Fran Ramovš
OD KOD RODBINSKO IME SLOVENSKIH KRAIGHERJEV?
(Ponatis iz LZ 1919)
Oul sem pred kratkim v nekem pogovoru trditev, da je rodbinsko ime Kraigher v zvezi s krajevnim imenom Kraig (severno Sv. Vida na Koroškem v dolini rečice Wimitz), ki je slovanskega izvora, ker tiči v njem slovenska beseda kraj, -a »locus«. Ta trditev mi je dala v roke pero, da napišem par vrstic. Otto Kämmel, Anfänge deutschen Lebens, str. 147, imenuje med slovenskimi krajevnimi imeni že omenjeni Kraig in ga spaja z besedo kraj (opom. 1.: »Kraj - Kraig«). Ta razlaga pa že nelingvista ne more zadovoljiti, ker odkod naenkrat -g; vemo sicer.
17
da je V stari dobi služil g za a to je bila le grafična varianta. V naši besedi pa je g glas in ne znak in zato Kraig ne more biti iz Kraj. Pa ne le to: tudi starejše oblike tega imena nas uče isto. V 1. 1377 beremo Chriwich (gl. Jaksch, Mon. bist. duc. Car. III. 521), 1. 1154—1156; Ctiriwich (gl. Schumi, Urk. u. Reg. B. d. Herz. Krain I. 109); okrog 1. 1144: Criwich (gl. Schumi 1. c, 97); 1. 1254. pričujeta LJvtoldus plebanus de Chrich in Hertwicus dapiler de Clirich (Schumi 1. c. II. 162); 1. 1266. imamo pričo Wiltialmus Ctireich (Schumi 1. c. II. 282) itd. Iz tega vidimo, da je prvotno ime Chriwich prešlo v *Chriwch, *Criuch, kar je še ohranjeno v današnjem nazivu gore severozapadno Kraiga, namreč Kreugerberg. Ker govori Nemec za književni —eu— v narečju —ai—, je pričel tudi tu govoriti Kraig (Chreich); prim. Naikhiara za Neunkirchen ali Leiben pri Pogstallu za starejši Liupin. Z ozirom na obliko Chrich v listinah pa je najboljše, da izvajamo Kraig iz Krig in to iz *Criuch, kjer je pred istozložnim -ch izpadel —u—. Razlago imena smemo nasloniti le na Chriwich. Radi sufiksa si ne upam rekonstruirati končno veljavne slovenske oblike. Zdi se, da je Chriw- brezdvomno naše kriv- (prim. Krivo brdo na Gorenjskem; Krivec nad Mariborom; Krivica pri Pil-štajnu). Kraig torej nikakor ne more biti slovenski Kraj, ki pa živi najbrž v današnjem Grai (ob Wimitzi in potoku Griffen).
Rodbinsko ime Kraigher pa bi bilo popolnoma lahko izpeljano iz krajevnega imena Kraig; pričakovali bi le pisavo Kraiger. Vendar iz drugih razlogov slovenski Kraigherji niso iz koroškega Kraiga. Sledimo imenu: Kraigherje imamo okrog Postojne, na Krasu proti Gorici, na Goriškem, v Furlaniji. Prišli so k nam torej po isti poti kot logaški de Gleria, t. j. z visoke Furlanije, kjer imamo kraje Gieris, Gleriis (lat. glarea, beneško giara, furl. glerie). Tako najdemo ime Kraigher v Paluzzi v Val di S. Pietro (severno Tolmezza) in v nemški občini Bladen-Sappada (med Auronzo in Rigolato) v Karnskih Alpah. Vemo, da so bile v teh krajih obširne nemške kolonije, katerih borni ostanki so se sredi retoromanskega življa ohranili še do danes. Sem nas vede ime Kraigher že s svojim italijanskim znakom —gh— in v teh krajih mu najdemo tovariše: Longher, Figher, Valdegher i. dr. Ime Kraigher (tudi Craighero v Paluzzi) moramo torej razlagati iz bavarsko-frankovskega narečja karnskih kolonistov. Poleg Craighero imamo še starejše ime Grighero, ki nam jasno pove svoj izvor, namreč današnji nemški Krieger = = borec. Navidezno ugovarja tej izpeljavi samo dvoglasni —ie— današnje nemščine (bav. dial. —ia—). Vendar imamo tudi oblike z diftongom —ei— namesto —ie—: npr. Deitrihc, geinch, heiz, reif (prim. Weinhold, Bair. Gram. § 79, str. 83). Pri besedi Krieg pa je stvar še drugačna. V starovisokonemščini imamo chreg, widarchregi (iz tega je slov. izposojenka kreg, kregati in ime Kregar) in widar-kriegeltn (ie iz ia, e); semkaj spada tudi glagol kiiegen, za kar pa imamo v spod-njesaščini krigen, v holandščini krygen, v srednjevisokonemščini krigen (icli kreic), tako da bereš pri Schmellerju, Bair Wrtb. I. 1366: »statt der jetzigen oberdeutschen Form kriegen [wäre] eigentlich kreigen Rechtens«. Enako imamo poleg stvn. stiega, stiagil tudi stiga (stigan) gl. Willmanns, Deutsche Gram. I. 173. Za kriegen nam je treba nastaviti dve prvotni obliki: kreg- in krig-, enako siegin stig-, ki sta si druga proti drugi ali v razmerju različnih prevojnih stopenj (Ablautstufe; e je iz dolgega indogermanskega ei s padajočo intonacijo, prim. R. Trautmann, Germ. Lautgesetze, str. 32 si.) ali pa hranita v sebi različne korenske determinative (—e—g—: —i—g—; prim. P. Persson, Beiträge z. Wurzeldet.) kakor npr. staronordijski glämr »luna« iz *g'hle- in starosaški glimo iz *g'hli-.
18
Ime Kraigher je torej nastalo iz starejšega Krigher (ki je tudi še ohranjeno, gl. gori), ki je dubleta navadnega nemškega Krieger (iz prvotnega nemškega kreg-). Zemljepisna razširjenost slovenskega imena Kraigher nas vodi v nemške kolonije v Karnskih Alpah, kakor nas vodi Kregar na Koroško in v izposojenkah Kregar — Kraigher živi tudi v slovenščini še stara germanska oziroma še indo-germanska dubleta kreg- in krig-.