za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Jo moči
GLASILO SVO-BODOMISELfflH SLO V E JV C L V V AMETUK.I
devoted to the Interests of the laboring elasses
Od bo)a do zmogel
Štev. 34.
Entered at Second-Class Matter July 8th, 1908, at the Poet Offloa at Chieago, III., under Act at March 3rd, 1878
Chicago, 111., 23. augusta 1912.
Kdor a« mirti svobodno, •• no more boriti a* svobodo I
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrska.
Budimpešta. — Psihijatri so o poslancu ¡Kovacsu, ki je, kakor znano, streljal na predsednika parlamenta, grofa Tiszo, podali mnenje, da se je nahajal takrat v taki razburjenosti, da ni odgovoren za svoje dejanje. Preiskovalni sodnik je nato izpustil Kovacsa takoj iz zapora. Državni pravdnik se je proti temu pritožil. 0 stvari 'bo končno odločil senat.
Temešvar. — Pri tukajšnjem 61. pehotnem polku se je pojavila čudna bolezen, ki se javlja v mrzličnem stanju 'bolnika. Vojaki padajo v nezavest in leže v tem stanju po več ur.
Dunaj. — Ker vojno ministrstvo ne računa več s tem, da bi že letos dobilo kredit v znesku 275 milijonov za nove jeklene topove, se je Škodova tovarna ponudila, da da te jeklene topove vojni upravi na kredit. Vojni minister Auffenberg je bil te dni o tej stvari pri cesarju, ki je asanžma Škodove tovarne odobril.
Dunaj. — Italijanski in francoski listi poročajo, da se vrše na švicarskih in francoskih tleh pogajanja med turškimi in italijanskimi zaupniki glede zaključenja miru. Ta pogajanja se baje vrše v nekem francoskem kopališču.
Gradec. — Mesar Farendla, ki ga je te dni. aretirala policija, ker je za mesne izdelke rabil večinoma bolno in pokvarjeno meso, ter ga izročila sodišču, se je v sodnem zaporu obesil.
Gorica. — Glasilo italijanske stranke “TJ Poppolo” izjavlja, da
u tJm invitev stolice za menično, pomorsko in trgovsko pravo na Rivoltelli samo izpopolnjenje tega zavoda, da pa Italijani vztrajajo pri svoji zahtevi, da se jim da na vsak način in ustanovi juridična fakultetaj Izpopolnitev trgovske akademije ni nobena odškodnina za vseučilišče.
Budimpešta. — Glasilo, madžarske katoliške ljudske stranke “ Al-kotmany” priobčuje senzacionalen članek pod naslovom: “Druga aneksija 'Bosne in Hercegovine po Avstriji.” V tem članku se zatrjuje, da bo na jesen v delegacijah stavljen predlog, naj se upra-■va Bosne in Hercegovine reformira. Za upravitelja teh dežela naj se postavi bosanski ban, ki ga imenuje vladar na predlog ogrske vlade, ki pa na upravo samo nima absolutno nobene ingerence. Na drugi strani se ima imenovati bosanski minister-rojak, ki bi naj bil član avstrijskega ministrstva in odgovoren avstrijskemu parlamentu.
Nemčija.
Berolin. — Iz Petrograda poročajo, da so nastali v Miropolju pri Kursku veliki agrarni nemiri. Velika množica kmetov je napadla agrarno komisijo in geometre ter hotela vse pobiti. Poklicano je bilo vojaštvo, ki je s težkim trudom napravilo mir in red.
Berolin. — “Vossische Zei-tung” javlja iz Skopja, da so se Srbi v ISkopejskem vialetu pridružili albanskim vstašem. Vse brzojavne zveze so v rokah vstasev.
Turčija.
Carigrad. — Pod pritiskom albanskih zahtev je ministrski svet po dolgotrajni seji sklenil razpust parlamenta. Nedavno je imel senat tajno sejo, v kateri je po burni debati pritrdil sklepu ministrskega sveta glede razpusta zbornice. — ¡V mladoturških krogih je zavladala 'velika -konsternacija, baje je bil sultanov irade že podpisan in bi se moral že razglasiti. Koresp-ondenti zunanjih listov so brzojavno poročali o razpustu parlamenta ‘kot gotovem faktu. — Zvečer pa se je sestala poslanska zbornica, ki je po ostrem govoru Djavid paše izrekla ministrstvu nezaupnico in se nato sama odgo-
ila.
■Hm'Jí
Leto XI.
Črnagora.
Cetinje. — Turški poslanik na Cetinju je izročil črnogorski vladi noto, v kateri zahteva zadoščenje zaradi dogodkov na meji tekom 21 ur, sicer da odpotuje s Cetinja in prekine vse diplomatske vezi s črno goifo.
Cetinje. — Turški poslanik z odgovorom črno-gorske vlade ni zadovoljen ter je izjavil, da bo danes ali jutri odpotoval s Cetinja in prekinil diplomatske zveze med Turčijo in Črno goro.
Francija.
Pariz. — 20 km pod Lyonom je trčil ekspresni vlak v poštnega. :— Mnogo voz je bilo razbitih. Ubitih je bilo 5 oseb, 20 pa težko ranjenih, med temi je tudi Avstrijec gr. Feld iz Galicije.
Pariz. — Ponoči je tu zgorela tovarna za železniške vozove in lokomotive. Uničenih je 200 voz. — Škode je poltretji milijon kron.
Švica.
Ženeva, — Italijanska zaupnika podtajnik v ministrstvu zunanjih del Fusinato in bivši minister Ber-tollini sta odpotovala v Rim, da poročata o uspehu dosedanjih pogajanj.
Bolgarija.
Sofija. — Radi masakra v Košani, izvršenega na bolgarskem prebivalstvu, vlada tu velikansko razburjenje. Makedonski komite je sklenil prirediti prihodnjo nedeljo velike protestne skupščine po Bolgarski. Po poročilih iz Makedonije, se tam dan za dnevom dogajajo novi atentati.
Albanija.
Solun. — črnogdicf so -opet zavzeli Mojkovac ter pregnali tamkaj se nahajajoče Turke. Iz Ujakove in Peči so odšle 4 baterije proti črnogorski meji. Položaj v| Albaniji in Makedoniji je skrajno resen.
Solun. — Krvavi boji okrog Be-rana, Kolašina in Selc se nadaljujejo- Črnogorci so razrušili mnogo turških karavljev.
Solun. — V vasi Sermenina je bolgarska vstaška četa s treh strani napadla vojaški oddelek, ki je taboril pred vaško krčmo. Vnel se je ljut boj, ki je trajal do mraka. Po končanem boju so četniki napadli vas in jo zažgali. Zgorelo je 12 poslopij. Na turški strani je padel poveljnik, dva pandura, en orožnik in en vojak; ranjeni so bili štirje vojaki. Četniki so imeli dva mrtveca, za število ranjenih pa se ne ve.
Mehika. •
Juarez. — Da bo Mehikancem vstala tudi “Devica Orleanska” — seveda v zboljšani izdaji, — na to niso računali ne general Oroz-co i ne njegovi vojskovodje, najmanje pa na dejstvo, da se bodo postavili na stran vstašev. Visoko na konju je prišla moderna Johana, spremljana od desetih upornikov, pred policijsko stacijo, kjer so razorožili začasnega policijskega načelnika in šest njegovih mož. Vstaši so na to zajezdili policijske konje in odjezdili pod vodstvom junaške “device”. — Amazonska se pa ni s tem činom zadovoljila, marveč stopila je v razne prodajalne, kjer je zahtevala in tudi dobila provijant in krmo; potem je na čelu svojih pripadnikov jezdila iz mesta.
Tudi ta “devica” je bila Orleanski jednako mlada in lepa; toda kakšen Mortimer jej nemo-re nevaren postati, kajti govori se, da ,za ščitom tiči nihče druga, kod žena vstaškega polkovnika Lazro Alanis, kateri sedaj deluje na zapadni meji blizo Palomas.
Trezno misleči meščani Juare-za, pa menda niso za romantiko, kajti po odhodu “device’’-žene se je zbralo kakih 40 oseb ter se o-borožilo s raznim srednoveškim o-rožjem, da z istim zabranijo če bi hotela kakšna “devica” slediti o-ni. —	I- ....
Zločin madžarskega železniškega
uradnika.
Budimpešta. — Dne 4. t. m. se je tu dogodil zločin, ki je mogoč samo v kulturni Madžarski. Z večernim vlakom se je pripeljala semkaj neka mlada Dunajčanka, ki je bila namenjena na južno O-grsko kot odgojiteljica. Ker je zamudila vlak, je potožila svojo nezgodo železniškemu uradniku. Ta ji je odprl v vozu, stoječem na postaji, kupe I. razreda, češ, da naj tamkaj prenočuje. Ponoči je prišel dotični uradnik v kupe s tremi delavci ter Dunajčanko posilil. Nato jo je prepustil delav-/eem, ki so jo tudi zlorabili. Zjutraj je dekle, kakor blazno begalo po ulicah in pripovedovalo o zločinu., Policija je uvedla preiskavo/ vendar pa se do sedaj še ni posrečilo izslediti zverskega železniškega uradnika.
Marokko.
Pariz. — V tukajšnjih vojaških krogih vlada silno vznemirjenje radi položaja v Marokko, kjer so francoske trupe dejansko prisiljene na defeusivo, dokler ne dobijo pomoč. Zadnja poročila so jako neugodna, ter se je na jugu bati splošne vstaje.
Kitajsko.
Shanghai. — Kitajski. časniki očitajo voditelju kitajske revolucije dr. Sunyatsenu, da se je odpovedal predsedniški časti, ker ga je ■vlada podkupila z 1,250,000 dolarji. Dr. Sunyatsen je dal sedaj po svojem prijatelju Lei ugotoviti, “da se je on za časa revolucije pri raznih svojih prijateljih zadolžil v državne’svrhe, za katere povrnitev oziroma plačilo se je on, zavezal s svojo besedo. Pol milijona dolarjev si je izposodil pri trgovski zvezi v Šanghaiju. okroglo 750,000 dol. je prišlo iz Amerike in od “Strait Settlements”. Vsa svota 1,250,000 dol. je komaj zadostovala za prvotne potrebe mlade' republike. Republikanska vlada je bila sklenila, da vrne posojila v prvih štirih mesecih obstoja republike. Dr. Sunyatsen, ni od vlade pri plačilu posojila niti en dolar prejel. On je tedaj brzojavil 'v Peking in v province, na predsednika Juanšikai, na posta-vodajni zbor in na finančnega ministra, da je eni o obdolžitvi, češ da je on od belgijskega posojila vtaknil v svoj žep en milijon dolarjev. Pozval je finančnega ministra, naj napravi sestav o izdatkih za državne svrhe in podroben izkaz o vpo-rabi belgijskega posojila. Ou sklepa brzojavko: “Sem kriv, naj me zadene postava, če pa nisem, potem naj vlada kaznuje moje obrekovalce.”
Novi predsednik v Peru.
Lima. — Župan Lime, Guillermo Billinghnrst je bil dne 16. t. m. izvoljen predsednikom republike Peru. ‘On sledi predsedniku Lequia. katerega termin poteče 24. septembra 1912.
Nicaragua.
Washington, D. C. — Ameriški poslanik Weitzel, v Nicaragua je na državni departement poročal, da se revolucija v Nicaragua vedno bolj širi. Zdravstveno stanje v glavnem mestu Managua je zmerom slabše; do sedaj se še ni nič storilo, da bi pokopali žrtve obstreljen ja mesta od Mena. Nadalje poroča poslanik, da leži okolo 1000 mrličev na polju okoli mesta že več dni nepokopanih Vstaši so Chinandega napadli in nameravajo iti v Corinto, glavno pristanišče Nicarague na obrežju Tihega Oceana. Brzojavi in telefoni med Corinto *in Managua so razdejani.
Vodja vstašev, Mena, se je izvrstno oborožil; ima dosti vojnega materiala in denarne podpore.
Slovenci v Chicago. Pridite vsi na javen shod, v četrtek večer, 29. avg. v Potokarjevih prostorih. — Zadeva: Slovenska ‘Sirotišnica.
Razne novice.
Železniške nezgode.
Osage City, Kans. — Osobni-vlak št. 10 Atchison, Topeka and Santa Fe železnice je 18. t. m. popoldan iz tira zavozil blizo mesta. Dva jetnika sta bila smrtno ranjena, veliko število pa bolj ali manje poškodovanih.
Cumberland, Md. — Dne 18. t. m. je skočil iz tira proti vzhodu vozeči osobnivlak Baltimore and Ohio železnice blizo Frostburga. Tri mlade ženske so bile takoj u-smrčene a četrta pa smrtno ranjena. —
Chicaš&i odvetnik D arrow ni kriv.
Los Angeles, Cal. — Posvetovanje porotnikov za pravorek o procesu proti chicaškem odvetniku Darrow, je trajalo samo 34 minul, in razglašena je bila sodba: “¡Nekriv!”
S tem je zaključen dolgotrajen proces, ki je bil v naslednji zvezi s razpravo bratov McNamara.
Kdor je tek procesa zasledoval, razvidel je, da ves proces je bil zvez izdajalstva, korupcij in lopovščine, kakoršna se tu v Ameriki pogostoma prigodi in vselej zaključek, ali brezsrčna, lopovska obsodba, ali pa grozna fiaska za državnega pravdnika in za sodišče. Pri Darrowu je slednje. 29. januarja ste bili proti njemu dve tožbi vprizorjeni, glaseče se na podkupovanje porotnikov in 1. marca je pričela razprava ter po 13 tednih in 2 dnevih je bila izročena porotnikom. Skupni stroški znašajo $30,000.
Pokojnine.
Washington, D. C. — Dne 17. t.
m. je predsednik Taft svoje ofi-eielno dejanje storil s podpisom penzijske predloge, ki zahteva $160,000,000. Urad za pokojnine je bil takoj o tem obveščen in le ta je brzojavno obvestil svojih 18 poduradov, naj prieno nemudoma izplačevati sedanje penzije.
Železnični moloh.
Marshalltown, la. — Dne 16. t.
m. je vlak 'Chicago in Northwestern železnice vzhodno od tukaj u-smrtil Indijanca John Money, njegovo ženo in 14 letnega George Youngbear.
Nevihta pričela.
Providence, R. I. — Roosevelt je tukaj, po nominaciji predsedniškim kandidatom imel svoj prvi govor. Države Nove Anglije je odločno pozval, naj denejo “bandana” rute (znak nove progresivne stranke) okolo vratu in naj trdno v njega verujejo! Izjavljal je s povdarkom, da nobenemu vo-lilcu se ne bodo najmanjše želje izpolnile, če bo s starimi strankami korakal. Te obedve stranki sti v rokah “bossov”. ’Glavna točka njegovega govora je bilo tarifno vprašanje in to specielno kolikor se tiče iNove-anglije. Baš te države imajo, kot država New York, največ trpeti pod “bossovskem” gospodarstvom. Proti tem zasmrajenem sistemu podkupljenja in IjudoizdajstVa nastopa progresivna stranka.
Ker edino od te stranke je napredek pričakovati, je presenečen, ko se te države neprijazno proti novi stranki kažejo in on domneva, da se njega in njegove namere ter nakane zadostno še ne poznajo. (In bržkone je dobro, da ga ne poznajo. Op. ur.).
Pokorščina.
Warsava, Rusija, 22. avg. — Nek prostak batalijona princa Nikolaja Tumanoffa, kateremu je princ grozil z zaporom radi nepokorščine, je vdrl v prinčevo stanovanje in ga vstrelil. Na to so pridrveli drugi častniki in so vojaka z revolverji napadli in popolnoma razmesarili. Kaj takega se lahko pripeti samo v “prosvit-ljeni” Rusiji.
GENERAL BOOTH UMRL.
Njegov sin Bramwell Booth po stane General Salvation armade.
London. — V torek večer je u-mrl General William Booth, poveljnik ‘Salvation armade, katerega dobra dela za revne sloje, so poznane celemu svetu. Kot sin u-bozega tesarja, .rodil se je v Nottinghamu na Angleškem 10. aprila 1829. V 23. letu svoje starosti podal se je na misijonsko pot, o-znanjujoč evangelij in rešitev narodov. Ustanovil je Salvation armado, kateri je načeloval čez 60 let in bil aktiven do zadnjega fre-notka. Y svoji misiji .prepotoval je vso Evropo, Zdr. države, Kanado, Australijo, Južno Afriko, Indijo in Japonsko. Njegova armada, mu je plačevala letno $50,000, katero svoto je porabil za propagando. Njegov sin Bramwell postane poveljnik armade.
RESOLUCIJA.
‘Na konvenciji S. D. P. in P. Družbe, v Darragh, Pa., je bila pročitana, od društva št. 2 po delegatu Mostarju predložena resolucija, ki se glasi:
Delegatom in uradnikom prve konvencije S. D. P. in P. Družbe v Darragh, Pa.: —
Uvidevajoč potrebo skupnega slovenskega Sanitarij a ali Sirotišnice vseh slovenski!? podpornih organizacij v Ameriki, in da se uresniči prepotrebno zbližanje in združenje vseh slovenskih podpornih organizacij, smo sklenili na društveni redni seji enoglasno: *
Da konvencija S. D. P. in P. Družbe tozadevno ukrepa in da ista po nasvetu našega Glasila pooblasti glavni odbor Družbe, da sme isti pravomoćno zvoliti poseben tozadevni odbor, ki se naj posvetuje z drugimi organizacijami za ustanovitev in vzdržavanje Sanitarija ali Sirotišnice kakor tudi posvetuje glede združenja vseh organizacij v eno skupino.
Za društvo št. 2 S. D. P. in P. D. v Adamsburg, Pa.:	Martin
Pompe, predsed.; Anton Ferbežar, tajnik; John Mostar, blag.
'To resolucijo je konvencija na predlog delegata Mostarja enoglasno sprejela in odobrila.
Boj proti socializmu.
Louisville, Ky. — V pondeljek se je v Louisville, Ky. pričelo zborovanje jednajstega katoliškega shoda v Ameriki. Zborovanje je bilo otvorjeno z letnim poročilom predsednika Edvard W. Feeney iz Brooklyna in tajnika Anton Matre iz St. Louisa. V obedveh poročilih se posebno povdarja na boj proti socializmu. ‘Zbujni klic, katerega že leta oglašamo,” pravi Feeney, “je konečno opozoril vse katoličane v deželi. Boj proti socializmu se sedaj vodi v raznih delih dežele, in v tem velikem delu mora zveza katoliških družb prevzeti vodstvo.”
V	svojem izvestju pravi, da namerava zveza svoj boj proti socialističnem strmljenju voditi s poukom o tem “kaj pomeni poenač-bena pravica in kaj je krščansko socialni ideal. Mi se bojujemo proti vsakem poskusu, da bi se v tej naši deželi, postavila zmes ira mesto reda”.
V	večerni seji se je razpravljalo o razmerju med kapitalom in delom Socialistična načela Industrial Workers of the World so obsodili a nasprotno pohvalno o-menili urađništvo American Federation of Labor. (Samuel Gomper-sa?) “American Federation of Labor”, citira predsednik Feeney besede predsednika Hamilton od Tufts College, “se zastavi za A-meriko in ne za socializem.” V zvezi s tem, je predsednik Feeney opozoril na 200,000 iz šol odslovljenih učencev, ki vsako leto farne šole ©stavijo, “prešinjeni duha domoljubja iu zvestobe do očetnjave.”
Politični pregled.
Razbijalci trustov so podali te dni volileem republike Zdr. držav komično igro, ki se bi dala primerjati samo še kakemu “wild west” cirkusu, kjer izurjeni cow-boysi streljajo prazne patrone, da je veselje poslušati in semintam kak “clown” zbije neotesano burko.
Jakob Schiff, čifut, bankir in glava denarnega trusta, z velikanskimi bančnimi uradi na Wall ulici, ki premore neštete milijone, ugrabljene — no najbo že kakor hoče — se je izrazil, da je on zato, da ljudstvo .zvoli dobrega trust bustarja, kajti ni več kot prav, da se trustom stopi na kurja očesa. In tak trustbustar bi bil — poslušajte — Woodrow Wilson.
Rooseveltova desna roka, Perkins, ki si je tudi nakupičil velikansko bogastvo, uporeka Schif-fu, češ da ni boljšega trustbustar-ja kot je Teddy. Perkins je tako prepričevalno odgovarjal Schiffu, da slednji sedaj sam ne ve, kateremu trustbustar ju bi pomagal z vrečo denarjev. Sliši se, da bo pomagal obema, ker po njegovem mnenju, kot predsedniku denarnega trusta, sta oba “dobra” razbijača trustov. Toraj Roosevelt dobi eno vrečo in Wilson dobi drugo — ljudstvo pa dolg nos.
Slabo znamenje. Ko je sodnik Alton B. Parker poročal v navzočnosti velike množice gov. Marsha-lu, dem. podpredsedniškemu kandidatu poslanico o njegovi nominaciji, se je podrl oder, ki je po-hlopnil okoli 300 poslušalcev, od katerih je 50 težko ranjenih in katere so pripeljali v bolnišnico v Indianapolisu.
Gov. Marshall, se je izrazil v svojem sprejemnem govoru, da je republikanska stranka vzrok razvoja socijalizma v tej deželi in da največ socijalistov pride iz republikanske stranke, če je temu tako, potem je dovolj jasno zakaj se klerikalci potegujejo za demokratične kandidate. Iz tega tudi sledi, da je demokratična stranka reakcijonarna, da sti republikanska in socijalistična napredni. G. Marshall ni dobro informiran o razvoju političnih strank. Dostavimo še, da je Marshall molčal kot zid o temperenčni stranki.
Postal je am. državljan.
lOhicago, Ul. — Te dni je bil John Roah pred sodnikom Brenta-no zaslišan v svrho pridobitve državljanstva Zdr. držav ameriških. ‘V slučaju, da umrje predsednik Zdr. držav, kdo potem zavzame njegovo mesto?” je vprašal pisar Morris Marks prosilca. “Roosevelt”, se je odrezal Roah.
Na vsaki način si je mislil sodnik Brentano, da sedanji politični položaj opravičuje takšen odgovor in vpoštevajoe “jasni politični razum”, ki ga je kazal, je John Roaba sprejel v naročje “edine svobodne dežele” ki se imenuje Amerika.
Listnica uredništva.
Zopet je ostala kopica dopisov, pridejo pa prihodnjič.
Posebno opozarjamo naše naročnike in nenaročnike v Waukega-nn na dopis iz Pueblo, Colo. ki ga bomo priobčili.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za * 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za $ 41.00 ................ 200	kron,
za $ 102.50 ............... 500	kron,
za $ 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order slips New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
88 CorMand 84, Haw Yolk 10484,Clair Ave., *.tE,	Cleveland, Ohio
s
Zahodna
Podporna
^ Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena apriia 25. Inlorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PRANK JERAS, Bjx 44, Taylor, Wash. 'Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FR ANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44. Blagajnik: BE A3 FELICIAN, Box 8J, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW ßeja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI.
POVEST. — SPISAL DOBRÁVEC.
Nadaljevanje.
VI.
Cvete življenje nam lz razvalin,
Im iz otožnosti radost rodi se.
Fr. Gestrin.
— Mislim, da! — bil je odgovor, in starec hi bil kar objel neznanega rešilea iz toge in sramote. Morda .bi bila govorila še dalje, ko ne bi bil Jenik tako silno vpil: “'Gredo, vsi gredo domov! Josip Korenčan zopet ni opravil ničesar. Ne da se dokazati. Vse zaman!” Navajen je bil Jenik, da je morala obveljati njegova; če ni zmagal drugače, pa s krikom.
“Vrag vas razgrajaj! Kaj vpijete!” hudoval se je Korenčan, ker mirni bilo všeč tako govorjenje. Hotel je priložiti še nekaj izdatnejšega, a družba se je razhajala, in tudi Jenik je bil že na cesti. Zvonilo je poldne.
Ivan Lesar bi se bil rad spravil z Milico, toda deklica je kazala 'z vsem vedenjem, da je užaljena v dno srca. Ni se ji upal približati, vendar so ga proti večeru spremili še vsi trije do one gostilne, kjer so bili pred poldnem, a doppldanska živahnost ni hotela v družbo niti potem, ko je prisedel tuđb'Stari Korenčan ter debelo smedko z vso silo pušeč pripovedoval, .da se «fue sin zwlakpm iz Ljabijaáe vsak trenotek. ’¡Starec je 'bil najglasneji, 'saj je bil,prepričan, da se odvali velika sramota z njegove hiše.
Vlak se je ustavil, in vsi gostje so radovedno gledali, kdo pride prvi v Bistrico, in kaj poreko priče. Kmalu se prikaže gruča ljudi. Naprej so stopali trije ali štirje moški. Marsikdo je poznal med njimi ovčarja Trobca, ki je bil danes navzlic vsemu neuspehu tako dobre volje, da so se tovariši kar gnetli okoli njega. Znanci so se čudili, da je danes tako na dolgo nasajen, ko so vendar vsi vedeli, da bi se Trobec rad maščeval nad Suborcem, ker ga je bil oni dan vteknil za par dni pod ključ zastran obrekovanja, in Suhorec je danes oproščen. Ta človek, ta vrag mora imeti prav takšen lek, da mu ne morejo do živega. Ali še drugačen lek je imel Trobec. Dbbro vedé, da jo misli Gašper še nocoj popihati na Hrvaško, pripeljal se je tudi on v Bistrico, kjer se zbira v bližnji gostilni družba “Hrvatarjev”. Matej je krevljal poleg Jurija in ga skrivnostno pogledoval po strani.
Kmalu za prvimi se je pomikala daljša vrsta prič. Vsi so izkušali dokazati Gašperjev razpoir z Lesarjem. Tudi ti so govorili prav glasno, nekateri moški so celo kleli, pa oba: Gašperja in Korenča-^ na. Nekaj sto korakov za poslednjimi je stopal mali Gašper z Barbo. Bil je tako vesel in gostobeseden, kakor da se je zastonj napil pri najboljšem prijatelju. Z desnico je našteval na rokav leve roke dokaze in priče, tu in tam sta se z B.arbo celo ustavila ter se pogovarjala tako imenitno in važno, kakor da je obema zastal golk že vsaj pol leta. V takem kratkočasju sta se pomikala mimo či-talniške gostilne in vrta. Kdo bi jima tudi ne privoščil veselja? — Gašper je prišel zmagoslavno izpred sodnikov, Barba se je ponos-
no ozirala po svojih sovražnikih, ker ni preiskava dognala ničesar.
Frankicev brat reče staremu Korenčanu, kažoč na cesto.
“Evo vam, gospodine! onaj čovjek mi je prodao listnicu. Jošte ga prepoznajem, jer ima bradavicu kod levog oka.” Kako dobro je tedaj umel Korenčan hrvaško govorico! Še tisti trenotek se je primerila Suborcu nemala nezgoda. iStari Korenčan je bil namreč, kakor bi trenil, na cesti, zgrabil je Gašperja za vrat ter ga tiral s seboj, sam nevede prav kam. — “Vidiš jo! Poznaš še Lesarjevo listnico? Le poglej! — Ti vražja duša! Ti si bil torej, ti razbojnik, ti ropar, hudič, še mene bi bil kmalu pehnil v ječo! Čakaj! Iz mojih pesti ne uideš. Povej, reci, da si ti pobil Lesarja, če ne” —; Korenčan je vpil kot Cie jesihar in grdo je gledal l^ot naslikan peklenšček. Gašper je v njegovih pesteh zaječal 'kot zajec, ko ga zgrabiš za ušesa. Belo je gledal in kri mu je zastajala v obrazu.
“Povej!” zavpije nad njim Korenčan kakor nad svojim psom. Prsti so mu nekoliko odjenjali, in "G'đšpen j e.zaječal: “Jaz sem listnico našel.” To je Korenčana streznilo. Pustil je svojo žrtev in obstal. 'Toda gledavei s čitalniške-ga 'vrta so prihiteli na cesto, priče so se vrnile, da bi videle, kaj se je zgodilo za njimi. Obstopili so Gašperja in Korenčana. Ondaj se vzdigne iz množice visok mož
—	Jurij Trobec — in zavpije s hu doželjnim nasmehom, kažoč v ro ki Gašperjevo svileno ovratnico: “Ali jo vidiš, prijatelj? Morda se ne spominjaš več, .kje si jo vrgel od sebe, pa jaz imam pričo. — O, Matej, sem stopite!” Matej se prerije bliže in jeclja nekaj nerazumljivo, Jurij pa nadaljuje: “Glej, pri sodišču te nisva hotela izdati, ke«r naju niso tega vprašali, in pa ker sva sklenila, da se moraš tam pokoriti, kjer si nekoč mene spravil po nedolžnem v zapor. Vsi ljudje morajo vedeti tvojo hudobijo. Gotovo te še peče in žge dn skeli, kakor oni večer na tržaški cesti, kjer si nekoč pobil Lesarja. Ali nisi sam povedal tega vzdihuje: “Bog se ti smili duše, Andrej! Ne preganjaj me več! Lesar, pusti me, ne davi me več!
—	Matej, ali ni res? — Res, vse je resnično, oba sva ga poslušala in pobrala ovratnico v dokaz. Tako je! pritrdi Matej. — Gašper se je jel tresti — bil je izdan. Ko renčanove pesti so planile nanj s hujšo silo kot prvič. Tedaj pa zažene Barba, ki se je prej boječe u-mikala budemu možu, grozen krik, sklepa roki in kliče na pomoč: “Moža mi bo udušil!” A nikogar ni bilo, ki bi zgerdl samo z malim prstom za Gašperja. Prav milo je prosil, če so ga za trenotek pustile okrogle pesti: “Samo ne obesite me, oh, samo ne obesite me! Saj še danes povem vse, še danes!” — Hitreje kot blisk se je raznesla govorica, da so našli pokojnega Lesarja denarnico, in pa da je Suhorec sam priznal svojo hudobijo.
Orožniki so vklenili Gašperja, prof. Frankič je izročil listnico sodišču, Barba je zbežala, da bi ne prijeli tudi nje. Nikomur se ni danes bolje godilo kot Trobcu, kar
v lice se je zasmejal vklenjenemu Gašperju: “Sosed, jedenkrat teče zajec, drugič pes, a mislim, da si ti naletel hujše kot jbz oni dan. Bog te obvari!” Gašper je pogledal v stran, Jurij Trobec je pa krenil v gostilno, kjer se je kmalu začelo njegovo četrtletno gostovanje. Zvedenei so pravili pozneje, da je bilo to njegovo popivanje tudi zadnje. S svojo vztrajnostjo in bistroumnostjo proti Suhorcu dobil je v Hrastju veliko veljave. Vsakdo je iskal pri njem sveta, pozneje tudi denarja, in ne zastonj. Trobec se je popolnoma spametoval, zakaj često je govoril: “Ne spodobi se mi več pijača; ljudje mi preveč zaupajo!”
(Suhorec je priznal d fugi dan svoje hudodelstvo pri sodišču. Toliko let že ni imel miru ne po noči ne po dnevi. Z olajšanim srcem je pričakoval zaslužene kazni.
Tudi drugod so se umirila srca.
Josip Korenčan je prišel za drugimi s postaje in radovedno gledal, kaj pomeni krik pred či-talniško gostilno. Spoznal je razjarjenega očeta. Profesor Au je na kratko pojasnil vso dogodbo. Tedaj je Josip najprej pogledal, kje je Ivan Lesar. Tam v ozadju, kjer je bilo le malo ljudi, stal je poleg Milice, stal kot skesan grešnik, ki ima le malo ali celo nic nade, da dobi odpuščanje. Josip se jima je bližal; a nista ga opazila.
—	Gospića, ali «res nisem vreden? je Ivan govoril.
Smehljaje se mu ona poda roko in reče:
“No skesani grešnik, sedaj, ko ste sami spoznali, kako hudo je, če kdo nosi bolest v srcu brez pomoči, brez nade, sedaj vidite, koliko zla ste provzročili svoji sestri!” ’
—	Milica, brez vas — brez tebe mi ni živeti! Ne zapusti me!
“O, o, to pa ni kar tako! Kaj sva rekla prej?” sili se ona govoriti šaljivo, dasi se ji trese glas.
—	Vse je pozabljeno in poravnano !
“Torej Josip in Gabrijela?”
—	Naj se vzameta! — In midva, golobica moja?
“Kakor vam’ drago!” rekla je bolj na tihem in ljubeznivo pogledala Ivana, a ne daleč od tam uzrla Josipa Korenčana.
Zvečer se je poslavljala mična družba pred Korenčanovo hišo. Stari Luka ge pozdravljal profesorja, Ivan je šepetal z (Milico, Josip je pa razlagal profesorjevemu bratu uspehe in neuspehe v današnji zadevi. Vsem je odsevalo prisrčno veselje z obraza. Niso se še mogli ločiti, ko so ljudje že kazali proti zahodu na rdeče nebo. Kmalu so se posamni glasovi zlili v samo jeden klic: “V Hrastju gori!” Gost dim se je dvigal nad vasjo in strašen žar je razsvetljeval oblake. Gorelo je Suhorče-vo poslopje. Strah in groza sta prešinjala prebivalce v okolici, od koder je vse vrelo na gorišče. — Tudi iz Bistrice so se nekateri odpravili gasit.
Naprej je drvil Lesar s svojo zaročenko Milico, za njima oba Korenčana in oba Frankiča, potem še dolga vrsta raznih tržanov. Že medpotoma so zvedeli, da o-genj ponehuje; zgorela je le Su-horčeva hiša, katero je zažgala Barba sama. Imajo jo že orožniki v pesteh. Komaj je ušla strašni ljudski osveti: razjarjeno ljudstvo bi bilo vrglo požigalko živo v o-genj, da ni pritisnila orožniška pomoč. Planili so na-njo, da bi jo raztrgali, ona je pa vpila, jezila se in rotila. Ko so jo vklenili, vedla se je tako, kakor se vede brezumen človek.
Naši znanci, veliko Bistričanov gasilcev in gledalcev so šli k Reki in potem k Lesarju, kjer je bil zopet vesel večer.
Praznovali so dvojno zaroko.
Milica je hitela b Gabrijeli naravnost v kuhinjo, strastno jo je objela in rekla: “Moja ljuba sestra, vse se je dobro izšlo.”
—	Torej srčno pozdravljena, naslednica moje matere na Lesarjevem domu!
V tem pride Ivan, poljubi sestro na čelo ter jo prime za roko:
“Odpusti Gabrijela! Trd sem bil in krivičen s teboj, zasijalo je tudi v naš krog solnce sreče z zvezdo danico — mojo Milico.”
—	Ivan, nocoj si me iznenadil. Ne morem vsega umeti.
“Kaj umeti? Kdo bi tu ponavljal stare reči. tvoje slutnje so bile resnične. S tem je vse končano. — Prosim, pelji gospodo v sobo!” Konec prihodnjič.
ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE KATOLIŠKE CERKVE.
5. novembra 1. 1414. je bil o-tvorjen cerkveni zbor v Kostnici, ki je bil izmed vseh cerkvenih zborov najsijajnejši in najbolje obiskan. Razen cesarja Žige in papeža Ivana XXHI. se je zbralo v lepem mestu ob Bodenskem jezeru še: 33 kardinalov, 5 patriarhov, 47 nadškofov, 145 škofov, 200 prelatov, več kakor 2000 doktorjev in magistrov evropskih vseučilišč, 81 kraljevskih odposlancev, 4 volilni knezi, 20 vojvod, 32 knezov, 131 grofov, 171 baronov, 1500 vitezov, '62 poslanikov, 400 svetovalcev državnih mest in 351 odposlancev drugih mest. Kostniški meščan Ulrih Reichenthal, ki je moral napraviti po naročilu mestnega sveta seznamek vseh gostov, je v svojem dnevniku napisal, da je bilo v času cerkvenega zbora več kakor 50,000 tujcev v Kostnici. Od teh je bilo približno 30,000 slug odličnih svetnih in duhovniških mogotcev. Razen teh 50,000 je prišlo neštevilno igralcev, vlačug in vsakovrstnih razuzdanih pustolovcev. Med cerkvenim zborom je bilo “zaposlenih” razen stalnih stanovalk po javnih hišah, še približno 1500 “usmiljenih žen”, ki so delale vse izvrstne kupčije. Prirejali so razkošne sijajne veselice, na katerih so kazali svoje bogastvo posvetni in duhovniški dostojanstveniki, in na katerih so se v zapravljanju kosali medsebojno. S polnimi rokami so razsipali zlato in srebro, reveži so obogateli, bogatinci so obubožali, vlačuge so postale dame, dame vlačuge, vsa Kostanea pa pravcata Sodoma in Gomora.
Leta 1509. je pridigoval na Dunaju dr. Filip Turrianus, komtur somastana pri Sv. Duhu pri mestnih vratih ob Karntnerici zoper sle parstvo z odpustki. Menih Jakob iz reda Cistercjenzov je pa grmel v Petrovi cerkvi zoper čaščenje svetniških ostankov. Rekel je: “Duhovniki varajo ljudstvo, ker izdajajo konjske kosti za kosti svetnikov.” Menih Teobald je iz prižnice nunske cerkve pri sv. Lovrencu rekel: “Vsak dunajski far ima lastnega konja, na katerem jezdi v pekel.” Razkošno življenje duhovnikov krepko označuje ljudski pregovor, ki je nastal v istem času: “Kdor se hoče enkrat imeti dobro, naj zakolje piško; kdor se hoče imeti eno leto dobro, naj vzame ženo; kdor pa se hoče imeti vse svoje življenje dobro, naj postane far!”
Ko se je pričel širiti Lutrov nauk po Nemčiji, je dobil krepak odmev tudi po vseh naših deželah. Ljudstvo se je bilo naveličalo biča iz Ritma in je željno sprejemalo čisti, neskaljeni evangeljski nauk. Le to so verovali, kar je bilo napisano v evangelijih, ne pa one pokvarjene vere, ki so jo zmesili iz vraž in verskih nauikov učenjaki v Rimu. Kmetje, meščanstvo, plemstvo se je z navdušenjem o klepalo prvotnih evangeljskih naukov, protestantski pridigarji so govorili iz cerkvenih prižnic. Tedanji avstrijski vladar Maksimilijan H. je bil naklonjen protestantom, ali po njegovi smrti 1576. 1. so dobili na dvoru velik vpliv poslušni služabniki Rima. In sedaj se je pričela divja, nečloveška gonja proti nekatoličanom. — Španski jezuit je so prišli na Av sirijsko, da pripeljejo izgubljene ovčice zopet v naročje cerkve. Ali to niso bili mirni, potrpežljivi o-znanjevalci ljubezni božje, temveč strah in groza je spremi j evala njihov prihod. Kjerkoli so zaslišali prebivalci, da jih hočejo napraviti zopet katoliške, tedaj- so bili pripravljeni na rop, muke, o-skrunstvo, vedeli so, da bodo mo rali zapustiti dom, ako se ne uklonijo. Kjer niso jezuitje ničesar o-pravili, tje so prilomastili dragonci, sinovi in brezobzirni, ter so toliko časa ostali v hiši in jih je moral gospodar brezplačno preživljati — dokler ni klonil gave pod rimski jarem. Dragonci so si preganjali dolgčas s tem, da so oskrunili njegovo ženo in njegove hčere. Jezuitje so dosegli, da so v vseh mestih, trgih in vaseh oblasti
¡¡NEZAMENIAJTE! NE POZABITE!
DA JE
8 MESINA HRANILNICA K LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ni. 3. Kranjsko
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1910 565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
OBRESTUJE FO 4X96 BREJ ODBITJA
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premože-	i
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje	i
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljiv) tanki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘'Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manjvarno ”špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, P° kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
izdale naslednji razglas: “Nekato-ličani ne smejo izvrševati nobenega obrta, rokodelstva, nobene trgovine itd. Noben katoliški župnik ne sme pokopati nekatoličana, ali cerkvene in pogrebne pristojbine mora plačati vzlic temu. Ako se nočejo spreobrniti ubožci v ubožnicah, tedaj naj se izženo iz ubožnic.” Kdor je ostal trden in ni hotel postati katoličan, tega so mučili na natezalnici, ali obesili, utopili, obglavili. Mnogim so porezali ušesa in nosove, največ so jih pa pregnali iz dežele. V teku enega desetletja so z nasilstvom zatrli protestantizem na Avstrijskem.
BURNO ŽIVLJENJE.
Iz Moravske Ostrave poročajo: Policija je aretirala te dni nekega moža, čigar življenje je bilo silno burno. Pri nekem starinarju je iiotel prodati te 'dni kovčeg z različnimi predmeti, ki so bili najbrže ukradeni. Policija je spoznala v njem Josipa Geloša, ki je bil že večkrat zaprt in ki je bil tudi že v norišnici. Gelošev oče in stric sta izvršila samomor, Geloš sam se je skušal usmrtiti kot e-najstletem deček. Na Dunaju se je izučil Geloš slaščičarske obrti, potem je bil potrjen k vojakom, kjer je pa ostal le pet dni, potem je dezertiral. Zaradi tega je presedel štiri mesece v zaporu. Komaj je prišel iz zapora, je zopet dezertiral in je bil zato obsojen na osem mesecev zapora. Dezertiral je še v tretjič. Za tretjo dezerta-cijo se je pokoril štiri leta v ječi. Vojaško sodišče pa menda še vedno ni spoznalo, da je Geloš bolan na umu, ker po četrti dezertaciji je bil Obsojen k smrti. Potem je bil pomiloščen in je sedel zopet štiri leta v ječi. Ko je odsedel štiriletno ječo, so ga šele odpustili od vojakov. Geloš je odslej živel silno burno. V Krakovu se je preživljal delj časa s tem, da je kradel na kolodvoru prtljago. Potem se je pridružil nekemu ruskemu roparju, ki je izvršil več umorov in ropov. Nekoč sta čakala na nekega posestnika, ker ga ni bilo, sta ustrelila nekega kmeta in ga oropala. Ko so orožniki zasledovali Geloša, je večkrat ustrelil nanje. Končno so ga le ujeli in odvedli v preiskovalni zapor. — Preiskovalni sodnik je šele po dolgem času spoznal, da Geloš ni normalen in zato so ga oddali v blaznico Kulpatov pri Lvovu. Čez nekaj dni je že ušel iz blaznice in prišel v Marienberg pri Moravski Ostravi, kjer je živelj delj časa v družbi nekega dekleta pod napačnim imenom. Preživljal se je s tatvinami. Potem je šel zopet na potovanje in dobil v Vjelički nekega tatinskega tovariša in ga u-strelil. Nato je hodil po svetu, kradel in ropal, dokler ga ni r Krakovu spoznal neki detektiv in ga aretiral. Zopet so ga oddali v blaznico v Kulpatovi. Letošnjo pomlad je pobegnil iz blaznice in izvršil več tatvin in ulomov v Premislu, Krakovu, Bohuminu, Vitkovicah in drugje, dokler ga niso pred nekaj dnevi aretirali v Moravski Ostravi.
“A* * * * ** ** ** * **,^* ***^*4.^,^
Severova zdravila so tu, da vam pomagajo v boju proti boleznim.
Nemudoma..
Uspešno zdravilo zoper krče, tj grižo, drisko, kolero morbus “ in kolero infantum 'bi sa mo- * ralo imeti vedno pri roki, zato kadar se rabi tako zdravilo, so mora rabiti nemudoma.
Severovo zdravilo zoper drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy)
olajša in odpravi take nepri- fr like. Je potrebščina .pri vsa- ¿J ki hiši, posebno pa, kjer so i« otroci.	U
Cena 25 centov in 50 centov, fr
-----------------i______-I
Severovo f zdravih o mazilo |
(Severa’s Healing Ointment) tj
je priporočano kot zanesljivo i mazilo za zdravljenje urez, tj odrg, ran, .bul, ožganin, opeklin, in vsih slučajev, kjer je ie kaj koža ranjena.
Cena 25 centov.
Zgorajni zračni prehodi
so podvrženi kataru katerega je vzrok razpostavljanje hitri izpremembi' gorkote prepihu ali ponočnemu zraku, ali prehlad v glavi, ampak olaj-šba hitro sledi nadevanju
Severnega mazila zoper katar
(Severa’s Catarrh Balm)
Uteši vmetje, zaceli sluzno mreno v nosu in vrne dele v pravilen stan.
Cena 25 centov.
Severova Zdravila so napre" daj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite pristne. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite na
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA * V
Nimajo nikoli zadosti.
V nekem političnem okrožju na Nemškem so imele biti volitve državnih poslancev, zaradi česar bi okrožni svetnik rad znal, kako stoji s kandidati. Izdal je odlok na vse občinske predstojnike ter zahteval, da mn vsak sporoči približno koliko Socialdemokratov biva v vsakteri občini. Razven e-nega so vsi župani poročali. Poklical je k sobi dotičnika, da izve vzrok molčanja.
“Da,” reče župan, “kaj hočem poročati, ko niti ne vem, kaj je to Socialdemokrat. ’ ’■
“No,” pravi »krožni svetnik, “Socialdemokrati so ljudje, ki n. pr. nikdar zadosti ne dobijo.”
“O, o!” zakliče župan — “potem imamo dva: Župnik in mež-nar.”
óHjAS svobode
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island A?e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC. 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale awe., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
-----------------f~
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
Max Werner:
KRŠČANSTVO.
(Po češkem. Iz knihovna Havlička.)
Nadaljevanje.
3.	POTOP.
V pripovedki o potopu, to je biblickem vesoljnem potopu imamo ravno tako dve popolnoma različni razpravi, ki ena drugo izpodbija in od katerih ni nobena resnična ali kakor nam zdrav razum pravi popolnoma nemogoča. Oglejmo si od par strani sv. pisemsko zgodbo in potem se prepričajmo kaj je na stvari.
Na podlagi ene sv. pisemske pripovedke je potop trajal 40 -|-3x7 dni to je 61 dni in kakor kaže druga pripovest pa je potop trajal celo leto, to je 365 dni. Katero je resnično ne vemo. Tu imamo dve številki tičoči se ene in iste stvari. In če bi slučajno pri-poznali sv. pisemsko zgodbo o potopu za resnično, bi vendar nastalo vprašanje, kako dolgo je trajal potop in katera številka je prava.
Pravijo, da je na podlagi ene zgodbe No ah vzel v ladijo .po en par vsake živali, druga zgodba pa pravi, da je Noah vzel v ladjo od čistih živali in ptic po sedem parov, od nečistih pa samo po en par.
Obe razpravi pa sti tako slabo zveriženi da kontrastu in zmoti ni ne konca ne kraja. Treba je samo preeitati sedmo poglavje!
Že v uvodu bibliške pravljice o potopu najdemo stvari, ki delajo Jahva popolnoma za nekak pristranski stvor in ki se krešejo med seboj. V prvi knjigi Mojzesa 6, 1 in nasl. čitamo: Ko so se začeli ljudi množiti na zemlji in so se jim rodile hčeri in ko so sinovi božji zagledali ljudske hčeri, ki so bile krasne in se jim dopale, so si zbrali žene.
Tu se govori o porokah med nebeškimi in ljudskimi bitji. Ta misel je za poznejše Izraelce grozna. Kajti ravno tu pridemo do zaključka na podlagi te pravljice, da so Judje imeli v Babilonu in pred Abrahamom poleg Jobva tudi druge bogove. (Glej Jošua 24. 2).
Obseg povesti o potopu in Noa-tovi barki je prirodoznanstveno popolnoma nemogoč, kajti učenjaki so preračunili, da bi vzelo
4,600,000,000 kubičnih kilometrov vode, da bi pokrila vse vrhove gora na zemlji. Noatova barka ali ladja je bila okoli 150 metrov dol ga, 25 metrov široka, 15 metrov široka in je imela na vrhu okno i/2 metra široko. Pomislite, koliko se je moglo spraviti v to skrinjo, ki še ni bila tolika, kot je recimo prevozni parnik Kaiser Prane Josef I., ki meri 500 čevljev dolžine in ni imela toliko prostora kot 18 boks kar (železnični tovorni vozovi) ? Kakor vidimo v
1. knjigi Mojzesa 6, 19—22 je rekel bog Noatu: In od vseh živečih vsakega telesa popelji v barko po parih, da bi jih s seboj žive ohranil; vzemi samca in samico. Od ptic po njih pokolenju in od zveri kakor tudi od golazni po parih, da ostanejo živi. Ti pa naberi vsakovrstno hrano, katera se da jesti . . . In Noe je to vse storil, kakor mu je Bog ukazal.
Naravoslovci so preračunili, da je na zemlji in v morju nad 400,-000 vrst različnih živali, in od te so znane prirodoslovcem razne vrste, katerih številke se dele kot sledi: 3100 raznih sesavcev — med temi je slon, ki je 4 metre visok in tehta 4000 kg; 13,000 vrst ptic; 1610 vrst kač; čez 280,000 mrčes; čez 8000 vrst črvov itd.
Tukaj pride uganka. Kako je Noe spravil v primeroma tako majhno ladjo vse te sto tisoče živali, ptic, mrčes, kač itd. in drugo hrano, kot stotine tonov sena, po več vagonov ovsa, koruze, pšenice, ajde, razno zelenjavo, nadalje več tisoč hektolitrov vode itd. itd.? Znano je, da zveri, kot levi, tigri, leopardi itd. se prehranijo le z mesom, ravno tako nekatere ptice in ribe? Če hi hoteli vrjeti to kar čitamo v sv. pismu in ob enem poslušati svoj razum tedaj pridemo nehote do zaključka, da eno je nemogoče. Kdor hoče leva ohraniti pri 'življenju, ga mora hraniti s mesom in vodo. Vprašanje nastane: Kje je Mojzes dobil toliko mesa — ker več živih živali ni smel vzeti na ladjo — kot si mo po en par — da je prehranil te zveri? Takrat pa še tudi niso poznali “Cold storage” priprav, da bi rekli, da je imel meso na ledu. In če je imel meso na la-diji, bi isto tako zasmrdelo, da bi kuga kaj hitro pomorila Noeta, njegovo družino in vse živalstvo.
Nadalje, kako so se mogle ohraniti sladkovodne ribe — nekaj čez 2270 vrst — v ladiji ali pa tudi izvan ladije, ko vendar razumemo, da vesoljni potop je pokončal vse in da nič ni moglo živeti v slani in žvepleni vodi. Kaj je o-hranilo rastline? Slana in žveplo mora uničiti vsako rastlino, vsako drevo. Nobena rastlina ne uspeva brez zraka in če je žveplena in slana voda pokrivala zemljo, tedaj so morale vse rastline umreti.
(Vprašanje tudi nastane, kaj je z onimi prazgodovinskimi živalmi in katerih ni več danes? Ali niso bili one ravno tako z drugimi vred vstvarjene v raju? In do početka potopa pa te velikanske živali niso mogle popolnoma zamreti, kaj ti na podlagi svetopisemskega le-toštetja je preteklo od Adamovega stvarstva pa do časa ko je Noe rodil Šema, Kama in Jafeta samo 1556 let.
Na vsa ta znanstvena vprašanja pa odgovarjajo cerkveni učenjaki, da potop ni bil vesoljen na celi zemlji, a pri tem so se zopet enkrat vrezali, kajti pod besedo
zemlja, razumimo celo zemeljsko oblo — planet z vsemi deli sveta. In da se spodbije njihova trditev naj navedemo tu sv. pisemski dokaz. V 1. Mojz. 7, 4 pravi Jahve... in iztrebim z vrline zemlje vse, kar sem ustvaril in v 9. 8—15 čitamo zopet, da je na nebu postavil mavrico v znamenje sprave med seboj in zemljo — in da ne bo nikoli pokončal zemlje z vesoljnim potepom.
(Vse je lahko možno, da je bila zemlja nekoč vsa pod vodo, toda od tega je več miljonov let, ko še ni bilo ne-človeka ne živali. Med raznimi narodi najdemo 68 raznovrstnih razprav o potopu z vseh delov zemlje, vendar pa so vse te razprave zmišljene bajke, kakor ona o prvem grehu Adama in Eve, ko sta jedla prepovedan sad.
Prirodna veda stoji na tem sta-tišču, da je v terciarni dobi vsled višje teplote lastne vročine zemeljske krogle velik del Evrope rodil tropične rastline v isti bajni krasoti kot jih danes dobimo okoli ekvadorja in da je bil polarni pas takrat gorak in da ga je solnce obsevalo neprenehoma. Vemo pa ne, da hi se v tisti dobi razvil ali pojavil človek. To smo omenili zato, ker nekateri trde, da je bil raj na severnem tečaju in da se je potop vršil tam in ker nekateri konstatujejo, da se je potop vršil pred 8 do 10,060 leti. Učenjaki to spodbijajo na podlagi naravnih dokazov, katerih imajo precej na razpolago. Pred grehom prvih starišev ni bilo smrti, tako piše sv. pismo, tedaj tudi živali niso morile ena drugo. Če pa si ogledamo zobovje prazgodovinskega Ma-chairodusa, opazimo, da ta žival se je preživljala z ropom in mesom. Strašen boj na življenje in smrt se je bil dolga, dolga leta pred stvarjenjem tega domnevanega raja. Razume se, da ta raj na severnem tečaju nima nobenega stika s sv. pisemskim rajem.
Tisti potop, ko je zemlja bila res pokrita še z vodo nima z Mojzesovo pripovestjo o vesoljnem potopu, nobenega opravka in ne potrjuje Mojzesove razprave. Govor o spojitvi nebeških sinov s hčerami zemljanov, gradba Noetove barke in rešitve očaka in živalstva je zmišljena pravljica in ni dosledna.
Sv. pismo samo imenuje po potopu še druge ljudi razven Noetovih potomcev. Noe je bil potomc Seta, katerega je rodil Adam, ko je Kajn ubil Abelja. Po potopu bi ostali na zemlji samo Setovi potomci, a Kajnovi pa bi morali utoniti, končati v potopu. V odporu s tem čitamo v 1. Mojz 4 v listi Kajnovih potomcev, da je Kajn praded pastirjev, muzikantov in kovačev.
Kako so ti utekli vesoljnemu potopu in jezi božji?
MALO POJASNILA.
Iz pota.
Ko sem bil 15. t. m. v Witt, 111. dobil sem v roke pri gostilničarju, g. Franku Koblar “Proletarca” in v njem na drugi strani bral neko zmes, ki ni ne kuhana ne pečena, toraj nevžitna. Uredništvo pravi, da gredo lavorike za Slovenski Sanatorij v Ameriki “Glasilu” S. N. P. J., ker se je tam, ko se je debatiralo o rezervnem skladu omenilo tudi o sirotišnici in se potem zanesla polemika v druge liste, kar pa ni res in sicer zato:
Prvič:	Podpisani sem že pred
skoro tremi leti pisal v tem listu pod imenom “Človek” daljše članke, v katerih sem najpoprej razpravljal o združitvi Jednot in Zvez v eno organizacijo. Nadaljeval sem, na kaki podlagi bi se dalo to doseči ter zajedno apeliral na rojake, da se v tem ali drugem listu oglasijo in povedo svoje mnenje in konečno sem iste članke za-vršil s slovenskim Domom, sirotišnico, sanitarij em, ali kakor bi že hoteli imenovati, kar je pač po stranska stvar.
O sirotišnici je tudi pisal v Glas Svobode in sicer pred letom in pol bivši sourednik g. August J. Trošt in sicer v dveh daljših uredniških člankih, za kar je prejel nekaj pohvalnih pisem, a v razpravo se ni nihče podal. Vse to se je pisalo daleč prej ko se je začela dizku-zija v Glasilu glede rezervnega fonda S. N. P. Jednote in mogoče
o sirotišnici. In ko je nastopil minulo zimo g. Skubic upravniški posel pri Glas Svobode se je on zavzel za stvar in to še le po večkratnem pogovoru v uredništvu, kako bi se dalo združiti sistematično in polagoma vse ali vsaj nekatere Jednote in Zveze. Z njegovo vstrajno agitacijo v vsaki številki in z drezanjem v druge liste, se je šele začelo pravo zanimanje za stvar.
Da bodete vedeli, kako malo je-bilo enemu ali drugemu mar hva lospev za to, kateri je sprožil prvo misel za ustanovitev, ni noben od gornjih podpisal pod svojimi članki svojega pravega imena. — Malo nam je mar, kedo dobi prvenstvo, dasi si ga lastuje več o-seb. Jaz sem prepričan, da tisti, ki so res toliko storili, da se je stvar konečno le začela, ne hlepe po nobeni slavi, temveč pridno delujejo poleg svojega dela, da gre započeta stvar naprej. In s tem so popolnoma zadovoljni.
Drugič: (Vi pišete, da bi za to morala skrbeti država sama in da je le v socijalizmu gotova rešitev tega vprašanja. Mi se tudi s tem strinjamo, toda pomislite, predno pridemo do tega, rečem — pridemo ali bomo prišli do tega, bo vzelo še precej časa. Ali naj do takrat držimo roke križem in čakamo?
Tretjič: Svetujete vašim čitateljem, da se z odpošiljanjem milo-darov rezervirajo, toraj ne smejo nikomur zaupati, dokler ni odbora in tozadevnih pravil — organizacije. Jaz pa pravim, da začetek mora priti, pa naj isti pride od koderkoli, samo da je v poštenih rokah. Ali morda mislite, da listi, ki so pričeli za to delovati, niso pošteni? Malo več previdnosti in prevdarka bi pa vseeno pričakovali od Vas in si nismo mislili, da bodete ravno vi razburjali in plašili s hudičem, v katerega sami ne verujete. Če je pa to vzrok, ker je Glas Svobode in ne vaš list za-počel to delo in razposlal nabiralne pole —- tedaj pa kar recite, kajti isto vam drage volje odstopimo, samo da gre potrebno in ve-levažno delo naprej, ne glede kdo ga vodi. Tudi jaz sem zato, da se postavi oziroma voli začasni odbor in kakor so me privatno obvestili, se bo to v najkrajšem času zgodilo.
V “Našem Gospodarju” sem čital, kako se g. Kerže bori za o-slovsko seneo. Rad bi nas šikaniral in preziral, s tem ko pravi, da je
N.	V. prvi dejansko začel, da je g. Brožich daroval $25.00 v ta namen — in nekaj namigava. Gospod Krže, ali je to vse, kar nameravate 'Vi storiti?
Tudi Am. Slovenec je zlezel izpod klopi z peden dolgo izjavo, da g. Plevniku gre hvala, ker je prvi sprožil misel za slov. sirotišnico.
Tisti, ki čita vse liste, si pač lahko reče:	Sramota za narod,
kojega časopisje se ne more niti takrat zjediniti, kedar se gre za prepotrebno narodno napravo.
Tisti, ki hočete delati zdražbo in podnetiti razpor, držite prste proč od Sanitarija! Ker se toliko potegujete za stvar najprej povejte, kaj ste dejansko storili in kaj mislite storiti in koliko ste darovali ali se zavežete darovati.
M. V. Konda.
Požig. V bližini Brežic je v eni zadnjih noči zgorela viničarija posestnika Rudolfa Rečerja. Po sesinik ima veliko škodo. Ker v hiši ni nikdo stanoval, sumijo, da je zažgal kdo iz zlobnosti.
Debeli ljudje.
Debeli ljudje navadno nimajo dosti sape, trpe vsled kašlja, na-petja in gasa v želodcu in črevab. Rabijo različna zdravila za kašelj in naduho, pozabeč da bi morali zdraviti vzrok bolezni in ne samo simptone. Zdraviti morajo želodec in čreva in poskusijo naj Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo odstranilo gas, sčistilo prebavni kanal in stimuliralo vse organe, da delujejo. Isto ne bo dopustilo, da bi se mašča nabirala v telesu in tako pomogla do lahke ga dihanja. Rabite ga pri vsakem neredu prebave, zgubi apetita, zaprtju, flatulenci, bluvanju in gri-zavici. Isto bo odstranilo nervoznost, glavobol in nespečnost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111..
IZ UBADA GLAV. TAJNIKA.
Pregled glasovanja o plači glav. blagajnika.		
Glasovali so:		
Društvo Št. čl. Št. čl.		
štev.	za	ne
1. Chicago, 111.	1	11
2. Claridge, Pa.	12	7
3. DeflPue, Ul.	10	
4. BI. Diamond, Wash. 22		6
5. Darragh, Pa.		13
6. Winterquarters,, Ut.	40	
7. Arona, Pa.	1	15
8. McGuire, Colo.	8	
9. Leadville, Colo.	43	1
11. Staunton, 111.		15
12. Sublet, Wyo.	15	
13. Witt, Dll.	8	15
16. Clinton, Ind.	8	15
17. Aurora, Minn.	11	
18. Girard, O.	9	3
19. So. 'Chicago, 111.	2	9
20. 'Cleveland, O.	67	
22. Indianapolis, In.	8	9
23. Orient, Pa.	10	
24. Milwaukee, Wis.	6	5
25. Reading, Pa.	7	3
26. Collinwood, 0.	1	17
27. Forest City, Pa.		32
28. Madison, 111.	12	
29. Taylor, Wash.	13	
30. Bishop, Pa.	13	
32. Wenona, 111.	7	5
33. Livingston, 111.		19
34. Oregon City, Ore.	7	
35. Franklin, Kans.	30	
37. Lowber, Pa.	8	5
39. Aguiar, Colo.	10	
41. Ambridge, Pa.	5	11
42. Red Lodge, Wtont.	12	
43. High Bridge, la.	4	6
45. Baltic, Mich.	10	7
46. San Francisco, Calif.	8	1
47. Chicago, 111.	11	
48. Mulberry, Kans.	11	19
50. Milwaukee, Wis.	5	12
51. Ravensdale, Wash.	8	4
52. Somerset, Colo.	15	
53. La Salle, 111.	4	7
54. Ely, Minn.	35	
55. Broughton, Pa.		21
56. Rock Springs, Wyo. 15		
57. Barton, 0.	4	3
59. Conemaugh, Pa.	6	9
60. Pueblo, Colo.		17
63. iSbeboygan, Wis.		44
65. Onalinda, Pa.	5	
67. Johnston City, 111.		16
68. Issaquah, Wash.	4	3
69. Brewster, 0.	11	
70. Dunlo, Pa.		14
71. Marianna, Pa.	18	7
72. Taylor Springs, 111.	5	7
73. Girard, III.	8	10
74. Johnstown, Pa.	38	
76. Roundup, Mont.	23	
77. Cherokee, Kans.	3	12
79. East Palestine, Pa.	,7	1
80. Herminie No. 1, Pa.	7	9
81. Biwabie'k, Minn.	19	
82. Gilbert, Minn.		8
83. Roslyn, Wash.	13	
84. Cumberland, Wash.	6	5
85. Renton, Wash.	18	
86. Herminie No. 2, Pa.	15	9
87. Cleveland, 0.	16	
88. Panama, HI.	7	2
89. Sygan, Pa.	10	12
90. Washoe, Mont.	16	
92. Cle Elum, Wash.	8	
93. Globe, Ariz.	13	
94. Cleveland, 0.	4	12
Skupaj	821	503
Iz predstojećega poročila		je
razvidno, da je večine 318 glasov za povišanje plače gl. blagajniku, katere je deležen z 1. julijem t. 1. v nadalje. — Neoznačena društva niso glasovala.
Nadalje se prosi* vsa c. društva in člane, da vzamejo naznanje sledeči popravek prejšnih glasovanj: O plači glav. tajniku je društvo št. 26 glasovalo proti povišanju, društvo št. 47 pa za povišanje; v volitvi za porotni odbor je pa dr. št. 91 volila br. Pečnika in ne brata Baticba, kot je bilo poročano v glasilu.
Z bratskim pozdravom
Jos. Benko, gl. tajnik.
Nihče ni brez
Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
1380 E. 40. St. Cleveland, O.
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU”
je izšla v založbi “GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej.
tistih nadležnih glavobolov, ki večkrat pridejo ob času, ko jih najmanj pričakujete, pri zabavi ali pa pri delu. Ni vam treba trpeti. Vzemite en Severov Prašek zoper glavobol (Severa’s Waffer3 for Headache and Neuralgia). Te hitro preženejo vsakovrstne glavobole in napravijo, da se potem dobro počutite. V vseh lekarnah. Cena 25 centov škatlje. Glejte da zavitek nosi nadpis W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Laški vojaški ubežniki V zadnjih dneh so pripeljali v Beljak več laških ubežnikov, ki so pobegnili iz strahu, da bi morali iti v Tripolitanijo! Več ubežnikov je bilo še v vojaški obleki. Ubežnike so izpustili na prosto.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 .............. K.	50
$20.50 .............. K.	100
$30.85 .............. K.	150
$41.00 .............. K.	200
$61.50 .............. K.	300
$102.50 ............. K.	600
$204.50 ............. K.	1000
$1020.00 .............K.	5000
S temi oenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE / v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Kaapar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, DL
ANGLEŠČINA.
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
BREG.TRADE mark»,
Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena draga tvrdka. Pri kupovanju o-i nič glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na O. W. JOHNSON, Natick, Mass.
Social Club Saloon
- Edina slovenska tvrdka v mestu -
J, KlancM in J. Pungert
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blag-ajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
0000000000000000000000
o o o o o o o o o o
Izvrstno O
LOUIS ROSSEL
S lovensko-h rvaškl
g SALOON
O
O Ve dn o
sveže pivo,
O žganje In pristno domača vina. ®
O
O
o
o
o
o
460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199
O
O
O
o
o
o
0000000000000000000000
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
eodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fiek St, Tel. Canal 1406
“Glas Svobode”
(Thk Voice op IjIbertt)
WEEKLY
Published by M V. KONDA (Sl CO. 1809-1813 Loomis. .Street Cnicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.	_______
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
*-----------in velja ---—-----------
»A AMERIKO:	__ ^
za pol leta.........  11.00
IA EVROPO:
Za celo leto..........$2.50
za pol leta...........$1.25
Naslov za dopise in poSiljattb j*
GLAS SVOBODE 1809 -1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
WL/AS SVOBODE
Pri spremembi bivaližča prosimo n&ročnik 4a nam natanino naznanijo poleg Novega tud •tabi naslov.
S81
ANGLEŠKA SODBA 0 “TITANIC”.
napraviti eden vododrižni krov, ali več takih krovov v primernim razdalju od vodne črte. Nadaljuje varnostne naprave, kot pomno-žitev vododržnih oddelkov* da se zamore ladija čimdalje vzdržati nad vodo, naj trgovska zbornica vzame v pretres.
Število rešilnih čolnov in plovb naj se nabavi po številu vozečih se potnikov in ne po tonski vsebini ter imajo biti zadostni za vso osobje na krovu. Rešilni čolni i-majo biti opremljeni s kompasi in provijantom. Vršiti se ima natančna preiskava čolnov in točna vaja moštva.
V svrho zedinjenja splošnjih pravil za varstvo na morju, naj se skliče mednarodna konferenca.
Iz te angleške razsodbe je raz-viditi velikanski razloček od one, ki jo je izrekla ameriška kongresna komisija. Seveda, s “Titanic” potopljeni potniki so bili pretežna večina inozemci in ne Angleži; od tod pristranska razsodba v prilog družbe “White Star” črte.
Radovedni smo na izid odškodninskih tožba.
so tudi ameriški izdelki dražji od izdelkov, ki prihajajo iz Austrije, Nemčije in drugod. In ker je temu tako in če bi dovolili “prosto obrt” tedaj bi morali ameriški kapitalisti znižati ceno svojim izdelkom in če to store, bodo znižali prav gotovo plačo delavcem ali pa zaprli vrata tovarne. Kapitalisti hočejo imeti gotov profit.
SLOVENSKA SIROTIŠNICA.
Klic za shod, na katerem se bo zvolil odbor, ki bo začasno vodil vso akcijo. Razno.
Po angleški zbornici povstav-ljena oblast za preiskavo potopa “White Star’’-parnika “Titanic”, ki se je 14. aprila 1.1. vsled kolizije z ledenikom s 1517 osebami potopil, je dne 30. julija t. 1. po predsedniškem sodniku lord Mersey, razglasila svojo sodbo. Preiskovalna oblast je dospela, do izvida, da usodno trčenje “Titanic” z ledenikom je bilo povzročeno, vsled brezprimerne brzine, s katero je parnik vozil. Nadalje pravi razsodba: Primernega varstvenega izgleda ni bilo; rešilni čolni so bili sicer redno v vodo spuščeni, toda predpriprave za njih posadke so bile pomanjkljive. Ley-land-parnik “California” bil bi znal “Titanik” doseči, ko oj bil parnik to poskusil. Vozna smer je bila dokaj varna pri pravilni paz-nosti; pri reševanju se ni delalo razlike na škodo potnikov trotjih kajut.
Preiskovalno sodišče razbremenjuje A. Bruce Ismaya, predsednika in vodilnega ravnatelja “White Star’’-črte, kakor tudi Sir Cosirib Duff-Gordon, enega kajutnih potnikov, pred očitkom .nepristojnega postopanja začasa kiftastroie. „
Kot- .vzgled" .jj^topžP “ Titanic.’.’ priporoča oblast, v svoji rftzsddbi pomnožite v vododržnih" oddelkov, zadostno število rešilnih eoinoc za vse na krovu se nahajajočih, temeljito izvežbanje moštva in pa boljši izgled.
’’ V nadaljnji razpel javi pravi razsodba, da na “Titanic” je pač •bilo zadostno število izvrstnih častnikov in pomorščakov, in da so izpolnili vse predpise angleških plovnih zakonov, toda predpriprave za rešilne čolne v potrebi, niso biie zadostne in nobenih vaj ni bilo držanih.
Po sodbi sodišča so bile pred odplovbo dana potna navodila zadostna, vendar bi se imelo več o-zira jemati na smer črte za slučaj, da pride parnik v bližino ledeni kov. Kapitan E. S. Smith od “Ti tanic” ni bil oviran vsled navodil, smeri se držati, vendar iz razumljivih vzrokov bi se on bil po začrtani smeri ravnal.
Z ozirom na dejstvo, da v noči potopa mesec ni svetil, ni bilo vetra in je morje bilo zelo malo valovito, in posebno z ozirom na veliko naglico, s katero je plula “Titanic”, imel bi hiti še eden izglednih na vspredju parnika ter častniki na obeh straneh poveljniškega mostiča strogo stražiti. Navadno, se smatrajo daljnovi-di za izglednike kot nepotrebni, vendar, kakor so pred sodišč jm izpovedbe dokazale, bili hi žarko-metalci baš dobro služili. Dognana vozna hitrost je pokazala 22 vozlov na nro, kar sodišče ozimnici kot čezmerno.
Na podlagi preiskave nasvetuje preiskovalna oblast vrsto predlo gov, ki se nanašajo na večjo varnost plovnega prometa. Trgovska zbornica naj bi poizvedela, če jc praktično izvedljivo pomorske ia-dije, razen vododržnih povprečnih zatvor, tudi s podvojnem podom nad vodno črto z navpičnem vo-dodržnem podolžnim zatvorom oh vsaki strani ladije, ali napra viti obedve varnostne naprave ob jednem. Tudi naj hi se trgovska zbornica bavila s tem, če se imajo
OBRAMBNA TARIFA IN VISOKA CENA ŽIVIL.
Woo-drow Wilson, demokratični kandidat za predsednika prosi za glasove z obljubo, da če bo on - demokrat — zvoljen, bo padla cena živilom. Razume se, da bodo demokrati s to obljubo skušali priti na krmilo. Znano pa je, da raz-širjevalci te obljube sami v isto ne verujejo in ne vemo, zakaj bi naj mi potem vrjeli tem praznim obljubam.
Fakt je, da sedajni tarif z leta 1909 nima popolnoma nič opraviti z visokimi cenami živil, kajti v nič slabšem položaju niso druge dežele, ki nimajo takega tarifa. Draginja je povsod. Tudi je fakt, da dragino največ občutimo na domačih pridelkih, katere še cej^r pošiljamo v druge dežele in kjer nima tarif popolnoma nobenega stika.
(Zvezni senator Burton je dokazal v svojem govoru pred senatom, da tarifa ni pozročila draginje, kajti statistika kaže, da je ravno cena predmetom, na katerih ni nobelfega cola, višja, kot pa so cene predmetom, -od katerih se je moral plačati col.
Zgodovina demokratične stranke in kar povzamemo iz Wilsono-vih govorov nam sploh ne jamči ničesar in se ne moremo nanje zanašati, da bi z odpravo tarifa znižali ceno živilom. iSaj vendar ‘živila pridelamo tu — doma in ni treba od njih plačati nobene col-nine. Wilsonova polica ni konstruktivna.
Če pogledamo demokratično platformo vidimo, da tam stoji zapisano. da s cola prosto obrtjo se bo znižala cena živilom in potrebščinam. Reči pa moramo, da to je samo vada, kajti kaj je zapisano v platformi in kaj bo Mr. Wilson storil ste dve vprašanji. Toliko vemo, da ¡Mr. Wilson spreminja barvo kot kameleon. Pred navadnim ljudstvom se kaže da je “freetrader”, na Wall streetu pa kaže drugo barvo, češ da se strinja samo z zmerno revizijo tarifa. Seveda vada za glasove je prilično dobra.
Tudi sedajna platforma je ¿nudila velik nemir med narodnn in bati so se začeli, da ne bi res prišlo do poloma še pred volitvami in zato so začeli za Wilsona potegujoči fe angleški — ne inozemski — listi pisati v prilog demokratične stranke in ne samo enkrat zagnali glas: “Wilsonova izjava nudi lepe uspehe, dosti bo dela in zaslužka,” samo da zmešajo ljudi.
JV tem oziru rajše verujemo v Taftovo stališče glede tarifa. Tudi rep. stranka in platforma so zato, da se še nadalje ostane pri tej polici in kar največ varuje s tarifom domače izdelke in trge pred cenimi izdelki tujih držav iu tako obdrži delo in dostojen zaslužek za nas, ki smo ustvarili industrijo ne zato, da bi kedo od zunaj prišel in prodajal ceneje ter tako zaprl vrata tovarnam, v katerih si služimo vsakdajni kruh.
Pazite in ne dajte se vloviti Woodrow Wilsonu in njegovi stranki v njihovo “free trade” zanjko, sedaj ko smo Yam že par-krat razložili kaj pomeni “free trade” za nas delavce. Ameriški delavec je najbolje plačan, zato
Rojaki in rojakinje v Chicago in okolici se najvljudneje vabijo na javni shod, ki se bo vršil v Martin Potokarjevih prostorih na Centre Ave. in 16. Str., Chicago, dne 29. avgusta v četrtek večer ob 8. uri. Na shodu se bo debatiralo o slovenski sirotišnici in izvolil začasni odbor. Zastopniki slov. listov se še posebej vabijo na ta shod, da povedajo svoja mnenja. Istotako se pričakujejo odborniki slov. podpornih organizacij, kateri v interesu društev, Jed-not in Zvez ne hi smeli izostati.
iSklep shoda bodemo priobčili v listih. Od 425 nabiralnih pol, katere smo razposlali na razne rojake širom Amerike smo prejeli koncem zadnjega tedna deset pol z izkazom okoli $80.00. In skoro vsi tisti, ki so vrnili pole so pisali, da jim pošljemo zopet nove pole, ker upajo še več nabrati predno poteče ta mesec. Takega uspeha baš nismo pričakovali in kakor se razvidi bomo imeli koncem meseca več stotakov na banki. Pri tej priliki moramo rojake opozoriti na' to, da nam bodejo vrnili vse pole koncem tega meseca, da bodemo vsta-nu oddati natančen račun od vsega denarja ter da ga izročimo odboru, ki bo postavljen na shodu.
Začetek je lep in mislimo, da ne bo dolgo, ko bomo odprli vrata sirotišnice in lajšali gorje nesrečnih rojakov in rojakinj.
Zadnjič smo omenili radi zemljišča in danes imamo v rokah zopet par pisem, ki nas zagostavlja-jo za uspeh sirotišnice. Minister za trgovino in delo, Mr. Nagel ima sedaj vsa naša tozadevna pisma v rokah, da reši našo prošnjo v ime nu naroda. Poleg tega imamo na rokah drugo veselo poročilo, katero prinašamo dobesedno:
Denver, Colo.
Tem potom Vam naznanjam, da sem prejel “Nabiralno polo” za pobiranje milo darov za Slovensko ¡Sirotišnico in vam naznanim, da prvo uro sem imel lep uspeh, ker sem nabral $10.00 v eni uri in sem jih naložil o-brestonosno na “Postal Savings System Bank” v Stockyards Station, Denver, Colo. Vsak je daroval po svoji moči katerega sem vprašal in so mi obljubili, da bodo dali še po $10, 20, 25 do 50 dolarjev kadar bo stvar vre-jena in zvoljen zato odbor, kateri mora položili zadosten “¡Bond” za pravično ravnanje in do tistega časa tudi jaz ne pošlem nikamor nabranega denarja od Denverskih (Slovencev, ampak bo tu na banki tako dolgo da se stvar uresniči.
Zaradi zemljišča pa rečem to, da ga ne bo treba kupovati. Tukaj živi v Denver, Colo. nam vsem dobro znani Ralph B. Dergance, Slovenec, ki je na tukaj-šni pošti za poštarja, ki mi je obljubil, da preskrbi zemljišče za “Sanitarij” zastonj od države Colorado in sicer najmanj 80 akrov in ne več kot 160 a-krov. G. Dergance me je naprosil, da to sporočim v javnost.
S pozdravom!
Erazem Gorše,
Box 202 Stockyards Station Denver, Colo.
Natisnili bi lahko še mnogo drugih spodbudljivih pisem, v katerih rojaki in rojakinje izražajo svoja mnenja in nas priganjajo do večje agitacije. Železo je vroče sedaj in rojaki ne zamudite te prjlike, da ga ne hi o pravem času kovali! Gornje Goršetovo pismo najbolj kaže, kako potrebna se zdi našim rojakom sirotišnica. On pravi, da je v eni uri nabral $10 in da so rojaki pripravljen žrtvovati po 10 do 50 dolarjev v ta namen. Poleg tega se je g. Derganc ponudil sposlovati pri državni vladi 160 akrov zemljišča itd. Rojaki navdušenja je treba in vse
gre. Z mlačnostjo se nič ne opravi.
R. Gradišnik iz Taylor, Wash, piše:
Pošljem Vam priloženo denarno nakaznico za $5.00 kot prispevek za “Slovenski Sanitarij”. Sicer ni veliko, vendar smo dali vsak po svoji moči. Tukaj imamo štrajk in je radi tega veliko rojakov zapustilo naselbino. Če bo tu unija pripoznana in se vrnemo delat, takrat Vam pišem po drugo polo, katero bomo dobro napolnili. Društvo št. 29 S. S. P. Z. je darovalo iz svoje blagajne $2.00.”
Mike Krstnik iz Winterquar-ters, Utah, ki je poslal $13.25, zahteva še dve pole, katere smo mu tudi -poslali.
-Pri vsem obilnem poslu se čutimo veseli kedar čitamo taka poročila. Jeza pa nas popade — in to že petkrat — kedar prejmemo prazne pole nazaj in sicer večinoma le od zagrizenih — ne bomo povedali cele besede — češ, da oni sirotišnice ne bodo rabili. Človek, pomisli kaj si! Ali tega ne veš, da si v rokah boginje Fortune, ki te lahko strmoglavi v revščino, še hujšo kot si jo moreš predstavljati. prigodili so se slučaji, da so milijonarji, — celo eden predsednikov velikanske železnične družbe — prišli na beraško palico in iskali. zavetišča po sirotišnicah. In kaj takega se zna pripetiti tudi vam, ee prav imate par tisoč dolarjev prihranjenih. To še ni nobeno bogastvo ! Človek, ki visoko leta nizko pade!
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Resnica na dan!
Tisti rojaki, ki ste prepričani, da se Glas ¡Svobode bori za pravico, pokažite svojo barvo in širite list med narodom. Ne odnehajte, dokler ne bo 'list vdomaeen v vsaki slovenski hiši!
Sliko slov. pesnika Antona A-škerca je izdalo npravništvo Slov. Uustrovanega Tednika. Slika je jako lepa, 47—63 cm velika in dvobarvna ter bo v okras vsaki sobi kakor tudi gosposkemu salonu. — To je že 4. slika, ki jo je izdal “Slov. Uustrovani Tednik” in sicer je izdal slike Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča in sedaj A-škerca. V nobeni slovenski hiši bi naj ne manjkale te slike; 'zavedni Slovenci okrasite si svoja stanovanja s slikami svojih velemož, saj narod, ki ne spoštuje svojih zaslužnih mož, ni vreden, da so se mu rodili! — Naročniki “Ilustro-vanega Tednika” dobe omenjene slike brezplačno; naročite se torej na Ilustrovani Tednik in razširjajte ga!
DOBI DELO.
150 zanesljivih “pick” premogar-jev ali nakladalcev za mašinami Premogovna žila 6 čevljev. Nobenih binder jev. Drift. Samoiztočna. Ni plinov. Izvoz na dveh glavnih -železnicah. Stalno delo celo leto. Položaj ¡neprimerljivo ¡dober. ,0-gla-site se takoj Valley Smokeless Coal Co., Johnstown, Pa. 9-6
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
VABILO
na slavnostno otvoritev
SLOVENSKEGA DOMA
v Dunlo, Pa.
dne 2. septembra.
Vspored:
1.	V-si člani se zbero točno ob> pol 10. dop. na že določenem mestu, odkoder odkorakajo na kolodvor ali naravnost proti Domu.
2.	Govor in pozdrav predsednika “Doma”.
3.	Sprejem društev in deputa-cij, ki so naznanila svoj prihod vsaj 5 dni pred otvoritvijo doma.
4.	Godba igra: Slovensko-na-rodno himno.
5.	Predstava Pariške komune (ako bode mogoče v tem kratkem času nabaviti potrebno za predstavo.)
6.	¡Šaljiv lov na sladkorno potico (prvič prirejen).
7.	Zahvalni govor predsednika.
8.	Razna zabava, petje, godba, ples itd.
Vstopnina za gospode $1.00.
Dame proste.
K mnogobrojni udeležbi in pripomoć za uspeh veselice, vabi najvljudneje
ODBOR “DOMA”.
FRANK KORBAR JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schütz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
Razkol v Waukeganski slovenski fari nekdajni trdnjavi, v kateri so se branili z vsemi štirimi proti Glas Svobode je porušil tisto trdno ozidje — nazadnjaštvo, ki je oviralo prodiranje svobode med našim narodom v Waukega-nu. Svet je odprl oči porušil zid nazadnjaštva in sprejel svobodo ali se' vsaj zanjo odločil. Deset let smo se borili in skušali vgnezditi Glas Svobode v Waukeganu, toda rekli bi skoro brez uspeha. List je bil skoro nepoznan in le semin-tam si naletel na Glas Svobode. — Sedaj je drugače. Naš zastopnik Gantar je porabil to priliko in začel agitirati. Bil je uspešen in sedaj je trdnjava v naših rokah. — Tam, kjer so čitali samo klerikalne liste, danes čitajo Glas Svobode in napredne liste. 1500 rojakov — faranov neodvisne cerkve — se je zavezalo pobrati vso zapeljivo rimsko klerikalno, nazadnjaško časopisje in ga poslati, tam kamor sliši. Od sedaj naprej bodo čitali samo napredne časopise in med temi je Glas Svobode. Naročila iz Waukegana prihajajo dnevno in naš prijatelj nam piše za sto iztisov, s opombo da prihodnji teden pošlje naslove in denar.
Rimskemu terorizmu bije skrajna ura vsepovsod. Klerikalni časniki hirajo in umirajo — napredno časopisje zmaguje in z zmago raste.
¡Škandalozni napadi Amerikan-skega Slovenca, na pravico in mir ljubeče farane in njihovega župnika g. Kalana so našli odpor v tem ljudstvu. Strahovlade ne marajo in je nočejo pripoznati, pa naj pride ista od zgoraj ali od spodaj. Farani hočejo svobodo, a rimsko katoliška hierarhija jim iste ne da. Zakaj ? Gotovi krogi bi morali vedeti, da smo tu v svobodni Ameriki, kjer nam vlada jamči versko svobodo. Zakaj tak tero-rizm. Ali mislite, da si dopušča verno ljudstvo res kratiti jamče-no svobodo od strani rimske duhovščine? Ne! Terorizem uganja še samo kak škof Bonaventura na Kranjskem, kjer je ljudstvo še tako zabito, da se trese pred duhovnom, kot hudič pred križem. Človek, ki pride med svet, se nauči in sprevidi ter kmalu spozna kak bebec je bil doma.
Naše čitatelje opozarjamo na to, da je vse laž, kar so nekateri časniki ¡pisali o župniku Kalanu. — Ravno v tej izdaji je uredništvo priobčilo pismo s Kranjskega od zanesljive strani, ki bo v kratkem celo zadevo pojasnila. Ker je stvar zanimiva in važna smo se odločili za to, da stvar do dna preiščemo in potem priobčimo v listu. Razne informacije o tistih, ki mislijo, da imajo moralo v zakupu, bomo brezobzirno objavili in jim krinke raz obraza potegnili.
GLAS SVOBODE CO. 1809 .1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam ............................................
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ............%........
NAROČNINO za Glas Svobode.......................$........
Skup.
Ime priimek ................
Naslov .....................
Mesto in država ............
Sem star ali nov naročnik

NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146- 50j[BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
BROŠURA
SKOFPPEOT1ŽUPMU
stane samo 35c poštnine prosto.
Za dobiti pri:
GLAS SVOBODE C0.
1809-1813 So. Loomis St., Chicago.
Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. /l|9^>°9X\ Inkorp.
21. nov. 1909 ^^¡¡/ 15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
fBiUDSCElDiNUK: Joa. Ha/uptmi&ii, Darragta, iP&. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
EAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	A
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Ad&mgburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Aluzij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
•UNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
O«. GSJORGE BOEHM, Ar ona. Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DOPISI.
Reliance, Wyo.
Ker se ne čita nobenega dopisa iz naše naselbine, sem se jaz namenil nekoliko opisati tukajšnje razmere. Kar se tiče delavskih razmer, so tukaj prav slabe. Delamo po 2 do 3 dni v tednu in še takrat, kadar delamo, slabo zaslužimo; največkrat se še za board ne zasluži, za ječmenove c pa že nepreostaja; tako da se sedaj ne-moremo prav nič pohvaliti.
Tudi moram omeniti, da sem čital dopis v G. N. in sicer iz iSteelton, Pa., v katerem se dopisovalec zelo pohvali s tamkajšnjimi delavskimi razmerami. Kakor sem jaz sprevidel iz njegovega dopisa, nemore biti jasnega razuma, izvzemši, če daje kompanija vrh plače tudi živila, .obleko, obutev in stanovanje.
Kar se pa tiče društvenih razmer, so tukaj tudi bolj slabe; i-mamo tukaj jedno podporno društvo S. N. P. J. Vzrok, da nam bolj slabo napreduje, so delavske razmere. Svoj čas je bilo tukaj dosti Slovencev, toda zaradi slabih časov, so se od tukaj poslovili.
Tedaj posebnih novic nimam pisati, ako bode pa boljše, se bom že oglasil.
^ Pozdrav ‘vsem čitateljem in či-tateljicam Glas Svobode.
John Gerkman.
Alta, Utah.
Prosim za malo prostora v listu Glas Svobode. — V G. N. št. 181 sem čital dopis iz Waukegana, I1L, iz katerega je razvideti koliko zaspancev je še v Waukeganu. A. Đ. prav z veseljem napada rojaka A. S., toda jaz pa toliko pravim, da s takimi oderuhi le ven — in ne samo iz farovža marveč tudi iz dežele, ker manje ko bo teh črnosuknježev v Ameriki, boljše bo za nas trpine. Sicer pa, ko bi že bila kakšna pravica pri teh te vrste ljudeh, ne bi se toliko čitalo o njih. Potem vprašam vas katoličane, zakaj nam oni nedajo v roke tisto, takozvano sv. Pismo? — Ker vem, da mi ne bodete in ne-morete tega odgovoriti, tedaj vam jaz povem: Samo zato vam ga ne dajo, da vas temložje za nos vodijo in “plavšajo”; — pa kateri ste toliko slepi in zaspani, naj vas le; še premalo vas.
Ko se pri tem še nekaj o Kristo-vem ‘življenju izražate, vidim da v poglavitnih stvareh pa seveda niti ne omenjate, da je bil Krist zelo reven človek, da on ni ljudi prevaril, kakor jih le ti črnosuk-nježi. ¡No pa saj vam ni zamere, ko niste “‘sv. Pisma” čitali. — Jaz sem ga čital in sicer v angleškem jeziku, zatoraj vam pa rečem A. S., da bi bilo boljše, da bi ‘‘sv. Pismo” čitali, in če ga ne dobite 'v slovenskem jeziku, ga pa v angleškem, in če tega ne znate brati, je pa boljše da molčite o Kristovi stvari.
Ko bi bilo po mojem, bi dal vse jezuitske in zdrlažbarske pope na štreko delati in na njih mesta bi postavil dobre učenike, ki so prijatelji ljudstva, ne pa bisnesme-ni za svojo nenasitno bisago.
¡Sedaj pa pomislite moji svobodomiselni bratje; kedaj bomo mogli živeti v pravi slogi in svobodi, ko je še toliko zaspanih med nami, ki nam in sebi kruh vničujejo.
iZatoraj vi zgagarji, le kar tiho o Kristovem življenju, ste še daleč od resnice in pa zaspani, da bi
znali, da je bil Krist prvi socialist in da je hotel svet združiti in da bi vsi v slogi živeli, ne pa v zdraž-bi, kakor jo delate vi pismouki in farizeji a-la A. S.
Za danes naj zadostuje ter pozdrav vsem svobodomiselnim čitateljem in čitateljicam. J. R.
Maxham, Pa.
1 Prosim Vas odmerite malo prostora v nam prelj ubij enem listu G. Sv. za moj mai dopis. Kaj rad bi poročal o tukajšnji naselbini. Z delom gre bolj počasi; delamo vsaki dan a zaslužimo le toliko, da se pošteno preživimo in zraven za kak kozarec je&menovea. Smem pa reči, da na društvenem polju pa zelo lepo napredujemo; imamo 4 podporna društva spadajoča k raznim jednotam, ki vsa lep« napredujejo. 4. avgusta je priredilo piknik društvo št. 14 S. D. P. in P. Družbe z sedežem v Darragh, Pa. Društvo je še mlado, v '.ndar se je vdaležilo piknika mno^o rojakov. Naredili smo lep dobiček društveni blagajni, za kar se vsin. udeležencem lepo zahvaljujem kot predsednik omenjenega društva; zahvaljujem se ludi gl. tajniku Josefu Hauptman in gl. zapisnikarju Josefu Mostar, ker sta se udeležila piknika, iz potovanja. 1’osebno sc pa zahvaljujem pev-Siiemu društvu Bled iz Cone-maugh, Pa., ko se je pod vodstvom g. Z. Novinšeka udeležila piknika in nam zapelo več krasnih slovenskih pesmi, in zraven pa še darovalo v dr. blagajno. Izrekam mu srčno zahvalo. Živeli!
Turaj le tako naprej; napredek je nam zagotovljen. Bil sim na konvenciji Slov. Del. Pođp. in Penzijske Družbe v Darragh, Pa. koja se je vršila v mesec v julija, kot delegat od omenjenega društva; mnogo truda nas je stalo, pri delovanju pravil, upam pa da smo vse najboljše ukrenili za napredek še mlade organizacije. — Toraj priporočam po krajih kjer še nimajo podpornih društev naj jih ustanavljajo in priklopijo k S. D. P. in P. D. z sedežem v Darragh, Pa., kajti ona nam nudi veliko bolniško podporo z nepreti-raniin asesmentom, kadar pa nismo več zmožni za delo ona nam daj a penzijon vsaki mesec dokler živimo. Toraj rojaki kateri niste v podpornih društvih pristopite v našo družbo; koder je še ni, da jo ustanovite.
Priporočam pa vsim članom S. D. P. in P. Družbe naj se naročijo ua nam preljubi j eni list Glas Svobode, ker on je glasilo omenjene organizacije.
H koncu dopisa prijazno pozdravim vse čitatelje širom Amerike, Tebi cenjeni list pa želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov.	John Gomil ar.
N. Chicago, 111.
V zadnji izdaji Glas Svobode sem samo na kratko poročal o samomoru rojaka, Slovenca Mihael Frank-a; ker pa želi uredništvo Gl. Sv. bolj natančnih podatkov, sem se namenil, kolikor je meni znano stvar bolj obširneje opisati. Rojak Mihael Frank, je doma iz vasi Legojna pri Vrhniki na Kranjskem. V Ameriki je bival približno 12 let. Leta 1904 pred pustom se je poročil z gdč. Marijo Kiren, doma iz vasi Breg pri Borovnici na Kranjskem. Žena ¡rajnega je bila skrbna in varčna gospo-
dinja (to sem prepričan do dobra, ker sem bil pri njih na stanovanji). A mož je bil precej podvržen alkoholizmu in tudi ni hotel stalno delati in posledica tega je bila, da ni bilo prave zastopno-sti v družini.
Lahko bi napisal celo zgodovino, pa ker pride stvar preveč obširna, hočem bolj nakratko opisati vzrok samomora. Rajni je bil vposlen v tukajšnji žičarni, American Steel and Wire Co. Plača je v omenjeni tovarni večina na kontrakt, oziroma od vage. Izdeluje se drat najtanši, v Židi ali svili primerni debelosti in naprej do najdebelejše žice. Vse to je urejeno po številkah in od vsake debelosti drugačna plača. Pri takem delu je pa Mihael Frank hotel nekako zmešnavo napraviti, da bi več zaslužil kot bi v resnici imel zaslužiti. A njegovi špekulaciji so pa prišli na sled in nesrečnež je bil odpuščen od dela. Omenjeni je potem delal po različnih manjših tovarnah v Waukeganu, a povsod je delo kmalu pustil; seveda zaslužek je bil povsod slabši kakor v žičarni in mu ni bilo mogoče, da bi pošteno preživljal svojo družino, katera je štela z njim vred 6 oseb. In tako se je izopet namenil da, če le mogoče dobi delo v prejšnji tovarni, katera ga je za vedno odslovila. Šel je večkrat pred žičarno za delom. Ravno tako tudi nekega dne gre do pomožnega superintendenta Mr. C. F. Blackmer-ja prosit za delo, za kar je dobil odgovor, da ni za njega dela. Napotil se je proti domu in med potjo se vstavil v nekem salonu, da si nekoliko potolaži svojo naglo razburjenost. Iz salona se je podal na dom, a kmalu na to nazaj proti žičarni. Na potu pa zopet sreča ravno Blackmerja, ker ga zopet popraša če ima za njega delo. Omenjeni uradnik tovarne mu o&govori, da ni nobenega dela zanj. Nesrečnež, pa že pred do skrajnosti razburjen, plane na Biaekmer-ja in ga udari iz nekim orožjem, a k sreči mr. ni druzega napravil, kakor obleko mu je pretrgal, potem pa zbežal. Policija ga je takoj iskala, a še isti večer se je sam javil na policijski postaji v Waukeganu in tam so ga dali v špehkamro. Pri predpreiskavi pod policijskim sodnikom Taylor-jein je izjavil da je zvršil napad radi tega, ker ne more dela dobiti in da njegova žena s štirimi otročiči trpe veliko pomanjkanje in revščino. Kakor se trdi mu je Mr. C. F. Blackmer vse odpustil, ker pa državni zakon zahteva za napade kazen, je bil Mihael Frank prepuščen porotni sodbi in stavljen pod $1000 (reci tisoč dolarjev) varščine.
Ker se ni nihče zavzel za rojaka, da bi se dobilo zanj tisoč dolarjev varščine, moral je ostati v zaduhli celici. Bil je državljan in od istega časa je nesrečna žena dobivala od mesta premog in $4 na teden. Vsak pameten in trezno misleč človek si mora misliti, kako skromno je bilo to življenje nesrečne žene in matere štirih nedoraslih otrok v starosti od 3 mesecev do 8 let. Žalostno kaj ne 'dragi čitatelj. A še žalostnejše če pogledamo in pretresemo vsebino lističa, katerega so dobili pri u-morjenemu.
‘‘Draga Mary!
Skrbi za otroke, ne pozabi jih. Težko mi je, da jih moram zapustiti. Čakam na človeka, ki bi me prišel obiskat, ali rešiti iz ječe, a nikdo ne pride, nikogar ni, ki bi se brigal zame. Oprosti mi, ako ti delam kako krivico. Ne pozabi na ot-roke. Dolgo sem čakal, a nihče ni prišel, da bi mi pomagal. Bog naj mi odpusti in tudi Tebi. Se enkrat te prosim, ne pozabi otrok. Vseeno mi je kje me pokopljejo. Z Bogom!” —
Rajni je bil član dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukegan, 111., katero mu je priredilo dostojen pogreb. Bodi mu lahka gruda v tujini!
Ker sem ravno pri mizi, hočem spregovoriti še par besedi. Ne bom se dosti vtikal v Waukegan-ske današnje razmere. Kar se tiče farskih ali verskih reči me sploh prav nič ne zanima, ker sem do dobra prepričan, da ni dražega, kakor vsak gleda, za svoj boljši obstanek. V društvene razmere se tudi ne bom vtikal, ker vem, da, kjer me ne srbi, se mi ni treba praskat. Povem Vam samo toliko, da
prilike, radi pristopa k podpornim društvam, imate Waukeganci in Nortfc Chicago-žani dovolj. — Lahko pristopite k enemu ali drugemu in ne bo se vam treba bati, da vas izključijo radi verskega humbuga. Prav ugodna prilika se vam nudi ii; u prav majhnimi stro ški, re do meseca oktobra lahko pristopite v Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo št. 4, ki ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John iStražišarjevi dvorani na 611 Market iSt. iS prvini oktobrom t. 1. pridejo v veljavo nova pravila in od istega časa je tudi večji pristop za v društvo, ker stvar je urejena vse po starosti. Rojaki! pridite in prepričani bodete, da stvar je na pravi in dobri podlagi. Posebno Penzija, ta je velicega pomena za nas delavce trpine. če se član pohabi, ali mu kak ud odtrga ali zdrobi, dobiva primerno penzijo do smrti, po Vaši smrti pa udove in sirote do 16 leta. Rojaki po Združenih državah, Kanade in Mehsike, vsta-navljajte društva in priklopite jih k Slovenski Delavski Podporni in Penzijski Družbi. Za pojasnila se obrnite na glavni urad. Naslov dobite v listu Glas Svobode, kteri je glasilo vrio napredujoče Penzijske Družbe.
Pozdrav vsim naprednjakom
____________J. Gantar.
KARDINALOVA HČI.
Iz Rima poročajo: Rimska kurija in rimska policija sta kaj neljubo presenečeni vsled ovadbe, nekega mladega, krasnega dekleta, ki je zahtevala od policije, da aretira dekletovo mater zaradi 'zvodstva. Pri tem je izvedela pa javnost ljubezenski roman visokega italijanskega prelata, čigar ime je bilo v javnosti pri lanskih imenovanih kardinalov večkrat i-menovano. Bilo je pred šestnajstimi leti, ko je bil prelat še neznaten monsignor. Zaljubil se je v lepo Ido Luecijevo, bi mu je porodila tudi hčerko Karloto. Kar-loto so oddali na kmete k preprostim ljudem, ki so dobivali vsako leto lepo vsoto denarja, Karlota je dorasla e.a kmetih v lepo dekle, njena mati pa je živela brezskrbno v Rimu, ker je zanjo skrbela ista roka .kakor za Karloto. Vse je bilo torej lepo v redu in nič drugega ni manjkalo, kakor da preraste trava prelatovo dogo-dovščino. Ida Lueeijeva je sicer večkrat poskušala privabiti prelata z ljubezenskimi pismi zopet k sebi, a opozorili so jo, da se bo njeno udobno življenje takoj nehalo, čim ne pusti prelata pri miru. Ida Lueeijeva je bila pa Iju-bezniželjna ženska in je pričela razmerje z nekim pomočnikom iz vatikanskih vrtov, ki je pridno uporabljal denar Ide Luccijeve in se ni menil več za svoje delo. Vatikanske vrtove si je ogledoval le še tedaj, kod ar je mislil, da sreča prelata, bivšega Idinega ljubčka. Ko pa je lansko jesen postal prelat kardinal, tedaj se je zdelo vrtnarskemu pomočniku to imenovanje najugodnejša prilika, da prisilil kardinala k povišanju “civilne liste”. Ali kardinal ga je .kratkomalo zavrnil. Idin ljubimec pa le ni odnehal in hotel izsiliti od kardinala višji prispevek. Kardinal je pa nato odtegnil svoji bivši ljubici vsako podporo in Ida je bila tako v naj večji bedi. Seveda jo je zdaj tudi zapustil vatikanski vrtnarski pomočnik. Lueeijeva je pa pričela sedaj poizvedovati za svojo hčerko in jo znala z različnimi pretvezami privabiti v Rim. Kardinalu je hotela napraviti velik škandal, a so ga še pravočasno preprečili. V Vatikanu so izvedeli kardinalov roman in tudi papež ve o stvari več, kakor mu je všeč. Ker Lueci-jeva ni mogla dobiti od kardinala nobenega denarja, je hotela zapeljati Karloto k razuzdanemu življenju in pomagal ji je pri tem tudi vrtnarski pomočnik iz Vatikana, ki se je Luceijevi zopet pridružil. Karlota se je hotela na vsaik način iznebiti materinega u-pliva. V hotelu Tripolis je prišlo med obema do ljutega prepira, ki se je končal s tem, da je pozvala hčerka policijo, naj aretira mater.
Listu v podporo.
A. Ser jak 80c; F. Klun 30c; Neimenovan 30c; T. Mravlja 25c; J. Toršič 25c.
AÏSTROAMERIKANSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO	
	
PARNIKI PDUTETO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 4 sept. 1 Martha Washingtou 21. avgusta Alice, 18. septembra | Argentina	31. avgusta
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ir pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co., "îi"
7 AMERIKO
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt giavni east, na zapad u 120 N. La Salie St. Chicago
Nove pomladne in aeletne.
modne obleke za može in
dečke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, èe kupite pri
hihg€
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Slue Island Ara in ISta cesta,
do in
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York v Avstrijo ¿ex Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družb«, snažne postelje, vino in razna mečna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York Cit?
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. Da Dorraioe	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. ra zre đu-
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. Da Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New Yjrü.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavni zastopnik za aaptln, 139 N. Daarbara St. Chicago, III
Obednica
Garden City Motel & Buffe
ŠtefanSkendrovic lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unij ske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
DOPISI.
S KRANJSKEGA.
(Izvirno poročilo.)
Čital sem v izvrstno urejevanem listu “Glas Svobode” št. 29. z dne 19. julija t. 1. tudi članek: “Taki so”, v katerem se opisuje župnika J. Kalana in kako 'z njim postopa nadškof J. E. Quigley v slovenski naselbini Waukegan, 111. Jaz poznam osebno župnika J. Kalana, ako je to tisti, ki je letos resigniral na župnijo Podkraj v ljubljanski škofiji in odpotoval tako, da nismo vedeli ne kdaj, ne kam. Resnici na ljubo pa bodi povedano javnosti, da ta župnik Jakob Kalan ni zagrešil na Kranjskem ničesar, s čimer bi se v javnosti omadeževal. Ker se je naveličal uganjati klerikalno politiko in je upravljal edinole dušnopa-stirske svoje dolžnosti, zameril se je ljubljanskemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegiču, in ta ga je preganjal s svojo neodoljivo trmo brezo-zirno. Ob tej priliki spominjam se na velepoučno brošuro “Škof proti župniku”. Škof Jeglič je hotel uničiti uzomega človeka in duhovnika župnika Berceta zato, ker ni ljudi sovražil in bojkotiral, ker ni skrunil svojega značaja in duhovniškega poklica z nek-rščansko, protihuma-no politiko. Ko se mu je hotel župnik Berce umakniti v tržaško škofijo, 'zaprečil mu je to škof Jeglič s tem, da ga je očrnil škofu Naglu. Jaz mislim, da se ne motim, ako pravim: Nadškof J. E. Quigley je iskal o župniku J. Kalanu pri knezoškofu ljubljanskem Jegliču imformacij in ta je Kalana v svoji neizmerni strasti in maščevalnosti tako opisal, da se ga je nadškof Quigley, ki zlobnosti abnormalnega Bonaventure ne pozna, zbal. Klerikalna zlobnost in maščevalnost nima meje. Prosim, objavite še nadaljnih poročil v tej zadevi. _____________ Branivoj.
Cleveland, O.
Ni za tisk.
Nehote sem naletel v neki letošnji številki leposlovnega mesečnika “Slovana” na listnico u-redništva z to le lakonično vsebino : Iv., Cleveland, O.: Ni za tisk. Zalesketale so mi pred očmi te tri kratke besede in osupel sem, ko sem točno spoznal komu veljajo in zašromelo mi je v glavi, kakor bi me najet XIII. rokovnjač dregnil s pestjo pod nos. Da še bolj me je osuplo, ko sem se uveril, da omenjeni odgovor urednika leposlovnega lista Dr. Ilešiča velja odličnemu, naobraženemu, clevelandskemu Slovencu. To.bi sicer ne bilo nič čudnega, to se vrši pri leposlovnih listih pogosto, da odklanjajo nepretečno, negodno ali ne-literarno gradivo mladih pisateljev. Čudno pa je, da je tako nemilostna usoda doletela prvega a-meriškega domnevanega pisatelja, ki se mu je pri prvem poskusu tako spartansko zalopotnilo vrata pred nosom. Gotovo je on prvi, ki je poskušal svojo pisateljsko srečo pri prvih leposlovnih listih, kar jih imamo Slovenci. In to je tudi nekaj! Že poskus sam kaže, da so Slovenci po Ameriki raztreseni z večjim ali manjšim talentom kot-biseri po morski obali. Tu in tam se zablišči kateri, dokler ga nemirni val zopet ne zakrije. Tako vem za več Slučajev, ki rojaki v domotožju opevajo lepoto domovine v prozi in poeziji, pa bodisi v veliki naselbini ali kje v globokih rudokopih ali kje v temnih gozdovih in stem kažejo talente, ki počasi zamirajo pod kruto roko usode.
Da je gosp. Iv. . napotilo k leposlovnemu listu v stari kraj, nam je umljivo po njegovi naobrazbi in nekoliko tudi po romantičnem življenju. Težko pa, da bi se še kedaj dvignil in z lahkim srcem napisal remeduro svoje prve po ražene poskušnje. In vendar kolikor ga poznamo ima vse zmožnosti in dobro voljo, pa vendar bo težko kaj. Škoda pa je vendar, kajti toliko gradiva za povesti kakor ga nudi naše bujno življenje, ga je težko dobiti kateremukoli pisatelju v domovini. In potrebovali bi tudi takih povesti, saj bi stem postregli čitateljem z domačo literaturo in posebno tak povestničar bi 'bil posebno dobrodošel, ki dnevno vršenje opazuje iz nepristranskega stališča. Nič se
ni bati, da bi ne dobili kakih rokovnjačev, razbojnikov, divjih lovcev, in tudi dolina št.-florjan-ska bi dobila svojega Fetra, ki zbira razbojništvo okrog sebe. O-sobito še, če se ozremo na vandalstvo in barbarstvo katerega nekaj časa sem goji prifrknjeni moderni rokovnjač in ljudi hujska k nočnim napadom, ker se sam ne upa iz svojega kurtizijanstva na svetli mej dan. Pa menda ne bo nič, kar je pač krivo pisarjenje gotovega vandaličnega lista, ki bi se smel bratiti pač le z umazanimi pujski v svinjaku, ne pa zahajati v roke poštenim ljudem. In taka podla pisarija kurtizijanskega gojenca številke trinajste potem okužuje zdrav «razum mladih rodoljubov. Kaj ni čuda, da po takih blatnih odpadkih, ki jih prinaša titelmitel Trampihlna ugonablja v mladih srcih lep čut do narodnega dela, kolikor ga je še sploh tu in tam. Navadno pa tisto pobalinstvo v pisarenju Trompihlna le še bolj dokazuje svetu, da le kur-tuzijanske duše, prodane za svit-le kronce zamoreje konkurirati s hijenami v nesramnosti in svinjar-stvu. Le propadli falotje Petrove vrste, ki se žive s kurtuzijanstvom so zmožni take svinjske pisarije, da z lastnim rilcem krulijo v smrdečem gnoju in druge ž njim obmetavajo. V istem hipu pa, ko se iz Petrovega gobca cedi smrdeča gnojnica, sčuje poštene ljudi k napadom, ker jih drugače neiao-re prisititi, da bi utihnili o kupčevanju in švindljanju z mrliči, goljufivimi izjavami in o colurn-busovih žlicah in kartuzijanskih kroncah. Sicer mu je neko društvo pred kratkim utisnilo na kar-tizijansko čelo ime podlega laž-rgivca in hujskača in to razglasilo širom Amerike med poštenimi Slovenci. Ali javni pečat podlega cvaduštva mu je utisnil tudi “Proletarc” in pečat javnega laž-nika njemu še ni dovolj, treba bo Petru dati vidno znamenje strahopetnega razbojnika, ki ščuva k pobijanju nerazsodne ljudi mesto, da bi se znal braniti kot poštenjak.
Ni li potem čuda, da po takih barbarskih činih pošten, .olikan Slovenec zgubi smisel za dostojnost in dostojno lepo pisanje. Se li čudimo potem, da v Ljubljani zapišejo iz Amer. došlemu spisu: “Ni za tisk!” In tisti rojak pač mnogo bere Ameriko, je li petem čudno če je zgubil pravi okus? Je li potem še čudno, da hoče Peter družiti poštene ljudi nekam tja, kamor sam spada, namreč na pasjo verigo k hlevu ob gnojnici. Tu bi se pač pokazalo kako potrebno bi bilo, da bi tudi njemu, prifrk-njenemu don Kišotu, kdo močno
zatulil na ušesa: Ni za tisk!
•
Največja zaušnica resnici v o-braz pa je, ako se kdo vtika v društva sama in jih hoče s kartuzijansko moralo učiti poslovanja. Čemu zavijati oči k nebu in zdihovati, zakaj ne vlada bratstvo med rojaki, zakaj vlačijo eden drueega pred sodišče? O, ti lopov, ri, doslej je človek mislil, da na svetu ni mogoče takih grdih zavijanj in takih pljunkov resnici v obraz, a sedaj vidimo, da je Peter vsega zmožen. Z eno roko hoče podajati oljkino vejico, v drugi pa ponuja krvav nož, da se neljubemu ljudi pokolje, pobije samo, da bo prost Peter in delal kar bo hotel. Nekateri ljudje bi se morali pustiti sramotiti in blatiti pošteno ime, da bi imela sodrga svoje veselje. Seveda, če se pa take laž-nike in krivoprisežnike in bigamiste prime za dolge jezike, ah potem je pa ogenj v strehi. Kajpak, blatiti in psovati je lahko, ali ko pride na mejdan resnica — takrat pa bi radi stokrat po krivem prisegli, da niso s svojim strupenim jezikom nič govorili o enem ali drugem. Utajit zločin, ni sicer nobeno junaštvo, junaštvo je obstati za «resnico kdor je mož. No pa ti so redki.
Kako rad bi Peter enega ali drugega spravil pred sodnišče, ko bi ga le mogel, je poskušal že v Jolietu, pri Proletarčevih, tudi Svobodo je hotel napasti z ričetom, ¡no — Ahasverja bi pa rad poslal žlice delati in vse bi rad u-gonobil —- ko bi revež mogel. Zato pa stoka in jamra, kakor crka-joča mrha za plotom. Krivopri-sežniki, bigamisti, lažniki, hinavci to so elementi, ki se s Petrom
grejejo na solncu in dobro se počutijo. Mi pa pravimo, blamaž je bilo veliko v Clevelandu in smo se in ste se pošteno blamirali in se 'boste še! Pozdravljeni J. H.
Newburg, Ohio.
Prosim priobčite sledeče vrstice v predale našega lista Glas Svobode. Z delom gre dobro in kdor hoče delati in se poprijeti vsakega dela, mu ni treba pohajkovati. Plača je kakor marsikje tako tudi tukaj — primeroma majhna v ceni živil. Proti svoji volji moramo polniti kapitalistične žepe, lastne pa v nemar puščati, kajti kar se zasluži, to se zopet brez vsakega truda odda, ne da bi se moral kdo muditi pri kozarcu ječmenovca. — Letošnja sezona picnicov v naši naselbini je minila in društva so povoljno podprla svoje blagajne, pa še bolj bi jih bila, ko bi bila sloga med nami oziroma društvi! Je neka ljulika med nami, ki ne zasluži druzega, kakor da bi se jo korenito izruvalo in vrglo kamor spada. Dotičnika se je že parkrat v časopisu temeljito ožigosalo, ali kaj to pomaga, ker si to revše šteje v čast mesto v sramoto. Na društvenih!!! sejah se pa pere in lepša, mesto da bi za društvo kaj koristnega ukrenil. — Predkratkem je bil v nekem dopisu imenovan “kralj domačih društev” in kor je bil tako nepreviden, da je letos izgubil tozadevno krono, naj nosi v bodoče pošteno zasluženo kolaj no “vzgojevatelja prepira”, mesto krone in to iz sledečega vzroka. ¡Še kamorkoli je on vtaknil svoj nos je bil gotovo prepir, je in bode. Sedajni, nad leto dnij trajajoči prepir dveh društev!! je vzgojil on. Da bi pa svoj mirni značaj pokazal, je bila sklicana v to svrho seja vseh domačih društev, kjer se je vse potrebno u-krenilo. Prišedši pa na sejo nekega društva izrazil se je sledeče: “Ako se vsi podaste, jaz se nikdar ne, rajši odstopim in volite si druzega na moje mesto. Ta objokovanja vredni prepir je pa začel radi prazne orehove lupine!!! ha! ha! ha!! Poslušajte! V kateri vrsti bo svojo drobno glavico in “čako” razkazoval, toraj red je hotel a-peljati kako bodo društva pri javnih nastopih korakala, s Čemur se pa nikdo ne strinja. Letos so mu tudi vsa sosedna društva pokazala kje naj on koraka in kje tisto društvo, ki mu je pravcati trn v peti. Pri tem naj si pa dotičnik zapomni pregovor ki pravi: “Parva scintilla saepe magnam excitavit flammam, (Slov. Mala iskrica večkrat povzroči velik ogenj). Ne želim pa, da bi se uresničil. — H koncu pozdravljam vse cenjene čitatelje tega lista, listu samemu pa želim obilo uspeha.
Kaj timar.
Seattle, Wash.
Prišedšega iz slovenskih naselbin Krain, Black Diamond in Renton, kjer sem se med ondotnimi rojaki prav fino imel, zanesla me je osoda, ali vrag si vedi kaj v neko italijansko restavracijo. Ne vem, ali sem bil res lačen, ali so me vodile copernice, fakt je, da sem prišel k pravim in pristnim polentarjem večerjat. Kar je to je, sem rekel in ko me je debeluhast kuhar nagovoril v polentarskem “lingviču”, sem samo nejevoljno zmajal z glavo in naročil juho, govedino in salato po “ameriško”, rižoto in vino pa po italijansko. Restavracija ni ravno najfinejša, a za gospodo mojega kalibra, dobra dovolj. Vzel sem si čas in po evropskem načinu večerjal počasi pa, “ gvišno”. V presledkih opazoval sem pol ducata italijanskih junakov pri sosednji mizi, videč jih, s kako vnemo in junaštvom so sekali dolgopete makarone, sem se nehote domislil, kaka sreča bi bila za Italijane, če bi se vsi Turki in Arabci v Tripolitaniji spremenili v Makarone, turški forti v Dardanelah pa v polento. P a tri a bi bila že davno rešena, na vsakej palmi v Tripolitaniji bi vihrala i-talijanska trikolora in po darda-nelski ožini prodajale bi morske deklice fige, rožiče in polento. — Ampak, kar še ni to se še vse lahko zgodi. Popivši steklenico o-kusnega californijskega vinca, ki je tvorila zadnji in najboljši del italijanske vbčerjice, polotil se me je taJk pogum, da bi se bil šel “faj-tat” z vsemi Amaconkami šestnajstletnega spomina, pa naj bi
bile že krasotice iz Tripolitanije, ali pa laške signorine. Ker nobene istih ni bilo, gnali eo me dobri duhovi pristnega vinca na morsko obrežje in tam šetajoč, divil sem se zahajajočemu solncu, ki se je potapljalo v morje. Pojemajoči solnčni žarki božali so lica sprehajajočih se devojk, ki so žarela v nekem posebnem nadnaravnem čaru. Naše deve bile so še bolj bele, Indijanke še bolj rdeče, Japonke in Kitajke rumene, kot sveže pečena polenta, nigrovke pa črne, tako neznansko lepo črne, kot noč pred stvarjenjem sveta. O, le recite, «prijetno je šetati takole ob jasnih poletnih večerih ob hladnem morskem zalivu vedno zelene države Washington. Kar smili se mi Mr. Konda, ki požira avgustovo vročino, arkansaški prah in suhe grehe in nadloge temperenčnega juga!	A. J. Terbovec.
It doesn’t pay to neglect Kour Health
če pridete domov bolni, 6e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER ô CO.. 215 Pearl St.. New York. N.Y.
I	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.)
Springfield, 111.
Ker se ni že dalj časa nihče o-glasil iz naše naselbine, hočem nekoliko opisati tukajšnji položaj. — Kar se tiče delavskih razmer, tako so zelo nevgodne; nekteri premogovniki so zaprti še od spomladi v ostalih se «pa dela po 2 ali 3 dni v tednu, tako da se niti ne zasluži potrebno za življenje in mnogo ljudi je sploh brez dela in med temi je tudi nekaj naših rojakov.
Nadalje naznanim, da je društvo S. S. P. <Z. na zadnji mesečni seji sklenilo, da se zniža pristopnina za en dolar in sicer za tri mesece, ter da društvo plača tisti dolar iz svojega imetja vsakemu novemu kandidatu kot v pomoč k pristopnini.
Toraj rojaki, ki še niste pri nobenemu društvu, ali pa samo pri enemu, pristopite k našemu društvu, ker sedaj imate ugodno priliko. Društvo oziroma Zveza plača za mal mesečni asesment en dolar — vsak teden 8 dolarjev bolniške podpore in 500 dol. usmrt-nine. S. S. P. Z. je ustanovljena na popolnoma svobodni podlagi ter se elanom ne nalaga, da bi morali o-koli beračiti za kako cerkev ali fa.ro vž, kakor to delajo nekatera klerikalna društva. Baš tu v Springfieldu so sedaj klerikalci na delu, možje, žene in otroci, vse je na nogah, da se čim prej nabere denar za -pozidavo novega farov-ža. Toda pustimo jim to veselje; saj za kaj koristnega ali za siromake se klerikalci itak ne brigajo. —
Naj mi bo še dovoljeno poročati, kako se v naši naselbini med seboj razumemo. Tako divjega terorizma še nisem videl nikjer; vsak kdor noče ali nemore prispevati v nenasitno rimo-katoliško žrelo, je socialist, nevernik, sovražnik cerkve itd. Mož je le oni, ki mnogo prispeva in ki se z ve-čimi spovednimi listki v letu lahko izkaže.
¡Zelo lepo je pa to da mi prirejamo veselice v edini slovenski dvorani v Springfieldu pri sobratu S. Repovžu, kjer se zbira samo pošteno ljudstvo.
Ob tej priliki naznanim, da priredi društvo S. S. P. Z. dne 2. septembra t. 1. na Labor Day, svojo veselico in dobiček je namenjen za nakup društvene zastave. Zato prosim vsa slovenska društva *v Springfieldu in okolici, da se kolikor mogoče vdeleže naše veselice. Posebno apelu jem na društvo S. N. P. J. in pa Slovensko Svobodomiselno Pevsko Društvo “Prešeren”, ker se bomo ob priliki tudi mi odzvali povabilu.
Baš tisti dan priredi tudi žensko društvo K. S. K. J. svojo veselico, ter jim želim tudi dober vspeh in zopet, kakor zadnjič ducat “Sweet hearts”, da bo zabava tem čednejša.
Pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje ter želim mnogo napredka, — klerikalcem pa zakličem: “Nas niste pokončali spečih, — ne boste nas čudečih.
Anton Aubel.
Naznanilo.
Društvo št. 14 S. S. P. Z. v Yale, Kans. naznanja svojim članom, da se hode prihodnja seja vršila prvo nedeljo v septembru t. 1. v isti dvorani kot vselej. In tudi ob 2. uri opoldan.
To pa samo za enkrat, ker drugo nedeljo v Sept. se mora prostor prepustiti v drugo svrho.
Jos. Alič, taj.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre k., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, mi tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščln Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači m importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St	
	The toad Seta Co, Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem	
	
	ODVETNIK PATENTI
ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J- Terbavec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St, Denver,Colo-	GIRL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 8888 MAIN
	GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžrtfka za par eentov ■ biljardne mizo na razpolago. Vise to ee doM v gostilni John Košiček 1807 B. Centre A ve. Chicag», DL Teleion Canal 1439.
Dobra Unijska Gostilna,ki‘0r" mrael in gorak prigri- |nç C Cfacfnv zek. : Pod vodstvom OlAOlUy 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.	
	“The Roosevelt Saloon” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik In trgovec z vinom, cigarami, mrzlim [livom itd. — Se priporoča Slovencem!
M. KARA 1919 So. HALSTED ST. oor. 19. Plac«. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo imU iD spoiMon Blmie.	
	"SMan CM” Saloon V STRIN GTO WN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik.
trgovina s novodobnim obuvalmo	
Vstanovpena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBaok. /	
	Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno sveže Waiterjevo pivo, ohioška vina, dobro domače žganje im najboljše smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER In F. TURK, lastnika.
Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In. Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.	
	Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
	voeal 18 cesta blizo 26 ceste od 9 do 10.30 dop., v jutro do 8 uro, 2.30 do 4 pop., od 12 do 2 pop. 6 30 do 8 pop. in po 8 večer. Tel. Canal 85. Tel. Lawndale 3470.
SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bobemio”	
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ni.	f ALI IMATE SLAB ŽELODEC? | •	Vam vročina ln mrzla pijača • I škodi? Tedaj vživajte Schefflov Že- * 9 lodečnl Kordljal, ki vam nravna • •	želodec In dela apetit Cena 50c. a A Zdeluje in .prodaja lekarnar 1 I LOUIS SCHEFFEL, f I 20. cesta in Blue Island ave. • CHICAGO. f


RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
ŠTAJERSKO.
Nezgoda. V Mostah pri Ljubljani je žena delavca Celar dne 31. m. m. zjutraj kuhala mleko. 0-semletni sinček Franc je mater potegnil za ¿rilo, mati se je obrnila in po nesreči oblila otroka z vrelim mlekom. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v deželno bolnico.
Vsled pijanosti. V Zagorju ob Savi se je 221etni delavec v kamnolomu, Peter Laznik, v pijanosti s samokresom ustrelil v prsi. Poškodoval se je zelo nevarno.
Požar. Dne 29. m. m. pozno zvečer so spravljali pri Jeskarju v Vrbovem pri Ilirski Bistrici seno. Gospodar Jeskar je šel s petrolejko pod streho, kjer je imel shrambo za seno. Petrolejko je obesil na zid. Jedva prično spravljati seno, kar zadene s senenimi vilami v svetilko. Seveda je bilo v trenot-ku vse v ognju. Zgorelo je štirim gospodarjem do malega vse in sicer Jeskarju, Štefku, Antonovcu in bistriškemu gozdnemu čuvaju Logarju. Ilirsko-bistriško gasilno društvo je neumorno delalo od 10. zvečer do 2. po polnoči. Le spretnosti gasilcev se je zahvaliti, da ni celo-- Vrbovo pogorelo. Pogorelci so bili le za neznatne svote zavarovani.
Ogenj v Beli Krajini. Iz Črnomlja poročajo: Dne 30. m. m. je nastal v Lavrino vi hiši na Drenovcu, ki se je vsled močnega vetra hitro razširil tudi na sosednja poslopja in v kratkem času uničil desetim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja, poljedelsko orodje in letošnji pridelek, človeške žrtve požar ni ugrabil, le Lavrin je dobil znatne opekline; pač pa je zgorelo šestero goved, trije prašiči in dvanajst ovac. Škoda je cenjena na 43,700 kron, zavarovani pa oškodoivani gospodarji le za 15,800 kron. Ogenj, ki so ga omejili oziroma udušili domačini s pomočjo požarnih bramb iz Vinice in Dragatuša, je nastal bržčas, ker je veter iz odprtega'Lavrinovega ognjišča zanesel živ pepel na dvorišče, kjer je bila razstlana slama. Mogoče je tudi, da so zažgali o-troci, ki so se igrali na dvorišču.
Nova podzemeljska jama pri Kočevju. V bližini Kočevskega mesta so odkrili doslej nepoznano podzemeljsko jamo. Dostopna je jama po 18 metrov globokem navpičnem jarku in ima mnogo postranskih votlin z veličastnimi o-boki. Votline so jako bogate sijajno čistih kapnikov. Konec doslej raziskanega dela jame je prostorna dvorana, s 30 metrov globokim breznom, ki doslej ni še preiskan. V jami je ekspedicija zasledila o-bičajne podzemeljske ‘živali.
Nerazjasnjena nezgoda. Dne 2. novembra je izginila 21etna Alojzija, hčerka posestnika Franca Mavsarja iz Drandola pri čermoš-nicah. Takoj, ko so jo pogrešili, so jo začeli iskati, a je bilo iskanje brezuspešno. Starši in drugi sosedje so bili mnenja, da je otroka po nesreči ustrelil kak lovec in ga potem, boječ se kazni, kam zakopal, ali pa da je dekletce u-kradel brkasti ser, ki jih je bilo takrat iveč okolo Čermošnic, oziroma v kočevskih gorah in lovci tudi nekatere postrelili. Tembolj je bila trditev opravičena zaradi tega, ker je otroka videla kritičnega dne neka ženska iti od doma v smeri proti gozdu. Otroku so bili starši dovolili, da naj gre na pašnik k drugim domačim otrokom, ki so v bližini domače hiše pasli živino. Otrok je pa zabredel v na sprotno stran proti gozdu, odkoder se ni več vrnil. Dne 26. julija je našel Andrej Spreitzer iz Vil-dbaha v gozdu, “Kolrigl”, ki je oddaljen kake pol ure od Drandola, pod nekim bukovim drevesom skelet otročje glave brez spodnje čeljusti. Ta skelet znači, da je bil dotični otrok komaj dve .leti star, ker je na skeletu osem malih zob in sicer takih, kakršne dobijo otroci v starosti okrog dveh let. Raziskavami so še po daljnih telesnih ali kostnih ostankih, pa razun navedene črepinje ni bi lo nobenega sledu.
Pri kopanju je utonil. Iz Celja poročajo:	čuvaj južne želez-
nice v [Štorah pri Celju se je šel kopat v Voglajno in utonil. Bil je star 28 let, zapušča vdovo, ki je v drugem stanu, in enega otroka. Svarimo pred kopanjem v Voglajni, ker je zelo nevarna voda zaradi globokih tolmunov. Voglajna je tudi zelo mrzla in ne posebno čista.
Nezgoda. Rudarjeva žena Pavla Slokanova si je 27. m. m. ob 7. zjutraj zlomila nogo, ko je nesla premog domov. Pot iz rudnika do ceste je tako zanemarjena, da je naravnost čudno, da se ni na tej poti primerilo že več nezgod. Čas bi že bil, da popravi vodstvo rudnika to stezo.
Brata umoril. V Zavrču blizu Ptuja je bil pri svojih starših na dopustu infanterist Janez Bezjak iz Maribroa. V nedeljo je pil v Savecovi gostilni in se tam skregal z nekaterimi fanti. Potegnil je bajonet in hotel planiti nad nje. Njegov brat Franc ga je hotel zadržati. To je Janeza razjezilo in je brata trikrat z bajonetom sunil v vrat. Franc je vsled ran drugi dan umrl. Razen tega je pobesneli vojak še z bajonetom ranil brata Jakoba in Martina Žnideri-ča in Elizabeto Vajdovo. Bratomo-rilca so zaprli.
Oče in sin. V Sromljah pri Brežicah sta se hudo skregala oče in sin Helhar. Oče je svojega malopridnega sina, za katerega je mo ral plačati več dolgov, precej trda prijel. Sin je pa zato očeta pretepal iu ga hudo poškodoval. Sodnija bo imela zadnjo besedo.
Poizkusen samomor. Iz Celja poročajo: V pondeljek zvečer je šla v Sovodni pri Celju 241etna A-
V bližini Spodnjega Dravograda je v Dravi pri kopanju utonil lOletni sin mizarskega mojstra Lesjaka.
du. Škoda znaša čez 4000 K, zavarovalnina je malenkostna.
Svoje dete je hotela umoriti. V
Holmiču je vrgla služkinja neke ogrske rodbine, ki je tam na letovišču, novorojeno dete v stranišče. Slučajno je prišel takoj po zločinu na stranišče hišni gospodar, ki je slišal lahno tarnanje o-troka. Posrečilo se mu je, da je rešil otroka še živega. Otroka so oddali v bolnišnico, služkinjo pa so zaprli.
Samomor vojaka. Dne 29. m. m.
so potegnili iz Gline truplo vojaka, ki je bil ustreljen v levo sence. Mož se je ustrelil v vodi. Samomorilec je četovodja pri celovškem vojaškem oskrbovališču Ivan Kovač. Vzrok samomora ni znan.
Smrtna nezgoda na gorah. Dne 29. m. m. je šel sedmošolec gimnazijec vit. pl. Luschan iz Milstata v spremstvu dveh turistov iz Spitala na Ankogel. Odšli so popoldne iz Malniče in srečno prišli do koče, kjer so prenočili. Drugo jutro so se napotili naprej. Ko so dospeli do snežin, je Luschanu spodrsnilo na zmrznjeni in zledeneli snežni skorji in padel je čez 80 m ■visoko steno v prepad. Obležal je mrtev. Ponesrečenec je silno razbit. Ima zmečkano lobanjo, polomljene roke in noge in je po celem telesu opraskan. Ko se je zvedelo o nesreči, je šla na mesto nesreče takoj rešilna ekspedicija. Prepeljali so ga v Malnico in od tod ga odpeljejo v Milstat. Ponesrečenec je bil sin bivšega notarja viteza pl. Luschana 'v Milstatu.
mmmmmmm&wmrnmm
TUJA SLABOST. S

Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju) ▼ slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pr* bavnih organih, in ki

IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
j Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
malija Gangel, ker se je sprla svojim ljubčkom, y Voglajno namenom, da se vtopi. Ko je bila do pasu v vodi so jo klicali nazaj, toda rekla je, da si hoče na vsak način vzeti življenje; v tem jo je vrgla božjast, in je padla v vod< na kar so jo nezavestno potegnili na suho in odpeljali v bolnišnico.
Pijani dragonci. Iz Maribora poročajo:	V noči od nedelje na
pondeljek je prišlo 5 dragoncev petega dragonskega regimenta v gostilno Franca Ku ester j a in se pričeli brez najmanjšega vzroka prepirati z gosti. Gostilničar jih je miril, a dragonec Janez Bart je vzdignil mizo, da so popadali vsi kozarci z nje. Ko je zahteval gostilničar, da naj poravna škodo, je eden izmed dragoncev vzel stol in udaril z njim po mizi, da so se vsi kozarci zdrobili. Slednjič so dragonce potisnili z sobe in gostje so tiščali vrata od znotraj. Zdaj pa se je pričela pravcata vojna. Dragonci so sekali s sabljami po vratih, eden je vrgel prazen sodček piva v vrata, tako da sta obe durnici odpadli. Gostje so zbežali v posebno sobo in skozi okna na cesto, dragonci pa za njimi na ulico in so s sabljami razbili oknice in špe. Stražnik jih je zasledoval in oddal dva v vojašnico, trije so pa zbežali.
Obtožen, ker je rešil samomorilca. Nedavno je hotel neki vrtnarski pomočnik iz občine Rog-nitz pri Gradcu izvršiti samomor ter se je obesil v gozdu na drevo. Hlapec Franc Koetschler, ki je prišel slučajno po poti, je prerezal vrv in 'življenja siti vrtnar je telebnil na tla. Padel je na korenino drevesa ter se lahko poškodoval. Vsa zadeva se je kmalu razvedela in prišla je tudi do ušes državnega pravdništva. Koetsehler je dobil povabilo k sodišču. V svoji pri-prostosti se je veselil, da bo dobil kako nagrado, ker je rešil človeško življenje. Kako pa se je začudil, ko je zvedel, da je obtožen po § 413., ker je s tem, da je odrezal samomorilca, povzročil njegovo poškodbo. Obtožnica državnega pravdništva je zbujala pred sodiščem v Gradcu med številnimi poslušalci burno veselost. Okrajni sodnik dr. Popelak pa je oprostil obtoženca, ki se je po razpravi slovesno zaklel, da ne bo nikdar več nobenega obešenca odrezal.
RAZNO.
Avstrijski državni dolgovi. Ob
koncu leta 1911 je imela država 12,460,600.000 K državnega dolga. Od tega dolga je treba plačevati 484,200,000 K letnih obresti. Na Avstrijskem je 27,900,000 prebivalcev, torej pride na vsakega prebivalca 437 K 73 h državnega dolga, obresti pa pride na vsakega 34 K 80 h. Ker imamo menda še premalo dolgov, zato so od novega leta sem napravili še 250 miljonov kron dolga. Jeseni bodo pa ti dolgovi zopet izdatno poskočili, za to bodo poskrbeli že gospodje Slovani in Germani, klerikalci in liberalci, ker bodo v poslanski zbornici prav gotovo z obema rokama glasovali za vse, kar bo le zahteval vojni minister.
Stroški za odkritje Amerike. V Patosu na Španskem so našli pred kratkim stare račune, ki se tičejo odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Vsa oprava ladij je veljala 15,000 K, oficirji so porabili 2000 K, mesečni stroški za enega mornarja so znašali 6 K, tako da ni šestmesečno potovanje veljalo več kakor 23,000 K. Ako se k temu 'znesku prištejejo še nekateri
KOROŠKO.
Požig iz maščevanja. Dne 30. m.
m. je pogorelo posestvo pri “Kovaču” v okolici Volšperka. Ogenj je uničil vse, lastnik in najemniki so si rešili komaj nekoliko o-bleke. Ogenj je bil podtaknjen iz j maščevanja. Storilcu so že na sle-
izdatki, ki so tudi zabeleženi v
najdenih računih, tedaj znašajo vsi stroški za odkritje Amerike 40,000 kron.
Baronova zabava. V budimpe štanski blaznici je umrl koncem junija 341etni baron Emil Borenju. Po njegovi smrti je dobilo sodišče 57 tožb, ki so jih vložile njegove bivše ljubice, ker je imel z vsemi 57. otroke. Tožiteljice so kmečka dekleta, francoske vzgojiteljice, ciganke, največ pa je poljskih Židinj.
Strop se je utrgal. Dne 1. t. m.
se je zgodila na Dunaju težka nezgoda. 'Pri neki novi hiši se je u-trgal strop, ki je bil iz železa in betona. Nezgoda se je pripetila v opoldanskem odmoru. Ko bi se bila dogodila med delom bi bile posledice še hujše. 4 delavke so sedle v pritličju, da bi zavžile svoje kosilce. Hipoma so zaslišale žene nad seboj čudno pokanje, od stropa so se luščili majhni koščki zidu. Delavke so takoj zaslutile pretečo nevarnost in zbežale, ali v tem trenutku se je že usula od stropa opeka, beton, tramovi, žice, pločevina in zasula prostor, v ka terem so sedele delavke. Eno delavko je zadela opeka in jo le o-prasnila, dve drugi sta težko ranjeni, eno je zasulo. To so izkopali šele ob pol sedmih zvečer izpod razvalin.
Generalov sin. Porotno sodišče okraja Nord je obsodilo mornarja Klavdija Sauresa na petletno ječo, njegovega sokrivca pa v dveletno ječo. Klavdij Saures je sin šefa generalnega štaba pariške garnizije; služil je kot navaden mornar v francoski mornarici in je bil znan zaradi svojega protimilita-
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. Y lekarnah.
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
mm®	mmmmmm mmmmmmmmmmmmmm'
rističnega in anarhističnega nazivanja. Že pred sedanjo obsodbo je zagrešil več zločinov. Umoril je nekoč svojega tovariša in bil za-raditega obsojen v Toulonu na triletno ječo in zaradi težke insub-ordinacije v poldrugoletno ječo. Ko ga je pri zadnji obravnavi vprašal predsednik po očetu, je odgovoril Saures: “O, on izvršuje žalostno rokodelstvo in sramujem se zanj, on je general.”
Sodnik — tat. Iz Pariza poročajo: Pred nekaj dnevi je zaslišal imovit meščan v Saint-Malo ponoči čuden šum iz svoje pisarne. Takoj je mislil, da so ga obiskali tatovi, vzel je revolver in šel v sobo, iz katere je slišal šum. Ravno ko jih je hotel primerno ošteti, je spoznal v enemu izmed vlomilcev sodnika domačega mesta. Pustil je, da so tatovi zbežali, a prihodnji dan je naznanil tatvino pri sodišču, pri istean sodišču, pri katerem eden izmed gospodov vlomilcev uraduje.
Zastrupljenje v pariški vojašnici. V vojašnici republikanske garde je mnogo vojakov obolelo na zastrupljenju. Nekateri zdravniki menijo, da je vzrok zastrupitve slabo žganje, drugi menijo, da so vojaki zboleli za tifusom. Doslej je obolelo 71 mož, od teh je 12 smrtnonevarno bolnih, čudno je, da so zboleli le neoženjeni vojaki, ki obedujejo v vojašnici, medtem ko so ostali oženjeni vojaki, ki imajo oskrbo doma, popolnoma zdravi.
Avstrijsko uradništvo. Po izve-stjih finančnega ministrstva za leto 1911 je bilo na Avstrijskem 66,700 državnih uradnikov, učiteljev in sodnikov, ki so vsi skupaj dobili 23,974,000 K plače. Različni stražniški oddelki so šteli 43,246 nasta vijence v, ki so dobili
49.652.000	K plače. Poduradnikov in uslužbencev je bilo 28,668, dobili so 49,830,000 K plače. Dalje je v državni službi 9,159 oseb, ki imajo z državo pogodbo, te so dobile 66,660,000 K plače. Delavcev je v državni službi 64,000, ki so dobili 53 miljonov kron plače. V železniški službi je 175,591 oseb nastavljenih, ki imajo 277,933,000 K plače. Vseh oseb je bilo torej v pretečenem letu v državni službi 427,564, vse plače so znašale
763.049.000	kron.
POPOLNO ZDRAVJE

VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZANl-ZAM TABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM = ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST’’
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
‘ ‘SPRAVEDLNOST’ ’ 1?^bč^MV^ndnevn,k
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS .SVOBODE”
•flMIHft—I
ZAPISNIK
prvega zborovanja S. D. P. in P.
(Družbe v Darragh, Pa., od 2. do 9. julija 1912.
Dalje.
VII.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob pol 2. uri popoldan dne 5. julija 1912. Imenjk delegatov in gl. odbornikov se prečita in so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje se prečita ter sprejme. 'Nadaljuje se z razmotrivanjem glede sej gl. odbora.
Del. Lamut .predlaga, da se predlog del. Zakrajšeka glede mesečnih sej gl. odbora razveljavi. Kar se po daljši debati sprejme.
01. odbornik Flere predlaga, da se redne seje vršijo vsake tri mesece. Sprejeto.
Del. Švajger predlaga, da se sprejme priporočilo pravnega odbora s preje določeno spremembo in s dostavkom, da seje gl. odbora so javne. Sprejeto.
Krajevna društva.
Krajevna društva se smejo u-stanavljati v vseh' krajih Združenih Držav, Kanade in Mehike. V krajih, kjer je že kako krajevno društvo se sme 'ustanoviti novo le tedaj ako tako odloči gl. odbor.
Pri ustanovitvi društev se najprej voli začasni odbor, kteri o-pravlja vse posle do sprejetja društva v Družbo. Društvo si tudi izbere ime, številko določi pa gl. urad. Vsako novo društvo mora plačati asesment za tekoči mesec.
Za ustanovitev društva je potrebno najmanj osem članov.
Po daljši debati se te točke ¡sprejme kot priporočeno.
'Članstvo.
Član S. D. P. in P. Družbe zamore postati vsaka značajna moška oseba zmožna kakega izmed Slovanskih jezikov v starosti od -16 do 45 leta. Prosilci stari nad 40 let se morajo izkazati glede starosti s kako listino, ali zapriseženim spričevalom. Vsakega prosilca mora predlagati dober član in sicer mora poznati istega najmanj dva meseca. Zavrnejo se vse osebe, ■ki jih ne sprejme tričetrtinska večina navzočih članov. Vsak prosilec mora biti zdravniško preiskan in sprejet od zdravnika, kakor tudi od 'vrhovnega zdravnika Družbe in s 'vsakim prosilcem mora iti najmanj eden član društva k zdravniku, kteri ga preišče in ta član mora paziti, da je prosilec natančno preiskan in da odgovarja resnično na vsa vprašanja. — Vsak prosilec mora govoriti resnico. če se pozneje dokaže, da je neresnično govoril glede kake bolezni ali starosti, nima S. D. P. in P. Družba nobene odgovornosti napram njemu ter se ga enostavno briše iz Družbe.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se sprejema v Družbo vse narode izvzemši le zamorcev in Južnih Italianov.
Del. Lekše protipredlaga, da se sprejemajo vsi Slovani in sploh Avstrijci, kakor tudi Nemci.
Protipredlog del. Lekšeta je bil sprejet.
Del. Lekše predlaga, da se besede: “in sicer mora poznati istega najmanj 'dva meseca” izpuste.
Del. 'Švajgar protipredlaga, da mora prosilca poznati tri mesece. Predlog del. Lekšata sprejet.
Del. Lekša predlaga dostavek k točki glede predlaganja članov “in sicer je društvo odgovorno za elana, ki ga sprejme, v slučaju, da ima isti kako zastarano bolezen.
Del. (Švajgar protipredlaga in sicer: član, ki predlaga prosilca je odgovoren ;za istega v slučaju da ima 'dotičnik kako zastarano bolezen. Predlog del. Lekšeta sprejet.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da namesto tričetrtinske večine za sprejem naj bi zadostovalo dvotretjinska večina. Sprejeto.
Del. Švajgar predlaga dostavek k točki 'glede zdravniške preiskave 'prosilca, da mora iti najmanj eden nepristranski član. Sprejeto.
Ostalo priporočilo pravnega odbora se sprejme.
Nesposobni člani.
Poleg prej omenjenih zavrnitev se 'vstop v (S. D. P. in P. Družbo odreka vsakem, kteremu manjka enega očesa, ene roke,' noge, ali viselh prstov na roki. Tudi odklanjajo se osebe pripadajoče k obo-
roženi sili, ognjegasei, osebe, ki delajo v jamah, ktere so javno od države ali fcompanij razglašene za nevarne in v kterih je radi tega prepovedano delo.
Po kratki debati se priporočilo pravnega odbora sprejme.
Ker je končano dosedaj izdelano poročilo pravnega odbora se prične sklepanje glede zavarovalnine.
Del. Zakrajšek predlaga, pristopnina naj se plačuje na sledeči podlagi, ako je prosilec od 16 do 25 let star $1.50, od 25 do 35 let $2.00, od 35 do 45 let pa $3.00.
(Del. IŠvajgar protipredlaga kot stalno pristopnino $2.50.
Gl. odbornik Hauptman stavi posredovalni predlog kot stalno pristopnino $3.00.
Predlog del. Zakrajšeka sprejet.
Del. IŠvajgar predlaga kot redni mesečni prispevek $1.25.
Del. Lekša protipredlaga $1.00.
Gl. odbornik Hauptman stavi posredovalni predlog in sicer za $1.10.
Predlog del. 'Švajgarja sprejet.
Del. Gantar predlaga, da ostanejo ¡pogrebni stroški kot sedaj $100.00.
Del. 'Švajgar protipredlaga, da bi bili isti $75.00. Predlog del. Gantarja sprejet.
Del. Zakrajšek predlaga, da bi bila bolniška podpora $1.00 na dan in sicer le šest mesecev po šestih mesecih in do leta pa po 50 centov na dan.
Del. Lekša protipredlaga, da bila ista $1.00 na dan in sicer za eno leto. Predlog del. Zakrajšeka sprejet.
ISeja zaključena ob pol šesti uri zvečer.
VIII.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob pol 8. uri zvečer, dne 5. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita; so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje se čita in odobri.
Vname se živahna debata glede sprejemanja raznih narodov v Dražbo. In sicer predlaga del. Švajgar dostavek k predlogu del. Lekšata, kteri določa vstop v Dražbo le Slovanom ter sploh Avstrijce in Nemce, da se sprejemajo tudi Italiani v Dražbo. Kar ni bilo sprejeto.
Nadaljuje se s sklepanjem glede zavarovalnine.
Del. Lekša predlaga, da se izplačuje bolniška podpora od prvega dneva naprej in sicer se plača tudi za eden dan.
Gl/ odbornik Hauptman proti predlaga, da ako je član 'bolan o-sem dni tedaj je opravičen do bolniške podpore in sicer tudi za nazaj. Protipredlog gl. odbornika Hauptmana sprejet.
Gl. odbornik Klančar predlaga, da se podpora šteje od istega dneva, ko se bolnik javi bolnim.
Del. 'Zakrajšek protipredlaga, da ako se 'bolnik javi pred 4 uro popoldan tedaj se računa tudi isti dan. Predlog gl. odbornika Klančarja sprejet.
Seja zaključena ob 10. uri zvečer.
IX.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob 8. uri zjutraj dne 6. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita in so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje se čita in sprejme.
Nadaljuje se sklepanje glede zavarovalnine.
Del. Gantar stavi sledeči predlog: Članom se izplača penzija, ki so izgubili obe roke, obe noge, eno roko in eno nogo ali oba očesa, dalje se izplačuje penzija ostarelim in onemoglim članom, ki so postali za vsako delo popolnoma nezmožni pripoznani kot taki potom treh zdravnikov ki so izrekli jednako mnenje. Sprejeto.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se plača penzija tudi za eno nogo ali eno roko ali eno oko kakor tudi za prve tri prste na roki (palec, kazalec in srdinec). Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da naj bode stalna penzija $12.00 na mesec.
Gl. odbornik Hauptman protipredlaga, da bi se plačevala penzija na sledeči podlagi in sicer a-ko je član pri dražbi do petih let pripada v 1. razred ter dobi $12.00 na mesec. II. razred do 9 let $15., nadalje pa v III. razredu in sicer $18.00 na mesec.
Gl. odbornik Klančar statvi po-
sredovalen predlog kot stalno penzijo $15.00 na mesec. Predlog del. Lekšeta sprejet.
Del. Lamut .predlaga, da naj se plača ženski penzije po moževi smrti $6.00 na mesec. Otroci naj bi dobili vsaki $1.50 na mesec in sicer do 16 leta v slučaju možitve odpade penzija otrokom ravno tako kot ženski.
Del. Gantar protipredlaga, da otroci naj bi dobili $6.00 na mesec brez ozira koliko otrok je v družini. Predlog del. Lamuta sprejet.
Del. Lekša predlaga, da naj bi se plačevalo 50 centov v penzijski sklad in 75 centov v bolniški in smrtninski sklad in sicer ako se hoče član zavarovati samo za bolniško podporo in smrtnino brez penzije plača samo prej omenjene svote v dotični sklad, v katerem je zavarovan. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da se ustanove trije skladi za penzijo in sicer za moške, ženske in otroke. — Sprejeto.
Sledi 'čitanja pozdravnih pisem od društva št. 10 in Frank Dremelj, član št. 11; istim se zakliče trikratni: Živio.
ISeja zaključena ob 12. uri opoldan.
X.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob 8. uri zjutraj dne 8. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov prečitan; so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
Živahna debata glede smrtnine za ženske in otroke sledi odobrilu zapisnika.
Del. Gantar predlaga, da se debata zaključi, kar je bilo sprejeto.
Del. Mostar predlaga, da se v slučaju opešanja kakega sklada, naloži asesment samo na iste, ki so zavarovani v dotičnem skladu, nadalje naj gl. tajnik vodi knjige za vsaki sklad posebej. Sprejeto.
Del. Švajgar predlaga, da za zgubo ene roke nad komolcem se plača cela penzija.
Gl. odbornik Hauptman proti predlaga, da se plača za izgubo eno roko $8.00 penzije na mesec. Protipredlog gl. odbornika Hauptmana sprejet.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se plača penzije za izgubo ene roke do komolca $5.00 za prve tri jtrste na roki (palec, kazalec in sredinec) $3.00 na mesec. Sprejeto.
Del. Petrič predlaga naj se plača penzije za izgubo cele noge $8.00, do kolena pa $5.00 na mesec.
Gl. odbornik Flere protipredlaga, za celo nogo $5.00, do kolena pa $3.00 na mesec. Protipredlog gl. odbornika Floreta sprejet.
Del. Gantar protipredlaga za izgubo enega očesa naj se plača $2 penzije na mesec. Protipredlog del. Gantarja sprejet.
Del. Lekša predlaga, ako hoče član, ki je opravičen do cele penzije odpravnino, naj se mu izplača svota $276.00. Sprejeto.
Daljša debata glede odpravnine za ženske in otroke je kot sledi:
Del. Lekša predlaga, da se ženskam in otrokom ne izplačuje nobene odpravnine. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga:	Penzija,
bolniška podpora in smrt ni n a se izplačuje le v Združenih Državah, Kanadi in Mehiki. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga: Član mora biti pri društvu tri mesece, predno je’ opravičen do vseh pravic, v tem naj se vpošteva datum zdravniškega spričevala. Sprejeto.
Del. Švajgar predlaga: Ako novo pristopli član plača za tri me-sele nazaj je opravičen do vseh podpor za zunajne bolezni od istega dne kot pristopi. Sprejeto.
Del. Zakrajšek predlaga:	Do
pogrebnih stroškov je opravičen vsaki član od istega dneva kot je sprejet v Družbo od vrhovnega zdravnika. Sprejeto.
'Sledi daljša debata giede ases-menta za ženske in otroke. Nakar del. Lekša predlaga, ako oženjen član ne plalčuje asesmenta za žensko in otroke tedaj niso isti o-pravičeni do penzije, po njegovi smrti. iSpirejto.
Gl. odbornik Klaučar predlaga: Redni mesečni asesment za ženske naj bi bil 15 centov za otroke pa po 10 centov in sicer za ta asesment naj se plača tudi pogrebnih stroškov ‘za ženske $50.00, za o-troke pa $25.00.
Del. (Petrič predlaga:	“ases-
ment za ženske naj bi bil 25 cen-
tov, pogrebni stroški pa $70.00.
Del. 'Švajgar predlaga: “asesment za ženske naj bi bil 25 centov, pogrebni stroški pa $50.00.
Predlog gl. odbornika Klaučar-ja sprejet z del. Petričovo spremembo.
Seja se zaključi ob 12. uri opoldan.
XI.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob pol 2. uri popoldan dne 8. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita in so vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje čitan in sprejet.
Sledi čitanje pozdravnih pisem od Frank Čopi, člana društva št. 7 in 'Frank Perko, člana dr. št. 11. Istim se kliče trikratni: Živio.
Ker ni več rednega dela pripravljenega se pričnejo reševati “Razne 'Zadeve”.
'Zadeva glede samomora brata Alojs Ambroš. Prečitajo se razna pisma od društva št. 7, kterega društva je isti bil član.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se izplačajo njegovi pogrebni stroški, ako pa kaj preostane se izplača njegovim dedičem. Sprejeto.
Del. Švajgar razjasni zadevo Martina Zorko-ta člana št. 7 glede njegove bolezni, nakar tudi prosi, da bi se društvu povrnili stroški za njegovo zdravniško preiskavo.
Del. Gantar predlaga, da se ne plačajo stroški omenjenemu društvu. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, ako se dokaže da društvo izkorišča glavno blagajno se v malih slučajih suspendira, v večjih pa izključi. — Sprejeto.
Del. Gantar prosi gl. tajnika za pojasnilo izigranja nekih ur v času Westmorelandskega štrajka. Gl. tajnik pojasni vso zadevo in pravi, da ima denar še v rokah.
Del. Zakrajšek predlaga, da naj se pravila tiskajo v slovenskem, angleškem, nemškem in italian-skem jeziku.
Del. Lekša protipredlaga, da se tiskajo v slovenskem in angleškem jeziku.
Del. Švajgar stavi posredovalen predlog da se ista tiskajo v slovenskem. angleškem in nemškem jeziku. Protipredlog del. Lekšata sprejet.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se da tiskati 1000 iztisov pravil. Sprejeto.
Del. Gantar predlaga, da ostane “Glas Svobode”, kot uradno glasilo 'S. D. P. in P. Družbe. Sprejeto. Sledi razmotrivanje o plači in obliki uradnega glasila.
Del. Gantar predlaga, da ostane glasilo v sedanji obliki oziroma v dveh kolonah. Sprejeto.
Del. Gantar predlaga, da naj gl. tajnik preskrbi vsakemu članu t. z. “Člansko spričevalo”. Sprejeto.
Del. Zakrajšek predlaga, naj se dajo tiskati nove plačilne knjižice. Sprejeto.
Del. 'Lekša predlaga, naj gl. odbor izda kakor hitro mogoče “društveni opravilnik”. Sprejeto.
Del. Petrič predlaga, naj da gl. tajnik tiskati vse Družbene listine po najbolj modernem sistemu. Sprejeto.
Gl. tajnik prosi delegate za poročilo glede voznih listkov, nakar sledi isto.
Gl. tajnik naznani, da isti znašajo $156.12.
¡Sledi razmotrivanje glede plače gl. odbornikov na konvenciji.
'Enoglasno sklenjeno, da imajo po $3.50 na dan.
Del. Lekša predlaga, da se plača zapisnikarju $20.00, pomočniku pa $3.50. Sprejeto.
Seja zaključena ob pol 6. uri zvečer.
Dalje prib.
G. BOMBAČU.
Nas Vaš zvit odgovor v G. N. št. 192 Vam odgovorimo le toliko: Vaša oseba je g. Kondatu toliko mar kot lanski sneg. In kar je on pisal o Vas in Vaši aferi v Ar-kansasu, še niste ispodbili. Ondot-ni rojaki so g. Konda zaprosili, da da v javnost, kar se je zgodilo in to je tudi storil. Zakaj Vam ne diši Glas Svobode pa sami bolj veste kot mi. Resnica oči bode! Če pa hočete še več popra, pa Vam lahko toliko povemo, da Kouda Vam zabrusi tudi nekaj papriko pod nos. Capito!
G^S Sca°fio%
1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsem društva ri, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
VsaKoHJrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJt-Vena pra-Vila in prexJode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Možj e ozdr avlj eni v 5 dneh
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA j IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuiri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki .-te se nevspešno zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči pop jlno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA. BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH
zdTavim hitro za stalno in tajno. Žlvčene one-mogloeti( slabost, napor, zastrupljenje In zguba vode.
PLJUČ A naduho, Bronchitis. srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luclje, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
DR. ZINS, 183 "•„J??,
_____St-
Randolph & Lake
Odprto od 8 zjutraj doSzvečar. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Preiskovanje zastonj.
Chicago
Plisen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Bhie Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage*
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-"-*.:rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
mjernu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAN» ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127,
I Pijte najboljše pivo
g Peter Schoenhofen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
»tori zdaj!
Naši vlagatelji dobe letno 3% obresti, ki so kreditirane na njih vloge prve dneve januarja in julija.
Ves denar vložen pred 10. vsakega meseca se obrestuje od 1. v mesecu. Začnite vlogo danes, akroprav samo z enim dolarjem.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.
8223222222232^2222®