pri plačah.
Rudarji pri TPD! Ali mislite, da boste vse to dosegli neorganizirani? Ali
mislite, da boste vse to dosegli brez požrtvovalnega sodelovanja? Ali vas niso izkušnje zadnjih let naučile, kako se morate organizirati in da morate zaupati samo sebi, da morate sami sodelovati, ako hočete kaj doseči. Ali je prispevek 8 dinarjev za rudarsko sekcijo Kmečkc-delavske zveze na mesec prevelik? Zgledujte se pri mežiških rudarjih! Združite se z mežiškimi rudarji in z vsem zavednim delavstvom v Sloveniji!
Zavedni rudarji! 8 ur delate pri TPD 8 ur počivate, ostalih 8 ur pa morate porabiti za izobrazbo od moža do moža, da se strne zopet zavedna duhovno in organizacijsko enotna socialna demokracija.	L.	K.
. Druga skupščina Delavske zbornice za Slovenijo
(Nadaljevanje.)
»Debata« o kulturno-prosvetnem odseku DZ.
Dr. Milavec, klerikalec (socialpatri-oti so zaradi boja proti klerikalcem izbrali klerikalca za kulturnega referenta); DZ mora skrbeti tudi za kulturo in izobrazbo delavstva. Dobili smo načrt pravilnika za Delavsko akademijo, ki bi naj funkcionirala kot samostojno društvo. Toda ta načrt smo ovrgli, ker je imel preobsežne in velike naloge. Izdelali smo v sporazumu vseh 8 zastopanih grup novi pravilnik. (Objavili smo ga v Napreju« št. 33 v članku »Nestrankarsko delo Delavske zbornice.)
Predsednik M. ('obal: Ali je kdo proti temu predlogu?
S. Mir. Pevec: Ne odobravam tega načina podpiranja kulturnih organizacij in sem tudi pinti taki oskrbi delavske izobrazbe s strani DZ. Skrajno napačno je, da podpira DZ najprej Ljubljano. V Ljubljani je razmeroma dovolj sredstev za kulturno povzdigo našega delavstva. Kjer še ničesar ni, tam moramo začeti. V Trbovljah in drugih industrijskih centrih manjkajo izobraževalna sredstva in tam bi morala DZ priskočiti najprej na pomoč.
S. A. Leskošek. V kulturnem odseku dela več strank z raznimi svetovnimi nazori. Svet se mora smejati, ko sliši, da dela v kulturno prosvetnem odseku DZ krščanska ljubezen skupno z nasilneži, patrioti itd., kje je tu kak uspeh mogoč? To je glava brez možganov! Jasno, da ne moremo socialni demokrati glasovati za predloženi predlog, zato predlagamo iz-preminjevalni predlog:
Namesto kulturno prosvetnega odseka in pravilnika zanj, naj sklene skupščina DZ pravilnik
za kulturno prosvetno delovanje DZ za Slovenijo.
,	§ 1. Kot razredni predstavnik vseli
delavcev in nameščencev hoče DZ dvigniti kulturno stopnjo vsega delavskega razreda.
Za individualno izobrazbo skrbijo elementarne strokovne, srednje in visoke sole. za socialno izobrazbo pa mora skrbeti delavski razred sam, DZ pa je poklicana, da mu to omogoči.
§ 2. Socialno izobrazbo si lažje pririnili človek, ki je individualno izobražen, zato hoče DZ povsod podpirati vse svoje člane, ki si ustanovijo tečaje za izpopolnitev nezadostne šolske izobrazbe. Prispevala bo do ‘/3 stroškov.
§ 3. Toda prave* socialne izobrazbe, to je' razumevanja družabnih odnošajev, ne morejo dati ne šole, ne tečaji. Nikogar ni, ki bi bil v tem oziru absolutno dober učitelj — zato morajo delavci svoje sporne točke sami preiskovati, sami med seboj diskutirati. DZ jim bo pri tem pomagala s prostori, s predavanji in z učili.
§ 4. DZ ne bo nasprotovala, če si delavci — organizirani ali le* v ta namen združeni — po svoji želji izberejo predavatelja oziroma voditelja njih diskusij, samo če bodo dovolili vstop k tem diskusijam vsem članom DZ brez razlike in če> bodo imeli vsi enake pravice vpraševanja in odgovora, ter če bo onemogočeno motenje govornika.
§ 5. Stroške za dvorano, kurjavo, razsvetljavo, snaženje ter za učila krije DZ popolnoma. Dnevnico po 10 Din za vsako uro odsotnosti iz bivališča (do maksimalno 8 ur, za ves dan torej 80 Din) prenočišče 25 Din, 3. razred vožnje po železnici, ter za pota, kjer ni železnice, po 8 Din za kilometer, plača tudi DZ, a le do oddaljenosti 100 km po železnici in 20 km brez nje. Kolikor so stroški večji, jih morajo kriti krajevni prireditelji, razen če je vabljen predavatelj na več predavanj ob isti progi.
§ 6. V večje delavske centre oziroma la večje prireditve ali za pojasnitev kakih posebnih problemov ter sporov pošlje DZ na zahtevo tudi po več predavateljev, toda polovico stroškov v tem slučaju nosijo krajevni prireditelji.
§ 7. Vse prireditve naj bodo izven gostiln, kjer pa to ni mogoče, se v dvorani med prireditvijo nikakor ne sme streči, alkoholne pijače pa niti od prej ne sinejo biti po mizah.
§ 8. Krajevni prireditelji so odgovorni za vsakršno zlorabo: premajhna udeležba, neparlamentarno obnašanje, navzočnost pijancev ali drugačnih nemirne-žev, protizakonitosti itd. Odgovorni so DZ tudi materialno in ji morajo vse stroške take neuspele prireditve povrniti.
§ 9. Vsi predavatelji, ki so bili že po večkrat vabljeni na prireditve in so večino udeležencev zadovoljili, se vpišejo pri DZ v poseben seznam brez ozira na njih šolsko izobrazbo, svetovni nazor, politično prepričanje itd. Oni tvorijo članstvo Delavske akademije.
§ 10. DA (Delavsko akademijo) sklicuje DZ vselej, kadar se pojavi kako važno vprašanje, ki se tiče delavstva. Sicer se pa sklicuje redno vsak drugi mesec na že naprej določene dneve.
DA se konstituira sama. Stroške nosi DZ kakor v § 5. a brez omejitve glede oddaljenosti.
§ 11. Člani DA so dolžni udeleževati se zborovanj DA. Kdor dvakrat zapored neopravičeno izostane, se črta iz imenika.
§ 12. DA se sklicuje v različne kraje, pri čemer imajo prednost najprej kraji, ki imajo največ članov DZ, pozneje pa tisti; kjer se delavstvo najbolj zanima in daje največ poslušalcev. Kadar je na dnevnem redu kako vprašanje, ki se tiče kakega določenega kraja, naj zboruje 1)A v tem kraju.
§ 13. Zapisnik DA se vodi stenogra-fično in se izdaja tiskan. Vsi člani DA,
delegati DZ in vsi zaupniki DZ ga dobijo brezplačno, drugim članom DZ se prodaja za režijsko ceno, v trgovinah pa 50% dražje.
§ 14. Kdor leto dni ni bil nikamor vabljen, preneha biti član DA.
§ 15. Če bi članstvo DA prekoračilo število 50, določi DA ostrejše določbe sprejema, oziroma izključitve. Zlasti je pri tem zahtevati večjo zmožnost v pis-nienili delih.
§ 16. Člani DZ, ki kažejo zanimanje za ekonomska, socialna in kulturna vprašanja, ki se stalno udeležujejo razprav in so zmožni tudi pismenega .poročanja o delavskih razmerah svojega kraja, se na predlog njih organizacije, ki mora biti sprejet z dvotretjinsko večino ob navzočnosti kakega člana DA, ki ni član oz. pristaš dotične organizacije, vpišejo med zaupnike DZ.
Organizacijski sestanki, ki imajo namen predlagati koga za zaupnika DZ, morajo Ibiti kot taki sklicani najmanj 14 dni prej, in naznanjeni DZ in DA, obema z željo, da naj se udeleži sestanka kak član DA, ki ni član dotične organizacije.
§ 17. Zaupniki DZ in po 5 odbornikov vsake organizacije kakega kraja tvori zaupniški zbor DZ. Ta zbor tvori krajevni posvetovalni organ DZ.
§ 18. Na enak način so sestavljeni obratni, strokovni, revirni, okrajni in okrožni zaupniški zbori.
§ 19. Pravico udeležbe brez odločeva-nja imajo vsi člani DZ dotičnega kraja, obrata, stroke, revirja, okraja oziroma okrožja.
§ 20. Ce naroči DA kakemu svojemu članu ali pa krajevni oziroma obratni, strokovni, revirni, okrajni ali okrožni zaupniški zbor kakemu zaupniku DZ, naj izvrši kako delo, mu DZ to delo honorira po stroških, kakovosti, obsežnosti in nujnosti. Vselej pa šele potem, ko je delo izvršeno.
§ 21. DZ skrbi za izobraževalna sredstva predvsem v hitro se razvijajočih industrijskih krajih, potem šele v mestih, ki imajo več možnosti za delavčevo izobrazbo.
Ta sredstva so predvsem prostori, razsvetljava in kurjava, knjižnica in čitalnica. Skioptične slike in podobno pa prinašajo predavatelji s seboj.
Vse to ureja upravni odbor DZ v proračunskih mejah po predlogu DA in za-upniških zborov.
§ 22. Kulturna društva, ki vsaj posredno širijo izobrazbo in umetnost, krepijo zdravje in voljo, ter skrbijo za dostojno zabavo mladine in odraslih, naj podpira DZ oziroma DA z nasveti, s pesojevanjem dramskih vlog, kulis, oblek, telovadnega orodja, glasbil, par-titur itd. Tudi brezobrestna posojila jim lahko daje po možnosti, nikdar pa ne nikakršnih daril, ki -vplivajo demorali-zujoee in ugonabljajo pravo delavsko iniciativnost, nepravo fingirano iniciativnost pa pospešujejo.
Za športna društva veljajo te ugodnosti le, če služijo res samo zvezi z naravo, krepitvi zdravja in volje, gojitvi družabnosti, ročnosti, pregibanju na prostem zraku itd. nikdar, pa ne*, če vzgajajo individualistične strasti prvačenja, bahavosti, gonje po dobitkih, profesionalnosti itd. Zlasti za delavstvo so zelo škodljivi vsi športniki, ki zaradi športa zanemarjajo socialno izobrazbo.
DZ naj skrbi za to, da bo v vodstvu vsakega podpiranega društva vsaj en zaupnik DZ, da bo vsaj eden pazil na delavsko skupnost in njene interese.
Nobeno društvo pa naj ne podpira s svojimi prireditvami pijančevanja. Alkohol je glavni steber nevednosti in malomarnosti.
Vsepovsod lmj se pazi na popolno enakopravnost žene. Suženjska žena brani tudi možu. da se ne more osvoboditi —- a tudi ne zasluži svobode mož, ki gospodari nad sužnjem — ženo.
Znanje je moč! Naj napreduje znanje našega razreda, da bo napredovala tudi
j Vsaki gospodinji jc svežeduhteče0 snežnobcio perilo najlepši dar, katerega ji napravi vedno zopet dobri, samodelu joči „PERSIL".
Najboljši šivalni stroj in kolo
Je edino le
06 W
iJ
a <
06
Ul
2
S
2
o
domnfo obrt ln Industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Preiernovtgi spomeniki
DUHI ICO ©
naša razredna moč. A ne pozabimo na voljo, ker znanje leži neplodno, če nimamo volje ga uporabiti. Izvršujmo, kar smo za prav spoznali!
Dopolnilni predlog k »Pravilniku kulturno prosvetnega odseka«.
Zaradi boljše zveze s svetovnim kulturnim napredkom priporoča DZ zlasti pouk esperantskega jezika in bo vsem delavskim esperantskim učnim tečajem dala v ta namen podporo do polovice stroškov.
H koncu še posebno naglašam, da mora DZ delali proti alkoholu, ker je ta največje zlo za delavstvo in da je edino pravilno, da masa sama izbira svoje člane Delavske akademije.^ Naš predlog članom zbornice to možnost daje.
M. Čohal poroča imena odsotnih članov plenuma in za nekatere tudi vzroke. Odsotni so bili: Marija Kisov-čeva NSS, N. Duh NSS,# Fr. Svetek in Tome od Strok, komisije.
Dr. Milavec, klerikalec (ker se ni nihče več javil k besedi, dobi kot referent zaključno besedo k »debati« o kulturno prosvetnem odseku DZ): Obžalujem nastop Bernotove skupine. Na konstatacijo, da naš odsek nima možganov v glavi, ugotavljam, da Ber-notcvca nimata možganov s seboj. KPO nima namena združiti svetovne nazore. To se ne da. Poleg tega pa v odsek ne brani nikomur vstopa. (Op. ur. Zakaj ste pa dozdaj delali in še zdaj delate vse brez KDZ in Unije stavbinskih delavcev?) Tudi po deželi se bodo vse potrebne ustanove izvršile. Predloženi Bernotov pravilnik je pa precej brez.glave. (Objavite ga, da bodo deiavci spoznali, kako je brez glave! Op. ur.) Kje vzeti denar za vse to? (Manj bi ga bilo treba, nego ga imata zdaj na razpolago! Op ur.) Sicer pa tarnaš pravilnik ni večen in se bo še vedno lahko izpopolnjeval. Zato predlagam, da ga skupščina sprejme.
Glasovanje. Predlog dr. Milavca je bil sprejet kompaktno proti glasovom ss. Leskoška in Pevca.
M. Čohal predstavi skupščini ravnokar došlega predsednika zagrebške DZ Marjanoviča, ki je pozdravil navzoče in jih pozval, naj odprejo glave in opustijo napade, kajti treba je skupnega dela. Teror je velik, vsi ga občutimo, zato ponudite si roke. Glad-ne mase vas čakajo.
M. Čohal se zahvaljuje Marjanoviču za njegova izvajanja.
Fr. žužek (klerikalec): Treba je stvarne opozicije, toda Bernotova opozicija to ni. (Kaj je nestvarno ni povedal, zabelil je svojo »opozicijo« kvečjemu z medklici našima delegatoma ss. M. Pevcu in Leskošku, kakor n. pj\ »frigana jetra so dobra« — veseli nas, da mu ugajajo, mislimo pa, tla na zbornico to ne spada — morebiti je hotel namigavati na Korunova pljučka s cmoki«, ker je pozabil, da spadajo korunovci v njegovo enotno fronto... Pa k stvari. Žužek je referent za Delavske pomožne blagajne.
Kritizira državno upravo s stališča socialne politike. Starostnega zavarovanja ni. In ker ga v doglednem času še ne bomo imeli, nudimo delavstvu nekako sigurnost v Pomožnih blagajnah. Za izdelavo tozadevnega pravilnika naj se pritegneta v komisije 2 jurista in nekaj tehnično sposobnih oseb. Poudarjam pa, da je treba za ta cilj resnega dela vseh skupin v DZ in včlanjenih organizacij. Končno predlaga resolucijo, ki se je tudi kompaktno sprejela. (Op. ur.: Upali smo, da bo objavil to resolucijo vsaj Slovenec« ali »Pravica«, pa tega ni storil ne eden ne drugi, zato jo bomo objavili, čim jo dobimo. Ali pa jo bodo sploh skrili.)
S. Al. Leskošek: DZ naj skuša ustanoviti »Produkcijske sklade«, da bo lahko dvignila delavsko produkcijo in varovala delavni čas. Socialna politika^ je pri nas zelo slaba in se jaz prav nič ne čudim, če je Industrijska zveza onemogočila zakon o starostnem zavarovanju, saj imamo še med seboj ljudi, ki so pristaši raznih takih zvez. Zato predlagam:
Izpreminjevalni predlog k proračunski točki: »Pomožne blagajne«;
DZ smatra za svojo razredno dolžnost dejansko dokazati delavcem, da kapitali-
stični dobički niso zmožni pomagati malemu človeku do napredka. Vsi taki dobički tečejo v narečje velikemu kapitalu. Dokler bo mali človek poželjiv po kapitalističnih dobičkih, tako. dolgo ne more priti izveličanje proletariata. Kjer je veliko, bo pridejano, odvzeto pa bo tam, kjer je malo — tako je že Jezus učil Jude, ki so jemali obresti.
Proletariat pJačuje obresti tudi takrat, ko jih jemlje! Zaradi obresti imamo brezposelnost in ta nam jemlje ne le obresti, ampak tudi prihranke! Jemlje naiii pa tudi zdravje in voljo, jemlje nam korajžo in daje nam obuj).
Tudi hranilnice in zavarovalnice in pomožne blagajne — tudi te kratijo delavcu zaslužek in ga dajejo kapitalistu, ki ima v rokah produkcijo z denarjem malih ljudi, hranilcev. Ti dobivajo 5%, a kot delavci plačujejo 20 in več odstotkov nazaj, velekapitalu.
Da začnemo to zlo odpravljati v dejanju, ustanavlja DZ
»Produkcijsko hranilnico«
Kot temeljno glavnico vlaga DZ 100 tisoč dinarjev. Vsak delavec, ki bo vlagal v to hranilnico, bo debil svojo vlogo nazaj samo tedaj, če dokaže, da je prišel v stisko. In sicer dobi v sili nazaj le toliko, kolikor je vložil, obresti nič.
Kadar bo pa brezposeln, se bo obrnil na DZ in ta mu bo dala dela in zaslužka v produkciji, katero bo izvrševala z vlogami Produkcijske hranilnice po čl. 5., t. 10. svojih pravil. Brezposelnim pa, ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne mogli dobiti dela in zaslužka pri tej produkciji, se bedo izplačevale njih hranilne vloge do vplačanega najvišjega zneska 200 Din tedensko, a ne le toliko časa, da bi bila izplačana vsa vloga, temveč še enkrat toliko. Torej bodo dobili hranilci v stiski svoj denar nazaj, v brezposelnosti pa delo ali pa še enkrat toliko gotovine, kakor so sami vložili.
Za varnost jamči vloga DZ Din 100.000 in vsakoletne nove vloge DZ ter vse njeno imetje s produkcijskimi sredstvi vred, ki jih bo postavila iz zbranih vlog v Produkcijsko hranilnico.
V lastni produkciji zaposlenim delavcem bo DZ poskrbela za pravo razdelitev delavnika — 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur izobrazbe in razvedrila.
Podrobno izvršitev ukrene upravni odbor DZ na predlog DA.
Tudi ta naš predlog je bil odklonjen. Na nelti medklic, češ, kaj bosta dva, je s. Leskošek še poudaril, da nas v tej zbornici zato ni več, ker nismo imeli korupcijskega denarja za lov na nezavedno maso. Pa ker sploh ni naš namen, loviti maso z denarjem, vemo, da nas bo prihodnjič več, kajti samo mi delamo za zavednost delavstva in le ta bo omogočila trajno zmago, ki je naša.
S. M. Pevec: Nisva tukaj za demagogijo, vendar moramo omeniti, da je krivično, če izključuje DZ od sodelovanja tiste komuniste, ki jih je današnja večina izrabljala pri volitvah v DŽ zato, ker niso v DZ registrirani. Medklici: Saj jih ni.
(Menda je ta medklic potrdil tudi Makuc. Ali misli res, da so z njim vred zginili tudi vsi komunisti pod Kristanov plašč? Obžalujemo le tistih par izvoljenih kandidatov od Neodvisni!], ki svoje skupine niso branili. Op. ured.)
S. Pevec je tudi poudarjal, da so Neodvisneži po deželi zlasti v rudarskih revirjih ter da morajo prispevke plačevati za DZ. Zato jih moramo pustiti tudi sodelovati.
Fr. Žužek (klerikalec): Poudaril sem, da bo treba za izvršitev te akcije sodelovanja vseh. Odveč je torej, da Leskošek in Pevec predlagata svoje paragrafe, saj bo to vse izdelala komisija in svoje načrte lahko vsak prinese v DZ in v komisiji bodo tudi zastopane vse skupine.
M. Čobal da predlog Žužka na glasovanje. Kompaktno glasujejo vsi, razen naših dveh, proti našemu predlogu.	(Dalje	prihodnjič.)
Razno.
s Prihodnji leden objavimo pregled organizacij, ki so obračunale za avgust. Zamudniki požurite se!.
Razkrinkovalec dolarskih tatvin, poštni uradnik Milan Detela pod milim nebom. Ker je v svoji službi vest-
no ščitil interese države in ljudstva, ki državo tvori, je Milan Detela dobil takele nagrade: Najprej so razna preganjanja s strani predpostavljenih oseb pomagala bolehni ženi v prerani grob. On sam je bil vpokojen. Disciplinarna preiskava, ki bi se morala rešiti hitro, se 4 leia ni rešila. — Letos pa se je rešila v njegovo škodo, Državni svet pa tudi še ni rešil pritožbe. Med drugimi neverjetnostmi, ki jih je Milan Detela že doživel, naj omenimo še to zelo značilno dejstvo. Raznesla se je govorica, da je bil M. D. tudi sam soudeležen pri dolarskih tatvinah. Kako riaj odbije te govorice? Šel je k državnemu pravdništvu in zahteval, naj se uvede proti njemu preiskava, da se ugotovi, koliko je resnice na teh očitkih. A drž. pravdništvo je njegovo prošnjo zavrnilo, češ, da ni umestna. Javnost naj torej le govori v škodo M. D. Najnovejša nagrada je pa ta, da stanuje M. D. od 15. t. m. v šotoru na Cankarjevem nabrežju, nasilno deloži-ran iz hiše bogatina Souvana.
Prepeluh je imenovan za vladnega komisarja pri TPD. Če bo svojo nalogo vršil skupno z javnostjo, bo v tej svoji funkciji lahko zelo mnogo koristil ljudstvu, ker ima zmožnosti in potrebno znanje. Če bo pa sodeloval le z »voditelji«, bo dosegel baš nasprotno. — Nihče pa ne bo mogel pomagati, če bo ostalo ljudstvo nezavedno. Vse sedanje valovanje okoli TPD: za, proti, pa zopet: za, proti — vse
lo	je le lov za glasove. Edinole SDS je stalno za TPD in v tem gre tako daleč, da trdi v svojem »Jutru« o redukcijah dela in mezd, kakor da niso za TPD prinesle nič dobička, ker je bilo to le »izenačenje prejemkov«. Zato je SDS tudi dosledna pri zavlačevanju ljudske izobrazbe in hoče vse kulturno delovanje monopolizirati, kakor ga je monopolizirala katoliška cerkev in kakor ga hoče ped vplivom SDS in SLS monopolizirati tudi kristanovski upravni cdbor Del. zbornice. Vladni komisar naj objavlja tečne številke, da jih bodo rudarji poznali, potem bo skupno s temi rudarji zlomil obenem kulturni in politični monopol kapitala.
Boj za samoupravo Ljubljane.
Člane, naročnike in somišljenike vabimo, naj se udeležujejo sestankov, ki se vršijo vsak ponedeljek ob 20. v brezalkoholni restavraciji »Pod staro lipo« na Rimski cesti (vogal Borštnikovega trga). Na teh sestankih razpravljamo, kako izbojevati samoupravo Ljubljane. Za odpravo nezakonitega gerentstva v Ljubljani se zanimajo vse stranke, ki hočejo resnično demokracijo, ne pa demokratar-skih gerentov. Debata o predlogu, ki je bil danes teden objavljen v »Napreju«, je zelo živahna. Kapitalisti se bojijo predvclitev, ker bi z njimi izgubila demagogija svoj vpliv, zato poskušajo v raznih skupinah povzročiti nesoglasja in ta nesoglasja naj služijo za vzrok neudeležbe na eni strani, na drugi pa za disgusti-ranje posameznikov. Kdor pa je za resnično proletarsko demokracijo, mora vsa nesoglasja z debato odpraviti, disgustira-uje premagati in tudi v težkem času vztrajati pri iskanju prave poti.
»Delavec«, glasilo ZDSZJ, piše v svoji 18. številki z dne 10. t. m. v poročilu o II. skupščini Del. Zbornice: Bernotovci so skupaj z demokrati in Klerikalci hoteli' omalovaževati to delo, pa so za svoje demagoštvo želi samo zaničevanje delavcev, ki so na galeriji prisostvovali skupščini. — Kako je pa bilo res? Delavcev je bilo na galeriji sicer veliko premalo za tako skupščino, toda večina tistih, ki so prišli, da vidijo in slišijo, niso imeli zašitih oči . Neki delavec je vzkliknil:	Vidiš	jih buržuje, kako delajo
proti delavcem! Videl je namreč, kako kompaktno so socialpatrioti s klerikalci in fašisti glasovali proti našim predlogom. Ko je pa s. Leskošek kritiziral famozni pravilnik o Biezposelnem fondu, ki ga je upravni odbor DZ predložil skupščini, in ko je prečital naš izpreminjevalni predlog, takrat je galerija odobrila stališče delegata KDZ s tako viharnim aplavzom, tako da so generali — ki jih je bilo sram — vzdignili oči na ga-leiijo in začudeno je zadonel iz njih grl poparjen: Oho!« — Res pomilovanja vredni so tisti delavci, ki tako lažnivo »Delavčevo« pisarjenje mirno prenašajo in s krvavimi žulji tudi plačujejo ...'
Odgovor »Delavcu«, ®in 1*8®-poroča »Delavec« med poreč nov
Delavske zbornice, da sem jaz podpisani dal nezaupnico finančni kontroli in da sem po milosti kluba ZDSJ član finančne kontrole *DZ. Z ozirom na to demagoško poročilo izjavljam, da sem dal nezaupnico upravnemu odboru, v katerem sedijo kristanovci, klerikalci in orjunaši v objemu, ne pa finančni kontrdli. Dalje izjavljam, da nisem po milosti kluba ZDSJ član finančne kontrole, temveč na vabilo istega, ker sem bil povabljen na sestanek in ker je ta klub obljubil se boriti za program socialne demokracije. Verjamem pa, da je patriotom zelo neprijetno, da se nahaja nad njihovim gospodarstvom naša kontrola. Njim bi bila ljubša kontrola klerikalcev, od katerih njih član je večkrat izostal od seje finančne kontrole. Prav odločno pa odklanjam očitek »po milosti«, ker je res, da sedijo v Delavski zbornici po milosti sleparskih volitev patrioti, in ne naša delegacija, ki je svoje glasove zbrala na pošten način. — Alojzij Leskošek, član fin. kontrole D. Z.
Popravek. V poročilu iz shoda na Poljani (Holmec pri Prevaljah) sem našel stavek, v katerem poročevalec poroča, da je bil Franjo Koren na kongresu Amsterdamske internacionale. Pravilno se mora stavek glasiti: na kongresu Socialistične internacionale leta 1923 v Hamburgu.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 11. sept. 1926	9.958.90	Din
Franc Kuder, Mežica	30.—	Din
Franc Velenšek, Mežica	15.—	Din
Josip Vodipivc, Mežica	10.—	Din
Jernej Hercog, Mežica Alojz Gnezda, Ljubljana Janko Cvajnar, Medvode Miroslav Pevec, Škale Jakcb Dolničar, Brezovica Andrej Martinšek, Velenje
Skupaj
10,- Din 44.— Din
5.— Din 20.— Din
6.— Din 20.50 Din
10.119.40 Din
2 I K A
je najboljša Sitna lc&val
s Hrastnik. V soboto 18. t. m. ob 18. uri se bo vršil v gostilni Ivana Logarja javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Delovanje Delavske Zbornice. 2. Kriza v industriji in položaj delavstva. 3. Razno. V nedeljo 19. t. m. ob pol 10. uri pa za rudarje v gostilni
I. Plaznika s sledečim dnevnim redom: 1. Boj med TPD in vlado in zahteve delavstva. 2. Delovanje delavske Zbornice. 3. Razno. Pridite vsi, ki si služite svoj kruh z delom.
Črna. »Velik protestni shod« so naznanjali kristanovci za nedeljo, dne 12. septembra v Črni. Ker je Črna socialistična, v kateri so prišli kristanovci potom kompromisa do uglednih mest v občini, smo pričakovali dobro ^ udeležbo; poslali smo tudi našega govornika tja, da tudi v našem imenu protestira proti TPD. Na shod je dospelo okoli 40 moških in 5 žensk in g. Svetek iz Ljubljane. Pogrešali smo župana in druge odlične voditelje črnskega proletariata. Na naše začudenje se shod ni vršil pod firmo Strok, komisije ali Del. zbornice, temveč ga je otvoril ob % na 12 rudar Mlinar v imenu podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije. Svetek je dolgovezno razlagal stvari, ki smo jih že večkrat slišali, novih je bilo le nekaj karakterističnih opazk. Tako n. pr.: uradniki TPD nimajo človeškega čuta, Trboveljska premogokopna družba je nositeljica reakcije v naši državi; proletariat je zgubil vero v samega sebe, ne v voditelje; socializem ni vera, ni zaupanje, socializem je znanost in ne cerkev. (Ko je on nehal govoriti, je Mlinar zaključil shod; čeprav je s. Leskošek zahteval besedo, pa je ni dobil.. S tem je že kar na shodu pokazal Svetek, da je njegov socializem cerkev, v kateri sme govoriti le on! Op. por.) Razlagal je, da ima TPD letnega dobička 600.000 Din, (to je Svetek dobro« poučen! Op. por.) in da velike tvrdke, kakor je TPD, goljufajo z bilancami, ker vpisujejo investicije pod tekoče izdatke. Pri drž. rudnikih morajo investicije skozi 70 let amortizirati. (Ni pa Svetek omenil, da tudi pri angleški družbi v Mežici ni bilanca v redu. O tem smo že in še bomo pisali.) Pripovedoval je, da spita v
Trbovljah po dva rudarja v eni postelji, ni pa povedal, da so njegovi sodru-gi v nemoralni zvezi s klerikalci in or-junaši odklonili naš predlog na II. skupščini Delavske zbornice, ko smo predlagali akcijo za zidanje delavskih stanovanj. Klub »združenih socialpa-triotov in zedinjašev« se je rajši zado-volil s stanovanjsko anketo v Beogradu! Potem je dejal Svetek, da bo sedanja beda trboveljskih rudarjev združila ves proletariat, prišel da je čas, ko mora biti konec »drekavzanja« po časopisih. Kdor se bo temu združevanju protivil, bo dobil s palico, ker drekavzanje« ni marksizem, zaupanje je limonada. Marksizem ne prepoveduje proletariatu vzeti šibo v roke za take, ki »drekavzajo« po časopisih in za take, kakor je Kocmur v Ljubljani. Tako je govoril Svetek, a popolnoma je zamolčal, da je on eden tistih, ki je pustil v klerikalni tiskarni na Prevaljah tiskati drekavzarski letak proti s. Moderndorferju, v katerem mu je očital, da je orjunaš itd., zamolčal je, da so združeni glasova-
li	za dr. Bohinjca - orjunaša, da je postal ravnatelj.OUDZ v Ljubljani. Zamolčal je nadalje, da smo leta 1922 na Strokovnem kongresu glasovali vsi socialni demokrati za Svetka, da je postal predsednik Strokovne komisije, Čobal pa je tedanje koroške delegate rudarjev zapeljai, da so glasovali za »komunista« Skuka, danes pa sedita Čobal in Svetek v isti partiji skupaj s Kristanom vred. Zamolčal je, da je on pisal članke pod imenom dr. Oster Rezač proti tistim, ki so delali socialpatriotsko politiko v tedanji skupni stranki. Zamolčal je nadalje, da je Golouh razbijal stranko ves čas svojega poslančevanja in da je 011, Svetek, to vedel in razumel ter tudi ostro o tem govoril in pisal —takrat
— zdaj se pa ne sramuje sedeti skupaj s takim razkolnikom. Zamolčal je nadalje, da je v Celju razbil stranko pekovski mojster Koren, ki zagovarja isto taktiko kakor Svetek, pregnati nasprotnika s palico. Osebe niso nič, je rekel na tem shodu Svetek. A to je imel pravico govoriti prej, dokler se je držal programa in organizacij, ne pa sedaj, ko se drži osebe! Pr&d tremi leti so Čobal, Golmajer, Klenovšek, Čebular, Uratnik, dr. Korun in Koren na tajnem sestanku v hotelu Pri pošti v Celju sklepali, da je treba s. Bernota »revolucionarnim« potom odstraniti, ali mu pa dati dopust, potem ga pa ne več pustiti v tajništvo. Svetek je zamolčal, da je bil poverjen od kongresa, da se pogaja z Mariborčani za program in pravilnik strajike, da pa se je on tedaj potegoval le za osebe in ne za program in pravilnik. Ker ni mogel oseb, ki so bile njemu všeč, spraviti na listo, je izstopil iz stranke in pristopil h kliki okoli Rdeče praproti, katero so vodili Golmajer, dr. Korun in Uratnik. — Okoli dobre ideje se zbirajo dobri ljudje, okoli slabe pa slabi, je rekel Svetek. Točno! — Okoli »njegove ideje« so se zbrali sami oportunisti in nedosledni politiki, okrog naše ideje pa socialni demokrati, ki delajo na to, da se socialno demokratični program izvede. Dokaz: kristanovci in bivši hiperkomunjsti gredo v DZ skoz dm in stm s klerikalci in orjunaši, naši-delegati se pa borijo za stvarno delo, ki je proletariatu v korist. Slabo udeležbo shoda je Svetek opravičeval s tem, da je bilo na Prevaljah popisovanje vojaških obvezancev. Kakor smo se pa pozneje informirali, ni bila Črna poklicana, ker bo v Črni popisovanje dne 17. t. m. Slabe udeležbe je kriva socialpatriotska politika. Sve-
tek je tudi trdil, da sta sklicali Strok, komisija in Delavska zbornica 30 protestnih shodov v Sloveniji. Tu se je očitno zlagal, ker v Delavcu« in v »Delavski Politiki« je objavljenih samo 5 shodov, kje je ostalo drugih 25? Zanimivo je tudi to, da ni Svetek prav ničesar omenil o amsterdamski in o politični internacionali v Londonu. Kristanovci se pri agitaciji vedno radi bahajo z internacionalo. Sedaj pa, ko bi bila tudi internacionalna pomoč potrebna, molčijo o njej! Zanimivo je nadalje to, da ni nobene podpore ponudil trboveljskim rudarjem, ker da strokovne organizacije nimajo denarja, drugi delavci jih pa tudi ne morejo podpirati. Tu so se earli medklici in-' ternacionalnih kristanovcev:	»Mi	ne
moremo nič dati, ker imamo sami premalo.« To je rekel namreč tisti, ki je malo prej bil za to, da bi dali nam palice. Torej, kadar je treba kaj dati, obetate palice, če se ne združimo z za-pravljilci delavskega denarja! Delavska zbornica, je dejal Svetek, tudi ne more nič dati v ta namen, zato rajša • nič ne obljubi. Svetek se je v 3 letih zelo spremenil, navzoči odpuščeni zaupnik v Westnovi tovarni s. Oset je bil priča, ko je Svetek Westnovim delavcem v stavki veliko obljubljal, a so po krivdi tedanjega kovinarskega blagajnika v Celju, ki je zdaj krista-novec, premalo dobili, blagajnik se je pa dobro imel po cele noči. Organizacija v Westnovi tvornici je propadla, blagajnik je postal preddelavec in eksponent pogubonosne SPJ obenem, a sodrug Oset je padel na cesto! Po vseh teh Svetkovih besedah upamo, da bodo tudi kristanovski Črnjani kmalu spoznali ,da imamo mi prav, ko trdimo, da si bo proletariat pomagal edino z lastno produkcijo in s skupno organizacijo, kakršna je
Kmetsko delavska zveza, ki deluje po socialno demokratičnem programu. Nadalje je dejal Svetek, da bo on tajnik Kons. društva za Slovenijo samo toliko časa, dokler članstvo hoče. Tega pa nihče ne verjame, ker pri kon-sumu odločajo tisti, ki posojajo denar, to je torej A. Kristan oziroma Zadružna banka. Delavci so že odločili, da Golmajer mora odložiti mandat v Delavski zbornici in v OUZD, a Golma-jer je še vedno tam. Da pri kristanov-cih volja članstva nikdar ne odločuje, nam potrjuje tudi to, kar se je ravno na tem shodu zgodilo. Svetek je govoril, da je socializem znanost, o kateri bi morali vsi razpravljati. Ko je cn nehal govoriti, je rekel, da se mu mudi na avtomobil, ker ima še v Mežici shod. Predsednik je nato zaključil shod ter s tem pokazal, da je kri-stanovstvo cerkev, v resnici namreč v Mežici shoda ni bilo, niti naznanjen ni bil!
17. IX. 1920. — 2400.
Priporočamo tvrdko
JOSIP PETELISE
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, sifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko! Ha malo!
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inserafno politiko
delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje!
Priporoča se Vam, da imejte vo*ai red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšel vlak pred nosom. S lem, da imate mali priročni vozni red brez leklamne n»-
vlaiče, prihranile mnoejo časa pri iskanju. Vi iščete vaš vlak, ne pa n. pr. „žajfo“ itd. Reklama sploh r*e -spada v vozni red, ker nima smisla, da jo vlačile po Vaši listnici oji-roma po Vaših ženil*. Tak mali — brez reklame — vozni red dobite že za 5 dinarjev v vsaki knjigarni. — Zahtevajte isr eno
Podpečan vozni red
brez reklame mali format. Vozni red mora biti m«l in priročen, da ga lahko denete v ielovriikov žep, ne pa vplik kakor n. pr.
kuharska knjiga
»Kuhaj dobro".
SAMO ENKRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in peritno blago za spomladanske ženske obleke po znizani ceni v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna	1
Tvornica dežnikov in solnčnikov
| L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svoja bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli J  .....= velikosti po najnižji ceni. ============
belo, necufnno, 1 kg po 25‘— Kč belo, cufano, 1 kg po	45"—	Kč
pošilja po povzetju najmanj 4 kg R. Freund, trgovina s perjem, Praha 1., Benediktska ulica 1.
JORA
slaščičarna
na drobno — na debelo
Celje — Dečkov1 trg štev. ©.
KOLESA
samo pri
Gorce
Pelača Ljubil, kreditne banke
lllilllllllllllllllllllliaillllllllll!lllllllllllli!lllllli!lllllllll!IIIMI!l]llllll
Vsi k ..AMERIKANKI" v Celje
odeje (koulre) od...............................Din	140'—	naprej
šiolasle moške obleke od........................Din	400’—	naprej
štofasle fantovske oblake od....................Din	100-—	naprej
• cajgaste moške obleke od ....*.. Din	150-—	naprei
^ cajgaste fantovske obleke od.......................Din	80'-	naprej
cajgaste hlače od...............................Din	45-—	noDrei
moške kape, štofaste od.........................Din	50 —	naprej
drukialno od..................................Din	9'50	naprej
belop 1.........................................Din	io-—	naprej
Ostanki po lastni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, caigov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete šlediti in poceni kupiti, potem se prepričajte tn pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
eara
Nova trgovina manufakture
Nova trgovina manufakture
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika
Cene:
Rjava kotenina . Din	7 50,	10’—,	18'—
Bela kotenina .	„	12*—,	14*—,	16* —
Rjuhe...............28’—,	30*—,	36 —
Šifon...............13'—,	16*—,	20 —
Gradel za hlače	„	15*—,	26*—
Gradel za modroce	„	35*—,	45*—
‘Cene:
Julet ....	Din	18*—,	20*—
Odeje (kovtri)	„	180*—,	290'—
Mizni prti .	.	„	65*—,	70*—,	85'
Brisače r- . .	„	16*—,	22*—,	20’
Brisače, frotirke	„	28*—■,	40*—,	48*
Robci, ducat .	„	70*—,	90*—,	120
Ob sredah In sobotah prodaja ostankov.
[PERILO IN OBLEKE!
« platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, * naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno B
K
■
S
perilo, tl d. kupite najboljše pri tvrdki
I. N. Šoštarič
MARIBOR
N
« # .i
Aleksandrova cesta Siev. 13. *
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglslrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipna.
Uto prati j a.
Izdajateljica in odsovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (t imena Iivr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno >Morkur< v Ljubljani: A. SEVER.