ink rif«» I.H* PROSVETA glasilo slovenske NARODNI E rodrorne jednote hsTO-rEARX. CHICAGO, ILL., SOBOTA 9. JUNIJA (JUNE) 1917 OTRES STEV*—NUMBER 135. MEST gibanje lepo razvila v Ameriki. SjrrDRAWNM JE POSPEŠILA GIBANJE. in štirideset prodajaln v Illinoisu. .field, DI. - Po poročilu ".MeDonolda, znanega de -strokovni in socialistični jciji, se zadružno gibanje riki hitro razvija v zadnjih McDonald je b. vol jen vrlim organizatorjem "Ameri-udrulne lige" (Co-operative ne of America), ki ima svoj Bi stan v New Yorku, 4 West t. je organizirana, da vodi agitacijo za zadružno gi-ikrbi za potreben tisk, ktiji-letake, organizatorje in go -i onald pravi: "Neznosna ija sili delavce v vseh krajih enih držav, da iSčejo odpo-To odpomoč so našli v za-nih prodajalnah. Iz zadruž-fodajaln «e bodo razvile ve-upne prodajalne, tovarne, 0,tXX) na mesec, ali več t«,000.000,000 na leto. In ribanje je v teku komaj tri *f adružne prodajalne so sedaj v fih mestih v Illinoisu: Point, Roanoke, Farming-Pekin, Lincoln, Riverton, field, Tovey, Divernon, As-Virden, Nokomis, Witt, m, A. A. No. 2, Hilsboro, pie, Blend, Sawyerville, Ht. Staunton, Livingston, Ma-HI«, Breese, lieekenmeyer, O-|N'sw Baden, Centralia, Sesser, W, Christopher, W. Frank-Rovaltnn, Johnston City, Hsrrisburg, Carrier Milie, rton, Kdwardsville, Toltica, ille. Jove prodajalne zduj organizi-TV mestih: irseilien, Canton, Mark, Au->. Oirsrd, Pocahontas, West-in IVoria. "družnem gibanju ni meje polje je široko in ob-* Ka lahko z uspehom. Oni, ™ Ntsnila glede zadružnega, naj ne obrnejo ns Dun-jwDonalda v Hpringfieldu, »nt P« na glavni stan "Arneri-1 "družne lige" v New Yorku. n BE ORGANIZIRAJO rwuu, Wis. — The Orga- ^ isrrner" poroda, do narašča m,[ "''»"»J- med farrnerji . ^■■u, ki organizirani v >T%ki organizaciji American •v K»juitjr. *ondovi j, polnilnica far-organizacije, ki jo p0(lpirfl ^IsvHkih strokovnih orgs ni -^namega prometa ^»Pravila j, W,000 • dobitta. tal < r^kq ^ Mružniea prnm#! f ^ V Stanley« j, Vila prr<\ enim leto«*. _ J' železniških vozov tou'u ? ktiU'r" > dobila ^ ""farjev, je oatal h »rfsniaaeije, Waahington, D. O. — Kongres mora varovati svoje živilske zaloge pred zavezniki. To je svarilo, ki sta ga podala predsednik Wilson in Herbert Hoover, živilski upravitelj, voditeljem obeh buržoaznih strank v kongresu. Anglija zahteva glasneje več živil, mejtem ko v Ameriki plezajo cene navzgor in delavci zahtevajo, da vlada prevzame nadzorstvo nad produkcijo, transported j o in razdelitvijo živeža. Predsednik Wilson je razložil republikancem in demokratom, da je treba podeliti departmentu za nadzorovanje živil potrebno moč, če ne bodo aliirancl s ponudbami nagnali cene navzgor. Hoover pravi, da je treba takoj vstvariti potrebni aparat, da pazi na to, da ne bodo trgi opu-stošeni in -vojni davek na pivo so spremenili. Lastniki avtomobilov bodo naj* brž osrečeni z novim davkom. Plačali bodo od avtomobila $7.50 do na leto. "Senator La Poli je stavil dodatni predlog, ki bo znižal davek na avtomobile, če jo sprejet. Iz Pittsburgha, Pa., je bila de-putacija časnifikih izdajateljev pred senatnim odsekom. Vodil jo je bivši senator Oliver. Deputa cija je priporočila, da senatni od sek sprejme povišano poštnino po pasovih, kot jo je sprejela zbor niča za drugi pofitninskl razred. Deputacija je ugovarjala, da se obdavčijo dohodki, ki jih izdajatelji listov dobivajo od oglaaov Gospodje so rekli, da se ne stri-njajo s priporočilom, ki so ga predložili izdajatelji različnih li stov, organizirani v "Newspaper Puslishers Association", in izda jotelji drugih listov. Ugovor go spodov iz Pittsburgha dokazuje, da jim rti toliko na tem, da širijo listi izobrazbo med ljudstvom, ki nimajo od 6 do 20 strani oglasov, ampak da ostane profit izdajateljev nedotaknjen, ki jim ga no sijo oglasi. Pri postavki o izdelkih iz tobaka je senatni finančni odsek skle nil, ds določba postane pravomo-čna deset dni potem, ko je dav ?na predloga postals zakon. Zbor niča je sklenila, da določba posta ne pravomočno 30 dni po nzako-njenju davčne predloge. Davk«. prosti so tudi papirčki, ča Ja v knjižici manj kot » listov, ki jih navadno oddsjsjo zastonj s tobakom. tyozovejo ozenje-ne v armado. •P060BNIH SAMCEV NI VEČ DOMA, BO V ARMADI. %duatrijalna mobilizacija pride tudi. Sydney, Avstralija. — Ko bodo čltatelji v Ameriki čitali te vr-iee, ne bo sposobnih samcev več ma, in klicati bodo začeli pod o-lje oženjene može, da nadome-izguhe v armadi. Oženjene mole bodo poklicali orožje po naslednjem redu: 1. Vsi možje med 20. in 40. le-tem brez otrok. Vsi možje med 20. in 34. letom, ki nimajo več kot dvoje at rok. 5. Vsi možje med 36. In 46. le-ga, ki nimajo več kot dvoje tifek. 4, Vsi možje med 20. in 34. letam, ki nimajo več kot fitlrl o-troke. p. Vsi možje med 36. in 46. le-tOm, ki nimajo več kot Btlri otro- 6. Vsi možje med 20. in 46. le-torn, ki imajo več kol Itlrl obroke, fcaj se potem zgodi, ko bodo a ti možje poklicani pod orožje, Če ne bo sklenjen mir, je lahko uganiti. Poklicali bodo pod orožje ot#r ki so bili oproščeni vojaške [žbe vslad njih rokodelstva, ali bodo morali v armado molje, ______nad 46 let. Industrijalna mobilizacija pride skoraj zanesljivo in da je do tega mnogo pripomogla stavka proti konAkripcijl, se samoposebi razume. Rudarji v Novi Zelandiji so svoječasno zaitrajkali proti kon-škripciji. Stavka je ponesrečila in ni dosegla uspeha. Zak. je določal za vsakega, ki priporoča stav ko $2.500 denarne globe, rudarja, ki bi individualno zaitrajkal, bi pa fbelali na fronto. Hedaj rudar jI niao podvrženi vojaški dolžnosti, dokler opravljajo rudarsko delo, kakor hitro pa zapuste delo v rudniku, so podvrženi vojaški dolinoati. Vpliv vojne je opaziti na želez nicah; obrat je omejen. Na glav nih progah vozi vsaki dsn v eno smer le en osobni vlsk. Na okoli-čanskib železnicah je uatavljen osobni promet po aedml uri zve ter, izvzete ao le sobote. Na teh železnicah prevažsjo le delsvce na delo in od dela. Osobni promet ob nedeljah je ustsvljen, izletniški vlaki so odprsvljeni. Kapitalisti bi rsdi dobili kull- je is Indije. O tem ni dvoma, da pride tudi industrijslna mobilizscijs. Neki ,'-\Kh zelsndskegs ksblnets se je 67f000 oseb v Sal nji položal obra- vadorju v ne- ča na boljše« VESTI O IZGREDIH SO BILE MOONO PRETIRANE. Hindenburg ponuja Ruaiji aepa-raten mir? Kodanj, Danaka. — la Petro-grada javljajo, da se notranji politični položaj obrača na bolje. Mot\, in vpliv Korenakiju naraščata in upati je,da bo učvratil armado za ofenzivne operacije. Afera v KronŠtatu je končana in vesti o anarhiji v Petrogradu" ao bile zelo pretirane. Petrograd, 8. jun. — V Petrogradu se je včeraj raznesla govorica, da je nemški maršal llinden-nirg poalal brezžično brzojavko delavsko-vojaškemu svetu, s katero je ponudil Kuaiji mir. Hindenburg je baje sporočil v brzojavki, da je Nemčija tudi za mir rrez aneksij in vsled lega ae la-liko ža začno pogajanja z ltuai-jo. London. — Petrogradskl poročevalec lista "Times" javlja, da jnata Nemčija in Avstrija še zmiraj 112 divizij vojaštva ua ruaki n rumuuski fronti. Ako a« računa 15.000 mož na divizijo, tedaj to pomeni, da imata centralni dr* žavi 1,680.000 mož v rezervi, ako odpade Ituaija ia vojne. Za zavezniku na zapadu bi bil to velik udareo in Amerika bi morala nadomestiti Rusijo najmanj a dvema miljonoma vojakov. Petrograd. — Kmetje v okolišu Kankova so se poslužili "linčar-skega prava", da ustrahujejo ro-parsko hande, ki so zolo cvetele pod starim režimom. Mužiki so organizirali posebne čete, ki lova roparje ln ko jih ujamejo, jih mužiki kar sami obesijo. GENERAL PERSHING NA AN OLElKEM. varnosti POTRE8 JE POSLEDICA VUL KANIČNEGA IZBRUHA. Vae uničeno v okrožju tridesetih milj. Ban Joan del Sur, Nikaragua, 8. junija. — Ia San Miquela, Sal-vador, poročajo, da je Ban Salvador meito republika popolnoma raadejan, ki je glavno mesto republike Salvador. Detajli, na kakšen način je bilo mesto raadjano, ao iaoatall, breadvomno je mesto raadejal potres ali vulkaničen izbruh. Ookli aedme ure iveoer Je brso-javni uradnik v Tegucigalpa Hon-duraa, dobil poročilo od brsojav-nega uradnika v Ban Salvadorju, da občutijo potresne sunke. Sunke ao čutili tudi v TagUol-galpd, ali od 7:45 p. m. Je prenehala braojavna zveza a Ban Bal-vadorjem. Od Seuauntenpeque, v savemo-oarednjem Salvadorju, aa dviga plamen proti nebu, ki prihaja najbrž ia ognjenika bliao Ban Bal-vadorja. Brzojavka ia Tegucigalpa, Hon-duraa, pravi, da ao poleg San Bal* vadorja Ae raadjana mesta Qen« aaltipequa, Nejapa, Suohichoto, Paanal, Armenioa in Mejfteanoe. Majioanos je predmestje London, 8. junija. — (lenaral John J. Pershing, poveljnik ame-riške ekapedicijske armada na Franeoakem, ae je danes izkrcal v neki angleški Inki. Z njim je prišel ves njegov štab. Pot čoz mor-jc je bila brez nezgode in submarink ni bilo videti nikjer. Vest o Pershingovem prihodu na 'Angleško je bila niaglsfiena uradno. Ko ao mu povedali, da »il nihče vedel za njegov odhod Iz A-merike, se Je začudil, rekoč: "Jaz sem ps mislil, da vsakdo ve za moj prihod." Washington, 8. junija. — V u radnlh krogih ao zelo veseli, da je prišel general Pershing s svojim fttsliom čez morje brez vednosti in .... —•--------------- nezgode. Dejstvo, da jc povaljal nedavno izrazil, da vlada »'»'» 14, Vo armade že onkraj morja, zna moči, da prisili delavca, v kateri at roki naj dela. To dofcszuje, da čl, da pojdejo vas k č ss — če že niso na poti — ameriške armadue da j* v zadmžni AMERIfiKI PARNIK TORPEDIRAN. Pariz, 8. jun. — Nemška submarinka jc potopila neki ameriški parnik v Angleškem kanalu. Moštvo sc je rešilo n čolne, toda submarinka *je atreljala v čolne in jih tudi potopila. Tozadevno vest no prinesli danes mornsrji frsneoske jademice "Jeanne Cor-donier", ki je bila tudi torpedi rsns; mornarji so bili v rešilnih I čolnih, is katerih so opazovsli tor. pHirsnje smeriškegs psroiks in uničenje Čolnov z grsnatsmi. A meriško zsstavo na pamiku so dobro videli, toda imens Isdje ni so mogli čitatl vsled oddaljenosti 36 OBEB OBTOŽENIH. DA BO PRODAJALE UKRADENO RUDO. . .Cheyenne, Wyo. - Veleporota je obtožils V> oseb, ds so prodsjs-le ukrsdeno rudo, ki je bila vre-dna nsd $1,000,000. Obtožnica jim očita zsrotniški dogovor, ds o-goljufsjo vlado. Zsrotniki so prodsjsll ukrsdeno rudo že skozi več let. , wmm m., --- » .m i __ POPLAVA JE NAPRAVILA BKODO NA OLJU. Sullivaa, Iad. - Reka Wsbasb je valed deževnih nslivov presta-pila bregove in poplavila nižine Poplava je nsprsvils mnogo Hrt de ns polju, ns ksterem je vssje- ns korozs. Ko vods vpsde, bodo fsr.nerj. morali znova saditi koruzo. ki rum tin j ------ - ■ umu ua » — ------- vlada kmalu podvzame korake rs ho limo, da vrše delo, k. je v zvezi z J ,Vr((hinK ,prVH divizijo regu- voja&kiml " armade in polk mornariške mo jih pa prisiliti dO tegs, d. '»'1 , ^ frifMKwW| fronti. " lajo na polja. ' -— Te besede ministr-kegs pred - VREME nedniks pomenijo, ds pride tadl hidaetriJalnajaoblllaaeija. | ^ ^ meffoAtt ,ahk| deževni DDI UttCidEMRAM oalivi v llliaolsu, v l«t»|»ersluri mXWBr i«a i»a bo niff+iH*m\* i lahki spremen- to mtu Ijivi vetrovi. hsl0. kmbmt - ritoto f s^j}^ 1 odlični vzIkmI ob 4:14 s m i is ae ke m Logični zsImh! ob 7 23 p. m. Poročilo navaja, da je raadjaao tudi meito Santa Teola. Ko je odšlo poročilo, ao prebivalci Ban Salvadorja bivali na U-lioah in v parkih. Ob tem 6aau je del IU kot is škafa akoai pet ur. Sodijo, da je katastrofo pov-aročil ognjenik, ob vanolju katerega leti San Salvador. Brzojavni uradnik, kl Je daaea dopoldne doapel do meje pasu, ki Je rasdejan, Je ob 0:20 dopoldne sporočil, da je meato Ban Salvador v razvalinah in da je v okroi-ju trideeetih milj vae porušeno. Prvi učinkujoč potres v .Ban Salvadorju ae Je pojavil v letu 1878. Skoraj vae meato je bilo kup podrtin in petdeaet oseb je izgubilo življenje. Mesto Je imelo ie ve* potresov in vaak Je aahteva! žrtve. Ban Salvador je bil ustanovljen lata 1636 in je glavno mesto republike Salvador, kl Maje 1,188,000 prebivaloev. V glavnem rneetu Je iivelo do 67,000 ljudi. Seiemograf v Washingtonu Je sinoči naznanil potresna sunka, kl ao bili oddaljeni do 2,000 milj od Waahingtona. Prve aunke Je bilo občutiti 7:67 : 80 p. m. Najhujše sunka je bilo čutiti ob 8:07 p. m., kl ao ponehali ob 0:25 p. m. ZADNJE VESTI. Okmulgeer Okla, 8. Junija. — Orkan je drvtl prek Brama, me 1 taca « 200 prebivalci, in je ubil eno osebo, več pa poškodoval. O-stala je to šola, druga poslopja so v razvalinah. Brzojavna avaaa Je pretrgana. London, 8, Junija. - Olavni britski vojni stan poroda, da eo od včeraj ujeli 6000 Namoav ia da le vedno dovajajo ujetnike v tabor. Ujetniki pravijo, da je angle*-ko obstreljevanje vničilo mnogo nemtkih topov. Zdaj Je še nemogoče oceniti koliko nemških topov Ja ntlo aaple-njenih, dasiravno'Ja znano, da je bilo zaplenjenih več nemških ba-tart J. Washington, D. O, 8. Jualja. — Sto amertAklh letalcev od morma-riškegs letalskega zbora ja daepe-lo rano na Francosko. l>alja na 'A. str. 1. koL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uhaja Antrno n«d«IJ la prazntkov. Cm« oglasov pa dogovoru. Kokopiri m aa vračajo. Uit Naročnina: Z#dlnJ«a« driavs (i*v«n Chicago) la Canada ft aa Isto, 9 aa pol lota in 76« aa tri mmn; Chicago U inotemUre KM aa la*o. pol lato, fl.lt aa tri NmUt aa vm, bi Im »tik • -PROSVETA" •007 S«. LawwitU Aimm, CMrtf, 0abMrtotkw: UntUd Stoto« (.xc.pt Chicago) CMcsgo sa* f»re%« eetmtri««, $4.60 per p«ar. Addresa: -PROSVETA' Datum v oklepaja a. pr. (Aprila 11-17) poU« valoga lam la nulova poaMnl, da vaa iT« ton dnevom poukla Barotnlaa. Ponovit« jo pravoCaaao, da ss vam as a«tovl ll*t. ALI RES PRIMANJKUJE DELAVCEV? Ta dni prihajajo kapitalistični liati drug za drugim 0 članki, U nosijo napise: "Pro* a hoboti!" — "Proč s tram-pil"—"Hoboti morajo izriniti Pod temi naslon pride najprvo jadikovanje, da pri-manjkuje delavnik moči. Za tam slede nasveti, če prWe hobo prosit kruha, naj mu gospodinja pokale vrata, ker VSfdcdo lahko dobi dalo, če hoče delati. Na to kapitalistični imok pripoveduje, da primanjkuje delavcev v tovarnah, rudnkih in na polju, in svetuje, da se naj vsakega vrže na ce0tOL |ii prosi za malo jedi. Neki kapitalistični šmokavzar se je povspel celo do tfl* ekstaze: "V vsakem kotu velike dežele poklekujejo farmarji pred možmi, ki jik hočejo najeti, in jim obljubu-jejo ovoje hčere v zakon, če gredo na polje delati maihne araljevsko odkupnino na dan. — Človeka, ki hodi I jen je od zadnjih vrat do zadnjih vrat v tem letu, treba prijeti za hlačne gube ki ga peljati do bližnje naborne postaje brez duhovniške pomoči. — Žena, ki prehranjuje prosile* na zadnjom motovžu, vzgojuje simu-lante. Proč 0 trampi in bermti! ,Ce nočejo delati ali se bojevati, tedaj bo letošnje leto zanje kot nalašč, da umrje-jo lakote." Tako modrovanje oe lahko rodi le v možganih človeka, Id pozna vzroke revščine in prikazni v današnji človeški družbi kot bogati postopač Thaw in drugi njegovi sovrstniki, ki žive udobno življenje na račun marljivega delavstva. ? ' ■ S človekom, ki je zdrav, lorepak in noče delati, čeprav lahko dobi delo, pa naj bo bogateli siromak, getovo delavca ne simpatlgira. Ali smešnd in glupo je, če kapita-liatični imokavzar trdi, da primanjkuje delavcev in da farmarji poklekujejo pred farmarskimi delavci in iim ponujajo svoje hčere v zakon, da spreimejo delo na farmah. Jadikovanje v kapitalističnih listih, da primanjkuje dflavcev v industriji in na farmah, ima namen odpreti vrata kitaj iskim kalijem v Anrierfto. Ameriški izkoriščevalci delavstva so dali plačanim avzarjem pri kapiUlističnih listih navodila, da je pričeti 0 kampanjo za ceneno delavno moč, da bodo ^ 1 nagromadili in pograbili še več miljonov, mejtem pojdejo mladi možje in fantje na bojišče, da se boju-ijo v starem svetu za demokracijo in Človeške pravice. Kapitalist, ki oglaša svoj patriotizem z jezikom in v kapiUlističnih listih, gromovnikih za kapitalistične interne, je trajno na delu, da po0tavodajne zbornice sprejmejo postave, ki vzamejo delavcem pravice, ki so jih priborili z velikim trudom, poles pa porabljajo ves svoj vpliv, da padejo ovire, ki ne dovolijo kulijem v Ameriko. Ameriški kapitalist, katerega ponarejen patriotizem ^očividen, se poskiži vsakega kupljenega petoliznika, da IČi v zboru o pomanjkanju delavcev v tovarnah, rudnikih, na polju, železnicah, in ladjah. Ali4o kričanje o pomanjkanju delavcev nima drugega namena, kot napolniti deželo 0 sužnji, ki žive o rižu in vodi, ko se ameriika mladina bojeje za odpravo militarizma in avtokraciie. . Vp iti. o pomanjkanju delavcev v časnikih, ki so pod nadzoit^vom miliaderjev in miljonarjev9iima namen, da ugledi pot najbolj ponižnim sužniem v Ameriko, da aem pribite Tajnih, ko ameriška mladina umira na bojnih Organizirani delavci in socialisti morajo biti v tej kritični uri bolj na straži pred kapitalistično samogolt-nostjo, ko jo padla kocka, da morajo delavski sloji doprinesti največjo žrtev za nadvlado demokracije nad avto-Inracijo po širnem svetu, da iz avtokratičnih podrtin vzklije nova demokracija, ki tvori podlago za induatrijalno oevo-boditev človeštva. še nikdar nloo bili taki čaai v Ameriki, da bi moralo delavstvo talco pašno atražiti vaako pravico, ki jo je pridobilo na političnem in soapodarakom polju kot sedaj*. §4 nikdar niso bili časi, da bi bil< besede "večna etraža if cena za avobodo" tako reenične kot aedaj. In teh beeed se mora delavitvo zavedati, ko ae finančni, induetrijalni in komeretialni piratje pripravljajo, da potisnejo navadnega človeka pod aVojo železno peto, mejtem ko zlorabljam patriotizem, da ae iim ureaničijo njih arčne želje po — Nstaačiisjši program bo aacš-vedno večjem nagromadeiiju bogastva. Bno objavljen v slovenskih listih. Delavstvo bo krvavelo na bojišču, delavstvo bo nosilo oab,,r Mazkoai godoe. butaro vojne v velika večji meri kot oni, katerih blagajne ___i__ SO polne zlate. Ali delastvo ne bo dovolilo, da brezsrčni ni v .' . f„ kapjteli^ični grabeii zadavijo demokracijo v Ameriki, J^a^Ja£ mejtemko s« ameriška mladina žrtvuje prek oceana za mkanikih ,j#tlj v dver.nl ns novo civilizacijo, za osvoboditev narodov, ki ao zdihovali 19 ^ Aa-lnH eeMl z name 906 SfT^ifS£7' kA,,#rteV "P*1*®*' . nnm, ds se orgsnisirsj« in ae tdre. Kapitalistični samogoltnezi, ki ao računili S tem, da lij« , „rgsni*aeijn združenih kleše v vojnem času najložje oropa delavce za pridobi jene j bučsrjsv severne Amerike. Ts pravice, čali, da so Kdor če glasno tolče, 10 ae zmotili v si >r misli zamikati da ao patriotični, ae bodo prepti-svojih računih, kolo časa nazaj, tega kolo stare! —— DOPISI. Waukegan, m. — Kar se delavskih razmer tiče ne bom omenjal, ker ao p<> vsi Ameriki euake. Delo je delo. Vsak Človek v prvi vrsti akrbi, kako bo živel. Tudi razvedrilo iu veselje je zelo po.i trebno za človeško družbo. Ker amo pa Slovenci majhen narod in le malo vpoštevan tu v Ameriki kot v atari domovini, se moramo izobraževati in združiti, da ddbi-1110 oni ugled, kot ga imajo drugi narodi. Tn nikjer ni toliko prilike /a naa Slovence, da sc izobražujemo iu združimo kot ravno v tukajšnji "Narotlni Čitalnici", v kateri sc dobi veliko lepih sloveti-Kkib leposlovnih knjig vseh slovenskih piaateljev. \ Slov. Nar. Čitalnica priredi 17. junija t. 1. ob dveh popoldne >ele-pr/membno dramo "Kovaratvo in ljubezen" v Liberty Hall (Let-vinski dvorani) št. H0:j na vogalu 8. cente in Ho. Sheridan Road v Waukegan, 111. Vsebina igre je sledeča: Sin nekega nemfikega kneza se strastno zaljubi v meščansko deklico, katera mu iatotako izkazuje svojo zvesto ljubezen. Ko je kfiez po svojih vohunih zvedel za Ijubav-no razmerje svojega sina, se je zelo razjezil in koval jc načrt, kako bi razdrl to razmerje med sinom in ono nieftčansko deklico. Bal se je namreč, da l>i »e »in ne pomočil z ono deklico in ne napravil njemu in knežji hifii preveliko ".sramoto", S privatnim tajnikom sta skovala peklenski načrt, da zatreta ljubezen dveh ljubečih src. Knez zapove starte one deklice vreči v ječo in deklici zapove in zapreti z najhujšimi kaznimi, da priseže in podpiše Jrismo, v kate -rem se odpove svojemu ljubimcu in ob enem mora priseči, da nc bo povedala nobeni Živi duši, kdo jc Hpisal to pisiap. Ko jc Ferdinand tako je bilo ime sinu, dobil ono pi. smo, je mialil, da ga je delil; goljufalo, gre na njen dom in hoče pojasnila. Radi prisege je izpovedala, da je resnica, kar je pisala. Ferdinand, videč, da je zanj vsa sreča minuU, sklene storiti samomor in zastrupiti tudi svojo "nezvesto". Poprosi jo naj mn postreže s hladilno pijačo, ker jc preveč razburjen. Ona mu prinese limonade in ta strese neopaženo strup v pijačo in jo pije. Nato pa Priailje- Johnstown, Pa. — Vsa sloven • ska društvo V tej okolici se naj -uijudneje prosi, da bi ue prirejala društvene veselice sli preetave ns "Libert? da?" ali 4. julija, ker na ts dan nameniva prirediti tukajšnja alovenaka godba avojo veselico. To veaelico ae priredi ob priliki petletnice, kar se je vstanovila slovensks godba. , Prosi ae ie enkrat m cenjena druitva, da aaj vpofttcvšjo to 0d-rnanilo in v enakem slučaju bomo tudi mi vpoštevsli enske objave. shod jc bil napovedan za osmo uro. Toda dvorana je bila že pred osmo uro nstlačeuo polna slanini-karakih delavk. Kot prvi govornik je nastopil 0. W. Lawson, finančni tajnik Minnesotske delavske federacije, kateri je v kratkem govoru razložil pomen delavake organize -cije. - Za njim je nastopil John Fitz-patrick, predsednik čikaftke de -iavske sveže (Ohioagoer Kedera-dlon of ^bor), kateri je v svojem jedrnatem govoru razložil pomen ameriške delavske zveze, katere veja bode tudi ia slafltnni-karaka okrajna organizacija. Potem je Se govoril Charles W. Cullen, spločni zastopnik združenih klobučarjev severne Amerike, kateri je ravno iz tega namena pri&el v Chicago in namerava organizirati vse delavce, kateri ho vposljeni v klobučarskih podjetjih. Razložil je ugodnosti, katere nudi ta organizacija slamnikari cam. Povedal je, da so se ravno letos organizirali vsi možki de -lavci v slamnikarskih podjetjih in so si vstanovili svojo postajo. Pojasnil je pa težkoče, s katerimi se mora organizacija boriti in vzroke, da si ti vsi delavci organizi -rajo. Nadalje se je izjavil, da je ekaekutiva klobučarske organize cije sprejela na zadnji seji sklep, da vzame v svojo organizacijo vse delavce in delavke v slamnikar -skih podjetjih, in da bodo ti imeli iste pravice kot klobučarji. Zngo tovil je, da bo vse žrtvoval, da se organizira vse delavce, ki so za posleni v slamnikarski obrti. Za tem je nastopil Filip Godi na, kateri je v slovenskem jeziku pojaanii, kar so prej&nji govorniki govorili v angleščini in je ape liral na vse navzoče delavke, da naj agitirajo med svojimi »ovratnicami in da naj posku&a vsaka pridobiti ie eno Članico za to unijo. Pojasnijo naj* vsem svojim sodelavkam pomen in koristi organizacije. Razjasnil jim je, da so mesečni prispevki zelo. nizki in daae ni mogoče izgovarjati, da bi katera radi finančnih razmer ne pristopila v organizacijb. V slu čaju potrebe, pa bo stala najmoč nejša delavska organizacija njim na razpolago, katera bo napela vse moči, da ^fc jim zboljšajo de lavake razmere. .Nato je pozval navzoče, da naj niti ena rje zapusti dvorane, da bi prej ne pristopila v organizacijo. In v resnici so takoj vse delavke priatopile v organizacijo. Tako jc položen temelj za novo slomnikaric. Sode- militarizem \n zagotovi trsjniiki k j, kavčuka ^ mir. Za ta princip ao že tiaoči u- električne ?t J 91 mrli na bojišlu. Priporočala je, tok ubil. delo za vojno razdeli po naj se delo za obšinah, da nc bodo nekatere at> čine preobložene z delom. (idč. Melinda ttcott, podpredsednica lige, je priporočala skrajšanje delavnika in da delavke ne popuste od pridobljenih pravic pred vojno. »'• % Gdč. Alice Heury, delegatinja iz Avstralije, je priporočala, da se morajo žene organizirati v mednarodni organizaciji, v kateri je prostor za žene vsega aveta! fcVUENJE ml *wc*l0 pred UT. MBwankee, Wii B k« je na svojem prcdtvj! "JU dejal, da * & »jc pričela pred 1(m>(ju>o m pričelo šele prt(| „J Geologist! ko naSli1 razlagal znanstvenik. BLAZNI^ JB NAPADIH, ptU tOO XV JU P ALII »VOJ POM. <• .i J . - ' 1 ,, Denver, Oolo. — Na preriji blizo vogali W 8. ceste in Irwingo-ve ulice, se nahajajo obžgone podrtine, ki pričajo o delu blazneža, ki je hotel umoriti avojo družino, sam je pa iskal smrt v ognju. Sawrjerju se je omračil duh, ker je vedjio razmišljal o tragični smrti njegovega tirata Thomaaa, kateremu ae je tudi zmešalo in so ga dva tedna kasneje, ko je zapustil svoj dom, našli mrtvega blizo Denver & Rio Grande želez* nice. ; Ko je Sawyer ležal na postelji, je naenkrat planil pokonci in za-klical: "Thoinasev duh me koče zagrabiti.'»Zlezel je iz poatelje in lazil po vseh štirih okoli. Ko ga je njegova žena hotela potolažiti, jo je prijel za vrat iri jo davil. Nato je ukazal ženi, naj obleče sebe in tri otroke, k temu je pa doetavil: "Izvršiti hočem atraien zločin,ki ga nočem. Ali Thomasev duh mi ukazuje, da ga moram." Sel je iz hiše in se vmil s sekiro. Žena je zbežala z otroci. Sawyer jc na dvorišču dohitel štiriletno EleanorO in zavihtil sekiro nad njo z grožnjo, da jo razseka, Če se ne vrne žena. *2ena je klicala na pomoč in pribiUl je aosed,' ki pe zagrozil Sawyerju ,da ga na mestu ustre Washington, D. C - V gi o Spijona/i je določba, ki I predsedniku moč, da vitavij ameriškega blaga v vsako! _ f no državo, če se dožene, ds | li, če ne izpusti deklice. Sawyefjtam1 Izvažajo v sovražno je vbogal iu 4C vrnil v hišo. Ko so čez nekaj*Basa prihiteli sosedje v družbi dveh policajev^ so našli Sawyer ja ležati na po- .' Onthrie, Okla. — Ko je 71 sUlj(t (pred spakio sobo tje '|>a ž^ Mrmer M. M. Meek zgodaj snske dobe, ki dokuuL bilo živaUko «vUe..j» razvito. Življenje je y pragozdovin.ski človek k živka, ki je zlezel U ...orjT Kaj neki k temu poreč« na Ave Minka! ■ NEPRIJETEN DOŽIVUi KAČAMI Anderson, Ind. - CUren«] je icl lovit ribe v Fall C je Sel prek močvirja, je gnezdo vodnih TnokibovlTin ga je pičila, lzžgal je ruw j obvezal, potem je pokončal I teji nevarnih živali, druge i pa všle. DRAGA ANTILOPI Littleton, Colo. — Fred ] shall je bil spoenan krivita,^ ustrelil antilopo. Sodiiče i kaznovalo a sto dolarji de globe. NXVTRALGSM GROZI EMBARGO, ČE TIRAJO AMBS. vf*R FARMER ie njej veli, de naj pije. na res pije in tako je ak^pno pUa smrt. Nato ji pa Ferdinand raz- 01 loži in pojasni, da za njega lfoayo . .. ni drugega aredatva. Ko jc žo^ organizacijo tila posledice zastrupljcnja, mu iggb^Jl J .^!.. d„! pove remiico, da je bila ona priai-ljena ono piamo podpisati in da je prisegla, da se mu odpove, akoravno ga ie vedno z isto gorečo ljubeznijo ljubi kot ga ie poprej. Nato pn izdihne svojo blago du-fio — nedolžna. V tem ps prihite v sobo Ferdinandov oče, tajnik in oče mrtve deklice. Ferdinand *e v zadnjih Izdihljejih pove svojemu očetu, da je to njegovo delo. Toda ta zvrne vso krivdo na svojega tajnika in ta zopet na kneza in obenem razkrije vse manipulacije. Sodnija pusti vsled tega oba zapreti. Ker jc ta igra oziroma drama jako velepomembna, se vabi naj • uijudneje- vse cenjeno občiašttro in rojake v tej naselbini in bližnji okolici, da ae te igre udeleže v največjem itevllu. — John llrus. (9-13-16) ♦ ' napneuio vse moči in ne smemo se vstrdšiti truda, časa in požrtvovalnosti, da pridobimo vse na&e sotrpinke za to organizacijo. Prihodnji shod se vrfii ravno v tej dvorani in sicer drugi četrtek in ravno ob tem času, l^ot je Sila prva. Poživlja se vse slamnikarice,\ln se udeleže tega shoda. Poživlja se, da vsaka članica pripelje svojo prijateljico nli pa zoanko ija ta shod. F. G., alamnikarica. Ameriške vesli. DOLŽNOST DRŽAVE JE, DA SKRBI ZA VARSTVO ŽENE PRI DELU. City, Kana. — Tukaj sc vrši kou venci ja "Lige žeuskih delavskih unij", na katerem je kot zastopnica francoskih organiziranih delavk Mra. Alioe Geubel de ia Koclle. Franeoaka delegatinja je dejala, da je umestno, če ae v Ameriki sdsj ozirajo nsSiaavete is Francije, ki ima sk nanje v vojni. Na Francoskem so prišli do prepričanja, da je treba nveati zakonito minimalno mezdo za delavke, da ae jih varuje tako pred grabežljivostjo pmljetnikov. To se je zgodilo 15. jnlija 1 !•!."». Francija ni bila alepa zs katastrofe, kijih prinaša vojna. Govornica je nava -jala, kako ao podjetniki Izkoriščali delavke v vojni industriji in is-rekls je, nej Amerika ne dovoli tnfiiUfs. Govorila je o izkoriščanju delavk v drugih deželah In priporočala je, da je treba napraviti mednaroden zakon zs minimslno mezdo. Svsrils je žene, nsj niksr «edsj ne agitirajo za mir, ksr zdaj ja vojna preti vojni, da se uniči plamo^ plezal po stenah. SaWyer Je.v venomer klical: "Tom, jaz pridem, Tom, jaz pridem!" Soqsdje so ga prijeli, a Sawyer se jim jc eopet Iztrgal ie rok. Rasr nejc so gp policaji Oprijeli na preriji Zdravniki lzjavljajo, da je Sawyer neozdravljivo na umu bolan. DRŽAVNA PARKA ZA TRAM . *27 ^ Madison, Wif. — Policajski načelniki iz 14 mest svetujejo, da ustanove v severnem WIsconainu farmo za tratnpe. ) NA STOTIN* DELAVCEV ifiČE DELO Milwaukee, Wis. — Mejtem ko pltaliatični dnevniki javkajo, da primanjkuje delavcev, dokazuje potočilo odbora itezaposljenih de lavcev, da je letos v maju 000 delavcev Vc8 vprašalo za delo kot v letu Delo je dobilo 100 delavcev pri Dupont Powder Works v Barks-dalu, Wis. Plača 3 dolarje na dan in oaemurni delavnik. 600 delavcev je dobilo delo ftumah, 200 na železnicah, 162 na farmah. Odbor jc preskrbel delo 830 Žc nam. 25.000 ZDRAVNIKOV POTRE BTJJEJO tA VOJNO BLUŽEO. New Tort, N. T. — Dr. Franklin K. Martin je 0Arošal na konvencij zdravnikov, da potrebujejo več kot 25.000 zdravnikov za službo v Fraiffityt. Dn sedsj se je pri-glasilo ' prostovoljno le 3jU00 zdravnikov« VARUJTE SE MULI e HC. VISEČIH Indianapolis, lad — Mrs. Bdith Kemp je prišla v dot iko s telefonsko žico, ki je visele prek vodilne lice, akozi katero je šel rao-čsn elektrarni tok, ko Je šla po hodniku. Obtežals je ns mrtva. y V ifttem čaau as je mimo pripeljal 12letni George Johnson na bi-eikljn In ae je • koleaom dotaknil Bes. Električni tok, gs je pehnil a kolena in obšgani ima raki. Zahvaliti ss iais ebroču na kole«u. trhj ha trkanje odprl vrata, neki np/.nanec ustrelil. W večer se je Meek udelelilj vanje, na katerem m fime gibeli, na kakšen nafta M konjskim tatovom do itoeft dalč, so tudi o*tre besede kaj«rju in jukerstvu. Ko je neznanec oddal sO vzkliknil: "Aha, zdaj teki Farmerji, razdeljeni v Sat iščejo morilca. ORGANIZIRANI RUDŠ^ V ILLXN0ISU M I m ZADOLŽNICI IVOi Springfield, DL - M rudarski distrikt je kupil tisoč dolarjev "Zadolin* de". Sklep za nakup ato je osvojila eksekutiva. Chika^ev^ Zahteva odikodaina k* t last postal. - Mathii« P* nujoč na Sangaisos «845 toži nemsk jokonako bolnišnico in wm dr. Joseph Wa«ka » ^ $10.000 ker je pontal P'^ vtemeljuje svoj« tožl»o iir-«e je v tej bolnišnici kim zdravil z rontisai^f ki in vsled tegs w m PaAko bode toliko dobil -potem so lasje ve,- vredn. življenje kakega del ar«, izgubi svoje živIjcnje v ^ stičnem podj«tiu /•l's? 1 rnw evanr1^" »drt* Dvokoj. - Martin Corcoran J* . poldsn isaanadil dvs gralos pri „o "prsktieirsls «• ^ ^ A H. na Breadsray ^ Ave. Ko JV-^ftl ju, je edisi izmed , je atreli so sadri. J krat zadet, j* •trelil v koleso. da^^ „ . poiieaju, kateri K P -meat Jamš. ko je ^ »rešilo gs Polisaj "nkM}* nem pohUj" Slovanska Narodna UeUnoetjeon 8. april« . Ukor iT. jni.ljm 1007 1IH t ^L^r.. ill * 4rl ,mi,ul* OLAVNI STAN: I«fl7—18 MO. I.AWNDALB AVB„ CHICAGO, ILUNUUL UPRAVNI OOBOB: Prednednik: Juha VogrlA, boi 200, 1.« talk, III.* I. Podprodaetiuik: J. Dmtkovlf, K P. D. 4, box N«, Olrard, Kan« n. Podpredsedniki Jolof KubolJ, »400 Swing ke«., Ho. OhtcAgo, lil. Tajnik: John Verderbar, £70« Ho. Lawn.lolo At«s Chicago, lik Blagajnik: Anion J. Terbovoo, P. O. Bo« 1, OWaro, IU. Zapiaalkar: John Molek, 4001 W. Slot St., Ukleaf«. UL NADSORNI ODSRH: Jofte Amhroiift, S51 bes, Canonahurg, Pa. Paal Berger, 741—lat Ht., U Salle, UL P. 8. Tnucher, 674 Ahaay Ava., Rockaprtag, „Wyo. POROTNI 0DSBX: Anton Hrast, IU—05tk Ava., New Dulatk, Mlaa, Joke Radllek, 070 boa, Hmllhon, Pa. Budolf Plotorlek, 4.1« bos, Urldfavilla, Pa. Sakob Mlklavlii, L. Bos I, Willook, Pa. M. Pet rov if h, 14 HQ llalo Ave., ColUnwood, O. UREDNIX "PBOSVBTB"! JoAa Zavertalk. VRHOVNI SDBAVmXl P. J. Kara, II. D., 0801 Bt. Clatr Ava., Clefoland, Okie. V8B DENARNB ZADBVB IN BTVABI, kl ss tttajo ft, apravnaf« odbora ln S. N. P. J. aaj oe pollljajo aa aaalovt JOHN VBBPBBBAB, 8007—M So. Lawndala Am, Oklcago, QL PBXTOiBB OLBDB OBNRRALNBOA POSLOVANJA M pollljajo aa aa- ■lov: JOtB AMBROŽlO, BOS 881, Oaaaoaabarf, Pa. ZADBVB PREPIRLJIVE VSEBIN R, kl SU jlk ralttl fTTS ta druga la-ataaoa, aa poMUaJo na naalov: ANTON HBABT, 811 - Mtk Ava., V«« Dulatk, Mlaa. VSI DOPISI, razprava, eiaakl, assasalls 1WL aa "Ptoartte" ss pollljaje as naalov: r ♦ « . UREDNIŠTVO "PROSVETE", 8887-08 So. Lavadsls Ava, Chicago, IOlaols. VSE UPRAVNllKB STVARI, aaralalaa, ogtast, SS poBljaJo aa aaalovt UPRAViriiTVO "PBOSVBTB", 8887—88 So. Lavadala Ava., Chicago, IU. V kocoopodoncl ■ ujniltvom S N. p, j„ arad&lItvtMS Is a»ra valit vem "Proavata" as rabita laaa uradnikov, Barvo! aa**« aaalav, ke J« la aav* dan sko lalit«, da bo voaka atvar hitro rdtona. • Ss)« glavaaga upravuega odbora as vrtijo vsak« pere vsAo ls trotjl ftotrtsk v nosoon. laSotok ob oal url popoldan. "PROSVETA" 9rtmmU oplntea ___Al ___' — I— ■ . njegovo; vrti in njive, poljs in gozdi, vso njegovo! Težko je bilo r. doma r.aklieati de-Iji\en, na njivi pri niojitiku. Polne no mu bile žit-mri', in v lile vit tu u je stalo mnogo lepo rojene > i v n 11. Imel je 1orej dva sina; rad je Intel oba, /lasti starejšega, ki je imel biti nekdaj ra njbn tf<*»p.idnr te Irpe domnčije Ali lega nt veneliln kmetovanje; gnalo ga je v mesto, hotel je biti učen, imeniten goapod. Pt-idoo se je učil v mestu. Ko jo dovršil Is-tioske šole, umrje mu oče. Zdaj jo bilo vso nje-H'i\u Samo iti mu je bilo* domov, izplačati brnta ter i. gnati ga ir. očetove hi»e. naj si gre domov, j« iskat, kamor mu drago |>ol»er človek jo bil i ua* pri jn t olj Itmt so mu jo bil sornanil z lepo deklieo, hčerjo itnovitega kmeta. Koda nta ne i- | mehi, u ti jen »h-c ju bil osuren mož; nikoli bi ne as bil dsl svoje hčere človeku brez trdno domačije/ Noš prijstelj — kako se mu je že dejalo9 Reeirao: Krilan I — Krilan torej se ni dolgo pomišljsl, ksj inu je storiti — bil je dober človek. Ni gs bilo trebs prositi z besedo; dovolj glasno sta mu govorila žalostna obraza mladeuiča in dekleta, ki si ni-sts vedela poanti. Z veseljem prepusti dom svojemu mlsjšemu brstu, izgovori si ssmo toliko, ds bi se mogel izučiti v visoki šoli ter doseči zsželeni nsmen. Čudili so se mu ljudje in hvalili ga, kako dober človek je; nekateri so ga tudi imenovali nespametnega. A Krilan ae je malo menH za hvalo in grajo; bil jo dober človek, in nikakor si ni domišljal, da je ravnal Bog ve kako plemenito! Navadna človeška dolžnost, ne junaštvo ae mu je zdelo osrečiti dvs človeka, ki- sta samo od njega pričakovala življenja ali amrti. Vse je bilo srečno in veselo; lepo ženitovanje se je obhajalo na Krilanoveni domu I Se tisto jesen otide Krilan v veliko mesto, v visoko šolo. Slovo so mu dajale hvaležne solze srečnih J>oročencev. Izvolil si je bil zoravniitvo, navdušen je bil za ta blagi, trudapolni stan. Hotel je biti dober zdravnik, pridobiti al najprej vseh potrebnih vednosti, izurjenosti in dobfo i-me v tujem mestu, potem pa preseliti se vido-rnačo deželo, naseliti se na kmetih ter živeti tam mirno, delavno življenje na korist svojim rojakom — dober človek je bil Krilan in rad je imel avojo domovino. Vse je člo po sreči. Redno mu je pošiljal brat izgovorjeno podporo — prvo leto. S časom začenjajo prihajati pisma bolj in bolj poredko ! tožbe: slsba letina, toča, nesreča pri Živini, trde besede, očitanje, nehvaležnost 1 Slednjič nič pianu ne odgovora I Bolela je KrHana bratova nehvaležnost; vendar mimo jo je prenašal. Prigovarjali so mu, naj si iŠČe pri sodbi pravice; ali Krilan nI poslušal prijateljskih svetov; grdo se mu je zdelo, toža-riti se z bratom — bil je dober človek I Hudo ga je zadela bratova nehvaležnost, vajen je bil od nekedaj breaikrbnega življenja; primoran je bil sedaj služiti ai kruha s poučevanjem po hišah. Trdo mu je šlo." Nato umolkne mož, kakor da bi ga bilo utrudilo govorjenje. Dolgo časa je molčal; mesee mu je sijal naravnost v obličje; obličje je bilo bledo, in čudno so se mu žarile oči. Težko jo sopel in nemirno se mu je vzdigovala odeja na prsih, kskor se dviguje jezeru vaiofje pred nevihto. "Kako vam jel" v praŠa ga vznemirjen gospod , Mirodoloki. . . , , . ^ - "Že dobro, že dobrol" odgovori mu. "Kij niste zaupali, gospod.; Ali vas ne dolgočasi moja pripovedka? Torej daljel Kje sva ostala? Res — trdo mu je šlo; vendar nI mu upadalo srce. Izgubil je brsta, ki ga je rad imel; bolela ga je njegova nehvaležnost, ni Čudo t Do tistega časa ni še vedel, da je nehvaležnost na svetu, malo izkušenj je Se imel; izkušenj je treba človeku, da se mu utrdi srce. Izgubil, je brata, izgubil je doni: velika izguba 1 A kaj. Ostal imi je zaklad, ki ga ne ukrafl« tat, ki ga moli ne snedo. Ostalo mu je zvesto prijateljsko srce. 1 Lep mladenič je bil Stanko, zlata duša. Znana sta si bila in prijazna od mla'dih nog. Skupaj sta stanovala, akupaj učila se tn razveseljevala. Skrivnosti ni bilo med njima. LJubeznJlv mož je bil Stanko; rad ga je moral Imeti, ke-dor ga jc videl. Prijatelja je torej imel Krilan, zvestega pri-' jatelja; kako bi bil mogel biti nesrečen! — • Prijatelja je imel in — prijsteljico! — — O srečni Krilan! Trudi se, ubija se, saj se ne zastonj! Nsj te vse zspusti, nsj se ti izneveri prijatelj^ ti nisi zspuščen, ti nisi ssm na svetu. V daljnem kraju, 11a skrivnem cvete blaga cvetica,.ti sam zanjo veš; tebi cvete, tebi se razvija, tebi v rad out in srečo! Tebi bije, po tebi hrepeni v daljavi zvesto žensko sree! Srečni Krilsn! Dobra deklica, je bila, nedolžna deklica, in lepa, lepa je bila tudll Bogata ni bila, ne imenitna; z materjo je stanovala v skromni izbici pod atreho, in mir in sreča sta prebivala z njima. Z delom svojih rok je živila mater In sebe —> dobro hči! Rada sta se imela, tako rada I Pridno sta si dopisovala — pisma polna ljubezni Ln hrepenenja. Srečni Krilan 1 Pripovedka je pri kraju 1" "Dalje, dalje!" "Te ne več; eno drugo 1 Otročjo I Boj Otakarls IL z Radi llom L Spisal Fr. ftuklje. . Mlad deček je ptičke v gnezdu nsftel V zelenem goedu ob potoku. Veselje veliko je s ptički imel V zelenem gosdu ob potoku. % i Pogosto je hodil jih gledst vesel! V zelenem gozdu oh potokn; Ns veji sedel je atari in pel V zelenem gozdu ob potoku. Deček je imel prijatelja; med prijatelji ni akrivnosti. Zakaj hI mu prikrival svojo aročof Njega se mu ui bati, saj je prijatelj. Pokaže mu ptiče; vesela ata jih bila oba. A nekega dne Prijatelj mu vzame ptičke godne V zelenem gotdu oh potoku; ln deček nedi m toči solze V zelenem gozdu ob potoku! "Vrag vsemi prijatelje!" zakriči s s t minim g lanom sklonivši ne po konei. Ciroza ga je bile vi