GLAS
LETO XX. ŠT. 38 (952) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 1. OKTOBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Papež moralna
avtoriteta
  i pretirano, če zapišemo, da je v ponedeljek
sklenjeno apostolsko potovanje svetega
očeta Frančiška na Kubo in v Združene
države Amerike zgodovinsko, pa čeprav tudi sa-
mi neradi rabimo tako zahtevne pridevnike.
Zgodovinsko potovanje iz več razlogov, eden
pomembnejših je gotovo ta, da je šlo za sklepno
dejanje svetega očeta ob dolgoletnih prizade-
vanjih Svetega sedeža za otoplitev in sedanjo
normalizacijo odnosov med Kubo in ZDA, za
katerega ima po petdesetletnih prizadevanjih
gotovo največ zaslug Sveti sedež, papež
Frančišek pa je kot človek, ki prihaja iz Južne
Amerike, sam veliko pripomogel k temu. Kot
prvi neevropski papež, ki pa ima družinske ko-
renine v Evropi, je s tem potovanjem posegel v
globalno, svetovno reševanje problemov in
težav vsega sveta. S svojim stalnim opozarjan-
jem, da smo priče “tretji svetovni vojni po ko-
sih”, kot papež Frančišek imenuje sedanja vojna
žarišča po svetu, s svojim stalnim opozarjanjem
na krizo z begunci svetovnih razsežnosti, na
okoljevarstvene probleme, na zahtevo po vla-
davini prava povsod po svetu, predvsem pa z
zavzemanjem za malega, na rob potisnjenega
človeka, reveža, bolnega, ostarelega, osamljene-
ga, za vsakega človeka!, je papež v ZDA ponovno
pokazal, da je danes največja moralna avtoriteta
na svetu. Istočasno je tudi sam odločno zanikal,
da bi hotel na kakršen koli način postati kaka
“rock zvezda”, saj svoje poslanstvo daje v roke
Kristusu, Čigar evangelij živi in oznanja.
/ str. 2
N
  druženje slovenskih
športnih društev v Ita-
liji je v sodelovanju s
Slorijem pripravilo raziska-
vo, ki jo je izdalo v publika-
ciji z naslovom Šola, družina
in zunajšolske dejavnosti.
Podnaslov je že sam na sebi
zgovoren in natančno opre-
deli vsebino knjige: gre nam-
reč za Raziskavo o jezikov-
nem sestavu in splošni an-
gažiranosti mladih, ki obi-
skujejo šole s slovenskim
učnim jezikom v tržaški in
goriški pokrajini ter večsto-
penjsko šolo s slovensko-ita-
lijanskim dvojezičnim pou-
kom v Špetru. Knjigo so
predstavili v sredo, 23. sep-
tembra, v Gregorčičevi dvo-
rani v Trstu. Navzočnost go-
stov je potrdila zanimanje za
tematiko, predvsem pa za
vsebino študije, izsledki katere bodo
imeli velik pomen za prihodnje
načrtovanje športne in vsestranske
politike v naši narodni skupnosti.
Poleg obeh deželnih svetnikov Igor-
ja Gabrovca in Stefana Ukmarja so
bili namreč med drugim prisotni
tudi Rudi Merljak z Urada za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu, konzul-
ka RS v Trstu Eliška Kersnič Žmavc
in predstojnik urada za slovenske
šole pri deželnem šolskem uradu
Igor Giacomini. Gostje so prisluh-
nili uvodnim besedam predsednika
ZSŠDI, Ivana Peterlina (z njim bo-
mo prihodnji teden imeli pogovor
o tem) in ravnatelja Slorija Devana
Jagodica, spoznali so tudi analizo
raziskave, ki jo je podal glavni nosi-
lec projekta Martin Maver. Njega
smo povabili k intervjuju, da bi ga
vprašali za podrobnosti študije.
/ str. 11
IG
Z
www.noviglas.eu
Rekordni Okusi!
  rof. Franko Žgavec na
Goriškem in širše v
našem okolju poznamo
kot glasbenico in pa seveda kot
dolgoletno predsednico slo-
venskega Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici. Premalo
pa bi bilo, če bi rekli, da je prof.
Franka Žgavec samo to, saj je že
dolga leta na vodilnih mestih
v slovenski sredini v Gorici ta-
ko na družbenem kot na kul-
turnem področju, poznano pa
tudi njeno nesebično razdajan-
je pri Katoliškem tiskovnem
društvu, še posebej v Katoliški
knjigarni. Na pogovor smo jo
povabili pred novo sezono
našega kulturnega hrama v Go-
rici.
Tik pred začetkom nove se-
zone smo, pa čeprav pri Kul-
turnem centru Lojze Bratuž
(odslej KCLB) vsako leto po krat-
kem poletnem premoru začenjate
s fotografsko razstavo goriških
mojstrov že konec avgusta, prav se-
daj pa gostite veliko razstavo go-
riškega slikarja Andreja Kosiča. Po-
vejte nam kaj več o dosedanjem de-
lu.
Po zelo kratkem počitniškem premo-
ru smo odprli kulturno sezono KCLB
konec avgusta s fotografsko razstavo
šestih fotoklubov Goriške, letos že se-
demnajstič. Fotografi so pripravili po-
snetke pod naslovom Žemlja, skala in
pesek naše dežele. Ob šestih klubih je
vedno v gosteh tudi Fotoklub iz Nove
Gorice. Sredi septembra pa smo po-
stavili razstavo Trpeča metamorfoza
goriškega slikarja Andreja Kosiča. Ta
izredno zanimiva razstava je na ogled
do 7. oktobra. V torek, 22. septembra,
pa smo imeli prvi letošnji koncert.
/ str. 3
Jurij Paljk
P
  Martin Maver, organizacijski tajnik ZSŠDI
Ne samo o športu, ampak
tudi o celotni manjšini
POGOVOR 
Foto IG
  Franka Žgavec
“Bogata in raznolika 
je naša ponudba!”
POGOVOR 
Svet okrog nas
1. oktobra 20152
Povejmo na glas
Gradnja zidov človeku prirojena?
“Privezan na verigo, da ne bi spet kam podivjal po svoje”
O “lastninjenju” Tigra z
drugačnega zornega kota
  ekatere ocene, da naj bi
šlo v nedavni javni raz-
pravi okrog Tigra za
poskus njegovega ideološkega
lastninjenja, so me spodbudile
k temu, da še drugače osvetlim
to problematiko. Znano je, da
so bili vsi poskusi preživelih ti-
grovcev v prejšnjem režimu, da
bi se Tigr rehabilitiral in se
konstituiral kot samostojna ve-
teranska organizacija, surovo
zavrnjeni s strani partije.
Na zloglasni seji CK ZKS,
13. junija 1958, ko je bil
Tigr ponovno opljuvan kot
nazadnjaška teroristična
organizacija in vohunska
ekspozitura imperiali-
stičnega zahoda, je bilo ce-
lo rečeno, da stoji za pobu-
do o njegovi rehabilitaciji
“angleška obveščevalna
služba”. Tako je bil Tigr
pol stoletja dobesedno v
lasti partije, kot v neki klet-
ki, ter je ona določala, kdo
in kaj je ter kaj sme in česa
ne. Z ustanovitvijo društva
TIGR sredi 90. let, ki se ni
omejilo zgolj na odkrivan-
je junaške tigrovske zgod-
be pod fašizmom, ampak
je pod taktirko svojih usta-
noviteljev (Karlo Koc-
jančič, Ciril Pelicon, Nadja
Maganja, Evstahij Pregelj
idr.), kljub pritiskom parti-
je in borčevske organizacije,
začelo pogumno kopati tudi po
zamolčani bridki usodi tigrov-
cev med vojno in po njej, pa se
je Tigr očitno naveličal partij-
ske kletke, iz nje ušel in se pri-
družil ustanoviteljem društva,
ki so sprožili pravo “tigrovsko
pomlad”. Vendar, ko je prežive-
li tigrovec, 92-letni Anton Ru-
tar, zvedel, da je v društvo sto-
pila množica nekdanjih komu-
nistov, je v svoji zli slutnji vzki-
pel, rekoč: “A sedaj bodo pa
TIGR rehabilitirali udbovci, ti-
sti, ki so nas dolga leta po vojni
zapirali, zapisovali v naše kar-
toteke, kaj govorimo, s kom se
družimo, kam zahajamo, nas
metali iz služb in premeščali …
in nam bodo sedaj zaradi slabe
vesti postavljali spomenike …
Kot da bi Stalin odkril spome-
nik žrtvam svojih čistk v Sibiriji
…” (gl. zbornik Karlo Koc-
jančič, življenje in delo, Mladi-
ka, Trst, 2008). Vrgel jim je v
obraz celo hudo obsodbo o
“moralnih pokvekah”, ki pa
lahko velja le za tiste komuni-
ste, ki so sodelovali pri mrcvar-
jenju tigrovcev ali pa so za to
vedeli in niso ničesar ukrenili,
ne pa za tiste, ki se jim ni sanja-
N lo, kaj jim partijsko vodstvopacka za hrbtom. Mimogredenaj namreč pripomnim, da naj-
demo v knjigi dr. Tatjane Rejec
Partija in Tigrovci,  (Slovenska
matica, Ljubljana, 2006), ob
prepričljivih dejstvih o medvoj-
ni zahrbtni likvidaciji nekate-
rih vodilnih tigrovcev, tudi po-
datke o seznamih tigrovcev, ki
jih je po vojni Udba “obdelova-
la” in naj bi jih bilo samo na
Goriškem in Ilirskobistriškem
okrog sto.
Rutarjeva zla slutnja se je začela
uresničevati, ko so prvi trije
imenovani ustanovitelji
društva sredi prejšnjega dese-
tletja skoraj istočasno tragično
preminili in je društvo skozi le-
ta prešlo v roke novih gospo-
darjev, s povsem drugačno
usmeritvijo. Kajti vse več zna-
kov je kazalo, da se vanj počasi
naseljuje nekdanje enoumje.
Vse manj je bilo javnih nasto-
pov in izdanih knjig, ki bi
vznemirjale javnost z odkrivan-
jem bridke usode tigrovcev pod
partijo. Društveno glasilo v
zadnjem času ni izhajalo več.
Društvena spletna stran naj bi
po nekaterih izjavah tudi za ne-
kaj časa mrknila. In v tej situa-
ciji je nenadoma vzniknilo v
Ljubljani Gibanje 13. maj, ki je
dalo in tudi že delno uresničilo
številne hvalevredne pobude za
javno afirmacijo Tigra in pri-
morskega protifašističnega od-
porništva nasploh, kot npr: or-
ganizacija posveta o Tigru v
Državnem svetu; televizijska
soočanja in razprave v pisnih
medijih ter na spletnih stra-
neh; predlog Državnemu zbo-
ru za proglasitev 13. maja za
deloven državni praznik, to je
dneva prvega oboroženega spo-
pada tigrovcev s fašisti na Mali
gori, ki se je končal s smrtjo vo-
jaškega vodje Tigra Danila Zele-
na; predlog za proglasitev Da-
nila Zelena za narodnega hero-
ja in za postavitev njegovega
spomenika v parku pred stavbo
predsedstva Republike idr. Gi-
banje je povabilo k sodelovan-
ju tudi vodstvo društva, ki
pa je to odklonilo, med
drugim tudi z bojaznijo,
da bi lahko “zgodbo o Ti-
gru uporabil Janša v poli-
tične namene”. To je pov-
sem v nasprotju z odprto-
stjo društva ob njegovi
ustanovitvi, ko je npr. na
svoje shode in proslave
povabilo kot govorce
Kučana (na Nanosu),
Janšo (na Mali gori) idr.,
ne da bi se zaradi tega kdo
zgražal ali se česa bal. Ali
pa drža članice nekega lo-
kalnega odbora Tigra, ki je
predstavnikom Gibanja
13. maj letos na Mali gori
odbrusila v obraz, kaj se
oni mešajo v Tigr, ko pa
nimajo nobenih kvalifika-
cij za to. Skratka enoumje,
da bi ga lahko rezali z
nožem. Kot da je Tigr spet
prišel v roke prejšnjemu
gospodarju. Ni bil sicer več v
kletki, ker je s “tigrovsko pom-
ladjo” iz nje ušel ter ni bilo več
vrnitve nazaj, ampak je bil po
novem za vsak slučaj nekako
privezan na verigo, da ne bi
spet kam podivjal po svoje. Tu-
di objava kadrov, ki trenutno
obvladujejo društvo na državni
in lokalni ravni, ter pregled nji-
hovih funkcij v prejšnjem
režimu ali njihovih sedanjih
funkcij v borčevski organizaci-
ji, bi dala zelo jasno sliko, kdo
je trenutno “olastninil”
društvo, in to se zdi, da kar
trdno. Na vprašljivo drsenje
društva na levo sem v prejšnjih
letih nekajkrat opozoril v
društvenem glasilu Primorski
rodoljub, zaradi česar se tudi
sam nisem več počutil dobro v
društvu in sem iz njega izsto-
pil. Vendar naj bo društvo še
tako varno “olastninjeno”,
kažejo dogodki, kot da se mu je
Tigr strgal z verige, da ga ni več
zadovoljilo zgolj protokolarno
uradno paradiranje na prosla-
vah in nikogar moteče ter po-
gosto neiskreno govoričenje o
njegovem junaštvu pod fašiz-
mom, ter se je pridružil tistim,
ki se trudijo odkriti vso njego-
vo resnico. Tudi njen bridki za-
molčani medvojni in povojni
del. Tako pri vsem tem preri-
vanju sploh ni več bistveno to,
kdo je “olastninil” društvo,
ampak predvsem to, ali se bo-
mo do Tigra obnašali kot “zrav-
nani čuvaji neke ponosne de-
diščine ali pa kot presite zvega-
ne pohabe”, kot je to nekje le-
po izjavil akademik pisatelj
Saša Vuga. Kajti v Tigrovo de-
diščino ne sodi samo njegova
junaška zgodba pod fašizmom,
ampak tudi njen bridki del pod
komunizmom.
Milan Gregorič
S 1. strani
Papež ...
  anes je sveti oče
Frančišek moralna
avtoriteta sveta, ki
govori globalno, vsemu
svetu, išče prijatelje in
nagovarja k spravi, je človek
združevanja in dejavnega
zavzemanja za pravičnejši,
boljši svet. V ZDA je vse
pozval, naj se ne bojijo
D novosti in novega, in pravto je največ, kar s sebojprinaša papež Frančišek:
prenoviti najprej same sebe,
Cerkev in ves svet.
Krščanstvo ni ideologija,
kulturni sistem, ampak
življenje, ki sledi nauku
Jezusa Kristusa, nam
sporoča papež!
SloMaK - Slovenska manjšinska koordinacija
Odslej želi imeti več besede
  lovenska manjšinska koor-
dinacija SLOMAK, ki jo vo-
di Rudi Pavšič, si je zadala
bogat srednjeročni program ak-
tivnosti v prepričanju, da ni do-
bro, da tako pomembna povezo-
valna organizacija vseh krovnih
organizacij Slovencev iz Italije,
Avstrije, Madžarske in Hrvaške
stoji na stranskem tiru dogajanja
in da je slovenske institucije ne
upoštevajo. Ravno tako bo treba
spet navezati stike s Svetom
Evrope in s samim Evropskim
parlamentom. To so sklenili na
seji Slomaka, ki je potekala
prejšnji četrtek na sedežu Sve-
tovnega slovenskega kongresa v
Ljubljani.
Na srečanju so ugotovili, da se
veča določena razdalja med za-
mejstvi in osrednjo Slovenijo ter
da je premalo stikov na institu-
S cionalni ravni. To pa vodi v po-stopno izgubljanje potrebnesubjektivnosti manjšinskih or-
ganizacij, ki nimajo dovolj pri-
ložnosti, da bi se na vladni in
parlamentarni ravni pogovarjale
o strateških izbirah v odnosih
med RS in manjšinami.
Menili so, da je tudi predolgo
mirovanje Slomaka prispevalo k
povečanju te razdalje in da jo je
treba na kakšen način zmanjšati.
Tudi javnost je malo seznanjena
z manjšinskimi problematikami
ali pa prihajajo v ospredje le ne-
katera vprašanja, ne pa komplek-
snost in bogatost vsakodnevne-
ga manjšinskega življenja.
Zastopniki krovnih organizacij
so bili mnenja, da je treba poi-
skati take rešitve, ki bodo zajezi-
le nižanje prispevkov s strani Re-
publike Slovenije, ki jih je v zad-
njih 7-8 letih zmanjšala že za
40%.
Slomak mora prevzeti vlogo pro-
tagonista in povezovalca osred-
njih manjšinskih organizacij,
kot je to veljalo pred leti, ko je
postala prva sogovornica vseh
državnih institucij in drugih sre-
din civilne družbe.
V naslednjih mesecih, tako so se
zmenili v Ljubljani, bodo dali
pobudo za vrsto srečanj z vsemi
institucionalnimi predstavniki v
Sloveniji in s parlamentarnimi
strankami ter bodo organizirali
vrsto dogodkov, da bi javnost
seznanili z nekaterimi tematika-
mi, ki se neposredno tičejo
manjšine in same Slovenije.
Tudi na evropski ravni načrtuje-
jo aktivnosti, ki naj bi se sklenile
z obiskom evropskih institucij v
Bruslju in v Strasbourgu.
  b sedanji begunski krizi so marsikje
zrasli zidovi, ki naj zaustavijo prihaja-
joče množice in jih odvrnejo drugam.
Gre za takšne ali drugačne ovire na mejah
med državami, navadno opremljene z bodečo
žico ali drugimi kovinskimi ostrinami, kar vel-
ja za Madžarsko. Lahko pa tudi za močno vo-
jaško zastraženost, ki se je zgodila v Bolgariji,
a v vseh primerih je v rabi beseda zidovi. Zi-
dovi, ki so usmerjeni proti drugim, nezažele-
nim in se nepopustljivo sklicujejo na varnost
tistih, ki so znotraj njih. Vsekakor gre za pojav,
ki odpira vprašanje o človekovi naravi, namreč
kako je mogoče, da je takšna samozavarovalna
dejavnost tako pogosta - kot da se ne bi zave-
dala spornosti lastnih dejanj. Gotovo sta nam
še vedno v spominu berlinski zid in olajšanje,
ko je bil podrt, toda od tedaj je bilo zgrajenih
okrog 8000 (!) kilometrov novih zidov, osem-
krat tisoč kilometrov torej. Vedno je razlog žel-
ja po zajezovanju večjih človeških tokov, ki si
želijo iz svoje države v drugo. Zidovi so zrasli
na meji med Indijo in Bangladešem, med
Združenimi državami Amerike in Mehiko,
med Španijo in Marokom, med Grčijo in
Turčijo, med Turčijo in Bolgarijo. Skrajen do-
sežek gradnje zidov pa nedvomno predstavlja
Izrael, ki ima praktično vse svoje meje oprem-
ljene z močnimi omejevalnimi ovirami. 240
kilometrov dolga pregrada na meji z Egiptom,
ograja na meji s Sirijo, ki se nadaljuje na zase-
deno območje Golanske planote in Zahodne-
ga brega, poleg tega pa je v načrtu gradnja 30
kilometrov dolge mreže na meji z Jordanijo,
kar naj bi se uresničilo v kratkem. In vse to
očitno izhaja iz človeške narave, ki težko pre-
naša drugačnost drugega človeka, njegovo
drugačno narodnost, vero, civilizacijo, držav-
nost, drugačno politično prepričanje. Če gre-
mo namreč še globlje, so neke vrste zidovi
značilni tudi za naša bližnja okolja, pri čemer
imamo v mislih ograje in žive meje med sose-
di. Slej ko prej je tu na delu želja, da z nikomer
ne bi imeli več kot toliko opravka. Iz tega je
zrasla zahteva in pravica do t. i. zasebnosti, ki
nam nekako daje prav v prepričanju, da po-
trebujemo mir in čim manj nelagodja, pri
čemer predstavlja nelagodje bližnji človek. Vse
skupaj je pravzaprav osupljivo in žalostno, saj
se potem ta mala zmožnost prenašati sočlove-
ka razširi na kolektivno razsežnost in že so tu
zastražene meje. Gradnji zidov pa je tako rekoč
popolnoma nasprotna gradnja mostov. Mo-
stov v zasebnem okolju vse tja do dialoga ali
vsaj poskusa dialoga z drugimi narodi, država-
mi, političnimi prepričanji, verami, civilizaci-
jami. Gradnja mostov želi preseči osamljenost,
strah pred drugimi, se želi tem drugim pri-
bližati in graditi sožitje, mir in skupno dobro.
Če bi tovrstna gradnja prevladala, bi bili rešeni
vsi največji problemi človeka na zasebni in
svetovni ravni. Ta cilj je uresničljiv, seveda pa
ne smemo pozabiti, da vse izvira iz nas in da
naša preobrazba ni lahko izvedljiva, čeprav je
odrešilna.
Janez Povše
O
Ne ravno razveseljiv podatek
Slovenija lani izvozila
za polovico več lesa
  lovenija, ki se po lanskem
žledolomu letos spopada z
obsežnim pojavom podlub-
nikov, je lani izvozila 2,38 mili-
jona kubičnih metrov okrogle-
ga lesa oz. za 53,9 % več kot le-
to prej, medtem ko se je uvoz
zmanj šal za 20,6 odstotka na
455.448 kubičnih metrov. V
strukturi celotnega izvoza je la-
ni prevladoval izvoz hlodov za
žago in furnir s 47-odstotnim
deležem, delež izvoza lesa za
celulozo in drugega okroglega
industrijskega lesa je bil 35-od-
stoten, delež izvoza lesa za kur-
javo pa je bil 18-odstoten. V
primerjavi z letom 2013 se je
povečal predvsem izvoz hlo-
dov za žago in furnir, za 59,5 %,
ter lesa za celulozo in drugega
okroglega industrijskega lesa, za
70,4 odstotka. Večji kot leto prej
je bil tudi izvoz lesa za kurjavo,
S za 19,5 odstotka. V strukturi ce-lotnega uvoza pa je prevladovalles za celulozo in drug okrogli in-
dustrijski les, in sicer s 46-odstot-
nim deležem, delež uvoza lesa za
kurjavo je bil 37-odstoten, delež
uvoza hlodov za žago in furnir pa
je bil 17-odstoten.
Zaradi žledoloma so se letos
močno razširili tudi podlubniki.
Na Zavodu za gozdove Slovenije
so za STA ta mesec pojasnili, da
so za posek označili že približno
1,3 milijona kubičnih metrov
dreves, ki so jih napadli lubadarji,
kar je rekord. Količina napadene-
ga lesa, ki ga bo treba posekati,
bo po njihovih ocenah do konca
leta dosegla do dva milijona ku-
bičnih metrov. Na kmetijskem
ministrstvu je pred kratkim pote-
kal sestanek, na
katerem so go-
vorili o ponud-
bi za odkup
večje količine
slovenskega le-
sa, ki je prišla iz
Avstrije. Na mi-
nistrstvu so za
STA pojasnili,
da je bil to prvi
sestanek, na ka-
terem so iz-
menjali osnov-
ne informacije.
Avstrijski ponudnik je predstav-
nikom slovenskih podjetij pred-
stavil svoje pogoje za odkup lesa
in namero po dolgoročnem so-
delovanju.
Aktualno 1. oktobra 2015 3
Te dni boste predstavili novo kulturno sezono.
Pojdiva lepo po vrsti: najprej nam predstavite
gledališko delovanje in ponudbo za otroke.
Letos smo pripravili 19. sezono Goriškega vrtiljaka,
in sicer abonma Mali in Veliki polžek, ki je namen-
jen vsem otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne
šole s slovenskim učnim jezikom. Spored, ki ga je
pripravila naša Tamara Kosič v sodelovanju s Slo-
venskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice, se
bo začel sredi meseca oktobra. Gre za osem gleda-
liških predstav z dvema jutranjima ponovitvama.
Abonma bo obiskovalo nad 800 otrok.
Druga kulturna panoga, ki jo redno gojite, je raz-
stavna dejavnost. Kaj nam boste letos pripravi-
li?
V letošnji sezoni bo tretja razstava postavljena sredi
oktobra ob podelitvi državne literarne nagrade
“Franz Kafka”. Novembra bomo predstavili priz-
nanega slovenskega umetnika Andreja Jemca. To
razstavo smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Ri-
ka Debenjaka iz Kanala ob Soči. Ob tem je izšel
ličen katalog. V načrtu pa so še skupinske li-
kovne, dokumentarne pa tudi mednarodne
razstave vse tja do konca julija 2016 z zani-
mivimi vsebinami in gosti.
Tretja veja prireditev v KCLB so koncerti;
lahko nam predstavite letošnjo glasbeno
ponudbo?
Koncertno sezono že vrsto let pripravljamo
v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pev-
skih zborov. V sklopu Festivala Kogojevi dne-
vi smo prvi koncert imeli 22. septembra v ve-
liki dvorani; gostoval je Komorni godalni or-
kester Slovenske filharmonije s solistkama,
mezzosopranom Barbaro Jernejčič Fürst, in
mlado domačo violinistko iz Šempetra, ki
študira v Berlinu, Veroniko Brecelj. V novem-
bru bomo glasbeni večer posvetili legendi
narodne zabavne glasbe Slavku Avseniku. Pri-
pravljamo tudi božični koncert z zanimivimi
gosti, konec februarja bo v naši dvorani slo-
venska uspešnica - musical Cvetje v jeseni, v
predvelikonočnem času pa bo v goriški stol-
nici Bachov Pasion po Janezu. Za mesec april
pa pripravljamo v naši produkciji postavitev
Pergolesijevega dela “La serva padrona”.
Zadnje čase se vse bolj uveljavljate kot sre-
dišče živih srečanj, ki bi jih težko označili
kot predavanja, saj so Srečanja pod lipami več
kot to. Predstavite nam načrte teh srečanj v pri-
hodnje.
Srečanja pod lipami, ki jih prirejamo v sodelovanju
s Krožkom za družbenopolitična vprašanja Anton
Gregorčič so zaradi zanimivih, vsestranskih in raz-
nolikih tematik, pa tudi izjemnih gostov, ki jih va-
bimo v našo sredino, odprta tribuna, kjer pogovor
poteka sproščeno in zanimivo. Imamo že pripra-
vljen bogat seznam gostov do konca leta, med temi
bodo med nami Jože Šušmelj, ljubljanski nadškof
Zore in drugi.
Kulturni center Lojze Bratuž je kulturno središče,
ki nudi svoje prostore in usluge tudi italijanskim
in furlanskim prijateljem. Nekaj besed o tem.
Lastnik stavbe je Katoliško tiskovno društvo, Kul-
turni center pa poleg svojega dela in produkcije ko-
ordinira in usklajuje gostovanja. Skratka, kdor za-
prosi za prostore, ustanova ali pozamezniki, je v
Kulturnem centru dobrodošel in dobi vse, kar po-
trebuje. Po temeljiti obnovi Katoliškega doma smo
od leta 1996 v naši dvorani imeli v gosteh nešteto
slovenskih, italijanskih in furlanskih ustanov, šol
in društev. Vsako leto izdajamo bilten s popisom
vseh prireditev, ki so se zvrstile v naši dvorani. Le-
tošnji bilten je ravnokar prišel iz tiskarne. V Kul-
turnen centru Lojze Bratuž, ki gostuje tudi vrsto
svetovno znanih glasbenih tekmovanj, pa imamo
tudi lepo priložnost se srečati s številnimi imenit-
nimi gosti, na katere smo ponosni. Vsa ta leta smo
spoznali veliko kulturnikov s celega sveta, ki so po-
stali naši prijatelji. Naj omenim Luko Suliča, ki se-
daj igra v svetovno znanem duu (Two Cellos); v
našem Centru je nekajkrat tekmoval, nastopal in
bil nagrajen na tekmovanju za violiniste Marcosig.
S Kulturnim domom v Gorici zgledno sodeluje-
te, kot sodelujete z vsemi pomembnimi ustano-
vami iz našega goriškega področja na obeh stra-
neh državne meje. Nam lahko poveste kaj več o
tem?
Ker se ukvarjamo s kulturo, mislim, da je naša prva
dolžnost biti zgledni v vsem, kar počenjamo, zato
je tudi vsestransko in odprto sodelovanje Kultur-
nega centra Lojze Bratuž vsakdanja uveljavljena
praksa.
V teh časih, ki jih označuje predvsem gospodar-
sko-finančna kriza, se zdi, da postaja kultura vse
bolj pastorka. Povejte nam, kako shajate s tako
kulturno hišo z izjemno skromnimi sredstvi!
Zrasla sem v časih, ko ni bilo nikjer ničesar, vzgojili
so nas tako, da smo se ukvarjali s kulturo, ne da bi
zato pričakovali kakega plačila. Takega neplačanega
dela, hvala Bogu, je v naši sredini še veliko. Naša
naloga pa je danes poskrbeti za jutri, da bodo za-
namci, ki nas bodo nadomestili, imeli dovolj za za-
gotovljeno delovno mesto.
Če se vrneva k čezmejnemu sodelovanju, kot
smo ga nekoč imenovali, vsi opažamo, da se je
morda preveliko začetno navdušenje ob odpravi
pregrad na državnih mejah kar nekam izgubilo,
kot so se porazgubili tudi nekateri naši ljudje.
Vaš komentar.
Čezmejno sodelovanje z raznimi ustanovami sega
globoko v zgodovino našega kulturnega dela in se
živo in raznoliko ohranja tudi v zadnjem dvajse-
tletju, ko ni več mej. Današnja družba in okolje se
zelo hitro spreminjata, zato se tudi naše delo mora
stalno prilagajati novim težnjam in izzivom. V zad-
njih letih pa ugotavljamo, da so posamezniki tisti,
ki tkejo in bogatijo čezmejna sodelovanja in prija-
teljstva, radi pojejo v naših zborih, igrajo v gleda-
liških skupinah, obiskujejo glasbeno šolo, obisku-
jejo naše prireditve; pa tudi obratno, kar nekaj nas
je, ki že vrsto let sodelujemo na slovenski strani, in
to počenjamo z velikim veseljem.
KCLB ni bil samo kulturni hram, ampak je bil v
preteklosti tudi producentska hiša, saj ste prire-
dili vrsto odmevnih operet, koncertov, glasbe-
nih in drugih dogodkov, ki so bili presežki,
kakršnih je danes zelo malo. Kako bo s tem v
prihodnje?
Kar mi je izredno pri srcu, je prav skrb za domače
kulturne ustvarjalce in poustvarjalce, zato se vedno
zavzemam, da jih v vseh možnih oblikah podpira-
mo, spodbujamo in jim omogočamo, da pokažejo
svoje sposobnosti in talente. Med nami imamo ta-
kih talentov kar veliko, samo odkriti jih je treba.
Letos smo na tiskovni konferenci predstavili dve
tiskani zbirki priredb slovenskih božičnih pesmi za
mešani zbor in orkester ter za otroški zbor in orke-
ster, ki smo jih kot Kulturni center naročili mlajšim
glasbenikom iz našega prostora, in to za naše kon-
certe. Ljudske pesmi, zbrane v projektu Ljudsko
izročilo v besedi in glasbi, so bile letos objavljene
v novi zbirki ljudskih pesmi. Spomladi smo na oder
postavili prisrčno glasbeno igro Poglej, moj dragi
Figaro, ki je nastala v sodelovanju Kulturnega cen-
tra in glasbene šole Emil Komel. To predstavo bo-
mo ponovili v soboto, 3. oktobra, ob 20.30. Spom-
ladi 2016 pripravljamo novo uprizoritev z našimi
glasbeniki in gledališčniki. Večje postavitve, kot so
operete, pa prirejamo ob pomembnih obletnicah
v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete
in z vanjo včlanjenimi društvi. To so res podvigi,
ki zahtevajo veliko skrbi in dela, a obenem nas na-
polnijo z novo energijo in novim elanom.
Mladi se nam nekako umikajo, pa vendar smo v
KCLB priča dogodkom, ki privabijo množice
mladih. Katere bi vi izpostavili?
Mladi imajo v današnji družbi veliko vsestranskih
izzivov, se pa tudi radi družijo, nastopajo in sode-
lujejo. Krasni so primeri in uspehi Dekliške vokalne
skupine Bodeča Neža, Mladinskega zbora Emil Ko-
mel in gledališke skupine O’Klapa.
Ob koncu pogovora vas prosimo še za povabilo
našim bralkam in bralcem v vašo kulturno hišo!
Bogata in raznolika je naša ponudba, za vsakega
nekaj.
Pridite v Kulturni center Lojze Bratuž, veseli Vas
bomo!
Hvala za pogovor!
S 1. strani
Bogata in raznolika ...
  Mara Černic
Naše področje, ljudi in
identiteto je treba zaščititi!
POGOVOR 
  Maro Černic, pod-
predsednico goriške
pokrajinske uprave
in vidno politično osebno-
stjo v vrstah Slovenske
skupnosti, smo se najprej
pogovorili o novem razpi-
su za odstranjevanje azbe-
sta, pa še o vlogi pokrajine,
ki se počasi ukinja, o me-
dobčinskih unijah, begun-
cih in drugih aktualnih te-
mah.
Začnimo z zadnjim
razpisom!
Pokrajina je 21. septembra
objavila razpis za fizične
osebe, ki želijo odstraniti
azbest. Najdejo ga na por-
talu www. provincia. gori-
zia. it pod geslom Razpisi
(Bandi). Uprava bo prispe-
vala 50% celotnega stroška,
vsekakor do maksimalnega
zneska 1.500 evrov. Če ima
npr. kdo strošek 3.000
evrov, bo dobil največ 1.500 evrov; če ima 2.000
evrov, pa dobi 50% tega zneska. Gre za nepovratna
sredstva, za katera lahko zaprosijo posamezniki, ki
izpolnijo obrazec in ga oddajo na pokrajini najka-
sneje do konca oktobra 2015. Poverjeno podjetje
naj se takoj loti dela, saj je treba vložiti pokrajini
fakturo najkasneje do konca novembra.
Sredstva se lahko uporabijo za saniranje kritin; az-
best se je v preteklosti uporabljal tudi za izolacijo,
zato ga je še mogoče najti v kaminih ali različnih
ceveh. Če kdo naredi delo sam in ima doma azbest,
lahko pokrajina poskrbi, da ga odpeljejo. Kot
strošek se lahko predstavijo tudi
analize materiala.
Upravičeni so posamezniki, fi-
zične osebe, lastniki hiše ali sta-
novanja v bloku za lastne ali
skupne površine; v tem primeru
so v bloku vsi lastniki upravičeni
do prispevka in skupaj konkuri-
rajo za sanacijo skupnih prosto-
rov, naj bo to streha, garaža, klet
ipd. Upravičenci so lahko tudi
najemniki, pomembno pa je, da
imajo dovoljenje gospodarja.
Upravičene so tudi javne ustano-
ve, ne pa društva ali zasebne usta-
nove. Razpis je vreden 62 tisoč
evrov, še nekaj malega je ostalo
od prejšnjega razpisa.
To je že četrti razpis...
Do danes smo za saniranje azbe-
sta dali posameznikom na razpo-
lago 365 tisoč evrov, še 150 tisoč
pa javnim ustanova, občinam
itd. V našem zakonodajnem ob-
dobju smo torej dodelili v ta na-
men nad 500 tisoč evrov. Ljudje
so se vedno dobro odzvali, naš
prispevek jim je v pomembno
spodbudo. Do danes smo v po-
krajini tako odstranili 240.947 kg
azbesta, kar pomeni 14.020 kva-
dratnih metrov. Tega je še največ
v občinah Gorica in Tržič, pa tudi
v Ronkah in Štarancanu.
Azbest se ne sme več uporabljati
od leta 1992, vendar zakon ne sili
zasebnikov ali podjetij, naj sani-
rajo; zato smo se odločili za raz-
pis, s katerim spodbujamo ljudi.
Pokrajina je zelo angažirana tudi
na področju zdravstva in v veli-
kih procesih npr. proti družbi
Fincantieri. Stojimo torej na dveh
frontah: okoljski in socialni.
Kje pa so odlagališča za azbest?
Azbest je poseben odpadek. V
naši deželi ga sprejema eno samo
odlagališče, ki je v kraju Porcia
(PN). Drugače ga je treba od-
važati v Veneto ali Avstrijo. Pod-
jetja, ki odstranjujejo azbest, mo-
rajo imeti posebno registracijo na
Trgovinski zbornici; tega ne more
delati kdor koli.
Kako pa je v Sloveniji?
Kraj, kjer se je na slovenski strani
največ upora-
bljal azbest, je
Anhovo. Tudi
Slovenija gre
vedno bolj v
smer sanacije.
Ta pa je v sosed-
nji državi dru-
gače urejena. V
Italiji so sindi-
kati zelo močni,
v Sloveniji je
očitno drugače,
bolnikom zara-
di azbestoze ne
plačujejo
odškodnin.
Obrnimo stran:
kakšna je usoda
naše pokrajine?
Reforma krajev-
nih uprav pred-
videva, da bo
pokrajina obsta-
jala do novem-
bra 2016. Maja
bodo občinske volitve, novembra pa naj bi bile vo-
litve za novi pokrajinski svet, ki ga bodo sestavljali
občinski svetniki in župani občin v pokrajini.
Kaj pa kompetence?
Zakon jih preureja. Pokrajina bo še naprej skrbela
za okolje in pokrajinske ceste. Deželi smo že predali
sektor, ki zadeva zaposlovanje, delo, socialo; na
deželo počasi “odhaja” kultura, nato pojde urad
motorizacije. Višje šole, za katere smo bili odgo-
vorni, bodo šle na občino.
/ str. 12
DD
Z
KULTURNI CENTER 
LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH 
PEVSKIH ZBOROV
KONCERTNA SEZONA
2015-2016
22. septembra 2015, ob 20.30 - KCLB
KOMORNI ORKESTER 
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Veronika Brecelj, violina
Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran
Na sporedu: L. Lebič, U. Krek, W.A. Mozart
V okviru Mednarodnega Fesitvala sodobne glasbe 
Kogojevi dnevi 2015
21. decembra 2015, ob 20.30 - KCLB
BOŽIČNI KONCERT
Simfonični orkester NOVA - Nova Gorica in gostje
dirigent Simon Perčič
28. februarja 2016, ob 20.30 - KCLB
CVETJE V JESENI
Slovenski muzikal
19. marca 2016, ob 20.30 - GORIŠKA STOLNICA
J.S. BACH - PASIJON PO JANEZU
Zbor in orkester Akademije za glasbo - Ljubljana
dirigent Marko Vatovec
aprila 2016 - KCLB
G.B. PERGOLESI - LA SERVA PADRONA
Mojca Milič, sopran
Giuliano Pelicon, bas
Informacije:
Kulturni center Lojze Bratuž
Drevored 20. septembra 85 - 34170 Gorica (Italija)
Tel. +39 0481 531445 ali info@centerbratuz.org
www.centerbratuz.org
Kristjani in družba1. oktobra 20154
  apež je pozval vse župnije v
Evropi, naj sprejmejo po
eno begunsko družino.
Odlična zamisel! Samo ob pomi-
sleku. Naša župnija z lahkoto na-
siti eno begunsko družino, tudi
streho ji lahko nudimo. Vendar:
“Koliko časa? Kdo bo potem zanjo
poskrbel? Koliko so starši sposob-
ni za kakršno koli delo? Bi mati
šla dve uri dnevno čistit stanovan-
ja? Kdo ji bo zaupal, če je ne poz-
na? Bi bil oče pripravljen poprijeti
za delo, ki bi mu ga
dali”? K vsemu temu
je še cel kup
vprašajev. - Za name-
stitev imamo prazne
kasarne, na Krasu jih
je kar nekaj. Kaj pa
potem? Bodo tudi ti
prodajali od vrat do
vrat “škovace”, kot
trkajo na naša vrata
dnevno tisti, ki so v
naši državi dobili azil? …
Ob vsem tem si zastavimo nekaj
vprašanj:
- Od kod prihajajo begunci?
Iz arabskega sveta, Bližnjega vzho-
da in Severne Afrike, Pakistana,
Afganistana, pa tudi iz podsahar-
ske Afrike.
- Zakaj prav sedaj bežijo?
Analitiki poudarjajo, da so že pred
15 leti velesile v teh državah
ustvarile kaos. Svoje gospodarske,
geopolitične probleme so reševali
na račun drugih. Ko gre za osebne
interese pa popusti morala.
- Kaj pa Evropa?
Evropa je v glavnem sledila poli-
tiki ZDA. Invazija v Iraku ni pri-
nesla nobene demokracije, am-
pak samo kaos in morijo. V teh
državah noben politik ne nosi od-
govornosti za svoje odločitve. Vse
revolucije t. i. Arabske pomladi so
imele samo en namen - ustvariti
P v državah zmedo. To je povzročilotrpljenje veliki večini prebivalcev.Glavni vzrok za begunsko krizo so
ustvarili mediji, pa tudi določeni
ljudje, ki so predvidevali velike za-
služke. Ustvarili so javno mnenje:
“Tu je slabo, tu ni demokracije,
človekove pravice so teptane …
Čeprav je, recimo, Libija imela
žvljenjski standard, pa tudi social-
ne pravice, podobno kot nekatere
evropske države. V libijski družbi
je bilo ustvarjeno določeno nega-
tivno mnenje,
nastopila je rela-
tivno majhna
skupina izurje-
nih ljudi in
ustvarila avto-
sinhronizacijo.
To je proces, ki se ustvari na po-
dlagi kritične mase ljudi –
množičnega nezadovoljstva. Av-
tosinhronizacija se velikokrat iz-
vaja na nogometni tekmi. Med
gledalce se porazdeli v malih sku-
pinah šest do deset ljudi, ki začne-
jo ploskati, vzklikati in podzave-
stno povzročijo ploskanje, kričan-
je, vpitje istočasno na celem sta-
dionu. Da se v nekem narodu lah-
ko izvede avtosinhronizacija, za-
dostuje od 5 do 7 % celotnega
prebivalstva.
- Begunski val iz Afrike je bil
ustvarjen umetno, vendar z in-
formacijsko podlago, ki je bila la-
stna prebival-
cem posamez-
nih držav. Vidi
se, da se iste
skupine, ki so
organizirale državni udar in kaos
v teh afriških državah, sedaj uk-
varjajo z logistiko in s podporo
beguncem. To dejstvo nam dnev-
no sporočajo mediji.
- Če je afriški begunski val ustvar-
jen načrtno – glavnina beguncev
so muslimani, kaj to pomeni?
Iz vsega tega se vidi, da je v ozadju
organiziran načrt ustvariti v Evro-
pi muslimanski kalifat. Ne obso-
jajmo beguncev, oni so žrtve
zvodnikov. Vsekakor pa je za-
pažen, pa tudi viden daljno-
sežen načrt širjenja islama.
Človek ima pravico do svoje
veroizpovedi. To drži. Tudi mi-
sijonarjenje je dovoljeno na na-
raven način. Tu pa se je pojavil
neki drug problem – načrtna
migracija z načrtno populacijo,
ob načrtnem cilju! Od tod dal-
je pa se lahko ponovno zasta-
vljajo nova vprašanja, ki niso
samo socialna, ampak tudi občee-
vropska.
Pa še to mimogrede:
Savdska Arabija, ki v vsej begunski
krizi ni do danes sprejela niti ene-
ga begunca iz Sirije in Iraka, je
Nemčiji obljubila pomoč. Za vsa-
kih 100 beguncev, ki jih sprejme
Nemčija, bo zgradila džamijo. Če
bo Nemčija, kot se predvideva,
sprejela 20.000 beguncev, ji bo
Savdska Arabija zgradila 200
džamij. Po drugi strani pa so ana-
litiki izračunali, da bi Savdska Ara-
bija z lahkoto sprejela 3 milijone
beguncev.
Ambrož Kodelja
Cerkveni in družbeni antislovar (4)
Č kot ČLOVEK
  okratni zapis bo bolj verske
narave od prejšnjih, saj
bom razpravljal o poudar-
janju Jezusove človeške narave, to-
rej bomo razpravljali o Jezusu kot
človeku, o čemer se je govorilo
pred kratkim tudi v našem tedni-
ku, prav k temu pa se bomo vrnili.
Ko sem se pripravljal na ta zapis,
sem zasledil razmišljanje znanega
katoliškega pisca Vittoria Messori-
ja, ki je zadnje čase padel precej v
nemilost pri mnogih italijan-
skih bralcih, a gre vendarle za
pronicljivega avtorja, ki pogo-
sto zadene “žebljico na glavi-
co” pri obravnavanju “cerkve-
nih” tematik, včasih pa se se-
veda z njegovimi trditvami ne
moremo strinjati. Treba pa je
reči, da jih vselej dobro argu-
mentira, kar je tudi prav, da se
razvije lahko potem kulturna
in argumentirana debata, ne
pa neki žolčni komentarji.
Messori tako navaja franco-
skega misleca Jeana Guittona, ki je
bil tesen oseben prijatelj blaženega
papeža Pavla VI. Razmišljajmo ob
njegovih besedah: “Vsakokrat, ko
so pretirano in neuravnovešeno
poudarjali človeško razsežnost Je-
zusa, so otežili verovanje prepro-
stih ljudi”. Pretirano poudarjanje
Jezusove človeške narave je
močno zmotilo tudi samega Guit-
tona, ko je gledal neki film. Za
francoskega misleca namreč kri-
stjane njihov instinkt ali verski čut,
kot mu rečemo (po latinsko sensus
fidei), žene najprej k temu, da ra-
zumejo, da je Jezus Bog, šele po-
tem pa lahko razumejo, da je ta
Bog postal človek. Torej, če pono-
vimo – Jezus najprej Bog in potem
človek. Kot pravi Messori, je nam-
reč napad na našo vero praktično
vedno šel po istem kopitu, od Cel-
za in Renana, pa vse do naših dni,
da so Jezusa predvsem predstavlja-
li ljudem kot človeka, četudi izjem-
nega človeka, ki je bil kasneje po-
božanstven s strani ljudi – bodisi
zato, ker so se zmotili, ali tudi zato,
ker so želeli preslepiti druge. Še
vedno nam tako mnogi očitajo, da
je naša vera izmišljotina apostolov
in prvih učencev, ker Jezus sam
naj ne bi bil tak. To še podkrepijo
s citati iz evangelija, kjer seveda
skrbno pazijo, katere citate pre-
dložijo in katere zavržejo, ker ne
spadajo v njihovo shemo. Po Guit-
T tonu je zato napačna pastoralanaših dni, ki zlasti poudarja Jezusakot “prijatelja”, “brata”, “tovariša”,
četudi ne zanika njegove Božje na-
rave, vendar le-te ne stavi na prvo
mesto. Verovanje je tako težje,
četudi so nameni dobri, ker se tako
ne spoštuje tista naravna ali “in-
stinktivna” dinamika verovanja.
Pa ne, da bi zavračali dejstvo, da je
ta Bog resnično postal človek, ne
le dozdevno, kot so to trdili krivo-
verci “doketisti”, a brez tistega
“Božjega” poudarka zadeva posta-
ne precej težja za našo pamet. Če
namreč začnemo pri Jezusu in nje-
govih Božjih lastnostih, pa le-te
sprejmemo, potem ni težko spre-
jeti niti prevzetja z njegove strani
naše človeške narave, kar duhov-
niki vselej obeležujemo pri sveti
maši, ko vinu primešamo nekaj
malega vode: “Po skrivnosti te vo-
de in vina naj bomo deležni Božje
narave Kristusa, ki je postal de-
ležen naše človeške narave”. Ni
težko sprejeti potem, da je Jezus
lahko delal čudovita znamenja in
čudeže, da je potrjeval seveda svo-
jo Božjo, ne pa človeško naravo.
Toliko se poudarja Jezus kot ubog,
poražen, služabnik, križan, celo
kot begunec, kot je bilo moč slišati
pogosto. V redu, to je zgodovinska
oseba Jezusa iz Palestine, govori-
mo torej o njegovem okrog tri leta
trajajočem javnem življenju, kjer
mislimo zraven še tista tri desetlet-
ja skritega življenja, a to je Jezus
pred vstajenjem in vnebohodom.
Kot pravi Messori: “To je Jezus od
včeraj. Toda Jezus od danes, tisti,
ki ga vera izpoveduje navzočega v
evharistiji, ki ga moli in časti, tisti,
ki ga mora Cerkev oznanjati in
zanj pričevati – ali ne gre za pro-
slavljenega Kristusa, tistega, ki se
je za večno, v vsej svoji mogočno-
sti, povzpel na Očetovo desnico?
Škofjeloški pasijon 2015
Manj gledalcev, a
pozitiven izid
  etošnje uprizoritve Škof-
jeloškega pasijona si je
ogledalo 23.000 ljudi, kar
je manj od pričakovanj. Z nižji-
mi prihodki od vstopnin se je
povečal prispevek občine, re-
zultat pa je bil pozitiven, je raz-
vidno iz končnega poročila, ki
so ga na seji obravnavali škof-
jeloški svetniki.
Ljudje, ki so si od 21. marca do
12. aprila ogledali uprizo-
ritve Škofjeloškega pasijo-
na, so bili tako z uprizorit-
vijo kot tudi s celovito iz-
kušnjo obiska Škofje Loke
zelo zadovoljni, o čemer
pri čajo mnoge pohvale,
poudarja vodja projekta
Milan Mo horič Peternelj.
Takšen rezultat pripisuje
pred vsem delu več kot
1000 prostovoljcev, ki so
sodelovali pri uprizoritvi,
organizaciji in promociji.
V preteklih uprizoritvah v letih
1999, 2000 in 2009 si je Škof-
jeloški pasijon skupaj ogledalo
77.000 ljudi, z letošnjo uprizo-
ritvijo in 23.000 gledalci pa je
skupno število gledalcev prese-
glo 100.000. Prihodek od pro-
daje vstopnic je letos znašal
230.000 evrov in je bil za
40.000 evrov nižji kot leta
2009 in za 70.000 evrov nižji
od načrtovanega.
Pri tem ekipa ugotavlja, da je
L bil načrt prihodkov in obiska-nosti vseh predstav glede narazpolož ljiva sredstva za pro-
mocijo preveč optimističen.
Osem pred stav si je namreč
ogledalo kar 9000 ljudi manj,
kot so pričakovali, in 1000 lju-
di manj kot leta 2009.
Skupni prihodki letošnje upri-
zoritve so znašali skoraj pol mi-
lijona evrov. Od tega je
145.000 evrov prispevala
občina, ki je po plačilu
200.000 evrov za uprizoritev
leta 2009 tokrat za pasijon
prvotno sicer planirala le
17.000 evrov proračunskih
sredstev. Višji kot leta 2009 so
bili prispevki donatorjev in
sponzorjev, ki so dodali skoraj
85.000 evrov, ter ministrstva za
kulturo v višini 40.000 evrov.
Stroški uprizoritve so znašali
470.000 evrov in so bili za
40.000 evrov višji od načrtova-
nih, a nižji od zadnje uprizorit-
ve leta 2009, ko so presegli
510.000 evrov. Stro ške so pre-
segli zaradi plačila storitev po-
licije, požarne straže in nekate-
rih strokovnih sodelavcev.
Kljub temu je bil izid projekta
pozitiven, v višini 22.000
evrov, podobno kot leta 2009.
Projekt je Škofji Loki prinesel
nekatere dodane vrednosti. Za-
snova je bila nova romarska
pot - Romanje po Romualdovi
poti od Štandreža do Škofje Lo-
ke in pripravljen dokumenta-
rec. Ob čina namerava v pri-
hodnje postaviti tudi stalno
zbirko o Škofjeloškem pasijonu
na Loškem gradu in vzpostaviti
predstavitveno pasijonsko so-
bo na Mestnem trgu.
“Na splošno lahko,
glede na komentarje
večine, rečemo, da so
uprizoritve Škofje-
loškega pasijona 2015
odlično uspele in
lahko z optimizmom
zremo v leto 2021, ko
bo na vrsti peta upri-
zoritev Škofjeloškega
pasijona”, poudarja
ekipa projekta, a do-
daja, da ob tako ob-
sežnem projektu obstajajo tudi
možnosti za izboljšave.
Pri naslednji uprizoritvi bi se
tako lahko z boljšo označitvijo
območja prireditve izognili od-
stranjevanju parkiranih vozil.
Potrebno pa bi bilo najti tudi
boljšo rešitev za zajem voska,
ki z bakel kaplja na javne
površine in ki bi jih bilo treba
takoj po predstavi očistiti, na
kar je opozoril tudi škofjeloški
župan Miha Ješe.
POGLED ZAUPANJA
Abraham je oče naše vere, ker je spoznal,
da Bog ni v kipih, krajih in naravi, ampak
se razodeva v srcu, da je osebno bitje, ki
nagovarja človeka. Bog ga je poklical in
blagoslovil njegovo zaupanje. Obljubil mu
je številno potomstvo, vendar se to dolgo
ni zgodilo. Potem, ko je v starosti dobil si-
na Izaka in ta mu je postal največja radost
v življenju, ga je Bog preizkusil, če je še on
na prvem mestu in mu res povsem zaupa.
Naročil je, naj vzame dečka in ga žrtvuje
kot žgalno daritev.
Abrahamu se je vse podrlo. Najprej se je
moral odpovedati svoji domovini in prete-
klosti, sedaj se je moral odpovedati še pri-
hodnosti, kaj bo z njegovo družino, s čre-
dami, z obljubljenim blagoslovom? Zakaj
mu je sploh Bog podaril sina, če ga mora
žrtvovati? Toda poslušal je Boga, ki je edi-
ni vir življenja. Z žalostnim srcem sta se z
Izakom odpravila na pot. Abraham je vzel
drva in jih naložil dečku, ta pa ga je
vprašal, kje je jagnje za daritev. Abraham
mu je odgovoril, da si bo Bog sam izbral to
jagnje. Ko so prišli na določen kraj, je
Abraham želel izpolniti Božje naročilo,
vendar je Gospodov angel ustavil njegovo
roko in mu povedal, naj pustil dečka pri
življenju. Bog je videl njegovo zaupanje,
da je bil pripravljen zanj vse žrtvovati. Ker
je v bistvu sin umrl v njegovi žrtvi, ga je
ponovno obudil v življenje.
V veri priznavamo, da je Bog prvi darova-
lec in izvir življenja, on vodi zgodovino.
Ljubimo, ker nas je on ljubil prvi. Zato se
zanesemo nanj in verujemo, da nas bo
uslišal, če ga bomo prosili v njegovem Du-
hu. Med prošnjo in odgovorom je čas vere.
Seveda pa je treba ta odnos prečistiti, da si
ne bi mislili, da nam kaj pripada samo po
sebi ali da si lahko kaj prisvojimo. Vse je
dar. Ne moremo se sami dokopati do prve-
ga darovalca. Prevelik je in mi smo grešni.
Zato se je ob polnosti časov pojavilo tisto
Jagnje, o katerem je govoril Abraham. On
ga še ni poznal, nanj pa je pokazal Janez
Krstnik, ko je uvidel, da bo šel Mesija po
poti trpljenja in žrtve. Za Janezom so to
prepoznali prvi učenci in mu zaupali.
Kristus je Božje Jagnje, ker je z ljubečo po-
korščino Očetu stopil v naš greh, v smrt in
grob. Očetova ljubezen ga je obudila v no-
vo, poveličano življenje, iz katerega nam
prinaša moč za podarjanje in odpira pot v
nebesa. Novi rodovi učencev zaupamo te-
mu daru in z njim stopamo v nova daro-
vanja. Ta odprtost in zaupanje prehajata v
odnose in na vse ravni življenja. Živimo
od zaupanja.
GLEDATI SKOZI POGLED (2) Primož Krečič
Seveda tri desetletja na zemlji niso
bila nobena iluzija, nepomembno
obdobje. Pa vendar se sprašujem,
ali nam je dovoljeno pozabiti na
slavo Sina, druge osebe Svete Tro-
jice, pred Betlehemom, po njem,
Nazaretu in Jeruzalemu”? Sam
opažam, kako otroci veliko lažje
razumejo, da nekomu, ki je tako
mogočen, ki je celo vsemogočen,
ni težko postati tisti mali okrogli
košček nekvašenega kruha. Ni to-
rej težko, da je sveta hostija Jezus
sam, da je resnično navzoč, da pre-
biva med nami. Če je tako, potem
drži Pavlova trditev, da se “v Jezu-
sovem imenu pripogne vsako ko-
leno”, ker te res sili kaj na kolena
pri svetem bogoslužju
in izven njega, ko tega
Jezusa počastimo s po-
klekom. Sicer pa se
zbiramo kot skupnost
“mi se imamo radi” in
je zadeva bolj socialne
in sociološke narave.
Kako tudi sprejemati
ves Kristusov nauk iz
evangelija, če je po-
membna zlasti njego-
va človeškost ali celo
človečnost? Nujno ne-
kaj vzamemo in drugo zavržemo.
Da ne govorimo o sprejemanju v
veri Cerkve in še kaj. Obstaja velika
nevarnost, da se ustavimo le pri Je-
zusu kot človeku, če tako gledamo
na stvari. Avtor “Zgodb iz Narnije”
Clive Staples Lewis, ki ni bil kato-
ličan, da ne bo pomote, bil pa je
tesen prijatelj katoličana Tolkiena,
pravi, da si s takim Jezusom, ki bi
bil zgolj človek, nimamo kaj dosti
pomagati. “Človek, ki je bil zgolj
človek in je govoril reči, kakršne je
govoril Jezus, ne bi bil velik mo-
ralni učitelj”. Bil bi nor ali “peklen-
ski hudič”, za psihiatrično kliniko
ali neskončno hudoben, glede na
nemogoče zahteve njegovega nau-
ka. Po Lewisu mora vsak od nas
sam izbrati in se odločiti, ali je Je-
zus Kristus bil in še vedno je Božji
Sin ali pa je norec ali hudobnež.
Na izbiro nam je dal samo to, ali
je ali ni Božji Sin, in nič drugega.
Po Pascalu, velikem francoskem
znanstveniku in mislecu, hkrati
tudi spreobrnjencu v katolištvo,
nam v primeru, da Jezusa ne priz-
namo za Gospoda, za Božjega Sina
in Odrešenika, preostane le še nič.
Ostaneta torej obup in nihilizem.
Kdo ve, morda pa je ta napačna pa-
storala, ki smo jo omenili, tudi pri-
pomogla k temu, da je okrog nas
toliko obupa, nihilizma, nave-
ličanosti, apatičnosti in še česa.
Andrej Vončina
Afriška avtosinhronizacija 
Prepovedano razmišljanje!?
Avtosinhronizacija je proces,
ki se ustvari na podlagi
masovnega nezadovoljstva.
Jean Guitton
Kristjani in družba 1. oktobra 2015 5
  P. Peter Lavrih na srečanju pod lipami
V Sveti deželi je vedno
lepo!
GORICA 
  ater Peter Lavrih, sloven-
ski frančiškan, ki že več
kot 25 let redno spremlja
v Sveto deželo številne slovenske
romarje, je bil 24. septembra
gost drugega jesenskega srečan-
ja pod lipami v komorni dvora-
ni Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž v Gorici. Večer je bil
vključen v t. i. Socialni teden,
niz 45 dogodkov, ki ga po 25
krajih Slovenije od 24. septem-
bra do 3. oktobra prireja Social-
na akademija in o katerem je
uvodoma spregovoril Igor Pod-
brežnik. Poslanico letošnjega
tedna, ki poteka pod geslom V
iskanju dialoga, pa je v imenu
prireditelja, Krožka Anton Gre-
gorčič, prebral časnikar Julijan
Čavdek.
S p. Lavrihom, ki je “vedno na-
smejan in dobre volje”, se je po-
govarjal zgodovinar Renato
Podbersič, ki je med drugim
odličen poznavalec judovske
zgodovine in svetopisemskih
krajev, saj jih tudi on pogosto
obiskuje oz. po njih vodi sloven-
ske skupine. Kot “iskriv sogovor-
nik” in “človek, ki odlično poz-
na razmere v slovenski Cerkvi”,
je p. Peter v matici poznan kot
voditelj ljudskih misijonov, še
zlasti pa kot slovenski komisar
za Sv. deželo, kjer je bil že 140-
krat. “Rad potuje z vlaki, je pa
tudi zagnan kolesar”, je dejal
Podbersič.
Sveto deželo v celoti predstavlja
pet oz. šest držav na Bližnjem
P vzhodu, je dejal p. Lavrih. Kotkomisar že več kot 25 let skrbiza osveščanje o svetih krajih v
svoji domovini in vodi romanja.
“Drugi del te službe je skrb za
darove za pomoč Sveti deželi, ki
iz svojih korenin ne more
preživeti”. Pavel VI. je kot prvi
papež za sv. Petrom šel v svete
kraje, središče krščanstva, in do-
ločil, naj se po vsem krščanskem
svetu zbira novčič za svete kraje,
da bodo preživeli.
V katoliške šole, ki jih v raznih
krajih Izraela vodijo frančiškani,
hodijo tako kristjani kot musli-
mani. Katoliške šole na palestin-
skem ozemlju so revnejše. Pre-
senetljiv je podatek, da je kristja-
nov 2% prebivalstva in število
še upada. Betlehem je bil včasih
popolnoma krščanski, danes je
tam kristjanov ja ali ne tretjina.
Muslimani močno pritiskajo,
po drugi strani je med kristjani
vedno večja težnja po boljšem
življenju. Ljudje se izseljujejo v
ZDA, Avstralijo in drugam. “Če
najdejo priložnost, iščejo kruha
drugje”, pa čeprav je frančiškan-
ska kustodija Svete dežele skoraj
neko veliko podjetje, ki ima na
plačilni listi več kot štiri tisoč de-
lavcev. Krščanske družine v
Izraelu oz. Palestini “so še vedno
na ravni klana”, držijo skupaj. V
Izraelu, deželi priseljencev, živi
danes več kot milijon Judov; ve-
liko jih je tudi ruskega rodu.
Frančiškanski habit (redovna
obleka) “je ključ, ki odpira vsa
vrata”. Tu pa tam “te
kakšen Jud pljune, a to
moraš vzeti za dobro, saj
to prenašaš zaradi Kristu-
sa”. Ko spremlja romarje,
se mu vsi klanjajo; ko pa
je sam, ga niti ne pozdra-
vijo. Tako se je p. Peter
naučil razlikovati duhove
in ljudi.
P. Lavrih ima zelo jasne
pojme glede političnega
dogajanja, o tem, kakšno vlogo
je igrala oz. igra Rusija ali pa
ZDA. “Kjer so sesuli totalitarne
režime, od Iraka do Libije, je
slabše, stanje se gotovo ni iz-
boljšalo”. O deželah Evfrata in
Tigrisa, ki so pod udarom Islam-
ske države, je poudaril, da je
kljub vsemu pomembno pod-
preti Asada, da bo zdržal. Dokler
bo zahod podpiral teroriste, bo-
do ljudje bežali in prihajali v
Evropo kot begunci. Prihodnost
je v tem, da se spet vzpostavi
red; samo tako se bodo begunci,
ki danes živijo v Libanonu in
Jordaniji, vrnili takoj domov.
Predsednik evropske komisije
Juncker govori o milijonih ljudi,
ki bodo prišli v Evropo, ker jih
Evropa rabi, če se hoče še razvi-
jati. “Toda Juncker je pozabil, da
je inkulturacija proces, ki se pri
nekaterih ne bo prijel. Zato tu
ni prihodnosti... Če bo šlo tako
naprej, lahko samo govorimo o
kalifatu Evrope. Mi bomo izgi-
nili, oni bodo pa prevladali. Kar
ni uspelo pred Dunajem pred
400 leti, bo uspelo zdaj, in to
brez orožja”. To niso begunci, ki
jih potolažiš s kosom kruha in
kozarcem vode, ampak begunci
z budgetom 5 tisoč dolarjev, ki
mečejo kruh na tla in kupujejo
karte za Dunaj...
Je varno potovati v Sv. deželo, je
vprašal Podbersič. “To je najbolj
varna država na svetu”, je od-
vrnil pater. “Puške varujejo!
Kontrole so za to, da ljudje var-
no preživijo... V Izraelu mi ni še
nihče ukradel dolarja, v Rimu že
celo denarnico”.
Zakaj naj bi šli kristjani v Sv.
deželo? “Ker je tam naš
Odrešenik bil rojen, umrl, od
mrtvih vstal in nas odrešil. Po
cerkveni zapovedi bi morali po-
romati v Sveto deželo”!
Romanje, kot ga organizira ko-
misariat, mora “ujeti” celotno
cerkveno leto, od adventa,
Božiča, treh kraljev, posta,
trpljenja, vstajenja, binkošti, pa
še Rešnje telo itd., torej vse ste-
bre liturgičnega leta. “Vse to
'obdelamo', doživimo, praznu-
  se, kar je lepo, prehitro mine. Tako so
se ob zadnjih vzdihljajih letošnjega
vročega poletja, polnega sonca in ne-
besne modrine, razblinili brezskrbni počit-
niški dnevi in šolarji so si že pošteno zavihali
rokave, da bo novo šolsko leto potekalo čim
bolj uspešno in da si bodo med učnimi urami
pridobili kar največ znanja, ki je nujno potreb-
no za vsesplošno rast in seveda bistrenje duha
na zmeraj bolj zahtevni življenjski poti. Po teh
strmih, večkrat napornih vzponih, ki vodijo
do novih spoznanj, pa bo tudi letos male učen-
ce veselo spremljal Pastirček. V letošnjem letu
praznuje visok jubilej: 70 let neprekinjenega
izhajanja! S prispevki različnih piscev v vezani
in nevezani besedi, s kratkočasnimi in razve-
drilnimi zankami in dopolnjevankami vedri
mlada lica in širi jezikovna, literarna, naravo-
slovna, zemljepisna, glasbena … obzorja. Pri
tem pa ostaja zmeraj mlad in dovzeten za po-
trebe in skrbi malih vedoželjnežev. Revijo, kot
znano, izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva, ki
ima sedež na Travniku 25 v Gorici, tudi ob
podpori Urada Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu. V njegovem
uredniškem odboru so urednik Marijan Mar-
kežič, ki vselej skrbi za raznolikost vsebin in
tudi za to, da se Pastirček pravočasno pojavlja
med otroki, Danila Komjanc, Olga Tavčar, Bar-
bara Rustja, Ana Rupil, Walter Grudina in Pao-
la Bertolini Grudina. Tiska ga goriška Grafica
Goriziana. Tudi letos, ob tej okrogli obletnici,
je prvo številko ponudil našim šolarjem brez-
plačno v upanju, da bodo otroci postali njego-
vi zvesti bralci in naročniki. Ob zelo pomem-
bnem Pastirčkovem mejniku bodo mali in ve-
liki bralci lahko spoznavali njegovo prehojeno
pot in vse, ki so ga do sedaj sooblikovali s pe-
resom ali s čopičem v rokah, iz poglobljenih
zapisov dolgoletne, zelo zveste sodelavke revi-
je, Marize Perat. V prvem zapisu pod naslovom
70 let Pastirčka je opozorila na to, da je revija
prvič stopila med goriške in tržaške šolarje
aprila l. 1946, ko se je po vojni vihri slovenska
beseda spet lahko svobodno oglašala v naših
krajih. Zamisel za otroško glasilo je dal duhov-
nik dr. Kazimir Humar, velik kulturni zagna-
nec, da bi otrokom nudilo krščansko vzgojo
izven šolskega okolja in vzbudilo ljubezen do
materinega jezika. Prvi ilustrator je bil prof.
Vilko Čekuta. Naslovno stran 1. št. je naslikal
danes znan goriški slikar Andrej Kosič. Urednik
je tedaj v uvodu napisal med drugim: “Starši!
Vsi bi radi imeli svoje otroke dobre, poštene
in delavne. Katehetje vam hočejo pri tem delu
pomagati tudi doma z dobrim tiskom. Pri-
voščite svojim otrokom branje, ki jih bo ple-
menitilo in navajalo h krepostnemu življen-
ju”. Te želje so še zmeraj vodilo Pastirčka, ki
skuša, v sozvočju z današnjim časom, biti čim
bolj privlačen in
iskriv, spodbuden in
poln zaupanja v lepo
in dobro. Prav te nje-
gove lastnosti se
kažejo v prikupno
razgibanem stripu
Walterja Grudine, ki
obsega dve strani
septembrske števil-
ke, na naslovnici ka-
tere je velika roža v
mavričnih barvah,
zmagovalka Pa-
stirčkovega natečaja
za naslovno stran.
Narisala jo je Valen-
tina Tomadoni, lan-
ska petošolka OŠ A.
Gradnik Števerjan.
Na Pastirčkovo uredništvo je letos prispelo
ogromno risbic - kar 1.248! - šolarjev iz vseh
zamejskih šol, pa tudi risarjev iz Slovenije in
tujine. Otroci so se res zavzeli za njegovo 70-
letnico! Drugo nagrado sta prejeli Giulia Can-
ciani, 2. r. OŠ Špeter, in Sara Rui, 3. r. OŠ Zgo-
nik; tretjo nagrado pa Nicolo’ Covra, 1. r. OŠ
Domjo, in Milena Gergolet, 3. r. OŠ Doberdob.
Njihove risbice že ponosno razkazuje Pastirček
na 25. strani 1. št., med Pastirčkovo pošto pa je
še 48 čudovitih risbic, na katerih prevladujejo
živalice in rožice. Pastirčkovemu rojstnemu
dnevu je Patrick Quaggiato namenil pesem na
besedilo Pastirček naj živi! nepozabne pesnice
Ljubke Šorli. Lahko bi postala Pastirčkova him-
na. Kar veselo jo zapojte, mali pevci!
Prva letošnja številka prinaša poleg navedene-
ga pesmici Tolažba za Tinko, ki jo je zložila
Berta Golob, in hudomušno Svatba, izpod pe-
resa V. Tihomirja Arharja; obe spremljata ilu-
straciji Danile Komjanc. Dragocene vzgojne
bisere vsebujejo strip Walterja Grudine in Pao-
le Bertolini, Kaj pa zdaj? Začnem? Ne začnem?
, pripoved Marize Perat Zvezki se pritožujejo
in vsem dobro znana basen Lisica in grozdje,
ki jo je v obliki dopolnjevanke prispevala Da-
nila Komjanc. Povsem nova je rubrika Nara-
voslovni kotiček za najmlajše, ki jo piše Bar-
bara Rustja in ilustrira Svetlana Brecelj. Tokrat
je v središču pozornosti gozd. Otroci bodo po-
bliže spoznali dele drevesa in odgovorili na
vprašanja ter seveda pobarvali
ilustracije. Pastirček namreč
želi, da njegove strani vsak
otrok nadgrajuje po svojih ri-
sarskih vzgibih. Marijan Mar-
kežič bo z zapisi z naslovom Tri-
je na potepu še nadalje razkri-
val lepote bližnjih krajev Slove-
nije. Tokrat je stric Maks Tjašo
in Pastirčka peljal v dolino Dra-
gonje na ogled Mazurinovega
mlina, starega kakih 300 let.
Včasih jih je na Dragoniji delo-
valo 41, na komaj 29 km dol-
gem toku. Zanimiv “potopis”
opisuje tudi delovanje mlina in
delo mlinarjev in vsebuje zgod-
bo o prebrisanem mlinarju.
Spretne roke bodo v septem-
brski številki našle kar nekaj za-
se, npr. dve družabni igri, Tipni pari in Sple-
zajmo na goro; navodila za njihovo izdelavo
daje Tatjana Ban. Bistre glavice bodo zlahka
razvozlale uganke in druge razvedrilne vo-
zličke, za svetopisemsko križanko in vprašanja
o tej temi pa se bo treba malce bolj potruditi.
Kaj pa Packo? Tudi on vztraja na Pastirčkovih
straneh in se tokrat predstavlja kot “ešperto za
slovenščino”! Predrznost pa taka!!!
Dragi učenci, srečno v novem šolskem letu, s
Pastirčkom v roki in z radostjo v srcu!
Iva Koršič
V
Prva številka Pastirčka v jubilejnem 70. letniku 
Pogumno na pot “učenosti”!
jemo” v 7-8 dneh.
Tako romanje je naporno, “če
samo doma sediš in niti malo
ne migaš”. Za Sveto deželo je
“vsak čas svet in lep: decembra
ni snega, pozimi je sonce. Fe-
bruarja sta dež in
sneg, si kakor do-
ma. Marca in aprila
vse cveti. Julija je 40
stopinj, pa preživiš,
ker je vročina suha.
Tam je vedno lepo”.
Kar se tiče cene, je
pater dejal, da je bi-
lo treba dati pred le-
ti za Sveto deželo
štiri do pet plač, bilo
je zelo drago. “Zdaj
je to možno za tisoč
evrov”. Zelo je “re-
lativno, koliko je to
drago ali poceni”.
Na neposreden, sli-
kovit in mestoma
humoren način je
p. Peter tudi prek
anekdot povedal še marsikaj res
zanimivega o zapletenih razme-
rah na zapletenem ozemlju, pre-
pletenem z vojnami, mešanico
etnij, jezikov in kultur, pa tudi z
željo po miru in sožitju. / DD
Nadškof Redaelli v Štandrežu
Z evangelistom Luko 
v sveto leto usmiljenja
  dvorani doma Anton
Gregorčič v Štandrežu je
bilo 25. septembra
zvečer srečanje, posvečeno no-
vemu pastirskemu pismu go-
riškega nadškofa in slovenskim
vernikom, ki spadajo pod štan-
dreško dekanijo. Navzoči so lah-
ko prejeli pismo (pravzaprav
nad 130 strani debelo knjižico)
z naslovom Kdo je kristjan. V
prisotnosti dekana Karla
Bolčine so o njem in na sploh o
novem pastoralnem letu v ško-
fiji spregovorili msgr. Arnaldo
Greco, nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli (na mali sliki) in
goriški stolni župnik Sinuhe
Marotta.
“Cerkev, ki ohranja 'okus evan-
gelija', sprejema”, je dejal msgr.
Greco. Geslo svetega leta usmil-
jenja, ki se bo začelo na praznik
Brezmadežne, 8. decembra
2015, končalo pa s koncem cer-
kvenega leta, na praznik Kristu-
sa kralja, 20. novembra 2016, se
glasi Usmiljeni kot Oče. Zato
smo vabljeni, da v tem letu raz-
mišljamo “o dejanjih telesnega
in duhovnega usmiljenja”. V
goriški škofiji bodo tri sveta vra-
ta: vrata goriške stolnice, oglej-
ske bazilike in barbanskega sve-
tišča; na otoku imajo posebno
nalogo: sprejemati vernike v
drugih jezikih, tudi v slo-
venščini. T. i. oaze usmiljenja, ki
naj se od januarja dalje ustano-
vijo v vsaki dekaniji, pa so pro-
stori, kamor lahko stopi kdor
koli in najde nekoga (duhovni-
ka, redovnika ali pripravljenega
laika), s komer se lahko pogovo-
ri, je še povedal msgr. Arnaldo.
Dne 2. februarja 2016 bo v
Krminu jubilej posvečenega
življenja, 23. aprila v Tržiču ju-
bilej, posvečen delavcem. Dne
26. marca bo romanje v Padovo,
v cerkev sv. Justine, kjer je po-
V kopanev. Lu-ka, sep-
tembra
ali okto-
bra 2016 pa še romanje v Rim.
“V 35 letih duhovniške službe
mi je bilo pogosto naslovljeno
vprašanje 'kdo je kristjan',
čeprav ne vedno z istimi bese-
dami”, je dejal nadškof Carlo.
Letošnje pastirsko pismo na ne-
ki način odgovarja na to
vprašanje. Sloni namreč na Lu-
kovem evangeliju. Luka, po po-
klicu zdravnik, je opisal Jezuso-
vo življenje, dejanja, smrt in
vstajenje na osnovi skrbnega ra-
ziskovanja. “Ni predstavil ab-
straktnih resnic, temveč osebo,
Jezusa”. Tako se lahko pre-
pričamo o zanesljivosti naukov,
ki smo jih prejeli, lahko izsledi-
mo pristen način, kako biti kri-
stjani. Odlomke iz evangelija
spremljajo kratke spremne bese-
de, ki so lahko v oporo pri bran-
ju in molitvi. Nadškof torej pre-
dlaga vernikom in skupnostim
svoje pismo kot osebno molitev.
“Lahko vemo, kdo je Cerkev, sa-
mo če vemo, kdo je Jezus, kdo
je kristjan”. Pismo ne daje pa-
storalnih smernic, ampak ponu-
ja Lukov evangelij (znan tudi
kot “evangelij usmiljenja”) kot
plodna tla, na katerih naj v letu
usmiljenja raste naše krščansko
življenje.
Nekaj konkretnih navodil, kako
lahko posamezniki (oz. manjše
ali večje skupine) skupaj berejo
in molijo po nadškofovem pa-
stirskem pismu, je nato ponudil
g. Sinuhe Marotta. “Kdor bere
evangelij, se obogati”, je še dejal
nadškof. “Ni treba biti speciali-
sti. Evangelij je za vse..., je šola
za življenje, ki nam pomaga biti
vedno bolj podobni Gospodu
Jezusu”. / DD
Renato Podbersič in p. Peter Lavrihfoto dpd
foto dpd
Goriška1. oktobra 20156
Krvodajalci v Ronkah: 30-letnica pobratenja
Dne 25. septembra je bila v Ronkah obnovljena listina o pobratenju
med mestno sekcijo prostovoljnih krvodajalcev iz Ronk in
novogoriškim združenjem Rdečega križa Slovenije. Pakt pobratenja
- podpisan je bil pred 30 leti - je nastal na pobudo pravih pionirjev
sodelovanja. Takratna podpisnika listine sta bila Štefanija Komelj
za Novo Gorico in Pietro Pasqualetto za Ronke, ki pa žal nista več
med nami. Naveza med Ronkami in Novo Gorico se je porodila leta
1985, ko sta prostovoljce in državi še ločevala družbenopolitična
in ideološka meja in seveda drugačen jezik. Toda z vztrajnostjo so
premostili te ovire in slovesna prireditev je bila namenjena prav
potrditvi te prijateljske naveze. Kot je poudarila predsednica RK N.
Gorica, Vislava Ušaj, sta si organizaciji pomagali ne samo pri
darovanju krvi, ampak ob naravnih nesrečah, kot npr. pri potresu
in drugih številnih humanitarnih akcijah, predvsem ob navalu
beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Program se je začel na mestnem
pokopališču, kjer so položili venec k spomeniku, posvečenemu
pokojnim krvodajalcem. Istočasno so obiskali grob nepozabnega
predsednika Pasqualetta, čigar ime nosi ronška sekcija. Svečanost
se je nato nadaljevala v občinski palači, kjer je bila ob prisotnosti
predstavnikov obeh občin uradna slovesnost ob ponovnem podpisu
zaveze; prav taka slovesnost je že bila julija v Novi Gorici. Tudi
tokrat sta bila podpisnika sedanja predsednika društev, Enzo Zuin
in Vislava Ušaj. Srečanje je vodil Karlo Mucci, predsednik ronške
sekcije Darovalcev organov, ki je bil obenem “priložnostni”
prevajalec. V imenu MO Nova Gorica je prinesel pozdrave mag.
Tomaž Horvat, za občino Ronke pa odbornik Enrico Masara'. Sledil
je družabni trenutek s krepitvijo obojestranskih odnosov.
Naj še poudarimo, da ima Zveza prostovoljnih krvodajalcev iz Ronk
(ADVS) približno 500 članov, od katerih jih je 350 aktivnih, ostali
so v glavnem presegli 65 let ali ne morejo več darovati.
Ciril Zlobec v Kulturnem domu Gorica
Ob 90-letnici Cirila Zlobca prireja Kulturni dom v Gorici, v
sodelovanju s SKGZ in ZSKD, z Glasbeno matico iz Gorice, s
Forumom za Gorico in z mestno knjižnico BSI, posebno Srečanje z
avtorji, na katerem bo častni gost slovenski pesnik in pisatelj. Rodil
se je 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu; rojstna vas je do danes
ostala ena osrednjih tem njegovega pesništva. Prve pesmi je Zlobec
objavil v partizanskem tisku,
prvo zbirko Pesmi štirih (1953),
skupaj s Kovičem, Menartom in
Pavčkom, sledile so zbirke
Ljubezen, Najina oaza, Vračanja
na Kras, Kras, Pesmi, Mojih
sedemdeset itd. Zlobec je avtor
tudi dveh romanov ter petih knjig
esejev in publicistike. Veliko tudi
prevaja, zlasti iz italijanščine in
srbohrvaščine. Osemnajst
njegovih knjig je prevedenih v
tuje jezike. Za svoje literarno
delo je prejel več domačih in
tujih literarnih nagrad, med njimi Prešernovo, Župančičevo in
Kajuhovo nagrado. Dobil je tudi več domačih in tujih državnih
priznanj, npr. zlatega znaka svobode in naslova komendnik
Republike Italije. Srečanje v Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek,
1. oktobra 2015, ob 18. uri. Pesnika bo predstavila prof. Nadja
Marinčič iz Gorice. Srečanje sodi v okvir projekta “Bunker 15-18”,
ki ga prireja goriški Kulturni dom v sodelovanju z Deželo FJk.
Na Srečanju pod lipami Zdravko Likar
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton
Gregorčič vabita na novo Srečanje pod lipami, ki bo v četrtek, 1.
oktobra 2015. Gost večera bo načelnik tolminske upravne enote in
predsednik Fundacije Poti miru Zdravko Likar, ki bo spregovoril o
odnosih med Slovenijo in Slovenci v FJK. Večer bo vodil časnikar
Julijan Čavdek. Dogodek bo v komorni dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž s pričetkom ob 20. uri. Dogodek je vključen v Socialni
teden, ki letos poteka od 24. septembra do 3. oktobra. Socialni
teden vsako leto organizira Socialna akademija iz Ljubljane, ki skrbi
za izobraževanje, raziskovanje in kulturo s ciljem, da se ustvari
prostor oblikovanja mladih in odraslih na poti njihovega
udejstvovanja v civilni družbi na temelju vrednot človekovega
dostojanstva, solidarnosti, subsidiarnosti, pravičnosti in skupnega
dobrega. Program, podrobnosti in informacije je mogoče dobiti na
spletnih straneh www. socialna-akademija. si in www.
socialniteden.si.
Iz beležke nadškofa msgr. Redaellija
Goriški nadškof bo v soboto, 3. oktobra, ob 18. uri v cerkvi v
Štandrežu podelil zakrament sv. birme. V nedeljo, 4. oktobra, bo ob
18.30 pri kapucinih v Gorici vodil somaševanje v čast sv. Frančišku
Asiškemu.
Kratke Izreden uspeh rekordnih Okusov na meji 2015
Enogastronomski praznik
naj postane festival!
  kusi na meji niso več
zgolj praznik, ampak
pravi enogastro-
nomski festival. To je v pone-
deljek dejal goriški župan Et-
tore Romoli, ko je potegnil
črto pod 12. izvedbo medna-
rodne prireditve, posvečene
okusom, tradicijam in ti-
pičnih proizvodom več kot
30 svetovnih držav, ki je po-
tekala od 24. do 27. septem-
bra in je v Gorico privabila
nad 500 tisoč obiskovalcev!
Dokončno jo nameravajo
spremeniti v festival enoga-
stronomije in kultur ob meji
tudi tako, da bodo okrepili ra-
zlične spremljevalne pobude,
so dejali ponosni mestni
upravitelji.
Nekaj številk
Podatki so za organizatorje
(občina Gorica v sodelovanju z
deželo FJk, Turismo FVG, Trgo-
vinsko zbornico in Fundacijo Ca-
rigo) res navdušujoči. Prijav je bi-
lo 760, sprejeli so jih 368. Tako so
uredili 19 “vasi” po 16 ulicah in
6 trgih. Varnost so zagotavljale si-
le javnega reda, zraven pa je bilo
tudi 160 prostovoljcev in nad 30
mladih pomočnikov. Posebnih
vlakov, ki so - po zaslugi Dežele
FJK in Trenitalia - povezali Gorico
z Vidmom, Trstom in Tržičem, je
bilo kar 42; nanje je stopilo 17 ti-
soč oseb. Več kot 6 tisoč km pa so
prevozili avtobusi pokrajinskega
prevoznega podjetja APT, ki so
peljali goste od zunanjih parkirišč
do mestnega središča. Poseben
uspeh so zabeležili v t. i. Salonu
okusa na trgu sv. Antona, kjer je
potekalo kar 17 različnih dogod-
kov, na katerih je sodelovalo
okrog 4 tisoč udeležencev in več
kot 70 gostov (najvidnejša sta bila
televizijska voditeljica Benedetta
Parodi in televizijski “šef” Carlo
Cracco, ki sta prišla predstavit
svoji zadnji kulinarični uspešni-
ci). Na gradu so sešteli več kot
3.500 gostov: tudi to je za Gorice
nekaj izjemnega.
Tipičnih madžarskih peciv (“kur-
toš”) so prodali 43 tisoč, pleska-
vic 39 tisoč, 9 tisoč porcij bazil-
skega mesa, 13 tisoč nizozemskih
“mini-crepes”, 7 tisoč porcij av-
strijskih njokov, nad 4 tisoč litrov
piva, poldrugo tono rib
itd.
Uradno odprtje
Poseben ton prireditvi je
letos dalo njeno uradno
odprtje v četrtek, 24. sep-
tembra, ob 17. uri na
trgu sv. Antona (preime-
novanem v “trg oku-
sov”), kjer se je zbralo res
veliko ljudi. Po priložno-
stnih pozdravnih bese-
dah predstavnikov dežel-
ne, pokrajinske in občin-
ske uprave (pozdrav
šestih sodelujočih občin
iz Slovenije je prinesel
župan Šempetra-Vrtojbe)
ter drugih uglednih go-
stov sta trak prerezali slo-
venska šampionka Tina
Maze, glavna gostja do-
godka, in televizijska napovedo-
valka Benedetta Parodi. Sloven-
ska zvezdnica je množico pozdra-
vila v italijanščini in slovenščini
ter poudarila, da je Gorica “izjem-
no mesto izjemnih priložnosti”.
Tina Maze je imela na “trgu oku-
sov” veliko leseno in zelo dobro
obiskano “zrezkarnico” z ime-
O
nom Team to aMaze House; med
številnimi oboževalci, ki so se z
njo rokovali in slikali, sta jo ob
koncu tedna prišla pozdravit tudi
Janez Janša z družino in slovenski
predsednik Borut Pahor; gl. foto
na 1. strani).
Odprtje “slovenske vasi”
Mestno sre-
dišče je
kmalu pre-
plavila
množica
ljudi od vse-
povsod. V
tem vzdušju
je v ul. Cri-
spi pod
večer pote-
kalo uradno
odprtje t. i.
“slovenske
vasi”, ki je
kmalu krep-
ko zaživela:
pred palačo
Trgovinske
zbornice je
Zveza slo-
venske katoliške prosvete posta-
vila svoj veliki šotor; ob njem so
bile stojnice društev KD Sabotin
iz Štmavra, SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana, MePZ Lojze Bratuž iz
Gorice, PD Štandrež, ki se je to-
krat predstavilo skupno s špor-
tnim združenjem Juventina, pa
še Združenja staršev vrtca Pikapo-
lonica iz Pevme in Vinoteke Šte-
verjanski griči. Svečanega trenut-
ka so se udeležili tudi vidni pred-
stavniki oblasti; med drugimi je
bila prisotna konzulka RS v Trstu
Eliška Kersnič Žmavc. Predsedni-
ca ZSKP Franca Padovan je pove-
dala, da “smo spet tu, da vsem, ki
nas bodo obiskali, pokažemo, da
v Gorici obstajamo tudi Slovenci,
ki s svojo kulturo in enogastro-
nomsko tradicijo predstavljamo
za Gorico in njeno okolico boga-
stvo in raznolikost”. Izrazila je
željo, da bi se v prihodnje pri-
družilo tudi kakšno društvo s
kraškega območja. Ponosna na
številne mlade in zagnane člane
se je zahvalila vsem, ki so poma-
gali izpeljati zahtevni načrt.
Župan Romoli je čestital organi-
zatorjem in zaželel, “da bi ta praz-
nik vedno bolj označeval naše
mesto in da bi bil zgled mentalne
odprtosti do vseh, ki na tem
ozemlju živijo in delujejo”. Pod-
predsednica pokrajine Mara Čer-
nic je v osebnem imenu in ime-
nu predsednika Enrica Gherghet-
te čestitala Zvezi za pomemben
podvig. “Gorice bi brez Sloven-
cev ne bilo”, zato je prav, da ima-
mo slovensko vas v centru
mesta, kjer lahko po-
kažemo raznolikost naše
skupnosti, kaj nam pome-
nijo naša društva, kultura
in šport, pa tudi močna vez z
zemljo. Podpredsednik deželnega
sveta Igor Gabrovec je pohvalil
člane društev, ki delajo “vsak
dan, vsak mesec in vsako leto”,
saj “društvo ni muha enodnevni-
ca, društvo deluje, samo če vanjo
vlagaš ljubezen, čas, profesional-
nost, če verjameš v načrt skupno-
sti, ki hoče živeti in biti protago-
nist”. Okusi na meji naj bodo pri-
ložnost za promocijo zlasti kra-
jevnih dobrot, je še dejal in
zaželel, “da bi bilo vedno več
okusov s te meje, ki se promovi-
rajo v svetu, ne pa obratno. Zato
morda kakšna pleskavica manj in
več porcij z njoki z merjascem …
” Delati namreč mo-
ramo, “da bi naša po-
dročja živela in se raz-
vijala”.
Predsednik Trgovin-
ske zbornice Gianlu-
ca Madriz je dejal, da
“to niso več Okusi ob
meji, ker meja k sreči
ne obstaja več; to so
okusi in vonjave pri-
jateljev-sosedov, ki
imajo različne kultu-
re in načine razume-
vanja življenjskih
okusov”. Župan
občine Šempeter-
Vrtojba Milan Turk je
podčrtal, da z vesel-
jem sodelujejo “z
občino Gorico in z
vsemi slovenskimi organizacija-
mi na tej strani”. Manifestaciji je
zaželel veliko uspeha, pa tudi to,
da bi z leti odpadla beseda “meja”
in bi se raje preimenovala v “Go-
riški okusi ali kaj podobnega”.
“Obračun”...
Zadnji večer smo se v “slovenski
vasi” pogovorili z nekaterimi iz-
med prisotnih organizatorjev slo-
venskih stojnic. T. i. “supervizor”
projekta, Walter Bandelj, nam je
povedal, da je vsaka izkušnja do-
bra; že sedaj vedo, kaj bodo pri-
hodnjič lahko izboljšali. Že letos
pa so bili tako organizirani, da so
lahko porazdelili različnim lju-
dem različne zadolžitve: “Poma-
galo je več ljudi, med njimi precej
mladih”. Razmišljajo, da bi na ra-
zlične načine in z različnimi pro-
grami vsebinsko popestrili popol-
dneve. Šotor je postavljen na
odlični poziciji, primeren je za ra-
zlične dogodke. Ves čas so vrteli
slovensko glasbo, zvečer so iz-
menoma igrali ansambel
Briški kvintet, Trio Express in
Ansambel 34070. “Bili smo
edini, ki smo se lahko ponašali
s tako bogato pobudbo”. Ton-
ski mojster Niko Klanjšček je
poudaril, da so predvajali
“strogo slovenske pesmi, niti
ene tuje”! “Prav je, da se v Go-
rici predstavimo, da ljudje ve-
do za nas”. S posebnim zado-
voljstvom nam je Bandelj po-
vedal, da je prvi večer prišel
mimo nadškof Redaelli in se
rad usedel k mizi z našimi ljud-
mi: “To smo zelo cenili”.
Walter Bandelj je tudi deželni
predsednik SSO in, ne nazadnje,
goriški občinski svetnik. Kot tak
nam je povedal, da je župana pi-
sno opozoril na nekatere organi-
zacijske pomanjkljivosti, sploh pa
si bodo prizadevali, da bo sloven-
ska prisotnost drugič še vidnejša.
/ dalje na str. 16
Tina Maze in Benedetta Parodi režeta trak
Občinstvo na trgu sv. Antona
Franca Padovan Walter Bandelj
Goriška 1. oktobra 2015 7
  elo lepo število ljubiteljev
glasbe se je v torek, 22. sep-
tembra 2015, udeležilo
prvega koncerta letošnje koncer-
tne sezone, ki jo prirejata Kultur-
ni center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica. Po že kar nekaj let
ustaljeni navadi spada prvi kon-
certni večer v sklop Kogojevih
dnevov, Mednarodnega festivala
sodobne glasbe, ki se je začel s
slovesnim odprtjem v Kanalu ob
Soči 4. septembra in se bo končal
v sredo, 21. oktobra, v katedrali
sv. Justa v Trstu z nastopom Tria
Seraphim.
Gost na torkovem večeru v veliki
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž je bil uveljavljen slovenski
ansambel, Komorni godalni or-
kester Slovenske filharmonije, ki
ga sestavlja štirinajst godalcev,
članov Slovenske filharmonije
Ljubljana; ustanovljen je bil l.
1993 ob podpori Ministrstva za
kulturo. Od l. 1999 deluje v sklo-
pu istoimenskega društva. Vsi
njegovi nastopi, večkrat opleme-
niteni z znanimi solisti, bodisi na
Slovenskem bodisi v tujini, vselej
naletijo na zelo navdušene odzi-
ve pri kritiki in občinstvu. Do se-
daj je prejel kar nekaj nagrad in
priznanj: nagrado Prešernovega
sklada l. 1999, Župančičevo na-
grado l. 2004, Betettovo nagrado
l. 2006 in plaketo Mesta Ljubljana
l. 2012.
V Kulturnem centru Lojze Bratuž
v Gorici je koncertni spored uve-
dla skladba Per archi, ki jo je prav
po naročilu tega komornega se-
stava zložil slovenski avtor Lojze
Lebič (1934). Kot je napisal David
Z Bandelj v programskem listu, jeskladba sestavljena “iz treh medsabo povezanih period, ki gredo
od prve, dramatične, skozi cen-
tralno, meditativno sekcijo, ki na-
to preide v živahen zaključek. Na-
pisana je bila predvsem, upošte-
vajoč možnosti in plemeniti zvok
godal ter odlično muzikalno
spretnost orkestra, kateremu je
namenjena”. Vse to so lahko zaz-
nali poslušalci, ki
sta jih prevzela
predvsem izva-
jalska spretnost
in mojstrsko po-
dajanje sodob-
nih zvočnih razi-
skovanj, nad ka-
terimi se najbolj
navdušujejo tisti,
ki radi spremlja-
jo sodobne gla-
sbene smeri.
Komorni orke-
ster je poslušalce
zvabil tudi v
očarljivo in svo-
jevrstno
zvočnost Rezije, te skrivnostne
slovenske dežele, izredno bogate
z ljudsko literaturo, nabožno in
posvetno. Uroš Krek se je navdi-
hoval ravno ob rezijanski kultur-
ni dediščini in k njej pristavil še
pesmi rezijanske pesnice Silvane
Paletti. Tako je nastal njegov Can-
ticum resianum (1987), v kate-
rem se zrcalijo vse glasbene in li-
terarne značilnosti tega “najse-
vernejšega slovenskega narečja in
kulture”, kot je poudaril že prej
citirani David Bandelj. Poseben
žar je glasbi dal solističen nastop
mezzosopranistke Barbare Jer-
nejčič Fürst, ki je na graški Uni-
verzi za glasbo in upodabljajočo
umetnost z odliko končala študij
zborovskega dirigiranja in glasbe-
no dramskega upodabljanja. Se-
daj je profesorica solopetja na
Akademiji za glasbo. Na graških,
flamskih in dunajskih odrih je
uspešno odigrala marsikatero
operno vlogo in kot pevka sode-
lovala na pomembnih slovenskih
festivalih. Zelo rada izvaja dela
sodobnih avtorjev, tudi v krstnih
izvedbah. S takim solističnim ku-
rikulumom ni nič čudnega, da je
s prefinjenim smislom za zvočne
in interpretativne odtenke zazna-
la vso sporočilnost zahtevne Kre-
kove skladbe, ki je znal tako kra-
sno vliti rezijanski ljudski melos
v svoje glasbeno čutenje.
Ob koncu je Komorni orkester
Slovenske filharmonije podaril ti-
stim poslušalcem, ki jim je še
zmeraj bližja spevnost klasičnih
mojstrov, koncert za violino v A
duru K 219, ki ga je W. Amadeus
Mozart (1756-1791) napisal l.
1775, ko mu je bilo šele devet-
najst let. Le dve leti starejša pa je
violinistka, ki je izvajala to vrhun-
sko Mozartovo delo, Veronika
Brecelj (1994). Violinski lok je
prvič držala v rokah pri štirih le-
tih in kaj kmalu pokazala svoj
glasbeni talent. Sedaj študira to
godalo na Universität der Kunste
v Berlinu pri prof. Tomaszu To-
maszewskem in je v
letošnjem novem
šolskem letu bila
sprejeta na izmenja-
vo na Kunstuniver-
sität v Gradcu v ra-
zred prof. Borisa Ku-
schnirja. Kljub zelo
mladim letom je že
prejela različne na-
grade in imela sa-
mostojne recitale
doma in na tujem.
Glede na dosedanje
dosežke in glasbeno
nadarjenost jo goto-
vo čaka sijoča po-
klicna pot. Njene
poustvarjalne vrline so se zrcalile
v sproščenem in interpretativ-
nem lesku skladbe, pri katerem
sta privreli na dan vsa Mozartova
genialnost in tista zvočna pri-
vlačnost, ki najbolj vabi k po-
slušanju njegovih umetnin.
Vidno navdušeni nad izvajanjem
solistke in orkestrskega sestava, ki
so se mu pri tem delu pridružila
tudi trobila, so poslušalci s to-
plim, dolgotrajnim ploskanjem
nagradili izvajalce in s tem izrazili
zadovojstvo z izbiro koncertnega
programa.
Iva Koršič
Prva Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Hvaležnost je lepa
čednost!
  o se poletje s svojimi to-
plimi žarki poslavlja od
nas in ko se na stežaj od-
prejo šolska vrata in zazvoni
zvonček, ki naz-
nanja novo šolsko
leto, se v mladinsko
sobo v Feiglovi
knjižnici na go-
riškem Verdijevem
korzu 51 /1 vrnejo
Pravljične urice. Z
njimi bodo tudi le-
tos naši najmlajši
obiskovalci
knjižnega hrama
poleteli v neizmer-
ni domišljijski svet,
kjer se venomer kaj
dogaja in je vse ta-
ko čudežno in kjer
je dobrota zmeraj zmagovalka.
Pri teh čarobnih uricah mali ci-
cibani ob pravljičnih junakih
K bolje spoznavajo sebe in svet, kijih obdaja, in se marsikajnaučijo, ne nazadnje ob njih tu-
di spoznavajo nove besede in
izraze in s tem bogatijo svoje
besedišče. Tudi letos so
knjižničarke v Feiglovi knjižnici
Obvestila
V soboto, 3. oktobra, ob 18. uri
bo odprtje razstave “Tra Isonzo
e Carso (Med Sočo in Krasom) ”
v hotelu Europalace v Tržiču (ul.
Callisto Cosulich 20). Med
razstavljalci bo tudi Maria
Grazia Persolja. Razstava bo
odprta do 31. oktobra od 10. do
20. ure.
V nedeljo, 4. oktobra, bo v
Podgori tradicionalno slavje na
praznik Rožnovenske Marije. Ob
14.30 rožni venec, ob 15. uri
dvojezična peta maša, sledi
procesija z Marijinim kipom po
vaških ulicah. Pred družabnim
srečanjem bodo še litanije in
blagoslov z Najsvetejšim.
V galeriji Kulturnega centra
Lojze Bratuž je na ogled do 7.
oktobra razstava slikarja
Andreja Kosiča z naslovom
“Trpeča metamorfoza”. Ogled je
možen ob prireditvah ali po
domeni (tel.  0039 0481
531445, info@centerbratuz.
org).
Društvo Jadro prireja dva tečaja
slovenščine (začetnega in
nadaljevalnega) za odrasle na
društvenem sedežu. Tečaja
bosta potekala od oktobra do
maja: 50 ur, po dve uri
tedensko. Organizacijsko
srečanje bo ob 20. uri v petek,
9. oktobra 2015, na sedežu
društva v ul. Monte 6 Busi 2.
Informacije pri članih društva, v
ronški knjižnici in v mladinskem
informativnem središču v Tržiču
(Informagiovani).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča udeležencem izleta v
Rim, da bo odpeljal avtobus v
ponedeljek, 5. oktobra, ob 5. uri
iz Gorice, s trga pred Rdečo hišo
v Italiji. Organizatorji priporočajo
točnost!
SCGV Emil Komel sprejema
vpise za novo šolsko leto. Urnik
tajništva od 9. do 12. ure in od
17. do 19. ure od ponedeljka do
petka. Telefon 0481 532163, e-
mail info@emilkomel. eu.
Prosvetno društvo Štandrež
vabi ljubitelje gledališča, naj se
pridružijo dramskemu odseku.
Dodatne informacije na tel. 328
6669048 (Božidar) in 347
9748704 (Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež
toplo vabi nove pevce v svoje
vrste.
Feiglova knjižnica na
Verdijevem korzu je odprta od
10. do 18. ure vsak dan razen
ob sobotah. Druga Pravljična
urica bo 5. oktobra ob 18. uri.
Romanje v Medjugorje bo od
2. do 5. oktobra. Prvi dan odhod
avtobusa iz Rožne Doline ob 5.
uri zjutraj. Prihod v Medjugorje
v popoldanskih urah. Drugi dan
bodo na vrsti vzpon na goro
Križevac in pobožnosti. Tretji
dan bodo romarji  obiskali
Cenacolo in hrib prikazanja.
Četrti dan odhod proti domu;
prihod domov v večernih urah.
Slovenski in italijanski državljani
potujejo z veljavno osebno
izkaznico. Vpis pri g. Darku 370
3201305 ali 0481 32121, za
tržaške romarje pri g. Jožetu
Markuži 040 229166. Tržaški
romarji stopijo na avtobus pri
bencinski črpalki na Kozini.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševa-
na lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy,
2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Male oglase bomo objavil i
prihodnjič.
Čestitke
Dramska družina SKPD F. B.
Sedej iz Števerjana je s
predstavo Aulularia, na finalnem
delu 54. Linhartovem srečanju,
ki je bilo v Postojni, prejela
posebno priznanje za likovno
celovitost predstave. Za izreden
uspeh čestita celotnemu
dramskemu ansamblu Zveza
slovenske katoliške prosvete.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 2.10.2015 do 8.10.2015)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 2. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 3. oktobra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 4. oktobra, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno
v Benečijo.
Ponedeljek, 5. oktobra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz
naših krajev - Obvestila in
večerni vic.
Torek, 6. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 7. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Sv.
Frančišek Asiški - Izbor melodij.
Četrtek, 8. oktobra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila
in večerni vic.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
SCGV EMIL KOMEL
POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO…
Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov
Režija Emil Aberšek in Carolina Bagnati
Kulturni center Lojze Bratuž
Sobota, 3. oktobra 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic na tel. št. 0039 0481 531445
ali pa na info@centerbratuz.org
  Koncertna sezona 2015-2016 
Prepletanje sodobnosti s klasiko
KCLB ZCPZ 
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
Gost bo
prof. MATEJA GOMBOC
avtorica številne strokovne literature, učbenikov, 
literarnih prispevkov v otroških revijah in romana 
DANTEJEVA HIŠA
Z avtorico se bo pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk
Katoliška knjigarna, četrtek, 8. oktobra 2015, ob 10. uri
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
poskrbele za niz privlačnih pra-
vljičnih srečanj, ki bodo po
ustaljeni navadi ob ponedeljkih
ob 18. uri. Prvi tak očarljiv stik
s pravljičnimi vsebinami je bil
v ponedeljek, 21. septembra. V
mladinski sobi se je zbralo ka-
kih petindvajset otrok, ki so po-
sedli po blazinicah in čakali, da
se bo začela pripoved. Tokrat sta
jo ob majhnih lutkah na niz-
kem podolgovatem odrčku z
idilično scensko
zasnovo obliko-
vali Polona Le-
ban Grmek in
Tadeja Faganel,
vzgojiteljici iz
Waldorfskega
vrtca Kresnica v
Bukovici, ki sta
tudi v prejšnji se-
zoni bili gostji
knjižnice. Ko so
drobno zacin-
gljali zvončki in
je Polona prižga-
la svečko, ki
ustvarja primer-
no ozračje, se je oglasila nežna
melodija ob zvokih lire, ki jo je
pred leti na ustvarjalni delavni-
ci v Avstriji iz javorjevega lesa
izdelala Tadeja. Potem pa sta,
kot po navadi, tiho, umirjeno
razvili v povezovalni pripovedi
in z animiranjem lutk koroško
ljudsko pravljico Hvaležni med-
ved, ki smo jo še sami kot otroci
tako radi poslušali. Nismo se
namreč mogli načuditi hva-
ležnosti, ki jo je kosmatinec iz-
kazal mladi mamici, ker mu je
iz šape previdno zdrla trn. Ko je
to storila, je medved odhlačal z
zibelko v šapah in se pod večer
vrnil z njo, polno rumenih
hrušk. Otroci so mirno in po-
zorno spremljali vsebino in ob
koncu še sami ob pomoči pri-
povedovalk ali mamic izrezali
iz lepenke in rumenega ter
rdečega papirja debele hruške
in vabljiva jabolka.
Ob prvem obisku knjižnice v le-
tošnji sezoni so se tudi ustavili
pri knjižničarkah, da bi si izpo-
sodili ilustrirane knjige, ki se
kar same ponujajo z dobro za-
loženih polic.
Naslednja Pravljična urica bo v
ponedeljek, 5. oktobra 2015, ob
18. uri.
IK
Violinistka Veronika Brecelj
Kultura1. oktobra 20158
  mali dvorani Slovenskega narod-
nega gledališča Nova Gorica se je
v sredo, 16. septembra 2015,
začela nova gledališka sezona, ki bo v
tem pomembnem primorskem gleda-
liškem hramu – le lučaj “onstran nek-
danje meje” stoji, pa ga “zamejci” še zme-
raj premalo poznamo!! – potekala pod
naslovom Tujec. V. d. direktorja, igralka
in avtorica posrečenih dramskih tekstov
o primorskih osebnostih in likih, Neda
Rusjan Bric, in umetniška vodja Martina
Mrhar bi si ne mogli zamisliti bolj pri-
mernega gesla za današnji čas, ko prav v
našo staro Evropo, in seveda k nam, pri-
hajajo cele trume tujcev, ki bežijo pred
vojnimi žarišči in neznosnimi življenjski-
mi razmerami. Toda tujci v naših očeh
niso le ti prišleki, pribežniki od blizu in
daleč, tujci smo si lahko meščani v istem
mestu, vaščani v domači vasi, pa tudi čla-
ni iste družine. Še sami sebi smo včasih
tujci, saj še sebe večkrat ne poznamo v
najbolj skritih kotičkih svoje duše. Prav
zato se pogosto nočemo sprejeti takšne,
kakršni pač smo, še bolj pa težko sprej-
memo medse nekoga, ki je “drugačen”
zaradi kateregakoli vzroka, fizičnega, psi-
hičnega ali celo samo značajskega. Ko pa
se v kakšni družini rodi otrok, ki “ni nor-
malen” - kaj pa sploh pomeni “biti nor-
malen? ” -, zaznamovan z boleznijo, se
takoj pojavijo predsodki, ki kar mrgolijo
v nas ljudeh. Prav tak otrok “s posebnimi
potrebami” je osvetljen v drami Hura,
Nosferatu! , ki jo je ob lastni izkušnji, kot
oče deklice s hudo epileptično boleznijo,
z velikim pogumom – o takih kočljivih
temah se malo govori - napisal Andrej E.
Skubic in z njo razgalil
svoje intimno doživljanje
ob tej preizkušnji, ki mu jo
je navrglo življenje. To je
pravzaprav njegov dram-
ski prvenec iz l. 2007, ki je
verjetno prav zaradi deli-
katne tematike ostal do se-
daj v predalu, čeprav je bil
nominiran l. 2009 za Gru-
movo nagrado, dokler ga
ni SNG Nova Gorica
uvrstilo v program sezone
2015/2016. Tako je delo
končno prispelo do
odrskih desk s krstno upri-
zoritvijo – prva premiera je
bila konec avgusta na
mednarodnem festivalu
Neta v Bukarešti, tretja bo
v Ljubljani - v koprodukciji
z zavodom NETA – Nova evropska tea-
trska akcija, Slovenskim mladinskim gle-
dališčem Ljubljana in Kulturnim
društvom B-51 (EX PONTO) v režiji
večkrat nagrajene dramatičarke, drama-
turginje in performerke Simone Seme-
nič. Tudi ona “sobiva” s svojo “dru-
gačnostjo”: epilepsijo, o kateri je odkrito
pisala v tekstu, Jaz, žrtev. Prav ti lastni
življenjski izkušnji sta Semeničevo in
Skubica poklicno tako tesno zbližali. Av-
tor dela Hura, Nosferatu! (= živi mrtvec),
priznani in mnogokrat nagrajeni
pisatelj in prevajalec Skubic je
med drugim prejel nagrado
Prešernovega sklada za roman Ko-
liko si moja? (Beletrina, 2011),
kresnik za romaneskni prvenec
Grenki med (DZS, 1999). Letos je
bil spet ovenčan s kresnikom za
najboljši slovenski roman, Samo
pridi domov.
Središčna oseba v njegovi drami Hura,
Nosferatu! je šestletna deklica z Dravet
sindromom, redko boleznijo s hudimi,
pogostimi, dolgotrajnimi epileptičnimi
napadi, ki vplivajo na njen psihomoto-
rični razvoj in jo privedejo do smrti. Na
ta tragični dogodek v družini, kjer je mati
tista, ki najbolj skrbi za hčerko, različno
odreagirajo. Tudi tu se ženska, mati,
kljub veliki bolečini, izkaže za močnejšo.
Očeta ta izguba popolnoma zlomi; ko
poslušamo njegove besede ali nas vzne-
mirja njegov pomenljivi molk v pogovo-
ru z odvetnico, ki ga želi braniti pri sodni
obravnavi v zvezi z njegovim domnev-
nim umorom moškega, ne vemo, ali je
res storil kaznivo dejanje ali so vse skupaj
le njegove bolestne blodnje, ki razjedajo
njegovo psiho ob izgubi hčerke. Sicer pa
se v izrezih iz čisto vsakdanjega življenja,
ki želi biti tako kot v “normalnih”
družinah, kljub težavam deklice in stal-
nemu strahu za njeno življenje, oče, ki
je po poklicu pisatelj, izrisuje kot najbolj
ranljiv, tudi egoističen, včasih nestrpen,
premalo prisoten. Skrbi večkrat utaplja v
alkoholu; ob koncu sicer ganljivo izpove,
kako je imel hčerko neizmerno rad. Nje-
gova žena in nje-
gova mati drugače
sprejemata situa-
cijo, skušata živeti
vsakdanjost bolj
umirjeno, trezno.
Želita, da bi dekli-
ca imela čim bolj
normalno življen-
je, da bi se njena
otroška razigra-
nost lahko sprosti-
la tudi zunaj med
ljudmi, na svežem
zraku, na cve-
točem travniku. V
tej zgodbi je malce
v ozadje potisnjen
Vidin brat Luka, a
prav on realistično
in zrelo sprejema
sestro, tako, kakršna je. Skubičevo delo,
v katerem se prepletajo teme, ki jih člo-
vek premleva vse življenje, občutki kriv-
de, bolečina ob izgubi drage osebe, ke-
sanje, odpuščanje, razhajanje in večno
odhajanje …, gledalca še bolj pretrese, ker
je avtor v dramo izlil svoje izkušnje,
doživetja, travme, stiske, zato je vsebina
še bolj presunljiva in seže do srca. Pa tudi
režiserka jo je znala - skupaj z dramatur-
ginjo Simono Hamer - jasno razčleniti.
Obzirno in na trenutke “poetično” je iz
prizorov na belini prizorišča, ki prikliče
v misli bolnišnične sobe, z minimalnimi
scenskimi elementi - nekakšnimi pre-
mičnimi pručkami – (scenografinja in
oblikovalka svetlobe Petra Veber) zvezila
predstavo, ki se je zlila v pretresljivo, a
kljub tematiki, nič kaj mračno celoto. Le-
to namreč vseskozi preveva neka svetla
luč, ki najbolj izžareva prav iz lika prota-
gonistke Vide; izjemno izrazito in pre-
pričljivo jo je v otroški preprostosti, ne-
bogljenosti med bolezenskimi napadi,
pa tudi otroško razigrano in zasanjano v
svoj svet izrisala Arna Hadžialjević s
skrbno naštudiranimi, a istočasno tako
“naravnimi” kretnjami in gibi,
izražajočimi Vidino veselje do življenja.
Višek njene vživetosti v lik Vide je gotovo
njen sklepni “monolog” oz. izredno
občutena interpretacija Pesmi za Jureta,
ki jo je napisala avtorjeva, sedaj štirinaj-
stletna hčerka Lena in so jo prav ustvar-
jalci hoteli vključiti v predstavo. Zanimi-
vo je tudi to, da je Luko, Vidinega brata,
odigral Lenin brat, Skubičev sin Boštjan
Narat, ki je tudi zložil glasbeno sprem-
ljavo za predstavo in jo v živo izvajal na
kitaro. Zelo realistično in doživeto, a tudi
ljubeče sta lika Vidine mame in babice
upodobili Maja Nemec in Damjana Čer-
ne. Blaž Valič je oblikoval z veliko mero
koncentracije in prevzetosti lik očeta, ki
ga smrt hčerke privede do nekakšne apa-
tije. Arna Hadžialjević je z Vidinega lika,
ki ga je, kot rečeno, izoblikovala z veliko
občutljivostjo in lahkotnostjo, kot drob-
nega ptička, ki s šibkimi perutnicami želi
preleteti neizmerne daljave svojih no-
tranjih vzgibov in hrepenenj, prehajala
v figuro odvetnice, ki ji poklic narekuje
uradno, odmaknjeno držo.
Svoj delež sta predstavi prispevala tudi
kostumografka Amanda Kapić in lektor
Srečko Fišer z asistentko Lauro Bra-
taševec, ki je bila v pomoč tudi režiserki.
Iva Koršič
V
Dr. Karl Bonutti gost v Ajdovščini
Gost XV. Večera pod Čavnom je bil v ponedeljek, 28. septembra, v Domu krajanov
v Ajdovščini dr. Karl Bonutti, ki je predstavil svojo knjigo Med izbiro in zgodovino.
V pogovoru z no -
vinarjem Tinom
Mamićem je
orisal svojo živ -
ljenjsko pot, od
mladostnih let,
preživetih v Go -
rici, s katero je
ostal v tesnem
stiku zlasti z u -
stanovitvijo o d -
bora za gradnjo
Katoliškega do -
ma, do ameriških
izkušenj kot pro -
fesor na državni
univerzi v Cle ve -
landu in veleposlaniške službe pri Svetem sedežu, vse do upokojitve, ko se je
vrnil na rodno Goriško.
Večerova nagrada / Letošnji nagrajenec je Vojko Belšak
Letošnja Večerova nagrada za igralske dosežke v sezoni 2014 / 2015 je šla v
roke igralcu Vojku Belšaku (1. 9. 1970, Ptuj), ki ga prav dobro poznamo tudi pri
nas, saj je v drugi polovici 90. let, takoj po diplomi na AGRFT v Ljubljani, kjer je
študiral v letniku prof. Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja, bil član Slovenskega
stalnega gledališča Trst. Nato je bil
zaposlen v Gledališču Koper, v Drami SNG
Maribor,  septembra l .  2006 je bi l
angažiran v Slovenskem narodnem
gledališču Nova Gorica, od l. 2009 pa je
član ansambla SLG Celje. Belšak je
nagrado Večera dobil za vlogo Simona
Luzerja v Vorkšopu na Moljera Matjaža
Zupančiča, za dve vlogi v Izgubljenih
ljubeznih in za vlogo Godrnjača v
Sneguljčici. V utemeljitvi je žirija, ki so jo
sestavljali Zdenko Kodrič (predsednik) in
Ivanka Mežan ter Alja Predan (članici),
zapisala: “Lahko bi ga označili kot tip
ljudskega igralca, pri čemer je pridevnik ljudski mišljen v najboljšem in
najžlahtnejšem pomenu besede. Spontanost, neposrednost, samoumevnost,
neizumetničenost, hiter refleks, smisel za improvizacijo in humor – to je tisto
najbolj sežeto, kar odlikuje tega imenitnega igralca”. O njegovi visoki
profesionalnosti in igralskem talentu pričajo njegove odlike, med katerimi so
navidezna lahkotnost, neposreden stik z občinstvom, prirojena spontanost in
dar vživljanja in pripovedovanja.
Vojku Belšaku so nagrado izročili ob premieri avtorskega projekta Učene ženske
po motivih Molierovega dela Učene ženske iz l. 1669 v režiji Jerneja Lorencija in
koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj.
Lansko leto je Večerovo nagrado dobil Branko Završan za vlogo Režiserja v
predstavi Thortona Wilderja Naše mesto v režiji Matjaža Zupančiča. / IK
Kratke
SNG Nova Gorica / Premiera: Hura, Nosferatu!
S svetlobo obžarjena
“drugačnost”
Foto atelje Pavšič Zavadlav
Moj vrt
V mojem vrtu
živi nešteto
rastlin in živali.
Moj vrt
nima
ne vhoda ne izhoda,
nima ne vzhoda ne zahoda.
Moj vrt ni
kraj spomina.
Je zavetišče misli,
je središče sveta
v središču srca.
Vsak je dobrodošel,
lahko pride,
lahko gre.
Moj vrt
nima vrat,
ne ograje,
ne začetka ne konca.
Ima samo toplino in milino
modrega neba.
Je varen kraj
ljubezni.
Vseh ljubezni.
Katarina Jeretin Ferluga
Kako preprost in vendar poetičen
je izraz umetnice, ki se je v dvojni
vlogi pesnice in likovnice predsta-
vila leta 2014 s knjižnim prvencem
Narisala sem pesem zate (Župnijski
urad Dravlje, Celjska Mohorjeva
družba, Društvo Mohorjeva
družba)! Knjiga je pravi biserček,
saj združuje besedno in likovno
umetnost. Slike pa niso navadne
ilustracije, temveč poslikave na svi-
lene rute: avtorica jih je ob pred-
stavitvi zbirke v Pahorjevi knjižnici
na Proseku novembra 2014 nekaj
tudi razstavila, vse pa lahko
občudujemo na straneh pesniške
zbirke.
O njih je zapisala, da so pravzaprav
mandale, izraz nekega globljega
sporočila, vendar niso videti kot
klasične budistične in hindui-
stične, ki jih sestavlja kombinacija
geometričnih oblik, figur, likov in
simbolov. Zanje pravi, da so “ma-
jhni kažipoti po poteh duše”. Slike
so tako lepe, barvite in globoko po-
duhovljene, da je že listati po knjigi
pravi užitek. In zaradi tega je bilo
res težko izbrati... Toda odločila
sem se.
Ilustracijo k pesmi Moj vrt, obar-
vano v okrasto in zeleno ter razdel-
jeno na štiri polja, kot so štirje letni
časi - tako kot marsikatero drugo -
krasijo angelčki. Štiri drevesna de-
bla na sredini rasejo v preplet
krošenj in ustvarjajo občutek pove-
zanosti in medsebojne prepleteno-
sti človeških poti.
Pesem torej dopolnjuje mandala z
doživetji letnih časov: cvetoče
pomladi z metulji in rožicami, po-
letja s klasjem in vročim rdečim
soncem, otožne jeseni z odpada-
jočimi listi in zimske pokrajine s
snežakom in smrečico. Pesnica je
svojo vizijo (duhovnega) vrta zau-
pala likom, barvam in podobam: v
njih je zajeta simbolika obdobij
človeškega življenja. Narisala je pe-
sem za... me, ker ji je prav tako kot
besedna blizu (s) likovna govorica.
A naj preidem k verzom! Pesem sa-
ma se sprva zdi pesem v prozi, a to
ni: poleg nekaterih ponavljanj v
njej zazveni rima, tudi notranja
(vhoda/izhoda; vzhoda/ zahoda;
toplino/milino) . Osišče sporočila
je v razsežnostih vrta, ki je ne-
skončen, brez ograje, pregrad, brez
vhoda in izhoda. Pesem se izrisuje
kot alegorija človeške duše, kot pro-
stor misli, predvsem pa ljubezni, ki
korenini v srcu, je jedro in smisel
življenja. Pesnica podarja vsem od-
prtost, bližino,
toplino, milino
- vsak je dobro-
došel, a tudi
svoboden, da
odide iz njene-
ga vrta, torej iz
njenega sveta.
Gre za kraj,
prostor, domo-
vanje ljubezni.
Ne samo ene,
kot poudarja
edini eliptični
zaključni sta-
vek... Vseh lju-
bezni.
Torej vsakršne
ljubezni: do
moža in
otrok, do pri-
jateljev in
znancev, do
sočloveka, do narave,
do rastlin in živali. Predvsem pa do
življenja, do umetnosti, besedne in
likovne.
V pesniški zbirki s svojstvenim na-
slovom se nagovarjata, pogovarja-
ta, zbližujeta in spet odmikata dva
umetniška svetova. Se je beseda
ujela v (na) ris čarobnega čopiča, v
njegovo božanje mehkih svilnatih
pokrajin? Ali pa se je barvitost pre-
lila v svetlobo verzov, ki pričajo o
njihovi osvobajajoči moči?
Oboje nam govori o Katarininih
velikih ljubeznih, o njenem iskan-
ju globin v sidriščih besed ter o nje-
nem stremenju v višine po ma-
vričnih lestvah barv.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Kultura 1. oktobra 2015 9
Nagrada vesna tudi Ivu Barišiču
Na 18. festivalu slovenskega filma v Portorožu sta po oceni žirije
izstopala grozljivka Idila Tomaža Gorkiča in kratki film Ljubezen na
strehi sveta Jana
Cvitkoviča. Oba sta
dobila po štiri nagrade
vesna, prvi med
drugim za najboljši
celovečerec, drugi za
najboljši kratki film in
režijo. Vesno za
najboljšo glavno
moško vlogo je prejel
Ivo Barišič iz
nagrajenega
Cvitkovičevega filma,
za najboljšo glavno
žensko vlogo pa Mojca
Fatur iz celovečerca Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo Mihe
Knifica. Občinstvo je nagradilo dokumentarec Dom Metoda Pevca,
filmski kritiki pa celovečerec Psi brezčasja Mateja Nahtigala.
Prvi bienale Castra 2015 je v Ajdovščino
privabil umetnike iz 45 držav sveta
Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske je pripravilo prvi
mednarodni bienale akvarela Castra 2015, ki je v treh galerijah v
Ajdovščini potekal vse do konca septembra. Na mednarodni
natečaj, ki ga je razpisal organizator, je v prvem krogu prispelo 648
likovnih del iz 54 držav, na razstavo pa se je uvrstilo 194 avtorjev.
Mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednik
Aleksander Bassin, likovna kritičarka in kuratorka iz Hrvaške Jerica
Ziherl, kurator in likovni kritik iz Italije Ernesto L. Francalanci, likovna
kritičarka in kuratorka Nataša Kovšca, slikar Danilo Jejčič, Franc
Golob in slikar Azad Karim, je v drugi krog povabila 215 avtorjev,
na mednarodno razstavo pa se je uvrstilo 194 ustvarjalcev.
Komisija je tudi podelila deset odkupnih nagrad in pet častnih
priznanj.
“Ker ima naše društvo v Ajdovščini svojo lastno galerijo, je bila to
dovolj močna spodbuda, da smo šli v neki večji, mednarodni
projekt. Lokarjeva galerija, ki deluje že nekaj let, si tudi na tak
način išče svojo nišo, prostor za promocijo”, je za STA povedal
izvršni sekretar bienala Castra 2015 Franc Golob.
K sodelovanju pri mednarodnem bienalu so zato poleg umetnikov
povabili tudi druge, ki vidijo v dogodku priložnost za to, da bi združili
kulturo z gospodarskim učinkom.
Ajdovski bienale akvarela, priljubljene slikarske tehnike, ki v
zadnjem desetletju doživlja velik preporod v oblikovnem,
vsebinskem in estetskem smislu, sledi zgledu številnih bienalnih
razstav, ki se vrstijo po celem svetu. Bogati tradiciji te slikarske
tehnike pa lahko sledimo tudi v slovenskem prostoru, kar naj bi
pokazala pregledna razstava slovenskega akvarela, ki jo
organizatorji napovedujejo za drugo edicijo Bienala Castra v letu
2017.
Kratke
  vgusta lani je v prostorih ljubljanskega
magistrata potekal simpozij pod ge-
slom Slovenska tržaška literarna šola,
s katerim je Mestna občina Ljubljana počasti-
la 101. rojstni dan pisatelja Borisa Pahorja in
90-letnico Alojza Rebule. Ob letošnjem Pa-
horjevem 102. rojstnem dnevu pa je pri Can-
karjevi založbi, poleg slovenskega prevoda
njegovega dela Triangoli rossi – Rdeči trikot-
niki, izšel tudi zbornik istoimenskega sim-
pozija. Naziv oziroma poimenovanje Tržaška
literarna šola je 'skovala' prof. Antonia Ber-
nard, prevajalka Borisa Pahorja v fran-
coščino. Pokojna Bernardova je namreč iz
svoje perspektive v slovenskih avtorjih iz
Trsta videla skupek sorodnih prvin, ki ute-
gnejo naše pisce povezati.
V brošuri je zbranih deset prispevkov, od ka-
terih je bilo devet prebranih na simpoziju,
zapis leta 2010 preminule Antonie Bernard
pa je v knjigi natisnjen kot dodatek. Svoje re-
ferate so tako prispevali Boris Pahor, Marija
Pirjevec, Elvio Guagnini, Evgen Bavčar, Katja
Mihurko Poniž, Dragan Živadinov, Miran
Košuta, Tatjana Rojc in Ana Toroš. Simpozij
je hkrati predstavljal priložnost, da so v jav-
nosti o slovenski književnosti v Trstu spre-
govorili tudi nekateri raziskovalci, predvsem
mlajše generacije, ki so šele v začetku svoje
kariere oziroma se komaj uvajajo v akadem-
ski in literarni svet. Prav njihove prispevke
bomo v nadaljevanju tudi podrobneje
razčlenili.
Uvodni zapis Borisa Pahorja je posvečen
Alojzu Rebuli in ga posebej ne bomo pred-
stavljali, saj je že v Rebulovem zborniku, ki
smo ga na straneh našega dnevnika že
izčrpno obravnavali. Starosti tržaških literar-
nih zgodovinarjev, Marija Pirjevec in Elvio
Guagnini, sta svoja prispevka uglasila na va-
lovno dolžino zgodovine slovenskegega
tržaškega literarnega ustvarjanja oziroma
tržaške literarne “usmeritve” v slovenskem
jeziku. Zelo kratek je zapis pariškega Sloven-
ca, sicer vipavskega rojaka Evgena Bavčarja,
ki nosi naslov Nekaj beležk o slovenski
tržaški literarni šoli. Dragan Živadinov je
svoj poseg posvetil Konsom v prostoru gle-
dališča množice, medtem ko je Miran Košuta
v svojem referatu obravnaval življenje in de-
lo Vladimirja Bartola. Tatjana Rojc pa se je
posvetila tržaškemu ustvarjalcu Miroslavu
Košuti.
Prispevka, ki ju bo-
mo v nadaljevanju
podrobneje osvetli-
li, prihajata izpod
peresa oziroma tip-
kovnice Katje Mi-
hurko Poniž in Ane
Toroš. Prva se je po-
svetila ženskemu
ustvarjanju v sloven-
ski književnosti in
pomenu Trsta pri
razvoju le-te, druga
pa je obravnavala
slovensko in itali-
jansko poezijo prve
polovice 20. stoletja
v mestu, po katerem
je naredila neke
vrste literarni spre-
hod. Obe avtorici
spadata v mlajšo ge-
neracijo, saj sta se
rodili v sedemdesetih letih preteklega stolet-
ja.
Mihurko Poniževa v svojem izvajanju najprej
osvetljuje nekatere manj znane vidike slo-
venske ženske književnosti, od Josipine Tur-
nograjske, Luize Pesjak in Pavline Pajk. Trst
je pomemben za razvoj slovenskega ženske-
ga gibanja, saj je bilo to okolje zaradi odprto-
sti v svet bolj dovzetno za novosti oziroma
prijazno ženskemu gibanju. Pri tem velja
omeniti tržaško revijo Slovenka, ki jo je ko-
nec devetnajstega stoletja urejala Marica Na-
dlišek Bartol. V četrtem razdelku svojega re-
ferata, ki je tudi vsebinsko najdaljši, predsta-
vlja avtorica pregled slovenske ženske tržaške
književnosti od Marice Nadlišek Bartol in
njenega romana Fata morgana dalje. Njej
lahko postavimo ob bok Zofko Kveder in
manj znano Marijo Kmet, ki je ustvarjala v
času med obema svetovnima vojnama. Po-
vojna imena slovenske književnosti z žen-
skim predznakom pa so naši javnosti znana,
in sicer Irena Žerjal, Ivanka Hergold, Evelina
Umek – tej gre navsezadnje tudi zasluga, da
je s svojim romanom Po sledeh fate morgane
leta 2008 ovrednotila žlahtno dediščino Na-
dlišek Bartolove.
Popolnoma drugače pa je uglašen poseg Ane
Toroš, ki je zaposlena na Univerzi v Novi Go-
rici. Toroševa se je rodila leta 1978 v Šempe-
tru pri Gorici, doma pa je iz Barbane v Go-
riških Brdih. V svojem re-
feratu je izpostavila
tržaško pesništvo iz prve
polovice dvajsetega sto-
letja, ki ga v slovenski
književnosti zaznamujejo
predvsem Dragotin Kette,
Igo Gruden, Srečko Koso-
vel, pa tudi manj znani
njegov brat Stano, poleg
njega pa še Janko Samec,
Mara Lamut in Vinko
Šumrada. Med italijanski-
mi avtorji izstopajo Um-
berto Saba, Carlo Mioni,
Mariano Rugo in Marcel-
lo Fraulini. Toroševa zani-
mivo ugotavlja, da se te-
matski fokus oziroma
spekter, predvsem pri slo-
venskih avtorjih, v tem
času skrči na narodne ozi-
roma narodnoobrambne
teme. Pojem nacije, če ne
nacionalizma, je prisoten tudi v nekaterih
italijanskih avtorjih. Ob vsem pa svoj prostor
najde tudi socialna, torej vsekakor angažira-
na tematika. Pesništvo posameznih avtorjev
Toroševa povezuje z različnimi tržaškimi me-
stnimi predeli, denimo gradom Sv. Justa,
molom San Carlo/Audace, pristaniščem, sta-
rim mestom, Rusim mostom, Trgom Ober-
dan (k) in tako dalje.
Ob koncu naj zapišemo še podatek, da je
vsak referat, ki je objavljen v zborniku,
opremljen s kratkim povzetkom v sloven-
skem in angleškem jeziku.
Primož Sturman
A
Zbornik simpozija Slovenska tržaška literarna šola
Deset tehtnih
prispevkov
  predstavo Hura, Nosferatu! Andre-
ja E. Skubica v režiji Simone Seme-
nič se je 16. septembra 2015 začela
nova gledališka sezona 2015 / 2016 v Slo-
venskem narodnem gledališču Nova Go-
rica, ki bo letos zanimivo in vsebinsko
kar zahtevno paleto dramskih del prika-
zala pod naslovom Tujec, ki se navezuje
na eno izmed devetih predstav v progra-
mu. Te bodo zaživele v lastni produkciji
ali v koprodukciji z drugimi slovenskimi
gledališči. Tujstvo in vse tisto oz. tisti, ki
so drugačni od nas, bo namreč povezo-
valna nit dramskih vsebin. “Množice pri-
bežnikov, brezdomcev, vojnih beguncev,
ki se vsak dan zlivajo čez morje v Evropo,
vzbujajo Evropejcem skrb za njihove
vrednote in način življenja. Bolj jih pre-
veva strah pred spremembo kot skrb in
sočutje do ljudi, ki so se prisiljeni presel-
jevati /… / Pa to ni edino tujstvo, ki se ga
bojimo in ogibamo. Tujce najdemo tudi
znotraj iste nacionalnosti, v družini, na
delovnem mestu, v svoji okolici … Tujec
je, kdor ‘ni tak, kot sem jaz’, bodisi da
drugače razmišlja ali je videti drugačen,
se, skratka, družbi ne prilega docela. Ho-
moseksualci, invalidi, brezdomci, narko-
mani, predebeli, presuhi, prepametni,
preneumni, bohemski … /…/ Zato želi-
mo v naslednji sezoni odgrinjati človeške
zgodbe vsakovrstnih ‘tujcev’ med nami;
odstirati skrivnosti, razgaljati predsodke
in spoznavati podobnosti, ki nas družijo.
Da bomo razmišljali, se poglabljali, se
smejali in mogoče nazadnje razumeli.
Da bomo, kot bi rekel Kosovel, mogoče
vsaj za korak bližje času, ko bo človek člo-
veku človek! ”, tako je zapisala Neda Ru-
sjan Bric v. d. direktorice, v programski
knjižici, ki jo je izvirno izoblikoval Blaž
Erzetič, tudi uradni fotograf SNG Nova
Gorica.
Po krstni uprizoritvi drame Hura, Nosfe-
ratu! na malem odru SNG Nova Gorica
je bila prejšnji teden na vrsti že druga
premiera, tokrat na velikem odru, in si-
cer krstna uprizoritev novega dela v ver-
zih Iztoka Mlakarja
Pašjon. Predstava, v kateri
se knjižni jezik prepleta z
“mlakarščino”, značilno
mešanico primorskih na-
rečij, ki jo je za svoje dram-
ske izpovedi, pa tudi “šan-
sone”, skoval igralec, kan-
tavtor in avtor dramskih
besedil Iztok Mlakar, je na-
stala v koprodukciji Gleda-
lišča Koper, pod režijskim
vodstvom Vita Tauferja.
Ustvarjalna dvojica Iztok
Mlakar – Vito Taufer z
iskrivo igralsko zasedbo se
je že v prvih dveh avtor-
skih delih Iztoka Mlakarja
Duohtar pod mus in Sljehrnik izkazala
kot izredno uspešna. O Pašjonu je avtor
dejal, da je “sonata. Če je bil Duohtar
pod mus improvizacija kot commedia
dell’arte, commedia a braccio, pri Pašjo-
nu prevladujejo stroga forma, verzifika-
cija rime, laški enajsterec, v katerem so
pisani soneti. Sonata pa zato, ker se pre-
pletata dve temi: v Sljehrniku sta to bili
minljivost in egoizem, pri Pašjonu pa je
tematika upanja, ki jo prinaša Jezus, in
človeške neumnosti, ki jo interpretira in
prepoznava hudič. V vseh prizorih - šti-
rinajst jih je kot postaj križevega pota -
se prepletata ti dve temi oz. se izmen-
jujeta. Pašjon žanrsko ni samo burka,
kot nekateri radi poudarjajo”, zatrjuje
Mlakar, “ampak tudi satira, groteska,
komedija, musical in melodrama, žan-
ri, ki so “slabšalni” le v slovenskem gle-
dališču. To je edino, kar je ‘blasfemično’
v Pašjonu, sama Jezusova zgodba je ne-
dotaknjena, Jezus govori v knjižnem je-
ziku, sicer v teh prizorih niso le goli citati
iz evangelijev, nekaj humornega je do-
danega: človeške neumnosti in norosti,
s katerimi je povezana škoda, ki si jo člo-
vek sam dela, ker ne prepozna, kaj je do-
bro”. Predstava je premiero v Kopru že
doživela konec lanske sezone.
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo
še predstave Kdo se boji črnega moža
(novembra 2015), krstna uprizoritev
“dramsko plesne etude” v režiji Ivana Pe-
ternelja, ki je s Terezo Gregorič tudi so-
avtor koprodukcije z Zavodom MN pro-
dukcija, v kateri je središčno izhodišče
ksenofobija; Lepa Vida našega velikega
Ivana Cankarja kot “igra o prebujanju
duše” oz. “pesem hrepenenja”, kot jo je
označil O. Župančič, bo zaživela kot ko-
produkcija s Prešernovim gledališčem
Kranj in Slovenskim stalnim gledališčem
Trst v decembru 2015 v režiji Mihe Nem-
ca, igralca SNG Nova Gorica, ki se je že
nekajkrat z uspehom soočil z režijo. Mar-
ca 2016 bo krstno uprizorjena poetična
groteska Franja Frančiča Tujec; po nekaj
letih bo spet gost v SNG režiser Jernej Lo-
renci. Tujec se strukturno navezuje na
Grumov Dogodek v mestu Gogi in na
brezupno ujetost njegovih protagoni-
stov. Ondina, prva slovenska uprizoritev
dela Jeana Girardouxa bo v maju 2016.
Zgodbo o nemogoči ljubezni med ete-
ričnim vodnim bitjem in vitezom, tragi-
komično “pravljico za odrasle” bo na
oder postavil Janusz Kica.
Štiri predstave pa bodo na
malem odru. Krstna uprizo-
ritev drame Hura, Nosferatu!
Andreja E. Skubica v režiji Si-
mone Semenič je, kot rečeno,
že bila krstno uprizorjena in
je nastala kot koprodukcija z
zavodom NETA, Slovenskim
mladinskim gledališčem Lju-
bljana in Kulturnim. Krstno
uprizoritev dela Krvava gora
Gregorja Brazela v režiji Mat-
jaža Pograjca v gledališču na-
menjajo 100-letnici prve sve-
tovne vojne. Rainer Werner
Fassbinder je avtor “igre
čustvenih manipulacij”
Grenke solze Petre von Kant;
režiral jo bo Arthur Nauzyciel kot kopro-
dukcijo z Mini teatrom Ljubljana (prvič
sodeluje s SNG Nova Gorica) in Mestnim
gledališčem Ptuj. Ljudmila Razumovska
pa je avtorica dela Draga Jelena Sergejev-
na, triler o šoli izsiljevanja; režiser bo
Alen Jelen, prvič gost v SNG Nova Gori-
ca; premiera bo februarja 2016.
Poleg novih premiernih uprizoritev bo-
do na sporedu tudi ponovitve
uspešnejših predstav iz prejšnjih sezon.
Pestro ponudbo lastnih uprizoritev bo
SNG dopolnjevalo z gostujočimi predsta-
vami v različnih abonmajih. V abonma-
ju Veliki oder bodo tudi Srce na dlani
(SMG Ljubljana), Švejk (MGL in Gleda-
lišče Koper), Hedda Gabler (SNG Drama
Maribor), v abonmaju Mali oder: Hotel
Modra opica (SNG Drama, Mestno gle-
dališče Ptuj), Kdo se boji Virginie Woolf
(Gledališče Koper); v abonmaju Nedelja
popoldan pa si bodo gledalci lahko ogle-
dali tudi Prevare (MGL), Boris, Milena,
Radko (SNG Drama Ljubljana), Mame
(Kreker in SiTi Teater BTC).
Za najmlajše obiskovalce se bo tudi letos
vrtel s svojimi pravljičnimi predstavami
Goriški vrtiljak, z abonmajema Mali in
Veliki polžek. Vsak izmed abonmajev po-
nuja sedem otroških predstav, izbranih
med najboljšimi na Slovenskem.
Mladi gledališki navdušenci bodo gleda-
liške zakonitosti in igralske prvine spoz-
navali z dramaturginjo Terezo Gregorič
v Amaterskem mladinskem odru (AMO),
ki je nastal daljnega l. 1977 in ga je vsa
leta zelo zagnano in predano vodil
režiser Emil Aberšek.
Jesenski vpis je možen do 3. oktobra. Di-
jaki in študentje lahko vpišejo abonma
do 21. oktobra.
V času vpisa abonmajev je blagajna SNG
Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) odprta
vsak delavnik od 10.00 do 12.00 in od
15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do
13.00, ter uro pred začetkom predstav.
Dodatne informacije o vpisu dobite na
telefonskih številkah (predklicna številka
iz Italije 003865) 05 0335 22 47 (blagaj-
na) in 05 335 22 51 (informacije) ali po
elektronski pošti blagajna. sng@siol. net
in info@sng-ng. si.
Naj spomnimo, da zaradi dogovora med
gledališči imajo abonenti SNG Nova Go-
rica, Gledališča Verdi iz Gorice, SSG Trst,
Gledališča Koper in Kosovelovega doma
Sežana pri nakupu vstopnic za domače
reprize 20% popusta.
IK
S
SNG Nova Gorica / Jesenski vpis abonmaja
Nova sezona, poimenovana
Tujec, se je že začela
Tržaška1. oktobra 201510
Slavnostna akademija SKGZ 
v Kulturnem domu
Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo 9. oktobra s slavnostno
akademijo v tržaškem Kulturnem domu obeležila svojo aktivno
prisotnost v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Vsebinska in
umetniška zasnova dogodka je bila zaupana pisatelju in režiserju
Marku Sosiču.
V soboto, 16. oktobra, pa bo v goriškem Kulturnem domu deželni
volilni kongres krovne organizacije, na katerem bodo izbrali novega
predsednika. Tokratna skupščina prinaša nekatere novosti, kot npr.
neposredno izvolitev predsednika. To pomeni, da bodo predstavniki
včlanjenih organizacij in individualni člani imeli odslej večjo težo pri
vsebinskih izbirah SKGZ.
Deželno tajništvo krovne organizacije je na zadnji seji pozitivno
ocenilo premike pri obnovi Trgovskega doma v Gorici in Narodnega
doma pri Sv. Ivanu v Trstu ter se zaustavilo pri vprašanju prihodnosti
mladinsko-športnega središča na Stadionu 1. maj. Tu je treba po
mnenju SKGZ skupaj z drugimi sogovorniki doreči okvirni
obnovitveno-vsebinski načrt in ga realizirati, da ne bomo ostali le pri
načelnih izjavah.
Tajništvo krovne organizacije se je seznanilo s poslovanjem
Tržaškega knjižnega središča, ki je v prvih mesecih zabeležilo
pozitiven rezultat. Sedaj potekajo pogovori s ciljem, da bi središče
dobilo primerno osnovo za nadaljnje delovanje, ki se ne more omejiti
le na trženje knjig.
SKGZ je z velikim zadovoljstvom spremljala priprave na Slofest, ki
bo tudi tokrat ponudil številne zanimive dogodke v središču Trsta.
Dejstvo, da so svojo prisotnost na slovesnem odprtju Slofesta najavili
visoki predstavniki RS in dežele FJK, potrjuje, da postaja Slofest
eden izmed pomembnejših dogodkov naše narodne skupnosti.
SKGZ in SSO sta v zadnjem času namenili posebno pozornost
dogajanju in problematiki Slovencev na Videmskem. Tu je potrebno
poiskati primerne odgovore na nekatera vprašanja, ki bodo močno
zaznamovala prihodnost teh krajev in celotnega obmejnega prostora.
Zaradi tega bo SKGZ v kratkem pripravila posvet o
družbenogospodarskem položaju na Videmskem.
Izšel je nov Galebov šolski dnevnik
Tudi letošnje šolsko leto bodo učenci šol s slovenskim učnim jezikom
prejeli Galebov šolski dnevnik (GŠD), ki ga izdaja Zadruga Novi
Matajur. Tokratni protagonist je Hopa Cupa – najhitrejši škrat v
gorskem gozdu, ki se odloči poiskati počasno misel. Poleg iskanja
počasne misli pa Hopa Cupa otroke tudi vodi skozi različne vsebine
in naloge, ki so smiselno razporejene skozi celotno šolsko leto. GŠD
tako ni zgolj beležka, s pomočjo
katere si otrok organizira šolske
in obšolske dejavnosti, temveč
predstavlja tudi učni
pripomoček, ki ga lahko s
pridom uporabljajo učitelji in
učiteljice pri pouku. Vsebinska
pestrost in raznovrstnost lahko
obogatita marsikatero učno uro
ter v proces učenja povežeta
učence, učitelje in tudi starše.
GŠD je sicer namenjen šolarjem
in šolarkam, a tudi njihovim
učiteljem ter staršem.
Vedno hitrejši tempo življenja, v
katerega so vpeti tudi najmlajši,
nam velikokrat jemlje dragocene
minute, ki bi jih lahko preživeli z
otroki. Zato je lahko GŠD tisti povezovalni člen, ki bo otroka in starše
dodatno povezal v skupnem iskanju odgovorov na številna
zastavljena vprašanja.
Vsebino letošnjega Galebovega šolskega dnevnika je uredil Marko
Gavriloski, ilustracije in oblikovno podobo pa je prispevala Dunja
Jogan. Skupaj z odgovorno urednico revije Galeb in odgovorno
urednico Založništva tržaškega tiska so nov Galebov šolski dnevnik
predstavili v torek, 15. septembra 2015, v Tržaškem središču v Trstu.
Dodatek k zapisu o dekanijski reviji v Škednju
V zvezi z revijo zborov openske dekanije, ki je letos v cerkvi sv.
Lovrenca pridobila dodatno razsežnost, saj je potekala kot skupna
prireditev med uvodnimi dogodki Slofesta 2015 in v spomin na msgr.
Dušana Jakomina, so nas nekateri zvesti bralci iz Škednja in okolice
opozorili na dejstvo, da je v zapisu, ki je izšel v številki Novega glasa
dne 17. septembra, izostalo ime krajevnega dušnega pastirja, g.
Carla Gamberonija. On je namreč na prireditvi spregovoril poleg
predstavnice ZSKD Ksenija Majovski, predsednika ZCPZ Marka
Tavčarja in organistke škedenjskega zbora Tamare Cetin, ki je
nagovorila navzoče v imenu krajevne skupnosti. G. Carlo je prisotnim
in nastopajočim voščil lep koncert: glasbeni in pevski večer mu je bil
posebno pri srcu, saj je bil posvečen liku letos preminulega g.
Jakomina, s katerim je sam v preteklosti zgledno sodeloval.
Kratke
  Matej Tul, predsednik SPD Mačkolje 
Skrbimo za ohranjanje našega etnološkega
bogastva in zgodovinskega spomina
POGOVOR 
  ovi glas nadaljuje pogo-
vore z načelniki
manjšinskih društev na
Tržaškem. Tokrat je na vrsti SPD
Mačkolje; njegovega predsedni-
ka Mateja Tula smo povabili, da
nam razčleni delovanje breškega
drušva, ki ima velik pomen za
krajevno skupnost.
Slovensko prosvetno društvo
Mačkolje ima v sklopu vaše
breške vasi dolgo zgodovi-
no. Njegovo delovanje je te-
sno povezano z vaškim kul-
turnim in verskim dogajan-
jem. Ali bi lahko rekli, da je
društvo dejansko kataliza-
tor vaškega družbenega
življenja?
Društvo ima poleg vsega dru-
gega zelo pomembno vlogo
prav pri združevanju
vaščanov. V njem sodelujejo
različne generacije, od otrok
do starejših oseb. Društvo or-
ganizira raznovrstne priredit-
ve, predavanja, izlete, na kate-
re vaščani gledajo z zaniman-
jem in k njim radi pristopajo.
Dobesedno si ne predstavljam
domačega okolja brez našega
društva in mislim, da tudi
ostali člani čutijo podobno.
Zavedati pa se moramo, da se je
tudi naša vas v teh letih zelo spre-
menila. Imamo celo vrsto novih,
priseljenih sovaščanov, ki niso
vključeni v to družbeno življen-
je. Nekateri med njimi pa radi
pridejo na društvene prireditve.
Kako dolgo v čas sega društve-
no delovanje, kako se je razvi-
jala njegova dejavnost?
Prosvetno društvo Mačkolje je
ustanovil takratni vaški duhov-
nik Stanko Janežič. To je bil čas,
ko so se vojne rane še celile, a
življenjsko navdušenje je bilo ve-
liko. Mladi so se radi družili, pre-
pevali... G. Janežič je spodbujal
vaško mladino k prirejanju
srečanj s kulturno in izobraževal-
no vsebino. Imenoval jih je Slo-
venski večeri. Organizirano obli-
ko je društvo dobilo 5. maja
1952. Od takrat se je zvrstilo
mnogo srečanj, predavanj, prire-
ditev in razstav. Delovanje je bilo
bogato in je pestrilo vaško
življenje, še posebno v tistih le-
tih, ko so bili ljudje radi skupaj
in niso še prevladovali televizija
ali računalniki. Leta 1962 se je
porodila tudi zamisel za priredi-
tev na prostem, ki bi bila hkrati
kulturna in družabna: tako se je
rodil Praznik češenj. V vseh teh
N letih je imelo društvo zares pe-stro in bogato delovanje in mi-slim in upam, da bo šlo še tako
naprej.
Kakšne so osnovne program-
ske in idejne smernice
društva?
Najpomembnejsa smernica
društva je “prosveta”: vzgajanje
h kulturnim in duhovnim vred-
notam. Kot sem prej povedal, je
imelo celotno delovanje na
začetku močan verski predznak.
V letih se je tudi to spremenilo.
Prepričan pa sem, da lahko še na-
prej uspešno delujemo, če se za-
vedamo svojega izvora. Zaradi te-
ga je pomembna stalnica v
društvenem delovanju tudi skrb
za ohranjanje našega etnološke-
ga bogastva in zgodovinskega
spomina.
Začenja se nova sezona. Kako
bi nam jo predstavili? Kaj
pravzaprav snujete letos?
Tudi letošnja zezona bo zelo za-
nimiva in pestra. Kot je postala
navada v zadnjih letih, jo bomo
začeli z društvenim izletom: le-
tos si bomo ogledali mesto Pado-
vo. Jeseni načrtujemo nekaj pre-
davanj. Upam, da bomo lahko
tudi letos imeli v gosteh so-
vaščana, zgodovinarja Roberta
Todera. Želeli bi prirediti foto-
grafsko razstavo na temo
“Mačkolje od leta 1970 do 2010”
– prepričani smo, da bo zanimi-
va, saj se je vaška slika v zadnjih
štiridesetih letih zelo spremenila.
Seveda bomo imeli predbožični
koncert, Prešernovo proslavo,
kakšno dramsko uprizoritev in še
druga srečanja. V mesecu maju
pa vsakoletni Praznik češenj.
Kakšno vlogo ima v društve-
nem dogajanju sloviti Praznik
češenj? Kdaj je ta praznik na-
stal, kako se je razvijal in kdaj
je postal tako prepoznaven po
celotnem tržaškem ozemlju?
Praznik češenj, ki ga prirejamo
vsako leto zadnji konec tedna v
maju, ima za društvo z več vidi-
kov bistveno vlogo. Ne nazadnje
je pomeben vir samofinanciran-
ja, s katerim omogočamo izva-
janje vseh ostalih društvenih de-
javnosti. Zato se vsi člani,
še posebej pa odborniki,
zelo potrudimo, da praznik
uspe na najboljši način.
Prej sem že omenil, da je
bil prvi Praznik češenj pri-
rejen leta 1962, na bin-
koštno nedeljo. Prvotna za-
misel je bila, da bi se
vaščani in obiskovalci iz
bližnjih vasi srečali na kul-
turni prireditvi na prostem,
ob dobrem vinu in pršutu.
Že od začetka so ponujali
tudi domače češnje, ki so
potem dale ime prazniku.
Praznik je postajal vedno
bolj priljubljen in obiskan.
V sebi je združil tudi tradi-
cijo vaške šagre oz. plesa, ki
je bil do polovice šestdese-
tih let še na trgu “pod li-
po”. Verjamem, da nihče od
prvih obiskovalcev in prireditel-
jev si ni mislil, da bo v petdesetih
letih postal praznik ena najbolj
priljubljenih šager na Tržaškem.
Sedanji praznik je sicer s svojo
množičnostjo in povsem spre-
menjenim povpraševanjem izgu-
bil tisti pristen čar prijateljske
družabnosti ob slovenski besedi
in domačih dobrotah. Še vedno
pa izpričuje pomen začetne za-
misli in njeno prenašanje iz roda
v rod.
Kakšno vlogo pa ima pri
društvu pevska dejavnost?
Pevska dejavnost ima že po svoji
tradiciji pomembno vlogo. Pod
okriljem društva deluje mešani
pevski zbor Mačkolje. Zbor - nek-
daj le cerkveni - je nastal še prej
kot samo društvo, leta 1949.
Zbor je bil skozi vso svojo zgodo-
vino najživahnejši društveni od-
sek. V več kot šestih desetletjih
obstoja so se v sestavu zvrstili kar
trije rodovi pevcev in pevk. Zbor
ne sodeluje samo pri društvenih
prireditvah, aktiven doprinos da-
je tudi vsem pomembnejšim
pevskim prireditvam v zamej-
stvu in Sloveniji.
Pred letom dni je večina
društev v Bregu sprožila s SPD
Mačkolje polemiko glede ne-
katerih terminov pri snovanju
vaških praznikov. Ali bi lahko
kaj več povedal o tem?
Ne bi se rad vračal k tej zadevi.
Lahko rečem samo, da smo bili
primorani organizirati tiste dni
Praznik češenj, glede na to, da
nam je v prejšnjih dveh letih sla-
ba predla, ker nam je slabo vre-
me “skrčilo” praznik. Res si ni-
smo smeli privoščiti še ene ne-
gativne izvedbe. Našo korektnost
pa potrjuje tudi dejstvo, da smo
nato z istimi društvi sodelovali
pri raznih pomembnih občin-
skih prireditvah.
Verska prisotnost v Mačkoljah
je izjemno močna. V tem vi-
diku se vaše vaško okolje ne-
koliko razlikuje od ostalih
breških naselij. Ali ta ugotovi-
tev sploh drži? V primeru, da
drži, kako doživljate to razli-
ko?
Lepo, a zahtevno vprašanje: mi-
slim, da je ta ugotovitev o teh ra-
zlikah skoraj pravilna. Nalašč
pravim skoraj, ker je zelo težko
opredeliti pojem “verske prisot-
nosti”. Lahko rečem, da daje
društvo svoj doprinos tudi ver-
skemu dogajanju, predvsem zu-
nanjim slovesnostim. Tako na
primer sodelujemo pri organiza-
ciji praznovanja vaškega zavetni-
ka sv. Jerneja, ki je bilo prav pred
kratkim. Ta povezava je del naše
tradicije. Ne smemo pa pozabiti,
da so tudi v bližnjih vaseh prisot-
ne skupine, ki so nastale v žup-
nijskem krogu, kot sta Mladinski
krožek v Dolini ali Mladinski
dom v Boljuncu.
Včasih pa občutim to razliko, še
posebno ko primanjkuje spošto-
vanje do različnih idej. Prepričan
sem, da je medsebojno spošto-
vanje najpomembnejše in da
mora biti vedno prisotno.
Kdaj si postal predsednik
društva? Zakaj si to funkcijo
sprejel in kaj ti kot domačinu
sploh pomeni ta družbeni-
društveni angažma?
Predsednik društva sem postal
marca lani, po volilnem občnem
zboru. To funkcijo sem sprejel v
prepričanju, da je prišel čas, da
prevzamem pomembnejše od-
govornosti za društvo, v katerem
sodelujem že od otroških let.
Društveni člani vidijo v figuri
predsednika osebo, ki bo naredi-
la vse, kar je v njenih zmožnostih
za dobro društva – upam, da mi
to uspeva.
IG
  lanice društva Ženska toponomastica
- Toponomastica femminile si priza-
devajo zato, da bi občinske uprave v
Italiji in Sloveniji poimenovale ulice, vrtove,
kraje po ženskah, pomembnih protagoni-
stkah naše preteklosti. Prav tako si v občini
Trst članice društva prizadevajo, da bi zno-
traj tržaške občine prišlo do več poimeno-
vanj ulic, trgov, vrtov po Slovenkah, ki so
pustile neizbrisno sled v naši preteklosti.
Tržaška podžupanja Fabiana Martini je ob
prvem odprtju fotografske razstave o ženski
toponomastiki v Sloveniji, ki je bila v Peter-
linovi dvorani 1. junija, uradno sporočila, da
bo tržaška občinska uprava jeseni poimeno-
vala dva vrtova po pisateljici Marici Nadlišek
in po partizanki Mariji Berne-
tič. V sodelovanju s Komisijo
za enake možnosti občine
Trst, I. Okra-
jem za Za-
hodni Kras
ter z
Društvom
slovenskih izobražencev je
društvo Toponomastica
femminile priredilo drugo
odprtje fotografske razstave
v sredo, 23. septembra, v
Kulturnem domu na Prose-
ku. Glasbeni del večera so
izoblikovali učenci Glasbe-
ne matice in Ženski pevski
zbor Prosek-Kontovel, člani-
ce slovenskega dramskega
društva Jaka Štoka pa so v
slovenščini in italijanščini prebrale odlomke
iz literarnih del avtoric Zofke Kveder, Marice
Nadlišek, Alenke Rebula in Irene Žerjal. Ob
tej priložnosti je bil možen ogled Knjižnice
Borisa Pahorja. Razstava v dvorani sedeža I.
Okraja Zahodni Kras na Proseku 159 je bila
odprta do 1. oktobra, od 10.30 do 13.00 in
od 16.00 do 18.00. Tretje odprtje razstave bo
v Ljubljani, v Knjižnici Šiška, 5. oktobra, ob
19.30. Za podrobne informacije: Elena Cer-
kvenič, tel. štev. 3290224074.
Č
Foto Branimir Ritonja
V Kulturnem domu na Proseku
Kulturni večer 
ob odprtju razstave
Društvo slovenskih izobražencev, ki je
pred mesecem dni spravilo pod streho
50. Drago in je pred dvema tednoma
bilo deležno visokega priznanja slo -
venskega predsednika Boruta Pahora,
začenja novo sezono. 5. oktobra bo v
Peterlinovi dvorani nastopil prvi letošnji
gost. To bo svetovni popotnik, novinar in
pisatelj Gregor Preac, s katerim bo tekel
pogovor o novem migrantskem valu ter
o problemih Bližnjega vzhoda in sožitja z Islamom.
Nova sezona DSI
Sergij Pahor
Tržaška 1. oktobra 2015 11
Obvestila
Radijski oder sporoča, da se vpi -
su jejo abonmaji za 18. Gledališki
vrtiljak od ponedeljka do petka, od
9.00 do 16.30, po telefonu na
številki 040 370846 ali osebno na
ul. Donizetti 3, III. nadstropje
(pozvoniti Mladika).
Narodna in študijska knjižnica na
ul. S. Francesco je odprta od 10.
do 18. ure vsak dan, razen ob
sobotah.
ROMANJE V MEDJUGORJE bo od
2. do 5. oktobra. Prvi dan odhod
avtobusa iz Rožne Doline ob 5. uri
zjutraj. Prihod v Medjugorje v
popoldanskih urah. Drugi dan bodo
na vrsti vzpon na goro Križevac in
pobožnosti. Tretji dan bodo romarji
obiskali Cenacolo in hrib prika za -
nja. Četrti dan odhod proti domu;
pri hod domov v večernih urah. Slo -
venski in italijanski državljani po -
tujejo z veljavno osebno izkaznico.
Vpis pri g. Darku 370 3201305 ali
0481 32121, za tržaške romarje
pri g. Jožetu Markuži 040 229166.
Tržaški romarji stopijo na avtobus
pri bencinski črpalki na Kozini.
Čestitke
Vsi pri Radijskem odru čestitamo
Manici Maver, ki je z odliko in
pohvalo zagovarjala diplomsko
delo iz magistrskega študija 2.
stopnje Oblike govora na AGRFT
Univerze v Ljubljani. Želimo ji
nadaljnjih uspehov!
Zakaj se je Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji
odločilo za raziskavo tovrstne-
ga značaja?
ZSŠDI je v vseh teh letih že večkrat
izvedlo raziskave, s podrobnimi
analizami dejavnosti športnih
društev, včlanjenih v ZSŠDI. Leta
2008 smo ob raziskavi o naših
društvih opravili tudi anketo med
šolsko mladino, s katero smo se
želeli pobliže seznaniti z zaniman-
ji mladih, njihovo zaposlenostjo
v prostem času, angažiranostjo v
športu itd. Po tem “poskusu” si je
ZSŠDI želelo še bolj poglobljeno
raziskati nekatere vidike naše za-
mejske stvarnosti. V sodelovanju
s Slovenskim raziskovalnim inšti-
tutom Slori in šolami smo tako
lahko opravili raziskavo z name-
nom, da bi imeli podatke, na ka-
tere se lahko sklicujemo, ko govo-
rimo o pomem-
bnosti druženja
ob zunajšolskih (v
našem primeru
športnih) dejav-
nostih v sloven-
skem jeziku.
Ali nam bi lah-
ko predstavili
osrednje stro-
kovne znan-
stvene koordi-
nate oziroma
smernice, na
podlagi katerih
ste v sodelovan-
ju s Slovenskim
raziskovalnim
inštitutom speljali raziskavo?
(Obdobje, v katerem ste jo iz-
vedli, populacijo, ki ste jo vzeli
v poštev, kako ste sestavili
vprašalnike za ankete itd.)
Samo anketiranje smo opravili
med marcem in junijem 2014.
Vprašalnik smo razdelili med di-
jake in učence vseh šol s sloven-
skim učnim jezikom v Trstu, Go-
rici in Špetru. Odgovarjali so vpi-
sani v 3., 4. in 5. razrede osnovnih
šol ter v vse razrede nižjih in višjih
srednjih šol. Skupno je na vprašal-
nike odgovorilo 2135 anketiran-
cev med 7. in 21. letom od skupno
2464 vpisanih (86.65%). Vprašal-
nik je bil sestavljen iz 15 (osnovna
šola) oz. 17 vprašanj (srednja in
višja srednja šola). Pri osnovnošol-
cih smo izpustili vprašanja o mo-
rebitnih izbirah italijanskega
društva in o spremljanju športne-
ga dogajanja. Na vprašalnik so an-
ketiranci, s privoljenjem staršev,
odgovarjali v razredu. Sodelavci
ZSŠDI so skupaj z učitelji in profe-
sorji pomagali pri morebitnih ne-
jasnostih. Odgovore anket smo
vstavili v računalnik na ZSŠDI po
navodilih, ki jih je dal SLORI, tako
da je bila računalniška obdelava
podatkov z njegove strani poeno-
stavljena.
Raziskava, ki razčlenjuje
življenje naše mladine na ra-
zličnih področjih (od šolskega
do športnega), je pokazala ne-
kaj zanimivih dejstev. Najprej
to, da je slika jezikovne pripad-
nosti vezana tudi na starostno
stopnjo: odstotek neslovenskih
otrok na osnovnih šolah je bi-
stveno višji kot odstotek istih
otrok na višjih šolah s sloven-
skim učnim jezikom. To kaže
na porast vpisov neslovenskih
otrok na osnovne šole, hkrati
pa tudi na to, da ti nadaljujejo
študijsko pot na italijanskih
šolah. Kako komentirate ta po-
datek?
Podatek, da neslovensko govoreči,
ki se prvotno vpišejo na naše šole
in se nato izpišejo pred koncem
kompletnega ciklusa, kaže po mo-
jem na nekakšno nedoslednost.
Prvo je verjetno to, da ob vpisu v
šolo ni jasna predstava o tem, kar
vpis v slovenske šole pomeni.
Obenem smo po mojem tudi vsi
izvenšolski dejavniki nekoliko so-
odgovorni, saj mislim, da bi celo-
stna ponudba pošolskih dejavno-
sti v slovenskem jeziku močno
olajšala tudi učni proces v sloven-
skem jeziku. Zato pa bi morali
šole, pošolske dejavnosti in vse,
kar spada še zraven, se zmeniti in
ustvariti strategijo in celotnostni
projekt o tem, kako bi lahko naše
ponudbe posodobili, jih popestri-
li in izboljšali.
Raziskava kaže na to, da je špor-
tna angažiranost navečja pri
otrocih med 11. in 13. letom
starosti, “po koncu nižje sred-
nje šole pa pride do velikega
osipa”, piše v študiji. Zakaj to,
ali je morda višja šola postala
zahtevnejša kot nekoč?
To je povsem običajen pojav.
Upam si trditi na državni ravni in
naša mladina pri tem ni poseb-
nost. Med drugim je bil ta pojav
vedno prisoten. Od nekdaj je ta
prestop na višjo šolo “kritičen”.
Res pa je, da so današnji mladi na
splošno manj aktivni. O tem, ali
je višja šola postala bolj zahtevna,
se ne bi izrazil, čeprav menim, da
je morda pri dijakih občutek zah-
tevnosti malce prezgoden.
“Športna aktivnost v po-
lovici (50%) primerov
poteka izključno v
društvih, včlanjenih v
ZSŠDI. Kar 39% pa je
primerov udejstvovanja
izključno v italijanskem
društvu”, piše v študiji.
Kako si razlagate ta po-
datek? Ali nas mora kot
pripadnike slovenskega
etničnega telesa to
skrbeti?
Podatek o visokem vpisu v
italijanska športna društva
smo kar dobro razčlenili.
Vidno je, da se motivacije
take izbire zelo razlikujejo
glede na družinski sestav. Sloven-
ski anketiranci kažejo navezanost
na naša društva in se za italijanska
društva odločajo predvsem, ko pri
slovenskih društvih ne dobijo po-
nujene panoge, ki bi jo hoteli go-
jiti. Neslovenski anketiranci se
odločajo predvsem na praktični
bazi, glede na bližino športnega
objekta, ustreznejšega urnika itd.
To nas naj ne skrbi, kvečjemu se
moramo ob takih podatkih zami-
sliti, predvsem o tem, kako ustvar-
jamo športno ponudbo za naše
mlade. Nekatera vprašanja so tudi
širša, očitno je namreč ponudba
slovenskih športnih društev v vi-
demski pokrajini nezadostna, na
Goriškem pa kar precej poman-
jkljiva. Ravno tako je ponudba
naših društev pomanjkljiva v od-
nosu do ženskega spola.
Presenetljiv je tudi podatek, po
katerem se kar 51% anketiran-
cev v goriških okoliških
občinah, se pravi v okolju, kjer
je družinski narodnostni sestav
bolj ‘slovenski’, udejstvu-
je v italijanskih klubih.
Zakaj je po vašem mnen-
ju tako?
Kot rečeno, je “krivdo“ za to
iskati marsikje. Po eni strani
so prav družine s svojimi
motivacijami krive za tak
pojav, po drugi pa moramo
tudi športniki ustvariti tako
ponudbo, ki bi odgovarjala
povpraševanju na terenu.
Iz raziskave med drugim
izvemo, da so otroci ne-
slovenskih družin, ki
obiskujejo slovensko šolo, bolj
aktivni v italijanskih športnih
društvih, v slovenske klube pa
zahajajo predvsem mladi, ki
obiskujejo italijanske šole. V
študiji je ta vidik ocenjen kot
paradoks …
To je sicer moje sklepno mnenje.
Kot sem prej povedal, bi se mi zde-
lo bolj smiselno, ko bi v naša
društva zahajali mladi, ki so že na
kak drug način vpeti v našo stvar-
nost z obiskovanjem slovenskih
šol, da bi bila neka jezikovna kon-
tinuiteta, če lahko tako rečem.
Velja pa omeniti tudi dejstvo, da
so večkrat take odločitve
podvržene družinskim dinami-
kam po principu zjutraj sloven-
sko, popoldne italijansko, ali pa
obratno. Verjamem pa, da bi bilo
možno tudi družine seznanjati s
tem, katere so lahko primernejše
izbire, predvsem v korist samim
otrokom.
Jezikovna politika ZSŠDI v prid
slovenščini se na podlagi zbra-
nih podatkov obrestuje. Ali bi
nam lahko predstavili, zakaj je
tako?
Iz raziskave izhaja, da je percepcija
otrok, ki se udejstvujejo v naših
društvih, ta, da treningi in predv-
sem pogovori s trenerji potekajo
v slovenščini. S tem nam potrju-
jejo, da je načelnost našega
Združenja pri nagrajevanju in za-
govarjanju slovenskega kadra pri
delu z mladimi realna. Ne lastimo
si kakih zaslug, ki jih nimamo. Sa-
mi anketiranci nam potrjujejo, da
se jezikovna politika našega
Združenja izvaja na terenu. Poda-
tek, da se 367 anketirancev iz
mešanih družin, ki se doma ne
pogovarjajo izključno v sloven-
skem jeziku, s trenerjem na tre-
ningu pogovarjajo samo v sloven-
skem jeziku, je po mojem zelo po-
memben. Celo 67% anketirancev
iz neslovenskih družin (vzorec teh
je sicer nizek), ki se udejstvujejo v
naših društvih, se s trenerjem spo-
razumevajo v slovenskem jeziku.
V pogovorih s prijatelji na tre-
ningih je viden močan upad
uporabe slo-
venščine: kaj se
lahko v zvezi s
tem naredi z vidi-
ka jezikovnega
načrtovanja?
No, to pa je
vprašanje, na ka-
terega bi morala
odgovoriti stroka.
Namreč, od razi-
skovanja do ana-
lize, ustvarjanja
strategije in nato
njenega ure-
sničevanja je pot
res dolga. Mi pa
smo s to raziskavo
komaj “razumeli, kje smo”, v
kakšnih okoliščinah se gibljemo.
Sedaj sta še na vrsti debata, ustvar-
janje strategij itd. Mislim pa, da je
ta pojav povsem razumljiv. Vsi mi,
ko imamo med sabo neslovensko
govoreče sogovornike, “preklopi-
mo” na neki skupni imenovalec,
na jezik, ki je razumljiv vsem. To
je nekaj čisto naravnega in pri tem
ne gre nujno za zanemarjanje slo-
venskega jezika. Po mojem je upo-
raba slovenskega pogovornega je-
zika v šoli, v prostem času, pri gla-
sbenem pouku, na gledaliških va-
jah, na treningih,
na taborjenjih
prvi pogoj. Žal, pa
marsikdaj še tega
ne spoštujemo. Bi-
ti načelen pri upo-
rabi jezika ni ved-
no lahko.
Zanimiv je tudi
podatek o tem, ka-
ko mladina
spremlja po medi-
jih športno doga-
janje.
Vprašanje o tem,
ali anketiranci
spremljajo sloven-
sko športno doga-
janje, je zanimivo
z dveh zornih kotov. Prvi je ta, da
izvemo, ali se mladi sploh zani-
majo za to področje delovanja v
naši skupnosti. Spremljati športno
dogajanje pomeni biti seznanjen
s tem, kar se dogaja, ne glede na
to, ali si v njem aktivno soude-
ležen. Gre torej za širše zanimanje,
ki presega aktivno športno udej-
stvovanje. Po drugi strani pa smo
izvedeli, po katerih “kanalih” se
mladi seznanjajo s športno dejav-
nostjo. Če posplošimo, lahko
rečemo, da približno polovica an-
ketirancev redno oz. pogosto
spremlja slovensko športno doga-
janje. Zanimiv je podatek o tem,
kako mladi sledijo športnim do-
godkom. Slovenski časopisi so s
tega vidika zelo “močan” medij.
Naša mladina dokaj redno bere in
prav iz časopisa izve, kaj se dogaja
v našem športu. Pomeni, da je
šport v tem vidiku pomemben tu-
di za širjenje slovenskega pisanega
jezika, za branje slovenske besede.
Presenetljiv se mi je zdel podatek,
da se o športu mladi tudi dosti po-
govarjajo s prijatelji. To pomeni,
da jim je šport zelo blizu.
Kako bo ZSŠDI izkoristilo iz-
sledke raziskave? Kako bo na
njeni podlagi nato razvilo svojo
politiko? Ali bo moralo ZSŠDI
v prihodnje vlagati moč v orga-
nizacijo in spodbujanje tistih
športnih panog, ki do danes ni-
so bile v dometu slovenskih
društev?
To bo stvar razširjene debate. Go-
tovo ima ZSŠDI ves interes za ure-
sničevanje smernic, v katere ver-
jame, zaradi katerih je nastalo in
zaradi katerih obstajajo naša
društva. Ločnica med slovenskim
zamejskim društvom in italijan-
skim je jezik. To ne velja samo v
športu, pač pa tudi v glasbi, kul-
turi, umetnosti, šoli, posvetni de-
javnosti … Zakaj debata? Zato ker
je vsekakor za uresničitev nekih
smernic treba najti tudi tiste, ki
bodo te smernice izvajali. Ne mo-
remo si zamišljati, da bi ZSŠDI
ustvarjalo politiko, ki bi je društva
ne izvajala. Politika in njena ure-
sničitev mora biti deljena in mora
soudeležiti društva. Svojo misel
bom še dodatno razširil. Namreč,
tudi ZSŠDI ne more uresničevati
neke “svoje” politike. Vsi dejavni-
ki znotraj manjšine morajo delati
v njeno korist, to ni zadeva posa-
meznih društev, ampak celotne
naše skupnosti. Prav zanimivo bo
videti, kako bodo ostale kompo-
nente naše manjšine odreagirale
na našo raziskavo, saj se ta dotika
tudi športa, a vendarle sega globo-
ko v vsesplošne zamejske situacije.
Tudi v ta namen je v sodelovanju
s Slorijem že v pripravi pobuda,
na kateri bomo sprožili debato o
vseh teh iztočnicah, ki nam jih
naša publikacija ponuja.
Ob koncu raziskave piše med
drugim, da “življenja naše na-
rodne skupnosti in vseh vple-
tenih dejavnikov ne pogojujejo
več izključno slovenske
družine”. Kaj to pravzaprav po-
meni?
Slovenski zakoni so danes na
naših šolah v manjšini. Dosti smo
govorili o mešanih zakonih, a to
je že preseženo, saj po naši razi-
skavi je med 3. razredom osnovne
šole in 5. razredom višje srednje
šole 18% vpisanih iz popolnoma
neslovenskih družin. Naša šola pa
je slika naše skupnosti. Tako je v
vseh resorjih naše narodnostne
skupnosti.
Naše šole se
preživljajo za-
radi vpisov iz
mešanih in ne-
slovenskih za-
konov. Naša
društva,
krožki, zbori
ravno tako. Ali
naj se delamo,
kot da nič ni,
in gremo svojo
pot naprej? Ali
naj se učitelj v
osnovni šoli ravna, kot se je rav-
nal, ko je učil nas, ko je bila situa-
cija povsem drugačna? Ne more-
mo si zatiskati oči in to realnost
skrivati pod preprogo. Strategije,
o katerih smo govorili, morajo
upoštevati številke, ki jih naša in
druge raziskave postavljajo na
dlan.
Ker spremljate manjšinsko do-
gajanje s privilegiranega po-
ložaja, se pravi od ‘znotraj’, ka-
ko ocenjujete, da se je razvila
slovenska mladinska populaci-
ja v zadnjih desetletjih: skratka,
kako komentirate izsledke razi-
skave z osebnega vidika?
Mladina potrebuje stimuliranje.
Sama od sebe bo težko prišla na
površje. Za to smo mogoče krivi
tudi sami. Mladim bi morali dajati
še več priložnosti, da stopijo v
ospredje. Mladi gotovo dobivajo
navdih od tistih, ki znajo iz njih
povleči vso mladostnost, vitalnost
in energijo. Ko govorimo o po-
manjkanju motivacije, o apatiji
mladih, se moramo po mojem ze-
lo dobro zazreti vase. Kakšen zgled
smo zanje. Ko pravimo, da nič ne
pripomorejo k naši skupnosti, se
moramo vprašati, ali je ta skup-
nost res v čem vabljiva. Mnoge
stvari, ki so za nas tako problema-
tične, je za mlade povsem naravne
in enostavne. Mi, ki smo rasli v
povsem drugačnem okolju, lahko
številke naše raziskave vidimo kot
problem, medtem ko mladih to
sploh ne preseneča. Pa četudi se
čutijo del slovenskega naroda in
ljubijo slovenski jezik.
Ali je možno primerjati te iz-
sledke z izsledki raziskave po-
skusne narave, ki jo je ZSŠDI iz-
vedlo leta 2008?
Primerjava bi bila zelo težka, ker
je bila metodologija dela zelo dru-
gačna in tudi vzorec je bil veliko
manjši. Misilim pa, da bo to naše
sodelovanje s slovenskim razisko-
valnim inštitutom obrodilo lepe
sadove, saj je lahko ta raziskava
obenem tudi baza, na kateri bo-
mo lahko še nadalje raziskovali
stanje, po katerem naj vodimo in
usmerjamo našo športno in jezi-
kovno politiko.
Foto IG
Martin Maver, Ivan Peterlin in Devan Jagodic (foto IG)
Naša šola  je slika naše skupnosti.
Tako je v vseh resorjih naše 
narodnostne skupnosti. Naše 
šole se preživljajo zaradi vpisov 
iz mešanih in neslovenskih 
zakonov. Naša društva, krožki,
zbori ravno tako. Ali naj se 
delamo, kot da nič ni, 
in gremo svojo pot naprej?
S 1. strani
Ne samo o ...
Videmska / Aktualno1. oktobra 201512
Pomemben športni in turistični projekt
Benečija se veseli Gira
d’Italia 20. maja 2016
  Benečiji že vlada veliko
pričakovanje za etapo slo-
vite kolesarske krožne dir-
ke po Italiji “Giro d’Italia”, ki bo v
petek, 20. maja 2016, zaobjela Be-
nečijo. Vsi se namreč zavedajo, da
bodo Nadiške in Terske doline pri-
zorišče ene izmed odločilnih etap
druge najpomembnejše kolesar-
ske dirke na svetu. To bo izjemen
športni dogodek in
enkratna turistična
promocija.
Tisti dan se bo ob be-
neških cestah zbralo
na desettisoče ljudi.
Po televiziji pa bo sve-
tovni vrh kolesarjev
spremljalo na milijo-
ne ljudi. Videli bodo
lepote krajev in kako
so primerni za kole-
sarski šport. Marsikdo
se bo potem prišel vo-
zit po cestah, po kate-
rih bodo tekmovale
zvezde kolesarstva.
Beneško etapo so predstavili 21.
septembra na deželnem sedežu
Civilne zaščite v Palmanovi. Kole-
sarji bodo startali v Palmanovi,
nato bodo ob samostanu Rožac in
preko Čedada prispeli v Špeter. Po
dolini Aborne bodo nadaljevali do
Sovodnje, kjer se bo začel strmi
vzpon preko Jeronišč in Strmice v
vas Matajur, kjer bo postavljen
prvi gorski cilj. Spustili se bodo
nato do Čeplešišč, povzpeli na
Sveti Martin do Prevala in se nato
ponovno spustili do Hlodiča. Tam
se bo začel nov vzpon do Trušenj
in Kraja, kjer bo postavljen drugi
gorski cilj. Sledil bo spust do Tar-
bija, Sredenj, Svetega Lenarta in
Mostu. Preko Čedada, Mojmaga,
Ronchisa in Fojde bodo kolesarji
prispeli v Ahten, kjer se bo začel
nov vzpon do Porčinja, tam jih bo
čakal tretji gorski cilj. Sledil bo
spust do Čenebole in Podklapa ter
V nov vzpon do Podcerkve, kjer bopostavljen četrti gorski cilj. Nazad-nje se bodo kolesarji spustili do
Čampeja in bodo prispeli do
končnega cilja v Čedadu.
Krajevni upravitelji se Gira veselil-
jo tudi iz drugih razlogov, saj bodo
dobili finančna sredstva, da bi po-
pravili vse ceste, po katerih bo šel
Giro, in očistili svet ob poti. “Ti
posegi so zares potrebni, da bi ko-
lesarjem zagotovili varno vožnjo
in omogočili televizijske posnetke.
Potem pa bodo urejene ceste in
očiščeni gozdovi ostali za naše lju-
di in turiste”, je poudaril dreški
župan Mario Zufferli, ki skupaj s
kolegom iz Ahtna Sandrom Rocco
pripravlja projekt za te posege.
Zamisel o Giru v Benečiji je naj-
prej prišla Giorgiu Banchigu,
predsedniku združenja Blankin in
takratnemu predsedniku Sveta
slovenskih organizacij za videm-
sko provinco. Bilo je leta 2009.
“Mislil sem, kaj bi se dalo narediti
ob stoletnici prve svetovne vojne,
da bi cela Italija spoznala naše kra-
je, na katerih je bila vojna tako hu-
da. Prišlo mi je na misel, da bi bil
prav Giro d'Italia velika pri-
ložnost, zato ker preko televizije in
drugih medijev pritegne oči v vse
kraje, skoze katere gre. To naj bi se
zgodilo letos, ravno sto let po vsto-
pu Italije v vojno. Bo pa prihodnje
leto in tega se veselimo”, je ko-
mentiral.
Banchig je svojo zamisel zaupal
načelniku upravne enote Tolmin
Zdravku Likarju: “Zdelo se mi je
pametno, da bi se Giro dotaknil
tudi Posočja, ki je zaradi vojske
trpelo kakor mi. Prijatelj Likar je
to zamisel hitro sprejel in jo začel
širiti. 5. junija 2010 jo je
javno povedal na srečanju
v Bardu. Začel je tudi iska-
ti stike z ljudmi, ki bi jo
speljali naprej. Prišel je tu-
di do takratnega predsed-
nika Republike Slovenije
Danila Türka, ki je o Giru
govoril s takratnim pred-
sednikom Italije Gior-
giom Napolitanom”.
Dober trenutek za ta pro-
jekt so bila novoletna
srečanja med Slovenci vi-
demske pokrajine in Po-
sočja. Na teh srečanjih so
to misel vsi podprli in jo je sprejel
dreški župan Mario Zufferli. Jeseni
2012 je dreški občinski svet odo-
bril dokument, v katerem je bila
napisana prošnja za Giro v Be-
nečiji.
“Jaz sem samo dal idejo, Zufferli
pa je največ naredil, da bi prišla
do pravih ljudi. Zadovoljni bi že
bili, če bi šel Giro na hitro skozi
naše doline. Zelo pa smo veseli ob
novici, da bo skoraj cela etapa v
Benečiji”, pravi Banchig, ki obe-
nem obžaluje, da etapa ne bo čez-
mejna. Vsekakor so iz Posočja dali
vedeti, da so veseli, da takšnen do-
godek poteka pri sosedih v Be-
nečiji. Dreški župan Zufferli pa je
izrazil upanje, da bo do čezmejne
etape prišlo kdaj drugič, že v pri-
hodnjih letih, saj se bodo spomin-
ske slovesnosti ob stoletnici prve
svetovne vojne vrstili vse do konca
leta 2018.
U. D.
  Žabnicah so potekala
dvodnevna vaška praz-
novanja v čast vaškemu
zavetniku svetemu Egidiju.
V soboto so mladi Žabničani
morali podreti “majo”. Za njeno
pripravo in postavitev blizu
vaške cerkve poskrbijo pred Sve-
tim Rešnjim Telesom fantje, ki
so v konti. To so sicer vaški na-
borniki – fantje, ki so v letu stari
osemnajst let (torej letos tisti, ki
so rojeni leta 1997). Postavljeno
majo krasijo tudi kranceljni, se
pravi venci, ki so jih v dneh pred
postavitvijo napravila žabniška
dekleta.
Naslednji dan so se predvsem
Žabničani pa tudi drugi Ka-
nalčani po stari navadi zbrali na
Filji – to je na zahodnem delu
Žabnic. Žabniška dekleta so v
košaricah imele “pušlje”, da bi
jih prodajale in pripenjale na
prsi, na desno stran oženjenim
in na levo stran neporočenim.
Pušelj je šopek, ki pomeni ljube-
zen in srečo. Sestavljajo ga rdeči
nagelj, rožmarin, roženkravt, po-
zlačeno žito in pozlačen lan.
Godba iz Kanalske doline je zai-
grala in s Filje so vsi udeleženci,
oblečeni v nošah, krenili v spre-
vodu proti cerkvi. Dekleta in fan-
V tje iz konte so bili vedno v sre-dišču pozornosti. Sprevod se jeustavljal pri gostilnah, kjer so
slavljenci slavili z belim vinom,
in končal pred cerkvijo. Slovesna
maša je bila pretežno dvojezična
(v italijanščini in slovenščini),
delno trijezična (sicer z
Očenašem tudi v nemščini); do-
mači cerkveni pevski zbor je
med kratko procesijo okrog cer-
kve in med mašo pel slovenske
pesmi. Ta dan je bila monštranca
okrašena z nageljni.
Po maši, ki jo je daroval domači
župnik, zlatomašnik msgr. Dio-
nisio Mateucig, so se
žabniški moški posta-
vili v krog blizu lipe;
v sredini, v krogu, so
bili fantje in dekleta
iz konte. Prva pesem,
ki so jo moški zapeli
pod lipo, je bila Rasti,
rasti rožmarin. Ta je
precej stara žabniška
pesem, ki jo pojejo prav za
žegen. Nato so moški zapeli po
eno pesem v nemščini in fur-
lanščini.
Godba in ljudje v nošah so se po-
tem spet uvrstili v sprevod in šli
proti vasi. Sprevod se je še
večkrat ustavil, da bi moški za-
peli; vsi udeleženci so nato šli na
kosilo tja, kjer so potekala praz-
novanja – blizu nekdanjega žup-
nišča. Tu so bile, kot že v soboto,
do pozne ure na voljo tipične je-
di, poskrbljeno pa je bilo tudi za
glasbo.
Luciano Lister
Nove pridobitve vojaškega muzeja
V Pivki so stalinisti
premagali hitlerjance
  uprizoritvijo bitke za Ber-
lin iz leta 1945 so vojaški
navdušenci s pravim
orožjem in celo tankom pripravi-
li spektakel za staro in mlado. A
glavna pridobitev Parka vojaške
zgodovine v Pivki je nov paviljon,
v katerem je tudi razstava, po-
svečena osamosvojitvi.
Že pred leti so v Pivki, ko niso ve-
deli, kam s starim vojaškim želez-
jem in velikanskimi
vojašnicami nekdanje
jugoslovanske vojske,
iz velikega problema
naredili veliko zgod-
bo o uspehu. Danes,
po desetih letih, je na-
mesto razpadajočih
stavb nastal velik mu-
zej, ki ga obiskuje ved-
no več obiskovalcev iz
Slovenije, zamejstva
in tujine. Muzejske
dejavnosti ne financi-
ra kulturno mini-
strstvo kot pri drugih
slovenskih muzejih,
ampak manjša občina Pivka, za
kustose pa skrbi Vojaški muzej
Slovenske vojske. Od nastanka
naprej zato muzej skuša preživeti
na trgu. Zato veliko bolj kot v dru-
gih muzejih skrbijo za nove pri-
dobitve, novosti in obiskovalcu
prijazne rešitve. Število obisko-
valcev se zato iz leta v leto veča.
Zglede iščejo v najboljših svetov-
nih muzejih. Nedavno so pripra-
vili celo posebno parkirišče s pri-
ključki za avtodome in električne
avtomobile. Park postaja vse bolj
park, kjer je muzealstvo samo del
celovite turistične ponudbe.
Gre za največjo vojaško-zgodo-
vinsko muzejsko zbirko v tem de-
lu Evrope, ki postaja tudi največji
slovenski muzej. Začeli so skrom-
no, ob pomoči občine in Sloven-
ske vojske. Z dobrimi štirimi mi-
Z lijoni pa so sedaj dokončali žečetrto muzejsko stavbo in podvo-jili razstavne površine. Glavna
razstava v novem paviljonu ima
naslov Pot v samostojnost, ki pri-
kazuje osamosvajanje Slovenije
in zmago v poletni vojni leta
1991. “S tem je odpravljen po-
memben manko na nacional-
nem nivoju, saj Slovenija do sedaj
ni imela celostne muzejske pred-
stavitve tega viška nacionalne
zgodovine. Pomenljivo je, da je
muzej nastal prav v vojašnici, od
koder so 26. junija 1991 na ceste
zapeljali prvi tanki in s tem začeli
agresijo jugoslovanske vojske na
pravkar osamosvojeno Republiko
Slovenijo”, je povedal od vsega
začetka prvi mož Parka Janko
Boštjančič.
V novi stavbi je na ogled tudi
podmornica P-913, ki je zadnja
leta najprepoznavnejši eksponat
Parka. Zanimivo, da je podmor-
nico iz Črne gore v Pivko pripeljal
Silvan Corniali iz Gorice: ko je v
časniku prebral, da muzej nima
denarja za prevoz, je vzel telefon
in takoj ponudil brezplačno po-
moč.
Sodobna muzejska zbirka je do-
polnjena z umetniškimi razstava-
mi (sedaj so razstavljene umet-
niške slike na temo plinskih na-
padov na soški fronti) in multi-
medijsko tehnologijo. Čeprav gre
za vojaški muzej, pa Park jasno
pokaže ne le domovinsko, ampak
tudi mirovno sporočilo. Tank, ki
je pod gosenicami zmel rdečega
juga (gre za verjetno daleč naj-
večkrat predvajani posnetek iz
osamosvojitvene vojne), obisko-
valca ne pusti ravnodušnega.
Razstava namreč na prvo mesto
postavi človeka in njegovo doje-
manje vojne. “Posebej dragocen
je prispevek RTV Slovenija, ki je
za novo muzejsko postavitev pri-
pravila več krajših filmov in po-
snetkov”, je povedal Boštjančič.
Slovesnemu
odprtju – trak
je prerezal
predsednik Re-
publike Borut
Pahor – je sle-
dilo še odprtje
za večjo mno -
žico. Na “boj-
nem polju” za
muzejem so
postavili dva
vojaška tabora
iz časa druge
svetovne voj-
ne. Dve rdeči
zastavi, ena s
svastiko, druga s srpom in kladi-
vom, sta vihrali visoko nad vo-
jaškimi šotori in barakami. Nasto-
pajoči iz različnih društev pa so
bili oblečeni v prave nemške in
sovjetske uniforme in nosili pra-
vo orožje iz tistega časa. Le naboji
so bili slepi: taki, ki samo počijo,
povzročijo ogenjček in po nekaj
metrih padejo na tla. V bitki, ki
se je razvnela ob velikem nav-
dušenju mnogih fantičev, so tako
kot v resnici zmagali Sovjeti.
Čeprav v Parku niso z dogodkom
proslavljali zmage komunistične
ideologije nad nacistično, ampak
predvsem obeležili zmago nad
nacizmom in fašizmom v Evropi,
pa so nekateri obiskovalci bitko
dojeli precej bolj čustveno. Prav
navijaško.
Tino Mamić
S 3. strani
Naše področje, ljudi ...
Po mojem je ukinitev naše pokra-
jine zelo velika napaka. Niso
upoštevali dejstva, da v Trstu in
Gorici živi slovenska manjšina, to
je hudo že z ustavnega vidika! Me-
dobčinske zveze gotovo ne bodo
ščitile manjšin. Naša pokrajina je
za nas veliko naredila, pomislimo
le na dvojezične table. Naša po-
krajina je majhna, imamo
možnost se pogovarjati z ljudmi,
reševati njihove težave. Zdaj uva-
jajo centralizacijo na deželni ravni
in vsega tega ne bo več. Med ljud-
mi bo samo več zmede, že dolgi
postopki bodo še daljši. Izgubil se
bo osnovni stik z ljudmi.
Občinam in novim unijam dosti
ne zaupam. Župani so izgubili po-
litično vizijo, mislijo, da gre zgolj
za funkcionalnost. Krajevna sa-
mouprava pa ima tudi političen
prizvok: mora biti odraz skupno-
sti, idej, vrednot nekega prostora.
Niso dovolj samo uradi, krajevna
uprava ni podjetje, ki nudi storit-
ve! Občine in medobčinske zveze
na našem ozemlju so premajhne,
da bi upravljale nekatere sektorje,
kot npr. sistem upravljanja z voda-
mi, kanalizacijski sistem, odpadke
itd.
V Sovodnjah in Števerjanu
občinska sveta nista odobrila
statutov medobčinskih unij, ta-
ko da zdaj čakata komisarja. Tu-
di trije slovenski občinski svet-
niki iz vrst SSk so v Gorici z
ustanovitvijo nove svetniške
skupine dali močan signal...
Prav je, da sta se občini Števerjan
in Sovodnje zavzeli za slovenski
naziv. To je bistveno. Kako nas pri-
zadene, kdor zgreši naše ime! Za-
kaj? Ker ime ima opraviti z identi-
teto, je nekaj intimnega. Naše po-
dročje, ljudi in njihovo identiteto
je treba zaščititi! Na deželni ravni
poenostavljajo in posplošujejo
vse, v resnici pa razlike krepijo
identiteto. Če teh ne bo več, bo
dežela FJk le privesek Veneta... Kaj
imamo potem drugačnega od Ve-
neta? Ekonomsko smo revnejši,
nič nas ne razlikuje... Zato sta slo-
venski občini naredili prav! V tej
luči cenim tudi nastop svetniške
skupine SSk v goriškem občin-
skem svetu. Demokratska stranka
izgublja stik z ozemljem, mi pa de-
lamo na teritoriju, živimo z njim.
Za nas je pomembno, da se
soočamo z ljudmi. Demokratska
stranka je na Goriškem pokazala
precejšnjo kratkovidnost, saj bi
lahko zavzela jasno stališče. Naš
partner ni imel očitno nobenega
posluha za bistvene vrednote, ki
so pomembne za Slovensko skup-
nost. Politična avtonomija je za
Slovence bistvenega pomena. Slo-
venija jo je končno le dosegla, mi
pa jo tvegamo izgubiti?! Reforma
je zato popolnoma zgrešena.
Svet je danes tako globaliziran in
kompleksen, da ga je težko upra-
vljati iz nekega središča; družbe-
nim izzivom si lahko kos, samo če
podkrepiš krajevno življenje. Kako
naj iz Rima ali Bruslja upravljajo
probleme beguncev na naši zem-
lji?! Mi, ki tu živimo, se soočamo
z vsakdanjimi težavami; ti ljudje
hodijo v naše šole... Zadeve so
praktične. Zato centralizacija obla-
sti ne more biti kos današnjim iz-
zivom družbe, ki bo vedno bolj
komplicirana.
Država ima vedno manj denarja
in ga očitno noče porazdeliti po
ozemlju. Skupaj z denarjem pa v
središču zadržuje tudi “oblast”.
Kako gleda provinca na pro-
blem beguncev?
Mislimo, da ni pravilno pustiti, da
ljudje živijo na bregovih Soče ali
da kdo tam celo umre. Zato spod-
bujamo pristojne, naj se organizi-
rajo, ne moremo se namreč zapi-
rati in vse odklanjati. Pri raznih
omizjih, ki jih vodi prefektura, si
prizadevamo za čim boljše spreje-
manje teh ljudi, pač v spoštovanju
zakonov. Mislimo, da župan pre-
tirava; ima pač svojo politiko...
Nova Gorica je pripravila šotorišče
za 300 oseb, naši šotori so jih lani
sprejeli okrog 75 in je bil pro-
blem... Če ljudi pustiš same, se
lahko marsikaj zgodi. Zato je za
vse skupaj najbolje, da so organi-
zirano sprejeti v okvirih, ki jih do-
ločajo zakoni.
Kanalska dolina
V Žabnicah počastili
zavetnika sv. Egidija
Slovenija 1. oktobra 2015 13
Občina Hrpelje-Kozina, ki leži na stičišču treh
svetov, Brkinov, Krasa in Čičarije, ponuja v
začetku jeseni raznovrstne družabne in
kulinarične prireditve, s katerimi želi predstaviti
svoje naravne danosti  in sodelovanje z
občinama na mejah Hrvaške in Italije. Sedaj
poteka prvi festival Brkinska sadna cesta, v
sklopu katerega bo na Tatrah 4. oktobra potekal
4. Festival brkinskega sadja. Sklenil pa se bo
10. oktobra s kostanjevim praznikom v Rodiku.
Festival se je pričel v začetku septembra z
občinskim praznikom, ki temelji na plemeniti
pobudi odprte meje v Vodicah (Občina Laniše
– HR) in Botaču (Občina Dolina - IT).
Zamisel za Festival Brkinske sadne ceste je
vzklila na srečanju gostincev občine Hrpelje-
Kozina. Naslonili so se na obstoječo brkinsko
sadno cesto, ki povezuje več kot 100 sadjarjev
v občinah Divača, Pivka, Hrpelje-Kozina in
Ilirska Bistrica. Letos so pričeli v OHK, naslednje
leto nameravajo razširiti Festival tudi na ostale
občine. Na Festivalu potekajo delavnice, bodisi
strokovne za gostince bodisi praktične za
gospodinje in otroke. Gostinci v menijih
ponujajo brkinske dobrote, kot so češpovi njoki
in štrudel.
Prvi konec tedna v septembru je Občina
Hrpelje-Kozina z nizom prireditev obeležila svoj
drugi občinski praznik, ki ga je postavila na 7.
9. 2015, to je na datum podpisa Listine o
pobratenju s sosednjima občinama v Italiji in
na Hrvaškem, in sicer z Občino Dolina ter
Občino Lanišče. Praznik temelji na plemeniti
pobudi Odprtih meja in gre za nadaljevanje več
kot tridesetletnega prijateljstva in odprte meje
na Botaču v Dolini Glinščica. Med prireditvami
velja poudariti odprtje tržnice na Kozini pri
trgovskem centru na Reški cesti. Že prvi dan
so brkinski in istrski kmetje ter pridelovalci
medu zapolnili šest razpoložljivih miz. Upati
velja, da bo ponudba tudi v prihodnje tako
pestra in bogata. Sobota je bila namenjena
odprti meji v Čičariji na cesti Obrov – Golac –
Vodice, kjer so si na rampi župani stisnili dlani.
Ob tej priložnosti je bil mogoč prost prehod
meje, kar so izkoristili pohodniki in drugi
obiskovalci. V hrvaških Vodicah so letos
pripravili kulturni program, na katerem je
spregovoril župan Lanišča Neven Mikac.
Srečanje je podprla županija OHK Saša
Svetelšek Likavec in župan dolinske občine
Sandy Klun. Kot je povedala vodja projekta
Ester Mihalič, so bili z letošnjo izvedbo zelo
zadovoljni. Želijo si, da bi praznik doprinesel k
turistični promociji Občine Hrpelje-Kozina in
ponudbe Brkinov. / Jba
Bogata ponudba prireditev v Občini Hrpelje-Kozina
  razmerah, ki jih je povzročil pri-
hod prvih skupin prebežnikov,
se je zgodilo nekaj, kar ostaja bo-
lečina v zavesti mnogih ljudi, a se skoraj
nobenemu javnemu občilu ali dru-
gačnemu glasniku javnosti ni zdelo
vredno poudariti. V javnosti so namreč
skoraj izključno govorili in objavljali
svoja stališča le tisti posamezniki ali sku-
pine, ki v prebežnikih vidijo žrtve
vojn in zločinov, Slovenci in Sloven-
ke, ki bi do zadeve s prebežniki imeli
pridržke, čeprav dobronamerne in to-
rej človekoljubne, pa svojih stališč in
pomislekov praviloma in brez večjih
težav niso mogli in še vedno ne mo-
rejo pojasnjevati. V javnih občilih,
zlasti pa na TV Slovenija in na osred-
nji komercialni TV postaji, velja trdi-
tev, da je solidarnost s prebežniki edi-
na in največja vrednota, ki kaj šteje,
in jo je treba upoštevati, ne glede na
to, koliko prebežnikov bi prišlo v Slo-
venijo. V jeziku in razumevanju nas
t. i. navadnih ljudi bi to pomenilo, da
lahko prebežniki za vedno ostanejo
v Sloveniji, Slovence in Slovenke po
številu postopno nemara celo pre-
sežejo, in bi s svojim prebivanjem ter
načinom življenja povzročili celo raz-
kroj oziroma razpad države. Takšna per-
spektiva se zdi morda nestvarna, toda
ni nemogoča.
Predsednika SDS Janeza Janšo, ki je za-
snoval svoj načrt s predlogi za rešitev
krize s prebežniki - ta je vzbudil zani-
manje in priznanja tudi v tujini -, no-
bena od obeh osrednjih TV postaj v
državi ni povabila v informativni pro-
gram, da bi omenjeni načrt s predlogi
za premostitev krize lahko predstavil in
utemeljil. Po volji politične levice mora
Janez Janša očitno tudi v hudih časih
ostati v senci političnega dogajanja, lah-
ko in mora pa zmeraj biti, tako je videti,
cilj žalitev in blatenja javnih občil. V po-
vezavi s prebežniki navajam trditev dr.
Ivana Klemenčiča, muzikologa in pu-
blicista, ki zatrjuje, “da slovenskih no-
vinarjev pri njihovem pisanju ne vodita
krščanska ljubezen in usmiljenje, mar-
več ideološka preračunljivost proti la-
stnemu narodu. In to ob dejstvu, da že
zdaj prebiva v Sloveniji več kot enajst
odstotkov tujcev, daleč največ iz nek-
danje Jugoslavije. Največ je Muslima-
nov in pravoslavnih vernikov. Še zno-
sna številka bi bila tri odstotke tujcev,
ki naj bi bili seveda demokratskih na-
zorov in prepričanja”. 30.000 mladih
Slovencev je moralo oditi v tujino po
delo in zaslužek. Te odgovorni politiki
in javno obveščanje puščajo vnemar, ze-
lo zavzeto pa so pripravljeni skrbeti za
sprejem muslimanskih priseljencev. Za
naše ljudi skratka ni delovnih mest, za
druge, tudi tiste, ki kot prebežniki pri-
hajajo v Slovenijo, pa se bodo očitno
našla.
Slovenija bo v primeru prihoda novih
večjih skupin prebežnikov, ki se zdi pre-
cej gotov, za zavarovanje državne meje
in varnost v državi, poleg okrepljene po-
licije, uporabila tudi vojsko. Takšna je
bila zahteva SDS in Nove Slovenije spre-
jeta na izrednem zasedanju državnega
zbora, sklicanega na zahtevo obeh opo-
zicijskih strank. Obveščevalne službe
namreč dobivajo potrditve in dokaze,
da so med prebežniki tako teroristi kot
tudi drugi skrajneži. Nasploh pa se tudi
v Sloveniji širi prepričanje, da bosta ce-
lotno krizo prebežnikov s sporazumom
o koncu spopadov v Siriji dokončno
rešila šele predsednika ZDA in Rusije,
Barack Obama in Vladimir Putin.
V Sloveniji pa se je kot del izredno ob-
sežnega in raznolikega političnega do-
gajanja zgodil pogovor, ki zaradi nepo-
srednosti in ostrine zasluži posebno po-
zornost. Peter Sušnik, predsednik Nove
slovenske zaveze, je namreč v daljšem
intervjuju, objavljenem v reviji Repor-
ter, ostro kritiziral nekatere osebnosti in
vidike razmišljanj slovenske politične
desnice, v njenem iskanju alternative za
zamenjavo sedanje vlade oziroma
oblasti slovenske leve politične op-
cije. V nekaj primerih je dejal, da
želi odgovore odgovornih oziroma
obravnavanih politikov. Sušnik
opozarja, “da naša politična desni-
ca ni nikdar analizirala krivde pri
sebi in zadev popravljala. Vedno so
krivi drugi. Nekaterih vprašanj se
ne sme postavljati na nobenem
strankinem organu, ker velja, da s
tem služiš interesom tekmecev. Ti-
ho vprašanje, ki izzveni v vsakem
pogovoru, je, ali si kdo zna predsta-
vljati, kako bi lahko pod vodstvom
Janeza Janše desnica sestavila trdno
vladno koalicijo. Če se ozremo na
bolj zrele in dinamične demokra-
cije, se mora politik, ko ne ustreza
več zmagovalnemu principu, po-
sloviti. Pri nas pa je ta premislek preveč
čustven, lojalnost je na prvem mestu.
Interni kritični dialog v stranki velja za
izraz nelojalnosti. Kritika predsednika
SDS ali predsednice Nove Slovenije je
nedopustna. Če se volivcem ob podobi
predsednika SDS prikazuje Patria, ne
poslušajo več, kaj pripoveduje o zunanji
politiki. Diskreditiranje Janeza Janše pa
je škandalozno. Storjene škode njemu
ni mogoče oceniti. Ne glede na klavrn
propad procesa Patria so omadeževani.
Ni sodišča, za katerega bi lahko dejali,
da je odločilo tako, kot bi bilo prav. Tudi
Ustavno sodišče zadeve ni pripeljalo do
konca, pa bi jo lahko”.
Po prepričanju Petra Sušnika je vlada
Mira Cerarja po enem letu delovanja
“uspešna”, saj opravlja svoje glavno po-
slanstvo. Preprečuje namreč, da na
oblast pride druga politična opcija. V
pogovoru za revijo Reporter je tudi po-
vedal, da bo 4. oktobra slovesnost na
Teharjah, s katero bo Nova slovenska za-
veza zaokrožila svoje slovesnosti, prire-
jene ob 70-obletnici konca druge sve-
tovne vojne. “Hvala Bogu večina ljudi
spoznava, da zgodovine ni mogoče za-
preti na temelju laži”, je zadovoljen, ko
dodaja, “da so prišli do dialoga s pred-
sednikom države, kar je pripomoglo k
drugačnemu pogledu na to, kaj se je slo-
venskemu narodu zgodilo med vojno
in po njej. Ne morem reči, da je vse ta-
ko, kot smo si v Novi slovenski zavezi
želeli, a premik vendarle je”.
Ob tem, ko so tudi v Delavski enotnosti,
glasilu Zveze svobodnih sindikatov Slo-
venije, največji sindikalni organizaciji v
državi, opozorili, da pri nas živi v
revščini oziroma socialni izključenosti
kar petina prebivalstva, na nekaterih
osnovnih šolah že potekajo razne obli-
ke islamizacije pouka. Na tistih šolah,
kjer je večji delež muslimanskega pre-
bivalstva, muslimanski starši zahtevajo,
naj šolske kuhinje pripravljajo posebne
jedilnike za njihove otroke. Torej brez
svinjine, nadalje, da svojim hčeram ne
dovolijo šolskih aktivnosti, pri katerih
bi razkrile preveč telesa (denimo pri pla-
vanju), pa da potrebujejo ločen pouk za
fante in dekleta. Direktor Osnovne šole
Livada v Ljubljani Goran Popović pri-
poveduje, da je na njihovi šoli dve tret-
jini otrok muslimanske veroizpovedi,
zato je do nekaterih prilagoditev pouka,
tako on, moralo priti.
Marijan Drobež
V
Vipava / Lanthierijeva palača 
V dvorcu tudi fakulteta
za znanosti o okolju
  ipavski župan Ivan Prin-
ces in rektor Univerze v
Novi Gorici Danilo Za-
vrtanik sta v petek, 18. septem-
bra, podpisala aneks k dolgo-
ročni najemni pogodbi obno-
vljenega drugega in tretjega dela
dvorca Lanthieri v Vipavi. V no-
vem delu bodo dobili prostor fa-
kulteta za znanosti o okolju z
vsemi laboratoriji, biotehnična
fakulteta in mogoče še kakšen
program.
Univerza bo celoten obnovljen
V kompleks Lanthierijevega dvor-ca uporabljala 85 let, kar jim da-je možnost dodatnega razvoja.
“V Vipavo se bomo selili posto-
poma, predvidoma do konca le-
tošnjega leta”, je ob robu slav-
nostnega podpisa povedal Za-
vrtanik.
Univerzitetno stavbo v Rožni
Dolini bodo tako izpraznili, v
njej bodo ostali programi hu-
manistike in poslovno-tehniška
fakulteta do prihodnjega študij-
skega leta, v Gorici pa visoka
šola za umetnost. Prav to bodo
verjetno preselili v delno izpraz-
njeno stavbo v Rožni Dolini, saj
morajo sedaj za prostore fakul-
tete v Gorici plačevati najemni-
no.
Princes je bil po podpisu zado-
voljen: “Končala se je dvajset let
dolga zgodba o obnovi dvorca.
Mislim, da smo zanj našli pravo
vsebino”. Ob tem še upa, da bo-
do v dogovorjenem roku našli
tudi rešitev za univerzitetni
kampus. Na vipavski občini
pričakujejo soglasje Agencije za
okolje RS, potem pa bo za šest
hektarov veliko območje ob reki
Vipavi potrebno spremeniti tudi
občinski prostorski načrt.
Zavrtanik pa je povedal še, da
razmišljajo o nakupu in obnovi
še dveh starejših in trenutno
propadajočih stavb, vendar do-
končne odločitve o tem še ni.
Osrednji del dvorca Lanthieri
  a Škabrijelu nad Novo Gorico je bilo
med prvo svetovno vojno eno izmed
številnih bojišč celotne soške fronte,
kjer so padli pripadniki različnih evropskih na-
rodov. Društvo soška fronta 1915-1917 in Usta-
nova Fundacija Poti miru v Posočju sta zato po
Škabrijelu uredila poti, jih opremila z informa-
cijskimi tablami ter očistila tamkajšnje kaverne.
S pohodom so simbolično odprli nov del Poti
miru od Alp do Jadrana. Denar za ureditev poti
so pridobili iz čezmejnega evropskega projekta
Poti miru, ki ga je vodila sosednja Pokrajina Go-
rica.
“Škabrijel je znan kot eno najhujših bojišč prve
svetovne vojne, zato smo se odločili, da tudi to
bojišče vključimo v Pot miru”, je za STA povedal
podpredsednik Društva soška fronta 1915-1917
Erik David Pipan.
Na Škabrijel je speljanih več poti z različnih
izhodišč. Vodijo mimo urejenih ostalin soške
fronte, ki so bile v sklopu projekta očiščene in
delno tudi obnovljene. Vse to so označili ter po-
stavili več informativnih tabel.
“Naše društvo je aktivno delalo na terenu, čistili
smo torej nekdanje vojaške položaje in prispe-
vali strokovne vsebine, strokovno besedilo in
fotografije za informativne table”, je še pojasnil
Pipan.
Škabrijel je tako kot bližnji Sabotin in ostale
vzpetine na območju nekdanje soške fronte ob
praznovanju stoletnice prve svetovne vojne bolj
obiskan kot doslej.
“Vsaka stvar, kjer je nekaj obnovljeno ali so na
novo speljane poti, pritegne obiskovalce in po-
hodnike. Vsekakor pa je k večji obiskanosti Ška-
brijela prispevala tudi stota obletnica. Nekaj je
k temu prispevalo tudi to, da se o tem več govo-
ri, po drugi strani pa smo se tako Slovenci kot
tujci začeli bolj zavedati svojih korenin, saj smo
skoraj vsi imeli kakšnega prednika, ki se je boril
v prvi svetovni vojni”, je še dejal Pipan.
Zamisel za Pot miru je nastala pred več desetlet-
ji, ko je bilo po Posoških vrhovih še veliko
ostankov iz bojev prve svetovne vojne, je pove-
dal pobudnik poti in ustanovitve Fundacije Poti
miru Zdravko Likar. Prve poti so začeli urejati
še v prejšnjem stoletju, fundacijo pa so ustano-
vili leta 2000.
N
Na politični desnici o pogojih za alternativo vladi
Obravnava prebežnikov tudi
ideološka preračunljivost?
Poti miru od Alp do Jadrana še bogatejše
Odslej bo tudi pot po Škabrijelu
ima novogoriška univerza v na-
jemu od leta 2013, ki ga kot pro-
tokolarni objekt uporablja tudi
Občina Vipava. Drugi in tretji
del dvorca, nekdaj sta služila kot
gospodarski del dvorca, pa bodo
postopoma naselili do konca le-
ta. S podpisanim aneksom so
pridobili dodatnih 2200 kva-
dratnih metrov površin, ki jih
bodo namenili za predavalnice,
raziskovalne laboratorije kot tu-
di za garsonjere za gostujoče
profesorje in muzej vinograd-
ništva in vinarstva do leta 2018.
Vrednost naložbe v drugi in tret-
ji del dvorca je znašala 3,8 mili-
jona evrov, od katerih je 77 od-
stotkov dala država skupaj z
evropskimi sredstvi, dobro peti-
no pa je prispevala vipavska
občina.
Lanthierijev dvorec bo tudi v
prihodnje ostal kulturni spome-
nik državnega pomena.
Janez Janša
Aktualno1. oktobra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (82)Erika Brajnik
STAROSTNIKI
V tem tednu imam osebno nekaj več priložno-
sti doživljati starostno obdobje: projekt naturo-
patske krepitve posameznika v domu ostarelih
Dosor v Pomurju in doma, naš nono namreč
praznuje 90. rojstni dan.
Veliko sem razmišljala o starosti, kako preživlja-
ti kakovostno in nebolečo starost. Naturopatski
pristop h krepitvi posa-
meznika vsekakor ne iz-
ključuje uradnega zdrav-
niškega zdravljenja, am-
pak ga samo dopolnjuje v
preventivni in integrativ-
ni sferi. V domu ostarelih
Dosor smo v šestih mese-
cih dosegli izjemne rezul-
tate krepitve posameznika
s celostno naturopatsko
obravnavo: v poštev so
prišle samomasaža, pravil-
na prehrana, moxa terapi-
ja, kopeli in pro-bio tera-
pije. Delo celotne ekipe je bilo popolnoma
brezplačno in polno navdušenja. V pol leta smo
poželi rezultate. Neka gospa, stara 63 let, je v
pol leta shujšala 14 kg in odstavila s privoljen-
jem zdravnika tablete za povišan krvni tlak in
holesterol, ki naj bi bile doživljenjske. Poleg te-
ga se gospa najbolj veseli počutja, saj ima več
energije, več zadovoljstva s samo seboj, več
moči, več upanja in predvsem nima bolečin.
Drugi lep primer je gospa, ki je pri 81 letih
shujšala v pasu 16 cm, v skupnem - 9 kg, srce ji
ne razbija več, noge ji ne zatekajo več, veliko
lažje hodi oziroma si lahko privošči sprehod, ki
ga poprej ni mogla izvesti, saj je bila takoj zadi-
hana in utrujena.
Doma imam pa še najlepši primer starosti: ta te-
den praznuje 90 let naš nono, najstarejši kme-
tovalec v Štandrežu. Pri 90 letih še vedno
preživlja 6 ur na
dan na polju, vsa-
ko jutro gre tudi
na goriško pokrito
tržnico, kjer pro-
daja svoje pridel-
ke.
Da ga bolje
opišem, bom po-
vedala tole. Zdrav-
je in s tem lepa
starost sta v glavi,
nekateri ljudje so
v duhu in življen-
jski drži močni,
hrabri, neomajni, trdni, ponosni, skromni, de-
lavni, premišljeni kot drevo – hrast, ki vsak dan
tiho, vztrajno, veličastno kljubuje življenju. Kar-
koli se taki osebi zgodi, si reče, tako pač je, po-
gleda naprej in nadaljuje svojo pot.
Z globokim spoštovanjem, s hvaležnostjo in po-
nosom zrimo na starostnike, lahko so nam za
zgled, vzor in uteho vse naše žive dni!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Po Jantarjevi poti ... ali (4)
Reportaža o potepanju 
po Poljskem
  ot sem rekel, stopali smo v
tišini, nihče ni govoril.
Pod nogami nam je škri-
pal pesek, najbrž isti pesek kot še
pred sedmimi desetletji, ko so za-
porniki po tistih stezah stopali v
smrt. Mi smo bili živi, zunaj bo-
dečih žic nas je čakalo življenje,
to je bila samo neka nočna mora,
ki se bo kmalu končala, smo ve-
deli. Veliko jih je jokalo, tudi
možje, krepki dedci, so si brisali
solze. Jok nad gorjem tistih, ki ne
morejo več jokati, a njihovi kriki
in obup so še vedno nemo odme-
vali iz podzemnih celic blokov ta-
borišča. Odnesli smo ta odmev s
seboj, tudi v taborišču Birkenau
nas je spremljal. Na sredi tabo-
rišča, kjer se konča železniška
proga, je bilo mesto odločitve.
Ločitve in slovesa.
Nosečnice, starci in
otroci so iz vagonov
odhajali takoj v
slačilnice in v plin-
ske celice, moški,
sposobni dela, so
odhajali na drugo
stran, v barake. Ti
bodo morali skrbeti
za odvoze tisoče in
tisoče trupel v kre-
matorij, dokler se ne
bodo onemogli
zrušili in še sami
končali v pečeh.
Točka slovesa je v ti-
stem julijskem po-
poldnevu delovala
povsem običajno, sonce je žgalo,
pokošena trava na poljih naokrog
je dišala; lahko bi to bil povsem
navaden travnik, če ne bi bil na-
bit z grozo spomina in pepelom
žrtev.
Na fotografiji, ki jo je posnel eden
izmed paznikov, je skupina žensk
z otroki, zapuščajo vagone, grejo
v smrt. Fant ob materi zre v foto-
grafski objektiv in njegove oči
sprašujejo: – Zakaj?
Mu danes, po toliko letih, po
vseh učenih razpravah, knjigah
in filmih, ki so se vsi ukvarjali s
tem zločinom, lahko kdo odgo-
vori, njemu, desetletnemu fan-
tiču, da bo razumel zakaj? Ne ver-
jamem.
Edino, kar človek na tistem mestu
danes lahko reče – kaj reče, zav-
pije! –, je: Nikoli več!
To so tudi besede, zapisane na
spomeniku v Treblinki, prav tako
taborišču smrti, kakšnih 40 kilo-
metrov severovzhodno iz
Varšave. Tam ni nobenih ostan-
kov taborišča, le temelji barak in
zrušenih plinskih celic ter travni-
K ki, obkroženi z mladim borovimgozdom. Čudovit prostor za pik-nik v naravi, če ne bi –
Še to: v 6. razredu osnovne šole
sem na koncu šolskega leta dobil
v šoli za nagrado knjigo Treblin-
ka. Takrat sem za Treblinko, tabo-
rišče smrti, prvič slišal. Sicer mi
še danes ni jasno, kako sem takrat
dobil to knjigo, ko sem leto po-
prej za enak uspeh dobil Grim-
movo Sneguljčico – ki sem jo že
predelal pri svojih štirih letih …
Kakorkoli, knjige Treblinka sem
bil vesel, bila je kar zajetna za
branje, in ker sem bil knjigožer,
sem jo prebral – čeprav ni šlo
zlahka. Ne takrat – ne danes ne
morem razumeti te morije. Ime
Treblinka sem si za vedno zapom-
nil, še zdaj imam prizore iz pripo-
vedi pred očmi, in čeprav je bilo
kraj taborišča težko najti – obvozi,
delo na cesti, pomanjkljiva signa-
lizacija –, nama je uspelo se pre-
biti do tja. Do točke, ki je zame
kot otroka pomenila nočno mo-
ro, nekaj nepredstavljivo grozne-
ga. Knjiga ima podnaslov Zog nit
keyn mol, az du geyst dem letstn
veg – kar v jidišu, židovskem jezi-
ku, pomeni – Nikoli ne reci, da si
prišel na konec poti. To je prvi
verz himne preživelih v holokau-
stu.
Ko sem hodil po tistih travnikih,
prepojenih s smrtjo in grozo, tudi
tisto mojo iz otroštva, me je ta
verz pesmi tolažil. Kot me je to-
lažil kot otroka in me pomirja tu-
di danes.
Mesto Gdansk, staro hanzeatsko
mesto ob izlivu Visle v Baltsko
morje, naju je pričakalo z mokro
dobrodošlico. Komaj sva v gneči
parkirala, se je vsula ploha. Vedri-
la sva pod napuščem neke proda-
jalne in opazovala pogumne red-
ke sprehajalce v dežju, ki jim mo-
krota očitno ni šla do živega – ali
pa niso imeli dežnika. Kmalu pa
je spet posijalo sonce in na ozke
ulice so se spet zgrnile množice
obiskovalcev. Do naslednje plo-
he, ki je kmalu sledila. In tako še
nekajkrat. Vreme nad Baltikom je
preizkušalo najino potrpežljivost.
Nazadnje se je le napravil lep ko-
nec večera in mesto je obsijala
zlatorumena svetloba večernega
sonca. Takšno je vreme ob Bal-
tskem morju, zelo spremenljivo,
so nam zaupali domačini. Drugi
dan je bilo vetrovno, a lepo. Pri-
voščila sva si izlet na polotok Hel,
ki se v ozkem pasu, 40 kilometrov
v dolžino, a ponekod le dobrih
sto metrov širine, zariva v Gdan-
ski zaliv. Ob poti sva občudovala
surferje, ponekod tudi pogumne
kopalce – za kopanje v vodi pod
20 stopinjami Cel-
zija človek potre-
buje pogum, kaj-
ne? – ter čudovite
peščene plaže, ka-
tere bi jim lahko
zavidali tudi
kakšni kraji ob to-
plih morjih. Nji-
hovo idilično po-
dobo bi lahko za-
menjal s kakšnimi
plažami v tropih,
le če bi bila zraven
še kakšna palma.
Plaže niso bile
osamljene, vsee-
no pa je bilo več
ljudi na obali kot
v vodi. Polotok Hel je poleg So-
pota, klasičnega turističnega
kompleksa s hoteli, priljubljeno
turistično področje, kampi – na-
bito polni – se ves čas vrstijo ob
cesti.
Mesto Gdansk si je mogoče ogle-
dati peš, tudi z vode, s turistični-
mi ladjami, ali pa z vrha ogrom-
nega kolesa, v stilu dunajskega
Praterja. In videti je res kaj. Me-
stne ulice in prodajalne pa ne po-
nujajo samo ogledov starih
pročelj hiš nekdanjih trgovcev in
kapitanov, temveč vse, kar popot-
nik potrebuje in ne potrebuje.
Vse je stvar okusa in globine de-
narnice. Res pa je, da obale Balti-
ka ni mogoče zapustiti brez kosa
okrasja iz jantarja, te okamenele
smole, ki jo že tisočletja naplavlja
morje na svoje obale. Od tu je to
zlato severnih morij romalo v
kraje globoko na jug Evrope, po
znanih jantarjevih poteh. Eden
izmed krakov poti je vodil tudi
čez ozemlje današnje Slovenije.
/ dalje
Milan Petek Levokov
Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica (4)
Prelestni koroški biseri
  reden so si zvedavi primor-
ski izletniki privezali duše v
gostilni Seiser, katere lastni-
ki proizvajajo tudi svetlo in tem-
no pivo Hirter (tega so kupili tudi
naši gostje za domačo pokušnjo),
so si ogledali še zelo
lično, najstarejše me-
sto na Koroškem,
Breže (Friesach) iz l.
680. Mestece očara s
svojimi še vedno do-
bro ohranjenimi sred-
njeveškimi zgradbami,
kot so mestno obzidje,
vodni jarek, kjer visi
tudi nekakšna kletka,
kamor so zapirali pe-
ke, ki so sleparili, in jih
potunkali v vodo. Po
vsej verjetnosti je bilo
mesto obzidano že v
12. stoletju, sedanje
obzidje je iz 13. stolet-
ja. Nad mestom so vidne razvali-
ne gradu Petrova gora, v bližini
gradu je cerkev sv. Petra, cerkev sv.
Blaža s konca 13. stoletja pa je iz-
ven obzidja, do danes je bila že
večkrat prezidana. V 12. stoletju
so bile Breže pomembno središče
na tedanjih slovenskih tleh.
Preden so se vrnili domov na Pri-
morsko, so si dvodnevni “popot-
niki” ogledali še mesto Krka in ro-
marsko cerkev iz 13. stoletja, v ka-
teri počiva Hema Krška, ki jo
častijo kot svetnico zaradi njenega
svetniškega življenja, ki ga je kot
nuna živela po smrti obeh sinov
in moža Viljema II. Bila je ena iz-
med najbogatejših žena svojega
časa, zelo velikodušna donatorica,
tudi samostana l. 1043, v katerega
je stopila tudi sama, s cerkvijo, po-
svečeno Marijinemu Vnebovzet-
ju. To je romarska in samostanska
cerkev v Krki (Gurk). Krško stol-
nico je začel graditi škof Roman
I. okoli l. 1140. Do l. 1174 je bila
dokončana kripta s stotimi stebri,
kamor so pokopali dobrotnike. Tu
je svoj zadnji počitek na jugov-
zhodnem delu kripte našla tudi
sv. Hema, ki so jo razglasili za
blaženo l. 1287. Grob je obdan s
kovano rešetko. Baročna preoble-
ka Heminega sarkofaga ima raz-
gibano oltarno mizo v rdečem
P marmorju in nad njim so figural-ni prizori Hemine smrti. Izdelaljih je beneški kipar Antonio Cor-
radini v belem carrarskem mra-
morju in prikazujejo Hemo ali
Emo na visoki postelji z rokami,
sklenjenimi v molitvi; v ospredju
jo spremljata redovnici. Zgoraj sta
še putta, ob straneh pa ženski fi-
guri, simbola vere in upanja. Šele
leta 1925 so pri restavratorskih de-
lih odkrili prvotni romanski sar-
kofag s tremi portretnimi kapiteli.
V stolnici so med drugim čudovi-
ta gotska okna z barvanimi stekli
in poslikavami, gotski oboki, He-
min relikvarij, gotske freske, vrat-
ni krili s poslikanimi romanskimi
reliefi na portalu vhodne lope, ro-
manski stopničasti portal in seve-
da še marsikaj.
Z znamenitostmi natrpan dvod-
nevni izlet je udeležencem ob
temperamentni, neustavljivi vo-
dički gospe Sonji odstrl pogled na
enkratne kulturnozgodovinske
bisere prelepe Koroške, ki zmeraj
znova očara in napolni dušo z le-
pimi, čeprav otožnimi
občutki.
Žal, na letošnjem ju-
nijskem izletu ni bilo
več ne gospe Nadje
Dolhar ne dr. Živka
Lupinca (oba sta še bi-
la na Martinovem v je-
seni), ki sta se za ved-
no poslovila in ju bo-
do člani zdravniškega
društva ohranili v traj-
nem spominu.
Letos so izletniki v
sproščenem vzdušju
med vožnjo v avtobu-
su pogrešali prvo po-
moč dr. Mirana Dol-
harja. Njegovi zdravilni leki so bili
namreč zmeraj dobrodošli, po-
sebno po obilnih kosilih.
Udeleženci izleta se za ta lepi
obisk Koroške toplo zahvaljujejo
dr. Wuttiju za kot vselej izkazano
gostoljubnost in prijaznost, gospe
Mariji Zdovc za družbo, gospe
Sonji za izredno izčrpne razlage,
dr. Marijanu Spetiču za “superre-
vizijo” vsega in gospe Elviri Kalc
Feri, natančni tajnici društva, ki
vedno poskrbi, “da so vsi računi
čisti”.
/ konec
Iva Koršič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 29. septembra, ob 14. uri.
Aktualno 1. oktobra 2015 15
Čas neizbežno hiti ...
Nasmeh v večernem soncu
  as hiti. In še kako... Kot
bi bilo včeraj, se
spominjam začetka
poletja, ki je ravnokar minilo.
Prve tople poletne noči, potem
zvezde in murni. In kresnice,
med nebom in gozdom, v
večerih z neskončnimi obzorji.
Potem je prišel avgust, tisto
brezobzirno sonce, prah in
suhe trave, zarjavel nasmeh v
morju obzorij in voda. Koliko
načrtov..., kot bi tem poletnim
nočem ne bilo nikoli konca.
Kot bi bili samo travniki in
samo veter. In kljub poletju
problemi, kljub soncu hitenje,
kljub neizmernemu veselju in
travam, ki se upogibajo v
vetru, nekje mesto, ceste in
skrbi. Življenje se tudi sredi
najlepšega in najbolj
prelestnega letnega časa ne
ustavi, gre naprej, hiti, požira
načrte in briše sanje. Kot
utrinki se rojevajo nove, da
prepoteni tekamo za njimi. In
ne veš, kdaj in kako, a že so
dnevi krajši, večeri hladnejši,
tema in tista zahrbtna
nostalgija sta pred pragom.
Nostalgija, ki upočasnjuje misli
in trga navdušenje. Še eno
poletje, še eno leto, še nekaj
neuresničenih sanj. Kako hiti
čas, za njim in skupaj z njim pa
še mi. In vedno, povsod in za
vsakogar iste besede... nimam
časa, mudi se mi, moram
Č naprej. Hitimo. Vsi. Mimo travin vetra, mimo ljudi, mimosonca. Naprej, pa čeprav v
neznano. Brez postanka
naprej. Kam, še sami ne vemo.
Moji dnevi in tedni in letni
časi tečejo, kot bi polzeli, kot
reka v najbolj deževnih dneh.
Ko jo poslušam v nočeh,
spodaj v dolini, ko mi buči v
tolmunih, je njen tek
neizprosen. Moji dnevi se
začenjajo že na večer, predno
ležem in ko ležem. Tedaj se
kopičijo načrti in želje in se
stekajo v slutnjo dneva. Ki se še
ni rodil, a je v njem že sedaj
vsega veliko in preveč. Potem
pride jutro. S soncem je
začetek lažji, ko dežuje, pa so
obveznosti manj težke, saj
zanje ne žrtvujem gozdov in
gora. In potem gre vse tako
hitro, da te že zalezuje večer,
da se ponedeljek takoj prevesi
v petek. In spet, čeprav nerada
ponavljam tisti večni... nimam
časa, mudi se mi, kdaj bom vse
to končala. Kot ne bi vedela,
kako lepi so postanki. Kako
dragocen je mir.
Pred dnevi sem se odpeljala v
Kostanjevico, da bi mlademu
paru, ki sedaj živi v naši hiši,
pokazala, kako deluje peč,
kako se čistijo dimniki, in
podobno. Prihaja namreč zima
in vsi bomo morali, čeprav
neradi, zapreti okna in
zakuriti. Prej ali slej. Upam,
čim pozneje. Mimogrede smo
se seveda zglasili tudi pri
sosedih in izvedeli, da je ravno
prejšnji večer za vedno odšla
starejša znanka, gospa Ema.
Niso naju še utegnili obvestiti
in ravno prav sva z možem
prišla, da sva se pridružila
nekdanjim sovaščanom, ki so
se zbirali v njeni stari kuhinji,
da bi z družino izmenjali nekaj
besed.
Delal se je že večer, a jesensko
sonce je še grelo kamenje in
ulice in na poti skozi vas se je
morje bleščalo nekje na
obzorju. Tja pod Kraško
planoto, kjer se griči odpirajo
od Istre do Gradeža, nam je
uhajal pogled, ko smo šli do
njene hiše. To je pot, po kateri
sva, ko sva še živela tu in nas
niso sanje odpeljale daleč v
Benečijo, z možem vsak dan
hodila na njivo in nazaj.
Včasih na delo, včasih, da sva
se vračala s košarami, polnimi
zelenjave. Ema je vedno sedela
pred hišo. Tam na soncu je bil
ves njen svet. In vsakič naju je
ogovorila in naju spraševala,
kako nama gre, kako je z
mamo, kaj imava na njivi. In
seveda še nekaj besed o
vremenu, o vnukih, o življenju
na vasi. Zanjo, ki je bila zaradi
let vedno doma, sva bila okno
v svet. Tako kot vsi mimoidoči,
ki jih je bilo vsak dan le za
peščico. O naši njivi je hotela
vedeti vse, kaj rase, če je suša,
kdaj bomo nabirali. In ko smo
nosili domov košare, ni mogla
prikriti radovednosti, kajti Ema
je bila ena tistih starejših ljudi,
ki še znajo ceniti potolčeno in
črvivo sadje in domačo
zelenjavo. Vedno sva ji nekaj
pustila na kamniti mizi pod
orehom. Kako je bilo dobro in
okusno, nam je povedala
najslednjič, ko smo šli mimo.
Rada je imela nekaj graha,
bučke ali marelice. Znala je biti
hvaležna. In poznala je tistih
nekaj besed, ki rojevajo
zadoščenje. In prijetne odnose
med ljudmi.
Sedaj sedimo tu, v njeni
kuhinji, sredi katere je velik
“špargert” in nad njim veliko
okno s soncem, ki mu ni
konca. Miza, kot bi še včeraj
kdo večerjal ob njej, ura, ki jo
je treba samo naviti, in slike,
tiste slike, ki vedno lepšajo
življenje ljudem, ki ne gredo
veliko od doma. Vnuki, otroci,
domači. Tako prijetna je
kuhinja polna svetlobe,
primerna, da se ljudje zbirajo v
njej. Kuhinja, ki vabi. Sram me
je in težko mi je pri srcu, da
šele danes prvič sedim za to
mizo. Prvič, ko Eme že ni več.
Tisti prekleti čas, tisto prekleto
hitenje. Zagrizem v ustnice.
Težko mi je, ko se spominjam,
kako vesela je bila, ko nas je
zadnjič videla po dolgih
mesecih. Prvič, odkar smo se
odselili. Izmenjali smo samo
nekaj besed. Mudilo se mi je in
vem, da sem jo razočarala.
Gledala je za mano. Pomislila
sem, drugič se ustavim in
poklepetam. Ko bo priložnost.
A sedaj je ne bo več. Hitenje,
opravki, življenje, ki polzi, in
dnevi, ki so prekratki. Za
sočloveka so vedno prekratki.
Klepet se nam, mladim, ki
nismo več mladi, zdi vedno
izguba časa. Predvsem nam, ki
smo rojeni v mestu in nismo
nikoli hodili na kavo k sosedu.
Ko sem še živela v
Kostanjevici, sem se rada
zaklepetala. Spominjam se,
da je mož vedno govoril, da
potrebujem več časa do
trgovine kot do Ljubljane.
Trgovina je bila seveda od
naše hiše oddaljena samo
sto metrov. Kratka vaška
ulica, nič semaforjev vmes,
samo sosedi. A vendar sem
hitela. Nikoli nisem stopila v
hišo, klepet s ceste, izza žive
meje in za ograjami. Tako je,
ko imaš tisoč opravkov in
tisoč skrbi. Tako je danes, ko
smo navajeni, da na dan
prevozimo na stotine
kilometrov. In ne razumemo
tistih, ki jim to ni dano, ki
tega niso nikoli delali. In
jim je svet samo tista krpa
zemlje pred domačim
pragom.
Emini domači nas pogostijo
z narezkom in sladkarijami.
Pravijo, da je bila njena
želja, da nekaj spijemo in
pojemo. Čeprav se nam
mudi, ostanemo, vsaj tokrat.
Za Emo in za njene domače.
Čeprav nas čakajo dolge poti
in obveznosti, ki jim ni konca.
Tak je namreč svet nas mladih
in manj mladih, tistih, ki smo
se že v najstniških letih
navadili, da te avto lahko v
nekaj urah pripelje na skrajni
konec Slovenije, in tistih, ki
mislimo, da je svet premajhen
za nas. In ravno zato vedno
pozabimo na stol pod orehom
in nasmeh v večernem soncu.
In na prijazno, enostavno,
preprosto besedo.
Suzi Pertot
Košarkarji “na pohodu”
Po Jadranu spet pod koše tudi
deželni ligaši
  adran je v nedeljo, sicer z
domačim porazom, začel
svojo pot v državni košar-
karski C ligi Gold. O združeni
vrsti smo pred mesecem dni
povedali že marsikaj, tako da
naj bo tokratni sestavek na-
menjen zlasti ostalim štirim
slovenskim peterkam, ki bodo
v tem zadnjem delu
50-letnice Borove in s
tem vse slovenske
košarke v Italiji zasto-
pali zamejsko gibanje
igre pod košema na
deželni ravni. To sta v
C ligi Silver (ali po sta-
rem C2) Bor in Breg,
v D ligi pa Kontovel in
Sokol. Pretekli konec
tedna so vse štiri po-
stave sodelovale na
tradicionalnem Me-
morialu Boris Tavčar
na Prvem maju, Breg
je v finalu ugnal bo-
rovce, Kontovel pa za
tretje mesto sokolov-
ce.
Začnimo pri tretjeli-
gaših, ki bodo med
soboto in nedeljo, kot
običajno vsi na istem
prizorišču za že pre-
verjeni, tako imeno-
vani Basket Day,
začeli z boji za prvenstvene
točke. Breg, ki je že vrsto sezon
v zgornji polovici ali v samem
vrhu lige, je po oceni pozna-
valcev letos celo prvi favorit za
napredovanje. Potrjeni trener
Tomo Krašovec računa na sila
izkušeno in kakovostno zased-
bo. Marco Carra, ki je junija
napovedal konec profesional-
ne kariere, je bil še lani kape-
tan in steber tržaškega A2-li-
gaša, ki se je potegoval celo za
J napredovanje v najvišjo itali-jansko ligo. Levoroki organiza-tor igre pomeni za Brežane
vrhunsko okrepitev, pod
košema pa so dodali tudi vete-
rana Vecchieta (tako kot Spiga-
glia, ki mu bo delal družbo, je
svojčas igral tudi v poklicni B1
ligi) ter mlada Gellenija in
Zobca. Šibkih točk dolinska
ekipa na papirju nima, proti
njej pa bodo zagotovo vsi na-
stopili s podvojeno vnemo.
Bor pa nadaljuje po poti vred-
notenja mladih igralcev. Kot
vodje na igrišču dvajsetletni-
kom pomagajo edinole iz-
kušeni Bole, Marušič in povrat-
nik Crevatin, zelo hudo izgubo
pa predstavlja odhod sijajnega
play-makerja Bonette v Tržič v
višjo ligo. Cilj moštva potrje-
nega trenerja Deana Oberdana
je – tako kot lani – miren ob-
stanek v ligi, na Prvem maju
pa so prepričani, da so v dveh
letih obiranja trdega kruha
mladi že dovolj dozoreli, da
pokažejo kaj več.
V D ligi na startu više kotira
Kontovel, ki je bil udeleženec
play-offa že v zadnjih
dveh sezonah, lani je
igral sploh prepoznav-
no. Letos pa ima potrje-
ni trener Marko Švab v
bistvu na razpolago
povsem nedotaknjeno
postavo, ki je še za leto
dni izkušenejša.
Nekaj novosti pa je v
Nabrežini, kjer so še do-
datno pomladili igral-
ski kader in angažirali v
vlogi trenerja starega
mačka Walterja Vatov-
ca. K Sokolu je prišel
predvsem trenirat mla-
dince, ki so obetavni,
štirje izmed njih so že
priključeni članski eki-
pi in ni izključeno, da
bodo tu pa tam že do-
bili priložnost. Srednjo
starost dokaj mlade eki-
pe tako malce višajo le
nekateri senatorji, ki
ostajajo na svojem me-
stu, na primer zimzeleni
Hmeljak, Babich in Doljak. Če
smo optimisti, lahko napove-
mo uvrstitev v osmerico obeh
naših peterk (lani je Sokol pri-
stal v play-outu za obstanek).
V bolj rekreativnem promocij-
skem prvenstvu na Goriškem
pa bo zelo mlad Domov kolek-
tiv tudi v novi sezoni igral
predvsem sebi v zadovoljstvo.
Srečno vsem!
HC
  trica Danijela se ne spo-
minjam, saj so ga Nemci
odpeljali, ko sem bil star
le deset mesecev, njegov sin
Jože pa poldrugo leto. Danijel
Terčon je bil starejši brat moje
mame Zofije, rojen leta 1903 v
Klancu pri Gorjanskem. Bil je
postaven in zgleden mladenič,
najstarejši sin, na katerega
je bila mati Marija pono-
sna. Sinu Jožetu in meni
je nona v otroških letih
veliko pripovedovala o
njem. Bil je zelo pobožen
in vsak prvi petek je šel v
Komen k spovedi in obha-
jilu. Poročil se je z najm-
lajšo sestro mojega očeta
Ano Čotar, ki še živi v
Klancu in je stara 95 let.
Takrat so ljudje govorili,
da sta bila v tistem času
najlepši par v širši okolici.
Spomladi leta 1943 so
fašisti odpeljali strica v
posebne bataljone na ita-
lijanski jug. Takrat je ista
usoda doletela mojega
očeta in njegovega brata
Danijela. Priložena slika je
iz tiste dobe v Potenzi: le-
vo stoji stric Danijel, de-
sno oče Jože Čotar, v sredi
sedi drugi stric Danijel,
očetov brat.
Po kapitulaciji Italije je
večina počakala na zavez-
nike in Američani so Slovence
sprejeli v svoje vrste. Marsiko-
ga pa je domotožje premamilo
in se je takoj odpravil na tve-
gano pot domov. Tako je storil
S tudi stric Danijel Terčon. Med-tem so Primorsko že zasedliNemci. Stric se je pred njimi
previdno skrival, a nekaterim
domačinom, ki so podpirali
komunistično revolucijo, je bil
trn v peti, predvsem ker je bil
goreč katoličan. Ovadili so ga
Nemcem, češ da je partizan. Ti
so ga takoj prijeli in novembra
1943 odpeljali v taborišče v
kraju Benberg. Aprila 1945, ko
so ameriški bombniki rušili
nemška mesta, je stric obležal
hudo ranjen pod
ruševinami. Za njim
se je izgubila vsaka
sled. Svojci so iskali
grob na bližnjih poko-
pališčih, a zaman.
Usoda je hotela, da sta se lan-
sko leto zakonca iz Hamburga
ustavila na turistični kmetiji
pri Lupinčevih v Praprotu.
Moja sestrična Bogomila se je
pogovarjala z njima in jima
povedala žalostno stričevo
zgodbo. Ko sta se vrnila do-
mov, sta začela iskati
in po dveh tednih sta
že poslala fotografijo
stričevega groba.
Našla sta ga na itali-
janskem pokopališču
v Hamburgu.
Tako je po 70 letih
prispela iz Nemčije
majhna krsta s po-
smrtnimi ostanki, da
jo je soproga Ana lah-
ko enkrat objela. V
petek, 25. septembra,
je bila v farni cerkvi v
Gorjanskem res po-
sebna pogrebna
maša, ki je ni zazna-
movala tista žalost za
komaj umrlim, tem-
več bolj ganjenost in
zadovoljstvo, da je bil
po toliko letih najden
izgubljeni grob. Veli-
kemu številu sorodni-
kov je pretresljivo
stričevo zgodbo pre-
brala med mašo mala
pravnukinja Ana.
Stric Danijel se je končno vrnil
v domačo zemljo, kjer bo med
svojimi dragimi v miru
počival in dočakal vstajenje.
Danilo Čotar
Ganljiva zgodba, povezana z  drugo svetovno vojno
Vrnitev v domačo zemljo
Aktualno1. oktobra 201516
  Okusi na meji
Enogastronomski praznik ...
S 6. STRANI 
  udi podpredsednik ZSKP Miloš Čotarnam
je potrdil, da so lani prvič nastopili na
Okusih skoraj malo improvizirano, letos
pa so izkušnjo nadgradili z boljšo pripravo. “Ma-
nifestacija raste iz leta v leto, in vendar je bilo
občutiti pomanjkanje krajevne - enogastronom-
ske in širše - kulture”. S svojimi specialitetami so
prihajali ljudje iz vse Evrope, goriških Slovencev
pa je bilo prav malo. Tudi zato je nastala “sloven-
ska vas”. Bistvenega pomena je veliki šotor, ki ga
je lani kupila ZSKP: tako so povezali društva, ki
so že imela izkušnjo vaških praznikov, in jim nu-
dili velik prostor z mizami in klopmi. Hkrati
spodbujajo sodelovanje med društvi, da bi po-
nudili čim širšo paleto dobrot. “Obračun je zelo
pozitiven tako z ekonomskega kot s 'človeškega' vidika”, saj
sodelovanje že rojeva nove zamisli za naprej. Vzdušje med
različnimi slovenskimi stojnicami je bilo zelo dobro, saj “smo
si pomagali, ko nam je kaj zmanjkalo, kot na vasi”... Skupna
“slovenska vas v mestnem središču je prav manjkala in smo
jo postavili mi”!
Miloš Čotar je veliko delal tudi okrog stojnice Mešanega pev-
skega zbora Lojze Bratuž, saj je njegov dolgoletni pevec in
odbornik. “Naš predsednik
Marko Terčič nas je spodbu-
jal, da bi se pridružili tej pu-
stolovščini, čeprav kot zbor
nimamo tradicije v ponu-
janju hrane. Mislim, da je
imel prav”. V mestu nima-
mo možnosti imeti prazni-
kov, kakršni so na vasi, zato
so Okusi lepa priložnost,
“da tudi meščani stopimo za
'šanke'”.
Predsednik Prosvetnega
društva Štandrež Marko
Brajnik nam je povedal, da
je bila skupina društvenih članov preobremenjena in ni mo-
gla sodelovati. “Nastal je problem, ali bi lahko nudili do-
ločeno kakovost”. Gre jim namreč za to, da gostom ponudijo
“enostavno in domačo, a pristno” kvaliteto. Ker so bili doslej
prisotni že desetkrat, se niso hoteli odpovedati letošnjim
Okusom, zato so v vasi vprašali za sodelovanje člane Juven-
tine. “Mislim, da je bilo zelo pozitivno, nekaj novega. Bolje
smo se spoznali in skupaj delali”. Veliko je bilo povpraševanja
po “vržotah” in krompirju, pa tudi po njokih s češplja-
mi, vampih in joti, “ki je res dobra, garantiram”! Fantje
Juventine “so korektni in disciplinirani, vajeni delati,
moram jih pohvaliti”.
Predsednik društva Sabotin Gabrijel Figelj je bil z le-
tošnjimi Okusi vidno zadovoljen. “Ljudstvo je prihajalo
in se lepo odzivalo tudi zato, ker smo imeli meni, pri-
lagojen odraslim in družinam”. Ustavljali so se mlajši
in starejši, Italijani in Slovenci, znanci in tujci. “Nekateri
nas že poznajo in prihajajo tudi iz bolj oddaljenih kra-
jev”. Jedi so člani društva pripravljali na sedežu društva,
kjer imajo primerno opremo; iz Štmavra so jih prinašali
v mesto, segrevali in delili. Tokrat so ponujali zlasti mer-
jasca s polento in račjo pečenko z njoki, za otroke hre-
novke oz. dunajski zrezek s krompirčkom; goste so po-
sladkali z njoki z nutello. “Držimo se našega tradicio-
nalnega menija in ponujamo jedi, ki jih drugi ne nudi-
jo; tako se tudi ne 'krijemo' z drugimi. Kdor noče div-
jačine, po navadi rad izbere raco”. Letos so se številni ljudje
ustavljali že prvi dan, v soboto zvečer jih je bilo največ: “Po-
rabili smo vse njoke in na koncu kuhali pašto”...
Prijazni predsednik Vinoteke Števerjanski griči Fabjan Koršič
je izrazil veselje nad zelo uspešnim nastopom na Okusih. Le-
po opremljena velika stojnica gotovo pritegne pozornost.
“Vino zahteva tudi primeren 'okvir'. Tudi za to smo se po-
trudili. Lepa ekipa, ki so jo sestavljali člani Vinoteke in društva
Sedej, je zelo uspešno delovala”. Veliko je bilo “zainteresira-
nih ljudi, obiskalo nas je veliko Slovencev in domačinov,
morda malo manj iz drugih krajev”. Gostom so ponujali vina
desetih vinarjev Vinoteke ter - kot prigrizek - pršut, sir in po-
hanega divjega prašiča,
ki je zelo navdušil.
Član Združenja staršev
iz pevmskega vrtca Kri-
stjan Miklus je povedal,
da so letos - po lanski
prvi izkušnji - startali
bolj umirjeno, ker so
vedeli, kaj jih čaka.
“Četrtek in petek sta šla
bolje kot lani, sobota
nas je malo razočarala,
nedelja je šla spet bol-
je”. Starši so radi priha-
jali pomagat in so bili
pripravljeni delati tudi
ponoči, da bi vse pospravili. Bili so “zelo zadovoljni”; kot ne-
profitno združenje so namreč nabrali kar nekaj sredstev, ki
jih bodo seveda uporabili za otroke iz vrtca v Pevmi.
(več fotografij na www.noviglas.eu) 
T
54. Linhartovo srečanje v Postojni
Posebno priznanje tudi
števerjanskim igralcem
  soboto, 26. septembra 2015, se je v
Postojni s svečano podelitvijo na-
grad končalo 54. Linhartovo srečan-
je, festival ljubiteljskih gledaliških skupin
Slovenije in zamejstva, ki ga ob podpori
občine Postojna prireja Javni Sklad RS za
kulturne dejavnosti. Nanj se je letos prija-
vilo 125 predstav, ki so nastopile na lokalni
ravni, od teh se jih je 24 uvrstilo na regijsko
raven. Selektorica in igralka Ana Ruter je
izmed teh izbrala sedem predstav za finalni
del, ki je bil od 24. do 26. septembra v Po-
stojni. Med to sedmerico je bila tudi Plau-
tova Aulularia, ki jo je v živahni balkanski
preobleki uprizorila Dramska družina
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, v režiji Fran-
ka Žerjala. Žerjal je ob sebi, poleg vseh dru-
gih imenitnih sodelavcev, imel kot sceno-
grafko Jasmin Kovic, vedno polno novih
idej za možne postavitvene različice. Žirija,
ki so jo sestavljali igralka in večkratna
Borštnikova nagrajenka Nataša Barbara
Gračner, prevajalec in dramaturg Primož
Vitez in režiser Predrag Tojmenović, je po
ogledu teh predstav odločila, da prejme
matička za najboljšo predstavo v celoti
KUD “Zarja” Trnovlje - Celje za predstavo
Blazinec Martina McDonagha v režiji To-
maža Krajnca. Uprizoritev je tako pre-
pričala strokovno žirijo, da ji je podelila še
matička za najboljšo režijo, pa tudi dva ma-
tička za igralski stvaritvi; prejela sta ju Nejc
Jezernik za vlogo Michala in Žiga Med-
vešek za vlogo Ariela. Za vlogo Tupolskega
je v isti predstavi bil deležen posebnega
priznanja ali diplome žirije Živko Beškov-
nik za vlogo Tupolskega. Posebno priznan-
je je šlo še Mlajši gledališki skupini KPD
Planina Sele iz avstrijske Koroške za glasbe-
no interpretacijo v uprizoritvi Opera za tri
groše B. Brechta. Tako posebno priznanje
žirije je šlo tudi Dramski družini SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana za likovno celovitost
predstave Aulularia. V utemeljitvi je zapi-
sano: “Dramska Družina SKPD F. B. Sedej
iz Števerjana je predstavila domiselno upri-
zoritev an-
tičnega kome-
dijskega bese-
dila, Plautove
Aulularie. Nji-
hova predsta-
va se izrazito
odlikuje z do-
gnanimi vi-
zualnimi rešit-
vami, ki po
eni strani na-
tančno členijo
odrski prostor,
po drugi pa
ponujajo celo-
vito likovno
podobo pred-
stave, v kateri se iz prizora v prizor obliku-
jejo prepričljive in estetsko presežene gle-
dališke slike. Števerjanska Aulularia je pre-
mišljeno dodelana likovna kompozicija”.
Vsi tisti, ki radi pobliže spremljamo ljubi-
teljsko gledališko pristnost in občudujemo
nenehno rast in ustvarjalno zagnanost
naših zamejskih gledaliških skupin, se ve-
selimo s števerjanskimi igralci in z vsemi
njihovimi sodelavci ter jim iskreno čestita-
mo za priznanje, ki je pomemben dosežek
v življenju te naše gledališke skupine.
Spomnimo naj, da je Dramska družina iz
Števerjana na 52. Linhartovem srečanju l.
2013 odnesla najvišjo nagrado za najboljšo
predstavo v celoti in nagrado za režijo; ta-
krat je na festivalu sodelovala s Campani-
lejevo kriminalko Umor v vili Roung. Tudi
na letošnjem območnem Linhartovem
srečanju Severne Primorske je Aulularia bi-
la med nagrajenci, Ilaria Bergnach je nam-
reč prejela priznanje za najboljšo žensko
stransko vlogo; na 11. festivalu zamejskih
amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah,
v letošnjem juliju, je Aulularia pristala na
drugem mestu v kategoriji odraslih skupin.
Za ponovno priznanje v Postojni čestitamo
števerjanskim gledališkim ustvarjalcem in
njihovemu režiserju in jim želimo, da bi
jim bilo tudi to za spodbudo na nadaljnji
ustvarjalni poti, na kateri se jim trud in na-
por vselej obrestujeta.
Iskrene čestitke!
IK
V
  etos poteka 40-letnica ustanovitve Foto-
kluba Skupina75 iz Gorice. Krožek bo ta
mejnik proslavil s tradicionalnim, letos
že 17. Fotosrečanjem. Člani fotokluba bodo
imeli tudi skupinsko razstavo o mestni Pokriti
tržnici. Foto-
srečanje bo po-
klon osebnostim,
ki so pripomogli
k rasti krožka Sku-
pina75, tako da je
postal stičiščna
točka za nav-
dušence fotogra-
fije in umetnosti.
Prisrčen spomin
članov fotokluba
gre Milenku Pe-
ganu in Marii Fi-
ni Ingaliso. Nji-
hovo delo nadal-
juje Rafael Podob-
nik. Proslavljanje
obletnice bo Sku-
pina75 še oboga-
tila s skupinsko razstavo Na placu – Al mercato
– In place v prostorih pokrajinske galerije Art
Open Space v ul. Diaz v Gorici.
Odprtje obeh razstav bo v soboto, 3. oktobra,
ob 17. v galeriji Art Open Space v ul. Diaz 4, ob
18.30 pa v galeriji Kulturnega doma v Gorici.
Kulturni dogodek prirejajo Fotoklub, Kulturni
dom, Glasbena matica in ZSKD. Pokrovitelja
sta goriška Pokrajina in Občina. Dogodek bodo
z glasbenim utrin-
kom popestrili gojen-
ci Glasbene matice, o
avtorjih bo spregovo-
rila umetnostna kri-
tičarka in fotografinja
Lorella Klun, zgodo-
vinsko-družbeni opis
pokrite Tržnice pa bo-
sta podala Diego Kuz-
min in Joško Prinčič.
Razstava o pokriti
Tržnici bo na ogled
do 15. oktobra, ob de-
lavnikih med 17. in
19. uro, ob sobotah in
nedeljah od 10.30 do
15.30 in med 16. in
19. uro. Razstava Fo-
tosrečanja v Kultur-
nem domu bo odprta do 16. oktobra, ob de-
lavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure.
Vse informacije dobite na: info@skupina75 in
www. skupina75. it
L
Fotoklub Skupina75 / 40-letnica delovanja
Ob jubileju dve razstavi
Stojnica MePZ Lojze Bratuž; prvi z desne Miloš Čotar
Štandreška stojnica; prvi z leve Marko Brajnik
Štmavrska stojnica; tretji z leve Gabrijel Figelj
Števerjanska stojnica; peti z desne Fabjan Koršič
Stojnica pevmskega vrtca; drugi z leve Kristjan Miklus