Hvalevredna preosnova V Avstriji iaiamo za dobo vojske r;izne od bore, svete n druge zastope, kateri imajo skrb za razdelitev živil, nakup raznega blaga, sodelujejo pri rekviriranju, določajo cene, delijo podpore itd. Ta ki odbori so v vsakem mestu, v vsakem Tečjem kraju, pri vsaki sodniji, okrajnem glavarstvu, deželni vladi in drugod. V teh edborih je navadno polorico uradnikov ter polovico trgorcev in tovarnarjev, mesarjev in takih ljadi. Navadao pa ni v teh odborik kmeta ali zastspnika delavcev, v viniCarjev ia drugih nižjih|stanoY.| Ti odbori tudi razdeljujejo živila za posamczne kraje io občine. Vsled nepoznanja podrobnosti in posebnih razmer^s dogtja, , da je marsikatera kmetska občina glede razdelitve moke, kave^sladkor a, petroleja in drugth eoakih j-potrebšCin prikr.jšana. Glavarstva in njim prideljeni svetovalci (sveti) določajo, koliko mora [pasamezna oačina oddati sena, slame, krompirja in eaakih pridelkov. Glede sena se računa po načinu, kakor se računa na Ceškem, Jnamreč po tem, koliko sena zraste na enem hektarju na čedkem. Ta kljač pa za naše kraje ni prikladen, ker naše hriborite senožeti se nikakor ne dajo primerjati travaikom v roiovitai Češki. Vse drugače bi bilo, ako bi se za svet vprašali domačini ia stanovski strokovnjaki. T.ko bi se prihranlo maogo nepotrebnih pisarij, pa tudi mnogo nepotrebnih-potov in proenj. Eaako je glede določanja cen kmetskim in industrijskim pridelkom in i*delko"n. Knetskm pndelkom so po odfcorh, ki določaio cene, odmerjeae pnmeroma nizke ceae. Za krompir se je n. pr. nastavila v primeri s ceiatni iDiustrijskth pridelkov nizka cena (9 K). Ni ga menda kmetskega pridelka, za katerega nt bi bile dooCene osjvidj? cene. Kaj pa železo, cement, podp ati, usnje, platno, sukno, preja? Za vse te in Se maoge drage industrijske izdelke ni ne najvišjih cen ia ne odbojov, ki bi |ih določali. Ztto pa je doeela upravičena zahteva, da se za vse blago, ki te prodaja, bodisi kmetsko ali indnstrijske, deloč^o najviSje cene in sicer tako, da goovi krogi u» bodo vtikali n« raCun ljudstva v žep 50, 100 in Se več odstotks^ dobifika. Zategadeij bi tadi bilo primerno, da se v odbore, ki določajo cene, naj imenaje vsgj toliko kmetskih člaaor, da bo ljudski glas tudi prišcl do veljave. Koliko ikmetov iu delavcev pa je v odborih ali korsisijah, ki določajo padpore družinam vpoklicsnih in ki določajo razne dajatre? Zato pa je tolik« iprtožb glede odmere podpor in dajatev. Zahteva in že!ja kmetskega in delarskega prebivalstra torej je: V te komisije in odbore se naj pokliče tudi za4opnike kmetskega ia dclavskega stanu. V diugih držarh so merodajni Cinitelji pri vladi te želje upoStevall V seji praske gosposke zbornice je n. pr. načelnik nemškega »V.jnega «rada< generalni poročaik Groner o priliki razprare • novih »Vojnogospodarskih aradtb« rekel med drugim tole: Kot glavni pogoj uspešnega delovaoja uradov se mora uveljaviti zahteta, d a mora imeti strokornjak v njih glarni vpliv. Tako s o prisli na «el« vojnouradnih m e s t v s e p oTsod samo praktični k m e t o v a 1c i, pa tudi deželnim svet valcem (načelnikom pruskih politiCnib u^adov) so bili prideljeni kot njih namestniki pri voj logaspodarskih uradih.