Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, petek 22. iannorja 1954 LETO VII. — STEV. 3 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. Ob tridesetletnici smrti Vladlimirja Iljiča- Lenina narodi bodo prišli v so- cializem, to je neogibno, toda ne bodo vsi prišli na isti na- čin, vsak bo vnesel nekaj svo- jega v to ali ono obliko demo- kracije, v to ali ono varianto diktature proletariata, v ta ali oni tempo socialistične pre- obrazbe raznih torišč družbe- nega življenja. Lenin Včeraj je poteklo trideset let od smrti velikega revolucionarja in ideologa de- lavskega razreda Vladimorja Iljiča-Lenina, injciatorja in voditelja prve socialistične revolucije POSVETOVANJE O GOSPODARSTVU Z LESOM V CELJU V dneh 23. in 24. t. m. bo v dvorani poslopja OLO Celje (bivši Nar. dom) posvetovanje o gospodarstvu z lesom. Posvetovanje prirejata Društvo inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS ter Združenje lesno in- dustrijskih podjetij LRS. V navedenih dneh se bodo sestali v Celju zastopniki lesne industrije, gozdnih gospodarstev, rudnikov, celuloznih tovarn, gradbenih podjetij itd. iz cele Slovenije. Prihod so najavili tudi zastopniki gozdarstva in lesne industrije iz ostalih republik. Namen p>osvetovanja je proučiti vsa vpraSanja proizvodnje lesa v gozdu, hkrati pa vprašanja kritja tekočih po- treb po lesu. Na osnovi tega prouče- vanja bo potrebno zavzeti določene sklepe in dogovore ter jih predložiti našim merodajnim činiteljem. Kaj je glavni pvavod za posvetovanje? Les proizvajajo gozdovi, ki predstav- ljajo naše največje bogastvo. Ti gozdo- vi so pa že deloma precej izči-pani, za- radi česar se sečnje zadnjih let po- stopoma znižujejo. Ne znižuje se pa pKJtreba po lesu. Ohranitev gozdov in pospeševanje proizvodnje lesa, t. j. pri- rastka, zahteva čimprejšnje uravnote- ženje izkoriščanja gozdov z njihovo zmogljivostjo. Uravnoteženje naj na- kaže perspektivni plan gozdarstva v naši republiki. Perspektivni plan mora nakazati tudi povečanje proizvodnje lesa v gozdovih, t. j. povečanja prirastka z intenzivira- njem našega gozdnega gospodarstva. Intenziviranje gozdnega g03p>odarstva bomo dosegli z nujnim pogozdovanjem golosečenj, z izpopolnjevanjem kultur, s čiščenjem in redčenjem sestojev, z melioracijo degradiranih gozdov itd. Z eno besedo, gozdove bomo morali ne- govati in gojiti mnogo bolj intenzivno kot do sedaj, ker bomo samo na tak način dosegli povečanje prirastka in s tem zmanjšali neskladnost med proiz- vodnjo in potrošnjo lesa. Intenzivno lahko negujemo gozdove in jih racionalno izkoriščamo samo, ako so gozdovi trajno odprta. Naši go- zdovi pa še niso odprti. Perspektivni plan bo moral predvideti v gozdovih tudi izgradnjo dovolj goste cestne mreže. Iz vseh teh vidikov je perspektivni plan gozdarstva zelo nujen. Hkrati bo moral perspektivni plan rešiti tudi vprašanje potrošnje lesa. Zmanjšati bo potrebno potrošnjo drv one kvaMtete, katera se da uporabiti za industrijske svrhe, kar bomo do- segli, ako bomo nadomestili toplotno energijo s premogom, elektriko, pli- nom. Važno je nadalje zoževanje lokalne potrošnje tehničnega lesa. Za lokalno potrošnjo se predeluje mnogo lesa na neracionalnih veneciankah. Na vene- ciankah se izgubljajo tudi odpadki, katere moramo nujno usmeriti v teh- nično uporabo. Lokalno potrošnjo bo potrebno zožiti in tehnični les usme- riti v racionalnejše industrijsko izko- riščanje. Morali bomo povečati štednjo lesa v gradbeništvu in ga nadomestiti z raznimi nadomestili za les (beton, že- lezo itd.). V gradbeništvu trosimo še vedno ipreveč lesa, ki primanjkuje v največji meri lesni industriji. Potreb- no bo omejiti tesanje tramov, vpeljati metalne odmike, impregnirati lesene odmike in odrske mostnice itd. Jamski les je nujno potreben za naše rudnike. Zato bo potreba jamskega lesa rasla, iglavcev bo pa vedno manj na razpolago. Racionalizirati bo potrebno z raznimi ukrepi tudi porabo lesa v rudnikih. Splošno zmanjševanje gozdnega po- seka prizadeva tudi celulozni les, kar ogroža delo celuloznih tovarn. Posve- tovanje bo moralo rešiti vprašanje upo- rabe obrezlin (okrajov) za proizvodnjo celuloze, povečanje gojitve topolovine *a celtilozo in zmanjšanje neracionalnih (Nadaljevanje na 4. strani) III. plenum Centralnega komiteja Zveze komu- nistov Jugoslavije Plenum je obsodil stališče tov. Diilasa in ga pO daljši razpravi izključil iz CK - Za člane Izvršnega komiteja so bili izvoljeni tov. Miha Marinko, Blažo Jovanovič in Petar Stambolič Beograd, 17. januarja — VCERAJ POPOLDNE OB 15. URI SE JE V BEOGRADU ZACEL TRETJI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZK JUGOSLAVIJE. OTVORIL GA JE GENERALNI SEKRETAR ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE JOSIP BROZ-TITO. PREDLAGAL JE, NAJ PLENUM SPREJME TALE DNEVNI RED: PRIMER TOV. MILOVANA DJILASA IN VPRAŠANJE UVELJAV- LJENJA SKLEPOV VI. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGO-: SLAVIJE. KO JE BIL DNEVNI RED SPREJET, JE SPREGOVORIL TOV. TITO. i ZA NJIM JE PODAL SVOJO IZJAVO TOV. DJILAS. SLEDIL JE RE- \ FERAT TOV. EDVARDA KARDELJA, DRUGA IZJAVA TOV. DJILASA 1 IN RAZPRAVA. NATO JE TRETJI PLENARNI SESTANEK SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: _resno škodo tako Zvezi komuni-1 Sitov kot tudi koristim države, ] 3. Da se je tovariš Djilas s svojimi stališči in ravnanjem oddaljU od Cen- tralnega komiteja in od celotne Zveze komunistov, da se je odmaknil od prak- tičnega dela in dal politično osnovo za razbijanje idejne in organizacijske enot- nosti Zveze komunistov in za likvidacijo le-te. Spričo tega je plenarni sestanek Cen- tralnega komiteja sklenil izključiti tov. IVIilovana Djilasa iz Centralnega komi- teja, odstraniti ga z vseh fimkoij v Zvezi in ga kaznovati z zadnjim opo- minom. Na predlog tovariša Tita so b*li ob zaključku plenarnega sestanka izvoljeni v In'^ršni komite CK ZKJ tovariši Miha Marinko, Blažo Jovano\ač in Petar Tretji plenarni sestanek Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, sklican zaradi obra^-navanja zadeve tov. Milovana Djilasa, člana Izvršnega ko- miteja, je ugotovil na seji dne 16. in 17. januarja 1954 po obširni razpravi in presoji idejno političnih stališč tovariša Djilasia, ki jih je navedel v svojih član- kih v »Borbi« od 11. oktobra 1953 do 7. januarja 1954 ter v januarski številki revije »Nova misao«, kakor tudi po pre- soji njegovega ravnanja v zadnjih me- secih: 1. Da pojmovanja, ki jih je MUovan Djilas navedel v svojih člankih, v bistvu nasprotujejo politični liniji, sprejeti na VI. kongresu Zveze komunistov Jugosla- vije. 2. Da so ta pojmovanja spričo polo- žaja tovariša Djilasa v Zvezi komunistov povzročjla zmedo v javnosti in priza-. Okrajni in Mestni komite ZKS v Celju združena Za sekretarja je bil izvoljen tov. Franc SimoniJ! V torek popoldne sta imela skupno sejo komiteja Zveze komunistov za Celje-mesto in okraj Celje-okolico. Seji so prisiositvovali tudi član Izvršnega ko- miteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek, član Izvršnega komiteja CK ZKS tov. Viktor Avbelj ter tov. Franc Simonič, dosedanji sekretar OK ZKS v okraju Maribor-okolica. Na seji so razpravljali o predlogu za združiitev obeh komitejev, kar bi naj bil prvi korak v nadaljnji postopni politični in upravni združitvi obeh okra^v. Po precej živahni diskusiji je bil predlog za združitev soglasno sprejet. Do prve okrajne parti;^ke konference, ki bo pred slovenskim kongresom Zveze komunistov nekako sredi marca, bosta oba komiteja delala skupno, na konfe- renca pa bo izvoljen nov okrajni komite pa tudi nov mestni komite, vendar v rangu občinskega komiteja. Na seji je hH sprejet tudi predlog za začasni skupni sekretariat. Z okrajne strani so v seliretariatu tov. Vinko Šumrada, Mi- ran Cvenk, Helena Borovšak in Franc Lubej, z mestne strani pa Olga Vrabič, Riko Jerman, Florijan Pelko in Ivan Golja. Za začasnega sekretarja skup- nega komiteja pa je bil izvoljen tov. Franc Simonič, dosedanji sekretar okraj- nega komiteja v mariborski okolici. Po združitvi obeh komitejev so na seji obravnavali tudi vprašanje korist- nosti postopne združitve obeh okrajnih odborov Socialistične zveze ter še ne- katerih drugih organizacij, kakor tudi o potrebi upravne združitve obeh okra- jev. Člani komitejev, ki so deloma tudi člani ostalih organizacij in oblastvenih forumov, so po daljši razpravi soglasno sklenili podpreti izvršitev teh združitev, predvsem zaradi tega, da se bosta na ta način oba teritorija, ki tvorita za- ključeno celoto, laže razvijala tako v ekonomskem kot v političnem in kul- turnem pogledu. Torej lahko pričaku- jemo, da bo v kratkem prišlo do novih razprav in korakov za A-sestransko zdru- žitev obeh teritorijev. Na seji so razpravljali tudi o zase- danju tretjega izrednega plenuma CK ZKJ, ki je obravnaval primer Djilasove oddaljenosti od programa in ciljev ZKJ. Člani obeh komitejev so po daljši razpravi zavmiM Djilasove teze, ki ni- majo zveze z našo stvarnostjo in ob- sodili njegovo razdiralno delo. Nekaj ugotovitev z izrednega občnega zbora OZZ Šoštanj Pred kratikim je bil v Šmartnem ob Paki izi-edni občni zbor OZZ Šoštanj, katerega se je udeležilo od 55 izvolje- nih delegatov 40. Zboru so prisostvo- vali tudi tov. Viktor Avbelj, zvezni po- slanec in predsednik glavne zadružne zveze ter republdški poslanci tov. Steg- nar, Turnšek in Lukač. Kot gost je prisostvoval zvezni poslanec Zorko Edo. Navzoči so bili tudi tov. Ulrih Tone, predsednik okraja in oba ravnatelja Narodnihi bank ter okrajni veterinar tov. Slokan. Predsednik tov. Jeraj je podal dalj- še poročilo o delu zveze v pretekli do- bi. Iz tega poročila posnemamo, da so bili aktivni živinorejski, hmeljarski in gozdarski odbor, drugi pa niso razvili posebne dejavnosti. Revizijska služba je izvršila v pre- teklem letu 8 revizij pri zadrugah, in sicer pri KZ Gornji grad, Šmihel, Sv. Florijan, Velenje, St. Ilj, St. Janž, Lo- kovica in Ljubno. Pri KZ Gornji grad je bdlo ugotovljeno 990.000 din pri- manjkljaja, pri KZ Sv. Florijan p>a 580.000 din. Krivci so že oziroma bodo še kaznovani. Trgovsko podjetje OZZ skrbi za po- trebna reprodukcijska sredstva ter vr- ši vsakovrstne odkupe. Žagarski obrati imajo 2 polnojarmenika, od katerih je eden uvedel delavsko samou-pravljanje, drugi pa mu bo v kratkem sledil. Med letom je stopila v likvidacijo le ena KDZ (Gorenje), ena se je reorganizi- rala v kmetijsko gospodarstvo, tri pa so ostale trdno odločene gospodariti še naprej. Skoraj v vseh kmetijskih zadrugah je opaziti močan porast članstva. Tudi v ostalih pogledih so zadruge v pre- teklem letu močno napredovale. Uspe- hi bi bili lahko še boljši, če bi se uprav- ni in nadzorni odbori zavedali svojih dolžnosti. Živinoreji bo treba posvetiti nepri- merno več Skrbi kot doslej, čeprav se je v preteldem letu v tem oziru že mnogo napravilo. Selekcija živine je zajela že precejšen del okraja. Umetno osemenjevanje je zajelo že 70% ob- močja in dobro poteka. Na vsak način bo treba odpraviti vse zakotne bike, kajti le takrat se ne bodo več razšir- jale živalske spolne bolezni. V neka- terih predelih je bilo ugotovljeno, da je bUo okuženih 40% plemenskih ži- vali, kar je povzročilo milijonsko ško- do. V preteklem letu so nabavili tudi 50 glav plemenske živine. Zaradi pomanjkanja cementa in osta- lega materiala ter visokih cen grad- nja silosov in gnojmčnih jam ni na- predovala. Povx-šina posejanih krmnih rastlin se je znatno povečala, prav ta- ko tudi površina posajenega krom- pirja. Kmetje so očistili nad 300 ha pašni- kov ter zgradili na istih 6 častem za napajanje planinskih staj. Selekcija ovc v območju KZ Luče in Solčava le- po napreduje. Koristnost te akcije je očividna, saj so ovčerej ci tega okoliša prejeli na dveh sejmih 600.000 din več za prodane ovce, kakor pa če bi jih prodali mesarjem. NapravOi so 24 ha sadnih plantaž, ra- zen tega pa posadili okoli 12.000 sadnih drevesc. Škropljenje sadnega drevja je bUo dobro organizirano. V jeseni pa je bU prirejen enotedenski sadjarski tečaj v Mozirju, katerega se je udeležilo 26 kmečkih fantov in mož. Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic so boljši v iem času po naših sindikalnih po- družnicah, podjeijih in ustanovah raz- pravljajo o delu podružnic v preleklosii in si sestavljajo načrte za bodoče delo. Ponekod so te občne zbore že imeli, drugod pa se nanje bolj ali manj aktiv- no pripravljajo. Letošnji občni zbori že sedaj kažejo viden napredek, ki se zrcali zlasti v mnogostranski in živahni razpravi prisotnih članov sindikalnih podružnic. Tudi ozkega načina delegi- ranih prisosivovalcev na lelnih občnih zborih so se podružnice letos izognile in vabile na občne zbore prav vse čla- ne svoje organizacije. Namen letošnjih občnih zborov pa je tudi v tem, da bodo kolektivi dobro prerešetali kan- didatne liste in izvolili zares najspo- sobnejše in najrevolucionarnejše člane v upravne odbore sindikalnih podružnic. Če se spominjamo lanskoletnega obč- nega zbora sindikalne podružnice v Cinkarni, ko so posamezniki delali v kolektivu razprtijo, ko volja kolektiva iz objektivnih, pa tudi subjektivnih ra- zlogov med razpravo ni prišla do iz- raza ter so govorili predvsem oni, ki se običajno povsod oglašajo, pa vse to primerjamo z letošnjim občnim zbo- rom, bomo videli, da so na tem pod- ročju v Cinkarni dosegli lep napredek. Referati tokrat niso bili »neznansko« razsežni, bili so konkretni in življenjski. Razprava pa je potem bila toliko živah- nejša, saj je občni zbor trajal od dva- najste do 7. ure zvečer. Razprava pa )e bila na moč konkretna in koristna. Tudi v Mlinskem podjetju je občni zbor zelo dobro uspel, če pa upošteva- mo težave spričo razdrobljenosti kolek- tiva, celo odlično. Razen dveh članov podružnice, katerih primer so posebej obravnavali, so bili navzoči prav vsi, čeprav so njihova delovna mesta raz- trošena v trikotu od Trbovelj do Sev- nice pa do Konjic. Na tem sestanku niso obravnavali zgolj organizacijska vpra- šanja, temveč je občni zbor imel nekak strokovni prizvok. Pogovorili so se po- polnoma o strokovnih stvareh, ki bodo izključno koristile podjetju in potroš- nikom. Tudi v Zrečah je bil občni zbor zelo dober. Ker o tem poroča naš dopisnik posebej, bi omenili le to, kar on ni za- pisal. Tam je prišlo do izraza poleg splošnega zanimanja za podjetje tudi marsikje zelo pogrešano zanimanje za ostala vprašanja izven podjetja, kot so komunalna vprašanja in politično živ- ljenje na terenu. Le tam so člani sin- dikalne podružnice zelo. ozko povezani z občinskim odborom in terenskimi or- ganizacijami SZDL. Občnega zbora v Zrečah se je ude- ležilo 480 članov sindikalne podružnice od 600 včlanjenih. Tudi tam je bila razprhva članov zelo konkretna, morda bi bila lahko še širša. Tamkajšnja po- družnica brez dvoma prednjači pred ostalimi v konjiški okolici. Tudi po- družnica LIP v Konjicah kaže očitno izboljšanje, medtem ko v tovarni usnja »Konus« še vedno demokratične oblike ne najdejo pravega odziva, čeprav je težko ugotoviti, kje so vzroki te omrtvi- čenosti. V keramični tovarni v Libojah za- muda menda ni niti tako neobičajna. Občni zbor se je pričel eno uro in pol prepozno. Referati so bili nekam pre- več hilri, pravzaprav prekratki, da jih ne imenujem »telegramski«. Tudi raz- prava je sem in tja zajadrala v reše- vanje čisto individualnh in osebnih vprašanj. Nekateri člani delovnega ko- lektiva še vedno mislijo, da je prven- stvena ali pa celo edina naloga sin- dikalne podružnice preskrbovanje z raznimi artikli, ki jih je spričo objektiv- nih težav malo teže dobiti. Na pred- log proračuna so tudi kar mimogrede pozabili. Vendar ni rečeno, da tamkaj- šnja sindikalna podružnica nima niče- sar dobrega pokazati, le zelo uspešna pri kuliurnoprosvelnem delu in pri telesni vzgoji, kjer ima mladina največ uspehov. Delovanje delavskega kultur- nega društva »Svoboda« je zelo uspeš- no. Volitve novega upravnega odbora so potekale zelo demokratično, saj so navzoči volili isti dan, tisti, ki pa se občnega zbora niso mogli udeležiti, so pa volili naslednji dan. Če bi ocenjevali delo sindikalnih po- družnic, potem,bi sindikalna podružnica v Rogaški Slatini morala nositi prven- stvo na našem področju, le dostikrat se je zgodilo, da so tamošnji občni zbori bili sijajno opravljeni, sijajne dis- kusije, odlično sestavljeni referati, ve- liko sklepov in tako dalje. Toda zdi se, da ta vzpon, in če se tako izrazim, »gorečnost« traja le nekaj časa okoli občnega zbora, potem pa nekam usah- ne. V Rogaški Slatini so delavci kri- tizirali nakup sila modernega avtomo- bila, medtem ko delavci samci v sam- skih stanovanjih nimajo niti pravih in toplih posteljnih odej. Da so letošnji občni zbori toliko bolj- ši od lanskih, gre zasluga predvsem našemu socialističnemu razvoju in po- glabljanju socialistične demokracije, ki si v vrstah delavcev gradi vedno glo- blje temelje. Toliko manj pa je zaslu- ga nekaterih krajevnih odborov sindi- kalnega sveta in posameznih odborni- kov, ki predstavljajo to ali ono stroko v sindikalnem gibanju. Zlasti slabo de- lujejo odborniki iz tekstilne stroke, ko- munalci, obrtniški in pa kmetijski od- borniki sindikalnih podružnic. Najuspeš- nejši pa so odbori državno-administra- tivnih ustanov, železnic in trgovskih podjetij. j Društvo slovenskih muzealcev - zborovanje v Celju Lani je imelo društvo muzealcev in konservatorjev LRS ustanovni občni zbor v Ljubljani. Za letošnji redni občni zbor si je odbor izbral Celje, kjer bodo zborovali 30. januarja. Društvo name- rava sleherno leto zborovati v nekeirt mestu Slovenije, ki ima muzejsko usta- novo. Občni zbor nima le namena iz- volitve novega odbora, temveč je nje- gov namen prvenstveno, da se zberejo muzealci iz vse Slovenije na pretres strokovnih vprašanj in zaradi medse- bojnega boljšega spoznavanja in hkrati študija muzejskih ustanov. V Celje so muzealce pritegnile še posebej šempe- terske izkopanine, katere si bodo ude- leženci ogledali popoldne skupno pod strokovnim vodstvom. Ker je v CeJju in okolici lepo število' izrednih članov, so te vrstice opozorilo, da se udeleže zborovanja 30. januarja ob pol 9. uri dopoldne. Kraj zboro- vanja bo objavljen na vratih uprave Mestnega muzeja. 29. januarja pa bo v Celju plenarna seja društva. A. S. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 22. januarja 1954 Pogled po svetu Težko je reči, kaj je danes v ospredju mednarodne politike. Mar res berlin- ska ko7iJerenca? Ce je res, potem je za človeka, ki prai-> tako rad sede za za- peček kakor k delovni mizi ali pro- storu, reliko presenečenje v težavah, ki so se po bevimidski konferenci poja- vile oh vprašanju kje, kdaj in kako naj se herlinska konferenca vrši. Vsi štirje so pritegnili zraven vprašanje prestiža in vseh mogočih formul iz debele knji- ge o mednarodnem hontonu in tehniki mednarodne diplomacije. Izbrali so si res kočljivo mesto — Berlin, vidno, ogromno znamenje zapletov w.ed Zapa- dom in Vzhodom, vozel, ki čaka na Aleksandra Velikega, da ga preseka, ker ga v osmih letih ni bilo mogoče odmotati nikomur. Nasprotno, čim bolj ga razvozljavajo, tem bolj se zavoz- Ijava. Da bi le tisti Aleksander ne pri- jel za Adenauerjev meč, speč doslej v nožnici! Da Berlin ni nič kaj prida predznak za konferenco štirih, je men- da pogruntal tudi Didles in zato nekje predlagal Dunaj. Razloček med Berli- nom in Dunajem pravzaprav ni velik, le Potsdam je daleč od Dunaja. Pots- dam, mesto sporazuma štirih zavezni- kov po zmagi nad Hitlerjem, mesto, ki bi moralo visoke koraisarje v vseh šti- rih Berlinih spomniti na cilje, zaradi katerih je človeštvo v zadnji vojni tr- pelo, ni pa še dočakalo rezultatov, ki bi zajamčili mir in blagostanje. Kakšni so obeti, kakšna ugibanja? Bolje molčati o njih, naj zadostujejo ugotovitve: Rusi so proti nemški obo- rožitvi, čeprav Vzhodno Nemčijo pri- dno oborožujejo; Amerikanci so za obo- rožitev; Francozi so po ogromni ve- čini proti, Angleži pa so sprti sami med seboj. Taki se bodo usedli za zeleno mizo, 25. januarja, če ne bo konferenca odložena. Bivši francoski zunanji mi- nister Schumann, ki predstavlja del de- mokrščanske evropske osi Rim—Pariz —Bonn, žuga Francozom, češ da bodo Amerikanci sklenili z Bonnom direktno zvezo, če bo francoski parlament od- klonil pogodbo o skupni evropski ar- madi. V tem primeru bi Nemčija do- bila spet vojno ministrstvo, generalni štab, otvorili hi se pogoji za razvoj nemškega militarizma in s tem vse ti- sto, česar se vsi Francozi dobro spo- minjajo: nemški vojni stroj je svoje topove vedno nameril najprej proti Francozom, temu »pozamorčenemu plemenu«, proti »držain mulatov«, ka- kor se je izražal Hitler. Francozi ne morejo pozabiti, da je preteklo komaj 15 do 20 let, kar je nemški denar pod- piral upore na Bretonskem (teroristično orgaiiizacijo Gvenn-ga-du), na Korziki, v Alzaciji — Loreni, da je nemška pro- pa,ganda že I, 1934 posegla po Marokti, Tunisu in Alžiru, a kako naj bi poza- bili vichTjjsko sraraoto in vse, kar so z njo izgubili in kar bi zdaj radi spet dobili, tehtaje svoj ključni položaj v mednarodnih zapletih! Ze zdaj je ču- titi v Adenauerjevih postopkih tih za- metek politilce, ki je z njo Hitler ugnal Chamberlaina in Dala^iera pred 15 leti. Angleži skušajo francoski strah pred oboroženo Nemčijo in evropsko armado pregnati z raznimi dodatnimi pogodba- mi, ki si jih zamišlja 80-letni Chur- chill, zagrizen sovražnik sleherne kon- tinentalne premoči, pa naj bo to nem- ška, ruska še celo, pa tudi francoska. S klasično politiko ravnotežja sil na kontinentu Churchill predstavlja tradi- cijo angleške zunanje politike, ni pa mogoče preslišati takih mnenj, kakršno je izpovedal laburistični poslanec Dal- ton, ki je v vsem pritegnil francoskim nasprotnikom evropeizacije. Ta uboga evropeizacija, ki ji te dni zmanjkuje »energetskih« sredstev! ZDA Evropi vse preveč očitajo sx70Jo ekonomsko in vojaško pomoč, Evropa pa se vse preveč zaveda, da je ta po- moč le sektor v svetovnem strateškem načrtu industrijskili dinastij, ki so se v 100 letih razro.sle v državi Washing- tona in Lincolna. Sem in tja se to po- kaže brez vseh ozirov na bonton. Na prililco, zadeva italijanske vladne kri- ze! Ves svet piše, da se bo rešila tako, kakor bo rekla Clara Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, žena urednika vo- dilne ameriške revije »Life«. Francozi so jasno izrazili svojo nejevoljo nad njo in nad njenim možem, ki da je ža- lil francosko vojsko in njihovo politiko v Indokini. Italijani sami pravijo, da je Marshallova pomoč v Italiji ojačila sa- mo vršičke italijanske buržoazije, ita- lijanske delovne množice pa potisnila v revščino in brezposelnost, ki je do- segla najvišji procent v Evropi. Pella, Pvccioni, Fanfani — non importa (ni važno)! Clara Luce! Nezadovoljstvo z am.erikanskim dik- tatoru pa se je kazalo tudi drugod. V Egiptu se bije Nagib za neodvisnost de- žele kljub dvema velikima nasprotni- koma. Po j^ogodbi med ZDA in Paki- stanom spet grozi z nevtralnostjo Egip- ta, v rokah pa ima po generalu Masri, egiptovskem poslaniku v Moskvi, tudi sovjetsko karto. Arabska liga naj bi si po Nagiboi'!em mnenju ustvarila gospo- darski temelj z medsebojno trgovinsko izmenjavo med malimi državarai, kar bi velesile primoralo na pogajanja. Da se Nagib ne ustraši nobene akcije, se vidi iz energične likvidacije >-niusli- manskih bratovx, ki so'^e vezali z Lon- donpm. Indija zavzema podobno stališče, ki ga podpira azijsko-arabska skupina OZN pa tudi večina delegacij zahodnih držav. Zdaj se je zavzela za ponovno reševanje korejskega vprašanja s tem, d« se S. februarja nadaljuje z zaseda- njem Generalne, skupščine OZN, ki naj reši korejslw oprašanje. Politične kon- ference 90 dni po sklenitvi premirja ni bilo in tudi če bi bila, bi nič ne opravila. Ameriki ta indijska pobuda ni všeč. Boje se celo, da bi se spet po- javilo vprašanje Kitajske, neporavnane so zadeve z ujetniki, z očitanji severno korejske delegacije, skratka milijon te- žav, ki onemogočajo, da bi se pogasilo tleče pogorišče onstran reke Jalu, to- stran in onstran 38. vzporednika. Ki- tajski zunanji minister je dal izjavo, da je treba pogajanja nadaljevati, Sing Man Ri pa je začel spst izsiljevati z grožnjami, češ da bo čakal 180 dni, po- tem pa bo treba nekaj narediti. Kaj bo naredil, ni povedal. Ali nam o tem kaj pove obisk ameriškega poslanika Hissa pri kralju Kamhodže? Ne dosti več, kur bi že ne vedeli. T. O. Pomen fluorografiranja aH masovnega slikanja pljuč 8. februarja lelos se bo pričelo v Celju flum-ografiranje vseh prebivalcev mesta Celja dn vseh tistih, ki se vozijo na delo v celjska podjetja in ustanove. Naj vam najprej razložimo, zakaj se to vrši, kaj pomeni beseda »fluorografira- nje« in kaj želimo s tem doseči. Dostikrat ste že slišali ali brali, da je tuberkuloza zahrbtna bolezen. Mogoče je kdo od čitateljev izkusil sam na lastnem telesu to obolenje. Tuberkulo- za je kljub dosedanjemu naporu še vedno zelo razširjena bolezen ne samo drugod, ampak tudi pri nas v Celju. Vsa leta po vojni zatiramo jetiko s pre- gledovanjem po dispanzerjih, z veča- njem števila postelj v bolnicah in zdra- viliščih, z zdravstvenim prosvetljeva- njem ljudi s pomočjo predavanj, po- ljudnimi zdravstvenimi knjižicami, ki opisujejo tuberkulozo in njeno zdrav- ljenje. Vendar je vse to premalo. Za- kaj? Kakor smo že omenili, je to za- hrbtna bolezen. Znano je, da se človek pogosto še malo ne zaveda, kako resno je bolan, ko bacil jetike že dolgo oprav- lja svoje razdiralno delo v telesu. Člo- vek ima lahlvo že rane v pljučih, pa tega ne čuti nič, ali pa tako malo, da se za to niti ne zmeni in ne ve, v kak- šni nevarnosti je za svoje življenje sam in njegova okolica, sorodniki ali tisti, ki imajo z njim skupno delo. Ce že taki bolniki ne čutijo, kako se je bolezen v njih razpasla, toliko manj občutijo začetek tuberkuloznega obolenja. Ravno zaradi teh posebnosti tuber- kuloznega obolenja, da ne povzroča ob- čutka bolezni, je tuberkuloza zahrbtna in zaradi nje pride večina bolnikov k zdravniku prepozno ali zelo pozno. Da bi to preprečili, moramo v borbi proti tuberkulozi uporabiti vse možnosti, kar jih imamo, da bi lahko odkrili vsako obc-lenje — ne samo tisto, ki je že po- vzročilo rane na pijučiii, ampak tudi obolenje v začetku razvoja. Čim prej se bolnik začne zdraviti, tem boljši in trajnejši je uspeh zdravljenja pa tudi zdravljenje samo je krajše. Odkriti mo- ramo vsako rano na pljučih, ker je to odprta tuberkuloza, da ne ogroža vse svoje okolice in da se čimprej zapre. To delo opravljajo stalno pi^otituber- kulozni dispanzerji, kjer se pregledu- jejo tisti, ki se čutijo bolne in tisti, ki jili dispanzer sam pokliče na pregled. Dispanzerji ne morejo v kratkem času pregledati velikega števila ljudi, ker tega ne zmore ne rentgenski aparat, ne zdravniki. Važno pa je, da vsak dis- panzer za svoj teren ve za vsakega tu- berkuloznega bolnika, ki se svoje bo- lezni zaradi njene zahrbtnosti mogoče niti ne zaveda,' ker je le tako mogoča borba proti tub^kulozi. Da ponovimo: jetika .se zdravi, če bolnik ve, da jo ima in če zdravnik ve zanj, da ga lahko napoti na zdravljenje. Da bi dispanzer vedel za vse tuber- kulozne bolnike svojega okoliša, poleg navadnih rentgenskih preiskav uporab- lja še iluorografiranje ali množično fo- tografiranje pljuč. Odkod pride izraz fluorografiranje? Kdor je le bil kdaj preiskan na rent- genu, najbrže ve, da se pred njim sveti steklena plošča, na kateri se odražajo sence njegovih notranjih organov. Te- mu osvetljen ju se pravi fluoresciranje. No, in pri fluorograliranju se pa ne dela nič drugega, kal^or da se z zelo občutljivim fotografskim aparatom fo- tografira svetlikanje na plošči rentgen- skega parata, kjer se odražajo njegova pljuča in srce. Fotografski film je bolj občutljiv in bolj zdržljiv kakor člove- ško oko, zato lahko več ljudi v krat- kem času pregleda, to se pravi slika in boljše vidi. V uspešni borbi proti tuberkulozi mo- ramo najti vse tuberkulozne bolnike. Da to dosežemo, moramo pregledati vse ljudi na rentgenu. Na navadnem rent- gejiskem aparatu tega ni mogoče dose- či, ker tega aparat ne bi zdržal, pa tudi zdravnik ne more pregledati več kakor 50 ljudi na uro. Torej, če bi hoteli vse Celjane v kratkem času pregledati, da bi vedeli, koliko jih boluje za tuberku- lozo, nam bi bilo to zaradi neizdržlji- vosti rentgenskega aparata nemogoče. Zdrži pa lahko samo posebno naprav- ljeni rentgenski in fluorograf.ski apa- rat, ki se ne utrudita kot zdravnikove oči in lahko delata tako rekoč nepre- kinjeno ves dan. Tali fluorografski apa- rat, kakor so kombinacije rentgena in fluorografa pravi, slika vsako najmanj- šo spremembo na pljučih in hitro dela. Pri tem se dobi mala fotografija pljuč, na kateri je slik:ano tudi srce dotičnega. Kakšno korist bomo imeli od fluoro- grafiranja? Kakor smo že omenili, ho- čemo najti vse tuberkulozne bolnike, kar je zaradi zahrbtnega značaja jeti- ke kot nalezljive bolezni važno, po- sebno pa za tiste, ki so bolni in tega ne vedo. Fluorografiranje pa seveda ne pokaže samo j etične spremembe na pljučih, ampak tudi razne druge bo- lezni pljuč, srca in kosti oziroma reber. Na fluorografski sliki pljuč se v pri- meru bolezni na pljučih vidijo razne sence, katerih značaj in točno razpo- znavo se ugotovi kasneje še pri natanč- ni vsestranski preiskavi s pomočjo tr- kanja, poslušanja, krvnega pregleda ali preiskave pljunka, eventualno še z rentgenskim pregledom in slikanjem. Ni vsaka senca na pljučih že tuberku- loza, saj je lahko kako vnetje ali bula ali kaj drugega. To vse se pa ugotovi naknadno. Zato so vsi, pri katerih se je na pljuč- ni sliki našla kaka sprememba ali sen- ca, kasneje poklicani še na kontrolni pregled na dispanzer, da se točno ugo- tovi ali je bolan in kakšno bolezen ima dotični. Dogodi se pa, da so klicani na ta kontrolni pregled tudi taki, pri katerih iz kakršnih koli vzrokov njihova slika pljuč ni popolnoma čista; ali je pokvar- jena. Zato naj se nihče ne ustraši, ko dobi po končanem slikanju vabilo na ponovni pregled v dispanzer. To ne po- meni, da je bolan, ali celo da je jeti- čen, to samo pomeni, da se je pri či- tanju njegove fluorografske slike opa- zilo nekaj sumljivega, kar pa je lahko čsto brezpomembno. Vsakemu je v največjo korist za nje- govo zdravje, da se da fluorografirati in da se kasneje, če je potreba, da še ponovno pregledati. Akcija je obvezna in so predvidene proti vsem onim, ki bi akcijo zavirali ali pa bi se ne ude- ležili slilianja, kazenske sankcije, in si- cer denarna kazen do 3000 din. Kakor smo omenili, se pri fluorogra- firanju pokažejo spremembe na srcu, veliiuh žilah in kosteh prsnega koša, s tem je korist fluorografiranja še toli- ko večja. S fluorografsko preiskavo pljuč nam uspe: 1. odkriti začetno tuberkulozo, ki jo s pravočasnim zdravljenjem lahko po- zdravimo v kratkem času; 2. najti starejše odprte tuberkuloze, ki so vir novih okviženj in obolenj. Ta- ke bolnike bomo tudi ozdravili ali pa izolirali, da ne bodo nevarni za oko- lico; 3. odkriti precej ostankov prejšnjih tuberkuloznih abolenj, n. pr. razna po- apnenja, zarastline in podobno. Tem bomo kasneje redno kontrolirali pljuča, da preprečimo ponovno obolenje iz sta- rih sprememb. Da bomo ta cilj tudi dosegli, je pred- vsem važno, da prav nihče ne izostane od pregleda, ki zaradi hitrega delova- nja ne bo nikomur povzročil zamude ali izgube delovnega časa. Zavedati se moramo, da s tem pokažemo skrb za svoje zdravje, za zdravje družine in ce- lotnega nai-oda. Letos se je zopet podražil? RAZPRAVA O NEKATERIH PROBLEMIH NAŠEGA LISTA Te besede slišim večkrat v upravi Savinjskega vestnika od naročnikov, ko plačujejo letošnjo naročnino za list. Z novim letom se je namreč list po- dražil v kolportaži od 8 na 10 dinar- jev, letna naročnina pa od 400 na 500 dinarjev. Te besede so mi dale povod, da na- pišem nekaj besed o problemih našega lista, zlasti, ko vidim, da naši Haroi- niki in bralci nimajo prave predstavni o tem, koliko oni prispevajo k proizvod- nim stroškom lista. Ce sem pa že prt tem, bo gotovo zanimalo naročnike in bralce tudi to, kakšne finančne težave bo moral letos list prebroditi in kako jih ho skušal premagati. ALI GRE SPLOH ZA PODRAŽITEV? Najprej bi rad odgovoril tistim, ki tar- najo, da se je list letos podražil (samo za 100 dinarjev). Vem, da vsaka po- dražitev neugodno vpliva in da pri tem ljudje, če drugače ne, že iz navade radi potožijo. Toda v tem slučaju se neopravičeno hv.dujejo, ker hi že lani morali vskladiti aeno našega časopisa z ostalimi listi, kljub temu da bi s tem še daleč ne dosegli prave komercialne cene v primerjavi z našimi proizvod- nimi stroški. Čeprav so pri našem li- stu, ki se ne tiska na rotaciji, proiz- vodni stroški dosti večji kot pri ostalih listih, smo lani vztrajali pri nizki ceni, samo da bi omogočili poseg po listu čim širšemu krogu ljudi zlasti na po- deželju. Letos pa spričo novih pogojev, ki bodo verjetno težko zadeli naš list, če ne bo prišlo do kake druge rešitve (kar velja za vse naše liste), smo bili primorani vsaj izenačiti ceno z dru- gimi listi. Zato se naj naročniki in bralci kar potolažijo, saj niti ne gre za dejansko podražitev, temveč le za ceno, katero bi morali plačevati že lani. ZAKAJ SO PROIZVODNI STROŠKI VECJI KOT PRI DRUGIH LISTIH? List se tiska v Celjski tiskarni, ki ni- ma rotacijskih strojev, temveč le stroje za ploski tisk, ki je v glavnem name- njen za tiskanje knjig. Vsled tega ne moremo uporabljati rotacijskega papir- ja in tiskamo list na srednje finem pa- pirju, ki je okoli 30% dražji od rota- cijskega. Razen tega je delo pri plo- skem tisku bolj dolgotrajno ket pri rotaciji, kjer je vsled večje mehaniza- cije tiskanje mnogo hitrejše. Povsem umevno je, da vse te okolnosti močno večajo proizvodne stroške, ki še daleč ne ustrezajo naši komercialni ceni lista, ki je zelo nizka v primerjavi z mso- kimi proizvodnimi stroški. KOLIKO IZDATKOV KRIJEJO NAROČNIKI IN KDO JE GLAVNI MECEN LISTA? List je lani izhajal tedensko v 6600 izvodih, včasih tudi več, običajno na šestih straneh, ob raznih prilikah pa v večjem obsegu (za novo leto je imel 24 strani). Od vseh izdatkov so list naj- bolj obremenjevali stroški tiskanja (sa- mo tiskarniški in papir), ki so znašali G7%, medtem ko so vsi ostali stroški, kot so izdelava klišejev, najemnina in vzdrževanje prostorov ter kurjava, ho- norarji dopisnikom in provizije kol- porterjem, plače in potni stroški osebja, telefonski pogovori, poštnina za časo- pis, pisarniški stroški, obrazci itd. zna- našali le 33%. Iz tega je razvidno, da predstavljajo glavno breme za časopis tiskarniški stroški. Ce primerjamo dohodke lista, ki so bili v glavnem enaki izdatkom, ugoto- vimo, da so naši naročniki in bralci krili le okrog 31% vseh izdatkov. To pa ni niti toliko, da hi krili vse ostale stroške pri listu, ki so razmeroma mali (33%), kaj šele, da bi krili stroške ti- ska (67%). Drži, da bi bili dohodki pri naročninah lahko za nekaj odstotkov večji, če bi se naročniki bolj zavedal* svojih dolžnosti do lista. Na žalost pa je med njimi še dosti takšnih, ki še do danes niso poravnali lanskoletne na- ročnine (tem naj velja poslednji opn- wAn). Toda kljub idealnemu plačevanju naročnine to ne bi bistveno menjalo gornje trditve. Bralce ho prav gotovo zanimalo, kdo krije ostalih 69% stroškov pri listu? Vse te stroške je lani list kril z do- hodki od oglasov (malih in komercial- nih, največ pa od oglasov subvencio- nalnega značaja), ki so jih podjetja da- jala največkrat z namenom, da pod- prejo list (1. maj. Dan republike. Novo leto). Zato lahko trdimo, da so bili glavni meceni pri našem listu naši de- lovni kolektivi, ki so list na ta način podprli, za kar se jim uredništvo še enkrat ob tej priliki zahvaljuje. Ce njih ne bi bilo, bi moral biti list najmanj trikrat dražji (izvod po 30 din, letna naročnina pa 1.500 din). Ta cena bi bila očitno previsoka, naklada hi občutno padla in list bi prenehal izhajati. KAKŠNI SO IZGLEDI LETOS IN KJE BOMO NAŠLI RESlTEV? Vsled novih gospodarskih predpisov v letošnjem letu, ki bodo verjetno vpli- vali na podražitev tiskarniških stroškov in papirja je računati pri isti nakladi in obsegu lista na 28% večje izdatke kot lani. Čeprav bodo dohodki od na- ročnine nekaj večji, ker se je list ma- lenkostno podražil, bodo dohodki na splošno veliko manjši kot lani. Raču- namo, da se bodo zmanjšali za 56%. Pričakovati je namreč m.očan izpad do- hodko^■> od oglasov, ker bodo po nouih predpisih oglasi bremenili plačilni sklad podjetja. Oglašala bodo le tista pod- jetja, ki so živo zoAnteresirana za ko- mercialno časopisno reklamo, ki pride v poštev predvsem za trgovsko stroko. Na podlagi teh postai^k je računati, da bo list ob koncu leta imel nekako okoli 3,500.000 din izgube, katero, bo moral od nekje kriti, če bo hotel ^ redno iz- hajati. Če ne bo težavno stanje naših listov rešeno z nekim splošnim ukre- pom, ki bo predvideval olajšave za tisk, bo moral list sprejeti subvencijo od merodajnih lokalnih činiteljev. Ker je list politično vzgojno sredstvo, ki se ne da uporejati z navadnim komercialnim blagom, smo mnenja, da se bo prej ali slej našla koristna in pametna rešitev. V ta vprašanja sem posegel z name- nom, da bi tudi naročniki in bralci pre- ko našega časopisa dali svoje mnenje in predloge, kako bi to vprašanje naj- bolje rešili. Predlog uredništva bi pa bil, da bi naj Mestni in Okrajni ljud- ski odbor v Celju v svojem proračunu p7-edvidevala po svojih možnostih po- trebno vsoto za kritje na ta način na- stalih iigub pri listu. Ce bo pri tem vprašanju list dobil oporo pri naši javnosti in Če se bo za to vprašanji-- zavzet. Mestni in Okrajnt odbor SZDL, katerih glasilo je naš list, sem prepričan, da bo tudi to vprašanje pravilno rešeno. -me- O delu in uspehih organizacije ZB iz Štor 0BČINSKI PRAZNIK V ŠTORAH BO 16. AVGUST Pred nekaj (Jncvi je iukajšnji odbor Z5 tako rekoč odprl lelošnjo se:'.ono občnih zborov. Iz obširnega dnevnega reda in podani!) poroči! je bilo raz- vidno, da so uspehi dela v preieklem leiij prav zadovoljivi. Članstvu se je nudila med letom prilika vsestranskega udejsivovanja. Odbor je organiziral ali vsaj sodeloval pri važnejših priredilvah in svečanostih. Največji uspeh je do- segel s postaviivijo spomenika padlim borcem NOB na Sveiini. s katerim so se vsaj delno oddolžili žrlvam fašizma, katerih je na istem mestu enaindvajset. Kljub velikim vsestranskim zaprekam in višinski legi je iniciativni odbor tiho in neopaženo izvede! delo do kraja, saj je razpolagal z žilavimi graditelji, ki so brezplačno izkoristili svoj letni dopust za gradnjo spomenika. Komisija za popis bogate kronike iz NOB se je med letom mnogo trudila, vendar še ni zaključila svojega deta. Tudi socialno ekonomska sekcija je zaključila svoje humano delo z evidenco vdov in sirot NOB, od katerili je najpotrebnejše prvič obdarila za novoletno jelko. Istotako pa je nekajkrat uspešno posredovala v korist prizadetim sirotam. Volitve novega odbora so bile hitro končane. Navzoči so glasovali za pred- log volilne komisije, s katerim so po- novno izvolili z malo spremembami stari odbor s predsednikom Markovič Rajkom na čelu. Novi odl:)or je sklenil, da bo "^klepe občnega zbora v tem letu realiziral. Tal.o bo za postavljenim spo- menikom na Opeki in na Sveiini tudi v ceniru občine Stor postavljen spo- . mer.ik padlim borcem iz NOB, ki bo eden od največjili te vrste v Sloveniji, saj 50 predvideni stroški na 2,5 milijona dinarjev. Pripravljalni odbor, kateremu načeluje ljudski poslanec tov. Sotler Stane, je že začel delati — za finančno pomoč pa bo potrkal pri delovnih ko- lekliviti celjskega okraja. Ugotovljeno je iudi, da je na teritoriju občine Store še mnogo grobov padlili borcev iz NOB, katerim bodo povsod postavili vidna znamenje v znak spomina in tivalež- nosii do našili največjiii žrlev za svo- bodo. Zelo omembe vreden je tudi pred- log občinskemu ljudskemu odboru, da proglasi 16. avgust za vsakoletni ob- činGki praznik, ko so v letu 1941 padli prvi streli preti okupatorju na ozemlju občine štore. Za redno okrajno konferenco so bili i/voljeni najagilnejši člani. Zaradi redne povezave s članstvom so izbrali in iz- volili tudi krajevne poverjenike, ki bedo v stalnem stiku z odborom. Na kraju so grajali tudi one, ki so se nalogam in delu izogibali, trojice, ki so najbolj kvarili ugled društva, pa iz- ključili. V. 1. Opozorilo potrošnikom električne energije Elcktrifne energije še vedno primanjkuje iz že znancpa vzroVa, z«to je roorola vsa industrija zelo (občutno o.mejiii njeno porab«, Icnr je znatno zmanjšalo našo industrijsko proizvodnjo. Verje število indi'strijskili obratov je moralo zmanj- šati pruv zaradi omejitve električne energije število zaposlenih delavcev ter jih poslati za neko dobo doinov. Tako postaja to vprašanje vse bolj boleče ne samo zaradi upadanja pro- izvodnje, pač pa tndi zaradi vprašanja zapo- slitve delavcev in njihovih plač. Verjetno, da tukšno stanje ne bo trajalo dolg«, vsekakor pa toliko časa. dokler se ne dvisne do« k vode v nntli; rekr.h, t. j. dokler ne bo orivatna, zadružna in držav- na zemljišča dajala ob manjšem tru- du več in boljših pridelkov z ljudsko prehrano ter čim več surovin za našo kidustrijo. Dalje: da bi tudi kmečki delavec, bodisi samostojen gospodar bodisi plačan delavec imel več počit- ka, živel kulturnejše življenje, da bi bil preskrbljen z vsem, kar mu more nuditi naša socialistična družba. Ce primerJ8.mo naše kmetijstvo z in- dustrijo, takoj vidimo, kako se ta hi- tro razvija. Zakaj? Nešteto inženirjev in tehnikov si neprestano beli glavo, kakšni stroji bi bili primernejši, hitrej- .ši in uspešnejši. Clovek-delavec je po- stal samo še strežač, urejevalec 1^5!,^^- zomik temu živemu mehanizmu. Tudi kmetovalcu že prihaja tehnika na po- moč tcda še zdaleka ne v taki men, da bi se mogel primerjati z industrij- skim delavcem. Kako neki? Odkod de- nar? Stroji so predragi. Zemlja se se upira in iztiska znojne kaplje iz de- lovnih teles. Ne daje še tolilco blaga, da bi zadostili sebi in s prodajo na- bavlj?Ji stroje in gnojila, po čemer de- lavec in zemlja najbolj hrepenita. Ce- sar ne zmore posameznik, to poskuša naše zadružništvo. Toda kako naj nudi več kakor prejme? Rado bi prodajalo, da bi lahko kupovalo in kmetovalcu pomagalo. Kaj sledi iz tega? Več ko bo pridelkov, hitrejša bo poljedelska me- hanizacija. Da bi se tisto čudovito kolo »daj-dam« čim hitreje zavrtelo, so naši kmetijski stroko\Tijaki pripravili De- setletni perspektivni plan za kmetijstvo. Dolgo so ga delali, mnogo sejali in debatirali, mnogo noči je bilo prečutih ob njem, šel je skozi mnogo rok in ura- dov; z njim so se bavUi kmetijski od- bor OLO, okrajna zadružna zveza, kmetijske zadruge, občinski ljudski od- bori in gosix)daj:ski svet OLO. Končno besedo bo pa izrekla okrajna ljudska skupščina. Po okvirnem republiškem planu so ga vsak zase izdelali vsi okra- ji, nas pa najbolj zanima, kakšen je ta načrt za naš okraj Celje-okolica. Kot predlog je bil ta plan pregledan in odobren na posebni seji Kmetijs.ke- ga odbora OLO dne 30. decembra 1953. Uvodoma govori o pomenu in cilju. Osnova je na statističnili podatkih o povprečnem pridelku za leto 1952. — Glavni njegov cilj je: povečati količino pridelkov (proizvodnjo), pospešiti stroj- no obdelavo zemlje (mehanizacijo) in pridobiti več plodne zemlje (meliora- cija). Ker so kakovost, rodovitnost in lega zemljišč zelo različne, so sestavljale! plana razdelili ves okraj na 6 okolišev (po planu: sektorjev), in sicer: 1. sa- vianiski, 2. kon.tišfci, 3. pohorski, 4. šmar- sko-šentjurs^ki, 5. kozjanski in 6. la- iki sektor. Glede na glavno prideloval- no kulturo, ki je za ta ali oni sektor ali okoliš naj primernejša, loči načrt tri okoliše: 1. hmeljarsko-sadjarski, 2. vi- nogradniško - sadjarski, 3. živinorejskL Vsaki kmetijski panogi je posvečena največja pozornost in so zanjo pred- videni posebni ukrepa. POLJEDELSTVO terja natančno določeno kolobarjenje za 6 do 7 let. Količina pridelkov bo na tej podlagi narasla v letu 1964 (čez 10 let) pri krušnih žitih za 18, pri krmskih žitih za 110, pri koi'uzi zmanjšala za 25, pri krompirju narasla za 33, pri krmskih rastlinah narasla za 111, pri vrtninah za 58, pri raznih posevkih za 61 odstot- kov. Primanjkljaj koruze (25%) 150 va- gonov bo nadomeščen z 294 vagoni krmskih žit. Pridelki se bodo zvišali 8 pravilnim kolobar j en jem, selekcijo »emen, apnenjem, gnojenjem, zaščitni- mi^sredstvi in napravo gnojnih jam (20%). S preiskavo zemlje bodo določeni tipd. Zložitev zemljiških parcel (koma- sacija) bo omogočila strojno obdelavo. Izvedba majhnih melioracij (osušitev, namakanje, hudourniki) bo povečala po- vršino obdelovalne zemlje. HMELJARSTVO se bo povzdignilo z večjim hektarskim donosom od sedanjih 9 na 13 mtc. Hme- ljarski inštitut v Žalcu bo skrbel za prvovrstne sadike. Z dodatnim kompo- stiranj eni in umetnimi gnojili se bo povečal donos, hkrati pa bo treba po- večati tudi nasade za 2000 ha, to je na okoli 12.000 ha. ' TRAVNISTVO IN PASNIStVO 86 mora dvigniti v svojem donosu sena od 26 na 35 do 40, za pašnike pa od 7 na 10 do 12 mtc na hektar, kar bo dalo okoli 8400 vagonov več sena. Ve- liki pašniki bodo urejeni na Pohorju trebnih 40 agronomov, 70 kmetijskih tehnikov, 200 kvalificiranih kmetijskih delavcev, 14 veterinarjev, 6 veterinar- skih tehnikov in 6 veterinarskih bolni- čarjev. Kdor bi ix>dvomil, ali je ta veliko- potezni načrt izvedljiv ali ne, naj samo pomisli, kako velike uspehe je že do- segla naša mlada industrija, elektrifi- kacija in promet, potem lahko reče, da zahteve našega kmetijstva nikakor niso pretirane. Poleg mnogih vzrokov je naše kmetijst^ zaostajalo tudi zaradi tega, ker smo v zadnjih letih polagali temelje naši industriji. Brez elektrifi- kacije in brez lastne industrije je tudi napredek v kmetijstvu nemogoč. Indu- strijski delavec in kmetovalec si 'po- dajata roke, ko vsak po svojih močeh prispevata k blagostanju socialistične družbe in s tem tudi kmetovalcem od- pirata pot v lepšo bodočnost. J. K. V Laškem so ustanovili Medzadružni živinorejski odbor v nedeljo, 10. januarja je bil sklican sestcmek živinorejcev v Laškem. Vab- ljeni so bili živinorejci iz področja za- drug iz Lašilvega, Rečice in Sv. Jederti. Posamezni živinorejci so že davno želeli, da bi se na laškem območju združili ter tako dosegali večje uspe- he v živinoreji. Citali so o raz.stavah živine v Laščah, Kočevju, na Vrhniki, v Konjicah, Šmarju, St. Jerneju itd. Po- vsod so ponosni živinorejci pokazali svoje dobre krave molznice, lepo vzre- jene telice in bikce. Ali je mogoče v našem kraju prirediti uspešno razsta- vo? Jasno je, da je na tem področju nekaj dobrih, pametnih živinorejcev, ki imajo tudi lepe živali. Manjkalo pa je prave povezave. Živahnost na sestanku je vsekakor dobro znamenje za nadaljnje delo. Na- vzoči so z zanim.anjem poslušali pre- davatelja iz Ponovič, ki je govoril o svinjereji ter o pasmah svinj. Preda- vanje je bilo navzočim razumljivo, zla- s'ti oni, ki so dobili plemenske svinje iz Ponovič, so budno sprejemali navo- dila. Tov. Zupan je govoril o živinorejski organizaciji, katera se snuje na pod- ročju Laškega med zadnjimi v okraju. Olo^ajni veterinar dr. Kovač se je dotal^nil vprašanja osemenjevalnice v Laškem. Povedal je, da mesec za me- secem opada število krav prignanih k osemenjevanj^^. Dr. Malenšek je povedal, da je la- ška KZ v drugem polletju 1953 kupila za visok denar tri plemenske bike, od katerih sta že dva okužena ter bosta verjetno moi-ala v zakol. Med strokovnjaki in živinorejci se je razvil razgovor, ki je razčistil marsi- kaj ter bo gotovo koristen za nadaljnje delovanje na tem področju. Na vpraša- nje, zakaj pada število krav za oseme- njevanje, so živinorejci odgovoiili: Pre- cej je koriser\'ativnih ljudi, ki ne ver- jamejo, da je osemenjevanje enako- vredno naravni oploditvi po biku. Dru- gi nočejo, da se njihove krave pomur- ke oplodijo z drugo pasmo. Tretjič pa so povedali, da je čas ene ure dnevno, ko se vrši osemenjevanje, nezadosten. Živinorejcem so na ta vprašanja odgo- vorili strokovnjaki: V doglednem času bo Sinrejet v službo strokovno uspo- sobljen tehnik, ki bo dalj časa ali pa dvakrat na dan vršil osemenjevanje. Okrajni ljudski odbor in Zadružna zve- za bosta poskrbela dva plemenska bi- ka pomurca, tako da se bo osemenje- vanje vršilo tudi s to pasm.o. Več na- vzočih živinorejcev je poudarjalo, da so predvsem zakotni biki najpc-gostejši vzrok spolnih okužb. Zato je dolžnost vsakega živinorejca, da take bike pri- javlja, da se odstranijo ali onesposo- bijo za oplojevanje. Prav ponovne okužbe pa narekujejo nujnost umetne- ga osemenjevanja. Med navzočimi živinorejci je vla- dalo veliko zanimanje za ustanovitev medzadružne živinorejske organizacije. Zato so izvolili obširen pripravljalni odbor iz najboljših živinorejcev. Na prihodnji seji si bodo porazdelili delo in začrtali naloge, Ici so bile že na tem sestanku nakazane. Dobra volja naprednih živincrejcev v laškem okolišu je gotovo jamstvo za usipeh bodoče živinoreje. L. L. V konjiški okolici SINDIKALNI OBČNI ZBORI Okoli 40 odbornikov se je te dni ude- ležilo posveta sindikalnega alctiva, ki ga je sklical KSS v Slovenskih Konji- cah. Osrednji točki, ki so jih obravna- vali — in sicer sedanje naloge sindi- kalnih organizacij ter priprave na red- ne letne občne zbore sindikalnih po- družnic — sta sprožili precej vprašanj iz vsakodne\Tiega dela in prakse. Eno izmed teh je skrb za mladino in nje- govo \?zgojo, saj se še vedno opaža, da v podružnicah temu iproblemu ne po- svečajo tiste pozornosti, kot bi morali. Povsod namreč, kjer je mladina za- poslena, zlasti pri vajencih, se gleda le na strokovno usposabljanje, manj pa na ostale stvari, ki niso nič manj važne. Dejstvo je, da so sindikalni odborniki pa tudi druge organizacije sprejele za odpi-avo te sla^bosti že vrsto sklepov, toda ni vedno ljudi za njihi izvrševanje. Vse to pa kaže, da je za pravilno delo mladine potrebno najti primerne oblike. Ko so govorili o delavskem uprav- ljanju, so ugotovili, da so organi uprav- ljanja v podjetjih dosegli v tem oziru precejšen korak naprej. Tu so zlasti dosegli dobre reziiltate zreški kovinar- ji, ki kljub raznim manjšim napakam uspešno premagujejo težave, ki se po- javljajo pri razširitvi tovarne. Znano je namreč, da so v tem kraju v zadnjih letih tovarno zelo povečali, v novih od- delkih so začeli proizvajati lepo število novih artiklov, zaposlujejo pa skoraj še enkrat tolikšno število delavcev kot v I)(rvih letih po osvoboditvi, ki so v pre- cejšnji večini šele prvič zaposleni. V ndcaterih podjetjih pa so delavski sve-. ti — Se bel j pa njihovi upravni odbori — nekoliko preveč ločeni od ostalega kolektiva, kar se opaža pri važnih od- ločitvah. Te so delavcem pojasnjene šele, ko so že ix>stale dejstva. Odbor- niki so bili tudi mnenja, da se nekateri člani okrajnega zbora proizvajalcev ču- tijo premalo odgovorne tistim, ki so jih v ta forum izvolili. Na svojih sejah sicer sprejemajo razne koristne sklepe, vendar pa jih ne pojasnjujejo v za- dostni meri svojim volivcem v pod- jetjih. O vseh teh stvareh bodo raz- pravljali še v času pred občnimi zbori ipodružnic, na katere se povsod kar dobro pripravljajo, razen nekaj izjem. Razen izročil o dosedanjem delu pa smatrajo odtomilci, da je najvažnejše opravilo pravilna izbira kandidatov, ki naj bi prišli v novo sindikalno vodstvo. Na lesnem obratu v Konjicah so zaradi tega sklenili, da bodo za vsakega pred-hor«. laganega zahtevali tudi kratko obraz- ložitev njegovega dosedanjega dela. Iz izkušenj namreč vedo, da so bili tu in tam predlagani in izvoljeni ljudje, ki do te od članstva poverjene naloge niso imeli pravega odnosa. Na ta način je večkrat pešalo delo odbora. Tudi grad- beni delavci so že imeli sestanek, na katerem so se pogovorili o kandidatih. Dobre priprave imajo tudi železničarji, na državnem posestvu in še v nekaterih drugih podružnicah. Slabše pa gre v podružnici pri NB in MLO, kjer izgleda, da ni popolnoma v redu blagajniško poslovanje, saj celo lansko leto (razen januarja) niso nakazali KSS določenih kvot od članarine. Na posvetu so tudi sprejeli Siklep, da delegatov za KSS in RO ne bodo volili na občnih zborih, temveč kasneje. Tako bodo na teh ka- snejših sestankih dosedanji odborniki teh sindikalnih vodstev poročali o nji- hovem delu, česar sm.o skoraj povsod močno pogrešali. Članstvo namreč do- stikrat ni vedelo ničesar o delu teh organov in so tudi volitve delegatov bile več ali manj foi-malnega značaja, kar mislijo letos odpraviti. Gledano iz prakse dosedanjih občnih zborov lahko pričakujemo, da bodo le- tošnji v precejšnji meri drugačni, po- sebno po svoji politični vsebini. To pa tudi članstvo samo zahteva spričo na- šega notranjega razvoja in vloge Siindi- katov v našem družbenem življenju. Z močno politično dejavnostjo v času pred občnimi zbori smo lahko prepri- čani, da bodo izvoljeni v nove odbore res najboljši člani sindikatov, ki bodo istočasno tudi trden porok za uspešno delo sindikalnih organizacij in organov delavskga upravljanja. L. V. Aranžersko nagradno tekmovanle Olepševalno društvo je razpisalo aranžersko nagradno tekmovanje. K tekmovanju se je prijavilo 16 izložbe- nih oken. Komisija si je 15. t. m. ogle- dala k tekmovanju prijavljene izložbe in prisodila naslednje nagrade: I. na- grado 10.000 din izložba Parfumerije »Vesna« na Trgu V. kongresa, II. na- grado 5000 din izložba »maske« pri pod- jetju »Volna«, III. nagrado 3000 din iz- ložba trgovine »Planina«, IV. nagrado 1000 din izložba »ples« Ljudski maga- zin, V. nagrado 1000 din izložba »Lo- garska dolina«. Ljudski magazin in VI. nagrado 1000 din izložba trgovine »Bor:^ O občnem zboru Zveze borcev Spodnje in Zgornje Hudinje Prejšnji petek, dne 15. januarja 1954 je bil v sindikalni dvorani Celjske ope- karne na Spodnji Hudinji občni zbor terenske organizacije ZB Spodnje in Zgornje Hudinje, ki je bil lepo obiskan. Po obveznih formalnostih, ki so v zvezi z vsakim občnim zborom, je podal o delu organizacije obširnejše poročilo predsednik tov. Albin Kuhar. Na zad- njem občnem zboru so si borci pred- videli vrsto nalog, ki so jih večino prav zadovoljivo izpolnili. Organizacija se je priključila SZDL, mnogo so napravili za poživitev ideološke vzgoje, vršili so stalni nadzor nad partizanskimi inva- lidi in sirotami v svojem območju in so sploh povsod na terenu sodelovali, kjer koli je bilo potrebno. V povezavi z dru- gimi množičnimi organizacijami so na dostojen način proslavili vse državne in delavske praznike in so vsakokrat poleg referatov o pomenu praznikov nudili prebivalcem tudi primeren kulturno- prosvetni program. Razen notranjim or- ganizacijskim vprašanjem je odbor ZB mnogo prizadevanj posvetu ideološki vzgoji. Potrebno skrb so posvetili predvsem mladini, ki so ji stalno pomagali z na- sveti in dejansko ter jo usmerjali na pravilno pot. V prvih mesecih pretekle- ga leta so organizirali s pomočjo LU v Celju več predavanj, ki so bila odlično obiskana. Ob vzpodbudi starejših je pristopila mladina z veseljem h kultur- no-prosvetnemu delu. Organizirali so prav dobro dramatsko in folklorno sku- pino, gojili šah in prirejali šahovske tekrne. Jeseni je bilo mnogo časa po- rabljenega za priprave v zvezi z volit- vami, na katerih so naši člani vzpod- budno sodelovali, za kar so želi najlepše uspehe. Žal je delo mladinske organi^ zacije pozneje nekoliko ponehalo, zaradi česar so člani ZB zopet pokrenili akcijo, da bi se mladina v delo pravilno usmer- jala in ne mislila samo na zabavo in ples. Odbor ZB je v stiku s SZDL pri- pravil načrt osmih predavanj, od ka- terih sta dve že bili, eno pa bo še meseca januarja, dve februarja, dve marca in še eno aprila 1.1. Predavali bodo člani Ljudske imiverze iz Celja. Za predavanja je med prebivalstvom mnogo zanimanja in se nadejamo, da bo tudi ta oblika kultiirno-prosvetnega dela prav uspešna. Po poročilu tovariša predsednika se je razvila stvarna diskusija in so disku- tanti v zvezi s krajevnimi problemi iz- razili mnogo prav lepih misli in kon- kretnih predlogov. H koncu so sprejeli še vrsto skleiMv, ki jih bodo skušali realizirati v bodočnosti. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor naslednji tovariši: Krošelj Franc, Bajec Franc, Gajšek Ludvik, Gračner Maks, Prezelj Franc, Sah Štefan, Kenda Andrej; v nadzorni odbor: Stopar Rudi, Beltram Jože in Ferdič Ignac. A. P. Občinski ljudski odbor v Kozjem Kljub temu, da je občina Kozje precej oddaljena od večjih središč, je vendar njen občinski ljudski od- bor veliko bolj agilen kakor v mar- sikateri občini. Od izvolitve do danes je im.ei od- bor že 14 sej — je med prvii-ni v okraju Celje-okolica. Prav tako so imeli v tem času tudi šest zborov volivcev. Delovala sta tudi sveta za gospodarstvo ter socialno politiko in zdravstvo. Občinski ljudski odbor torej konstantno zaseda in z izva- janjem sklepov izvršuje svoje na- loge, ki v teh krajih niso lahke. K. stran 4 »Savinjski vestaik«, dne 22. januarja 1954 Stev. 3 Iz Celja... LETOŠNJI VALČKOV VECER Kakor vsako leto, prireja tudi letos Atletsko društvo KLadivar svojo tra- dicionaLno prireditev »Valčkov večer«. Vprašali smo prireditelja, kaka bo le- tošnja prireditev? Po\'edaii so nam, da bodo dokazali tudi letos, da je valčkov večer najlepša in največja družabna prireditev v Celju. Letos je angažiran najboljši zagrebški plesni orkester Zla tka Cmjula, z njim pa še priznana solista Rajka Vali in Ivo Robič. Kdo bo izvajal umetniški program, ob času ko to pišemo, še ne moremo poročati. Pri- reditelj vodii pregovore s prvaki ljub- ljanske in zagrebške opere Rudolfom Franclom, Ladkom Korošcem, Manjo Mlejnlkovo, Tomico Neraličem in Bjanko Dežman. Vsekakor bodo nasto- pili nekateri teh umetnikov. Godba kakor program sta vsekakor izvrstno izbrana ter v zadnjih letih najkvalitetnejša. Valčkov večer naj bi postal za Celje taka dmžabna prire- ditev, kakor je za Ljubljano novinar- ski ples. Predstavniki prireditelja so nam iz- javili, da si naj zaradi oblačU nihče ne dela preglavic. Tiste, ki imajo ple- sne obleke, jih bodo pač oblekle, vse di-uge pa bodo oblekle kako drugo čed- no oblačilo. Ker moški danes sploh ni- majo smokingov in frakov, bodo kar vsi lahko uporabili za Valčkov večer svoje običajno praznično oblačilo. Ce bo kaka obleka malo svetlejša od dru- ge, nič hudega! Ne obleka, pač pa razpoloženje, umet- niški program ter kvalitetna godba so važni za uspeh prireditve. In samo to žele prireditelji. Zaradi izrednega zanimanja je po- trebno vstopnice pravočasno rezervi- rati, ker bodo va'biila razposlana samo oficielnim predstavnikom. Na priredi- tev so vabljeni prav .vsi brez razlike, vendar je priporočljivo, da si že danes rezervirate pismeno pri AD Kladivar Celje potrebno število vstopnic. Ob za- ključku pa so nam zaupali prireditelji samo še eno skrivnost, da zaradi iz- rednih stroškov vstopnice ne bodo naj- bolj poceni. V CELJU SE JE RODILA NOVA TABORNIŠKA DRUŽINA Pri družini »Neugasljivega ognja« v Celju se je formirala še ena družina mladih tabornikov, ki jih je bilo do sedaj v Celju le malo. V to družino so bili sprejeti učenci in učenke prve in druge osnovne šole. Dri.ižina šteje 30 članov. Ustanovljena je bjla dne 20. decembra 1953. Tedaj so vsi mladi zahtevali, da se družina imenuje po Savinji. Zato ss sedaj imenuje dru- žina »Bistre Savinje«. Teh 30 članov je razdeljenih na tri vode, ki štejejo po 10 članov in imajo svoja imena. Se- stanki so povezani s krajšimi izleti. Za glavarja družine je bil izvoljen učitelj tovariš Franc Božič. Ker pri nas v Celju ni dovolj taborniškega ka- dra, je priskočila tovarišu Božiču na pomoč družina »Neugaslega ognja«. Kaže pa, da bo tudi pri nas v Celju krnalu tudi dovolj taboi-niškega ka- dra, ker je mnogo zanimanja za to or- gajiizDcijo, posebno na učiteljišču. To nam dokazuje, da bo še letos prišlo taborništvo pri nas v Celju na stopnjo tabomištva drugih krajev Slovenije. GLUHONEMI BODO DOBILI SVOJO ORGANIZACIJO Pred kraikim je bil sestanek odgo- vornih funkcionarjev socialne poliiike MLO in OLO Celje-okolica na tajništvu Sveta za ljudsko zdravsJvo in socialno politiko okoliškega okraja, na katerega območju je pač največje število glutio- nemih. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast poskrbela, da so se društva slepih in gluhonemih oživela in jim dala vso po- moč. Društvo slepih redno in lepo de- luje, ima svoje voljene organe in agil- nega tajnika in predsednika, medtem ko o društvu gluhonemih zadnja leta ni bilo dosti slišati. Tako bo verjetno veljalo tudi v glavnem /ora. * Veber Jože iz Leskovca v celjski oko- lici je 9. decembra 1953 zvečer vzel iz veže Platnizišek Antona na Maniborski cesti v Celju en par moških visokih čevljev, vrednih^ okrog 3000 dinarjev. Tatvino je Veber izvršil neposredno po- tem, ko je prišel iz znpora, katerega je prestajal zaradi sličnih dejanj. Sedel bo zopet 4 mesece. * Fevžar Marija si je kot uslužbenka bivšega KLO St. Jernej, torej kot urad- na oseba, prilastila najmanj 6.689 din od vsot, ki so jih davčni zavezanci v času od 19. 5. 1951 do 11. 12. 1951 pla- čali za davek. Manguč Tinka je bila uslužbena pri bivšem KIjO Žiče. Tudi ta si je od za davek vplačanih zneskov prilastila najmanj 10.863 din. Zaradi poneverbe sta bili obsojeni prva na 2 meseca, druga pa na 4 mesece zapora. * Arzenšek Janez, kmetovalec iz Seno- vice pri Šmarju pri Jelšah, se je več- krat spri s svojim sosedom Goniča- nom Rokom. Očital je slednjemu, da ima z njegrovo ženo razmerje. Arzenšek je bil na Goručana zelo ljubosumen. Tudi 24. maja 1953 zvečer sta se sprla. Arzenšek je uporabil kubinjski nož in ž njim Goručana večkrat zabodel. Go- ručan je zaradi dobljenih ran izkrvavel. Dne 8. 9. 1953 je bila pri okrožnem s«- dlšču v Celju razprava, pri kateri je bil Arzenšek obsojen zaradi uboja na 8 let sirogegra zapora. Arzenšek se je za- radi razsodbe pritožil na Vrhovno sio- dišče, ki je sodbo z dne 8. 9. 1953 raz- veljavilo. Pri ponovni razpravi je okrož- no sodišče te dni Arzenška obsodilo zaradi prekoračenega silobrana na pet let strogega zapora. Vukovič Ljubo iz Paraoina je meseca februarja 1953 v Samskem domu v Hrastniku iiz;\'"ršil štiri' tatvine na ško- do v domu stanujiooih delavcev. Pri- svojil si je več rame obleke in čevljev. OliiTožno sodišče ga je obsodilo na pet mesecev strogega zapora. * 2. A. iz Smartnega v R)OŽni dolini je 17. julija 1953 izpred gostilne Miklav- žin vzel Videnšek Ivanu moško kolo, vredno 20.000 din z namenom, da si ga piisvojL Obsojen je bil na 'i meseca za- pora pogojno. * Stamol Boris ia Vel. Pirešice je dne 9.6.1953 v gostilni »Fervega« v Veliki Pirešioi s pepelnikora udaril po glavi Karla Borovnika in ga lahko teicsno poškodoval. Kazen 1 mesec zapora po- gojno. Kukovec Ivan iz Kranja noče plače- vati preživnine za svojega v zakonu rojenega otroka Cvetko. Sodišče je Ku- kovca obsodilo na 5 mesecev zapora. Kazen mu je odložena za dobo enega leta. * POPRAVEK V sodnih vesteh se je v zadnji številki vri- nila tiskovna pomota. Biti mora, da je S. Al- bin ukradel kolo Stropnikn Martina. ...in zaledja IZ BRASLOVC Krajevna organizacija Zveze borcev je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Od 141 članov se ga je ude- ležila le pičla četrtina. Skromna poro- čila odbornikov niso mogla pokazati po- sebnih uspehov o delovanju organizacije v preteklem letu. Tako njen predsednik kakor tajnik sta opravičila zmanjšano delavnost zaradi vpoklica na orožne vaje. Mislimo pa, da bi bila dolžnost ostalih odbornikov, da bi bolj vneto poprijeti za delo. Prav tu se je pokazala stara slabost mnogih organizacij, kjer sloni vse delo na ramah dveh, treh od- bornikov, včasih celo enega samega. Zato tudi pretežni del delovnega načrta ni bil izvršen. Nekaj so ipa braslovški borci le storili: borili so se za elekrifi- kacijo, ki je v tem kraju res potrebna. Predsednik okrajne Zveze borcev tov. A. Rajer se je kot udeleženec tega obč- nega zbora dotaknil nekaterih važnih nalog, ki jih naj organizacija izvede v prihodnjem poslovnem letu. Predvsem je treba pomagati socialno ogroženim dmžinam in poživeti politično delo. No- vemu odboru in vsem članom želimo mnogo uspehov. Občni zbor Rdečega križa Tu izvemo, da se člani navadno zbe- rejo enkrat v letu, takrat, ko imajo občni zbor. Z muko pobrana članarina — pomagali so jo zbirati tudi šolski otroci — in blagajniško poročUo ka- žeta, da društvo še živi. V Okrilju or- ganizacije Rdečega križa deluje tudi predvojaška vzgoja ženske mladine, ki jo požrtvovalno vodi učiteljica tovari- šica Anica Vrečer, Toži pa, da je obisk zelo slab in nereden, na kar Braslovče in okolica ne moreta biti ponosna. Tu manjka še mnogo prepričevanja; nrmo- žične organizacije čaka v tem pogledu še mnogo hvaležnega dela. Občni zbor je pokazal tudi to, da se člani RK še ne zavedajo nalog, ki jih ima ta organiza- cija. IZ SLOVENSKIH KONJIC Delavsiko prosvetno društvo »Svoboda« v Slovenskih Konjicah pripravlja več- mesečni tečaj za politično vzgojo svo- jega članstva, zlasti delavcev. Posebni tričlanski odbor je že pristopil k delu ter zbral že okoli 20 tečajnikov, največ iz vrst članov ZKS, računajo pa, da se bo to število še povečalo. Predavanja naj bi bila enkrat tedensko po dve uri, naslednja teden za tem pa diskusija. Predavatelji bodo večji del absolventi partijskih šol in učiteljstvo, predvide- vajo pa tudi pomoč iz Celja, zlasti za važnejša vprašanja. Po dosedanjih iz- gledih bodo z delom tečaja pričeli še ta mesec, pi-va predavanja pa naj bi se začela v februarju. V vzajemni blagajni sindikalne po- družnice TKO v Zrečah imajo naloženih 312.408 din, kar je za približno sto tisočakov več kot pred letom dni. Iz tega zneska so v lanskem letu 295 čla- nom nudili večje in manjše zneske kot posojilo. Iz obresti, ki so dale 9450 din, pa so nagradili člane odbora blagajne, saj to delo opravljajo v svojem prostem času. Z avtobusom, ki ga je lansko leto kupila TKO v Zrečah za prevoz svojih delavcev iz oddaljenih krajev, so lani napravili člani tega kolektiva tudi več izletov v razne kraje naše domovine. Vseh udeležencev na teh izletihi je bilo iz tega podjetja okoli 250. L. V. IZ OBCINE lesiCno Poslovna doba Svetov na občini po- teče 25. januarja. Naloga občinskega odbora je, da na prihodnji seji izvoli nove Svete. Naj delavnejši je bil Svet za socialno skrbstvo. Ssje in zbori so takšni, kakor so pri- pravljeni. Na zadnjem zboru volivcev na Pilštanju ie pomagal do razgibano- sti največ okrajni odbornik Miha Križ- nik. O tovarišu se lahko reče, da ni ho- dil v Celje na zasedanje zaradi zaseda- nja, temveč je tisto, kar je tam prejel, prinesel tudi domov in odložil na do- mačem zboru volivcev aH na seji. Odbor je okleval, če bi še letos žgal aipno, zato je odbornik tov. Amon Leo zahteval, naj se apnenica prepusti Kme- tijski zadrugi Drensko rebro, da bo ona žgala apno. Obnova še daleč ni konča- na, potreba po apnu je še velika. Tcv. Rebemik Lajdo je opozoril na potrebo novih brvi, zato se v bodoče iz postavke za komunalne potrebe ne sme- jo kriiti r3_zni drugi izdatki, ki nimajo s komunalno dejavnostjo nič skupnega. Končno so ugotovili, da se je spo- mlsjdi živahno govo^rilo o popravilu cest in kolovozov. Sprejeli so tudi nekak na- črt, storili pa niso skoraj ničesar. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 11. do 18. 1. 1954 Rojenih je bilo 7 dečkov in 7 deklic. Poročili so se: Jazbec Janez, poljedelec iz Babne gore, Sliv- nica pri Celju in Ratajc Marija, poljedelka iz Babnega brda 3, Slivnica pri Celju; Mlakar Leopold, tov. delavec iz Javornika št. 15 in Tglar Štefanija, poljedelka iz Mačkovca št. 9; Tinče Janez, kmet iz Stranic in Kušar Stani- slava, kmečka hči iz Stenice št. 2, obč. Vitanje: Romih Štefan, zavirač iz Vodonovega št. 10, Šmarje pri Jelšah in Kores Josipa, čuvajka pre- laza iz Rogatca 63; Medved Marko, kmet iz Brezna št. 26 in Koprivnik Ema, poljedelka iz Skomarja št. 22. Umrli so: .Sapušek Martin, kmet iz Kostrivnice št. 15, star 71 let. Lep Ana-Emilija, roj. Miilleitner, oskrbovanka iz Grmovja št. 1, Pirešica, stara 83 let; Amon Marija, roj. Plevnik, gospodinja iz Imcnega št. 33, stara 76 let; Kroffič Marija, roj. Trauner, prcvžitkarica iz Prelske št. 35, stara 76 let; Jesenko, roj. Grobelšek Neža iz Prelog pri Šmarju št. 28, stara 90 let; Božiček Matija, čevljar iz Dvora štev. 36, star 50 let; Cebular, roj. Metličar Marija, kmetica iz Pla- tinovca št. 30, stara 53 let; Sivka Marija, roj. Zupane, kmetica iz Senovice št. 33, stara 80 let; Gajšok Alojz, kmet iz Lipovca, star 65 let; Ko- rošec Sabina, otrok iz Zreč. SPOROČILO PLAČNIKOM NAROČNINE Naše naročnike, ki nakazujejo naročnino za letošnje leto, opo- zarjamo, da znaša letošnja na- ročnina 500 din in ne 400 din. Tiste naročnike, ki so že na- kazali letno naročnino, prosimor da nam nakažejo še razliko 100 dinarjev. Uprava »Ssuvinjskesa vetstnika« O zimski čas, li čas presneti Pozimi ni samo mraz, pa nas venomer le zebe, pozimi pri nas Slovencih tudi najbolj množično skačemo v zakonski ja- rem. Tudi letos menda ne bo drugače. Sem in tja pa kdo pogodrnja, češ, kaj bi se ženil, kam bom pa leged in kaj naj oblečem. Poroka ni kar tako, takrat človek veli- ko več rabi, denarja pa za take prilike nihče ne primakne. So tudi »ka- lini«, ki s takim izgovo- rom odlagajo odločitev za poroko na račun jk)- pustljivosti nevest. Toda, če bi vsi skupaj vedeli, kako gre mladop)oročen- cem na roke Trgovsko podjetje z manufaktur- nim blagom v Celju in v trgovini pri »Hmeljarju«, bi ne bilo izgovorov, bUo bi več korajže in seveda — tudi več porok. Pri »HMELJARJU« v Celju poleg prodaje »za gotov denar« dobite vsakovrst- no blago na xx)trošniški kredit. Pri »HMELJARJU« je velika izbira vsakovrst- nega blaga, zlasti za zimo, predvsem pa vse vrste posteljnine, moške obleke, pletenine, perilo in seveda — za tiste, ki mislijo naprej — tudi otroško i>erilo, nogavice in tako dalje. Potrošniški kredit je pri »HMELJARJU« treba plačati v enem letu. Za ugodnost, ki vam jo pod- jetje nudi, plačate samo 3% obresti. Da ne bo zmote, po- udarjamo, da pri »HME- LJARJU« niso dobrodošli samo novoporočenci — temveč je pri nas blaga za vsakogar dovolj po nizkih cenah in na kredit. Obiščite nas, prepriča- ni smo, da se t>oste tudi vi prepričali o kvaliteti naših prodajnih artiklov, o naši solidni, vljudni in hitri postrežbi. OBISKUJTE NAS! — KUPUJTE! — OGLEJTE SI NASE ZALOGE! SE TOPLO PRIPOROČA TRGOVINA PRI »HMELJARJU« V CELJU Stev. 3 >Savinjski vestnik«, dne 22. januarja 1954 Stran s! Ob tretji premieri v Mestnem gledališču Tretja premiera — če mladinsko od- računamo — se je zaradi objektivnih ovir zakasnila prav do srede mrzlega prosinca. Marsikdo se je ob novolelniti praznikih oziral v nekam mrko ucinku- ločo gledališko stavbo, češ, zakaj se ne odpro vsaj enkrat njena vrata za topel novoletni večer. Da je teater za novoletno jelko po svoje garal tudi na ulicah, tak ljubitelj gledališkega ob- čutja seveda ni pomislil, in mu niti ne zamerimo. To pot sta nas vabili dve bleščeči imeni svetovne dramske literature. Naj- prej Shaw, čigar dolgo, mikavno in plo- donosno življenjsko pot nam je v Gle- dališkem listu za to priložnost orisal režiser obeh enodejank Andrej Hieng. Nato Kleist, o katerem je zgoščeno spregovoril v istem listu W. M. Mund, direktor gledališča v Remscheidu. Zal pisec ni mogel priti režirat v Celje to po mnenju nemških literarnih zgodo- vinarjev najboljšo nemško komedijo. Pogajanja z njim so se menda ujela v mrežo, ki jo prede okoli ljudi hudomuš- ni, zavratni Merkur s svojimi valutarm- mi norčijami in mednarodna lustitia s svojo guerillo predpisov, podpisov in zapisov. Celjske dramaturgije ni treba biti sram tega izbora, čeprav enodejanki nista pomenili prepričevalnega prodora v publiko. Ne morem reči, da bi prvi ali drugi avtor osvojila vsaj srca pre- mierske publike. Sicer pa na srce tudi ne špekulirata. Vsem, ki majejo z gla- vami, čes da se nobena od obeh igre ni skladno vključila v naš okvirni re- pertoar, je treba povedati, da je re- pertoar gotovo sestavljen po splošno veljavnih načelih svetovne in slovenske dramaturgije v okviru, obsegu in do- "^egu razmer, v katerih celjsko gledali- šče živi. Za Shawa pa bo držalo, da ga celjska publika ni zelo željna. Ali ga težko razume ali pa jo njegovo obrav- navanje življenja odbija. Nedvomno na le pri sestavljanju repertoarja treba upoštevati tudi posebni značaj, čustve- ni in razumski svet pretežnega dela publike, repertoar mora torej odgovar- jali tudi zaključkom »kolektivne« psi- !;o^ehnike. Ali pa bi bilo treba več ko- m.entarja v Gledališkem listu! Čemu le ne? Vprašanje zgodovinske osebnosti ic kočljivo vprašanje, na katerega raz- lični .svetovni nazori različno odgovar- iojo. Kaj pomeni zgodovinska osebnost za zgodovino, kaj zgodovina za njo, raz- merje med »svetom« in osebnostjo, ra- finirano uživanje nad samim seboj, he- roi~em. vprašfinje »nadčloveka«, to so vprašanja in okoli njih vrsta sanj in umišljanj. ki se z njimi ukvarja skoraj sleherno • duhovno razborito človeško hitie. Odgovarjamo mu po šolsko z raz- nimi recep*i in shemami, ki ga po navadi ne 7adovole: s CarKlom, Plehanovom, nekri'eri s Tolstojem., nekateri se drže po7i'ivi5tičnih načel, nekateri marksi- stičnih, drugim pa se zdi, da se na ta vprašanio ne da oHqovoriti drugače kot ideaMstično. Nekaterim rešuie iioanko in<^i Shaw, mnogi pa pritrjujejo zbirnemu in izbirnemu pogledu, ki ga ie pred 30 leti lepo zaokrožil Meinecke v knjigi »Možje, ki so delali zgodovino«. Krto ']p kvas zgodovine? Kdaj to posta- neš? To mika tudi tistega, ki se odloč- no zavidava v opotitičnost. ki pa skuša prav s tem pridobiti košček svobode zase, kos gospostva nad okolico, deleč nri tem dobro pa tudi. slabo. Nagnjenje in nagon posraviti osebnost, je občečlo- veško. Zato se nam upirajo nauki Gu- stava 'e Bona o množični psiholoniii, ki jih je uporabljala fašistična propa- oandna tehnika. Problem osebnosti po izkušnjah, ki jih ima človeštvo s fa- ši7mom na zap.^du in z birokra^izmom na vzhor^ii, danes še bolj strastno traa našo duševnost kot v letih okoli prve svetovne vojne. Nove pravice, svobo- ščine in sprostitve prinašajo s seboj tudi svoja notranja protislovja, nove dolžnosti, novo zavisnost in /oženje po- sameznega življenja. Stari svet, iz ka- terega raste nov. socializacija in de- mokratizacija, korenite spremembe živ- lienjskih razmer in pogojev, vse to na- ravnost kliče po osebnostih s smislom 7a zgodovinsko pomembnost, po tem, da skoraj sleherni vrže <^voj sij na pot prihodnieoa, novega življenja: po lju- deh, ki jih več ne obremenjuje pretek- lost, idec: Osnutek za relijef. Risba 1994. redu pod gledališko streho. Slikar je absolvent zagrebške akademije, raz- stavljal pa je po vseh pomembnih me- stih Slovenije in države ter tudi v ino- zemstvu. Njegov razvoj in vzpon sta bila razmeroma nagla; Danes ga sme- mo brez oklevanja prištevati vrsti po- membnih slikarjev Slovenije, ki se res- no trudijo izoblikovati pravi obraz slo- venskega sodobnega slikarstva. Na zicijam trdno tektonsko hrbtenico. Ce je bil mladi Godec preetžno krajinar, se zdi, da mu v tej fazi razvoja godi figu- ralna motivika. V času kratkega biva- nja je vzljubil mesto Celje in okolico ter namerava izkoristiti, ko mu bo teh- nično možno, priliko, naslikati v olju celjske vedute in značilnosti naše kra- jine v okolici. Te vrstice imajo namen opozorili občinstvo, ki se zanima za. NARODNI DOM — 30.1. 1954 OB 21. URI Umetniški program izvajajo prvaki zagrebške opere Tomica NeraMč, Bjanka Dežman ter prvakinja ljubljanske opere Manja Mlejnik Za ples igra Zlatko Cemjul in njegov plesni orkester, pojeta Rajka Vali in Ivo Robič Vabila so bila razposlana samo oficielnim predstavnikom javnega življenja — Imetnike vabU naprošamo, da dvig- nejo vstopnice dne 25. januarja od 10. do 12. ure pii bla- gajni Ljudskega gledališča v Stanetovi ulici — Od 26.1, dalje je prav tam prodprodaj a vstopnic Taborčani so igrali v okviru tekm^ovanja, katerega je organiziral Okrajni izvršni odbor Ljud- ske prosvete za Celje-okolico, je nasto- pila poleg ostalih tudi gledališka sku- pina KUD »Ivan Cankar« iz Tabora. Pod \'-od3tvom spretnega režiserja tov. Jančigaja Staneta je naštudirala senti- mentalno odrsko delo »Morje«. Delo samo, ki si ga je družina izbrala, ne zadošča sposobnosti in zmogljivosti tega amaterskega ansambla, njihovega režiserja, kakor tudi zmogljivosti pri- memo opremljenega odra, na katerega so lahko Taborčani resnično ponosni, saj je vanj vložen trud njihovega lastnega dela. Take vrste dela, kot je »Morje«, la- hko mimo, ne da bi se kdo kregal, šte- jemo med tako imenovano odrsko pla- žo, saj je po vsebini tako neenotno in zamotano, da iz nje res ne moremo raz- brati kaj avtor pravzaprav hoče, tem- več imamo občutek, da je delo napisano zgolj zato, da drži igra ves čas dogaja- nja gledalce v čudni atmosferi. Naj navedem kratko vsebino dela: Glavni junak zgodbe je mornariški ofi- oir Blagojevič, ki se pred svojim odho- dom na morje zaroči z Zlato, hčerko meščanske familije, ki je brez očeta. Med Blagojevičevo odsotnostjo lazi za Zlato propali odvetnik Vrtačnik, ki si s svojo priliznjenostjo pridobi zaročen- kino naiklonjenost. Vmes je Zlatina se- stra Darinka, ki resnično ljubi Blagoje- viča in katero veže z njim morje. Da je zgodba bolj zapletena, snubi Darin- ko neki gospod Milkovič. Kaj pravza- prav je, ne vemo. Vendar ga Darinka, zvesta svojemu srcu, odbije, a mu v za- meno ponudi gospodično Palmiro. (Tudi za njo ne vemo, odkod in kaj je.) Go- spod Milkovič ne pomišlja, stopi takoj na stran Palmire in enega zapleta je konec. Medtem se vrne z morja Blago- jevič, ki je — kot sam pravi — prejadral vsa morja od vzhoda do zahoda ter se- vera in juga, a vsepovsod je našel isto: »Ljubezni, pravice nikjer, sovraštvo, krivico povsod!« Vrnivšega z morja ga doma razočara še ljubezen z Zlato, kajti Vrtačnik si je ix>vsem osvojil Zlatino srce. — Ko Blagojevič to sprevidi, v onemoglem obupu kliče na pomoč gro- move in bliske, naj treskajo in tulijo, da razsekajo njegovo srce in poteptano ljubezen. Groza m strah! V tem pride sporočilo, da se je zaradi svoje nesreč- ne ljubezni utopila Darinka. Blagojevič odide zopet na morje in Vrtačnik se poroči z Zlato. Toda kmalu po poroki Zlata uvidi, da jo mož vara, zato ga zasovraži in konec koncev napravi sa- momor. S tem se konča. Zgodba vsebuje torej kar tri primere obupa, katei'im je kriv pač ta nesrečni svet, kjer ni nikjer pravice, ne pošte- nja, ne prave ljubezni. Samo dva sta našla srečo: gospod Milkovič in Palmi- ra. Zakaj ravno ta dva, ne moremo reči. Mislim, da pač zato, ker nekdo v tej nesreči mora biti srečen. Naj si bo že tako, igro je občinstvo z zadovoljstvom sprejelo. Celo navdu- šeni so bili Taborčani nad prireditvijo. Ce sem bil zelo kritičen zaradi izbire odrskega dela, moram izreči vse pri- znanje režiserju in igralcem glede upri- zoritve. Po resnici povedano, da me je igralska zanogljivost tega ansambla prijetno presenetila. Odrski liki, ki so po vsebini dokaj medli, so bili po reži- serjevi zaslugi dobro izdelani. Od tod tudi efekt. Predvsem je presenečala s svojo neprisiljeno in zelo doživeto igro Zlata. (Po mojem mnenju je bila pre- tirana v svojih smrtnih krčih.) Njena igralska sposobnost presega povprečno raven amaterja, saj je znala tako si- jajno prikazati svoje mešane občutke, da bi tega ne storila mnogo bolje po- klicna igralka. Za njo po doživetju ni zaostajala Darinka. Njene solze so bile resnične — to je mnogo! Svetoval bi ji samo, naj se ne tmdi dajati svoji igri nekih posebnih odrskih poudar- kov, ker njej tega res ni treba, a prav to jo je pri govoru zapeljalo v pate- tičnost. — Blagojevič je bil svoji vlo- gi kos. Zamerim mu samo, ker si je oblekel uniformo jugoslovanskega ofi- cirja, ker nima vloga z našim oficir- jem prav nič skupnega. Lik zahrbt- nega in propaiega advokata je kar dobro podal Vrtačnik. Slaba je bila njegova soigra in to se je poznalo. Vse ostale, manjše vloge so biLe prav tako dobro zastopane. Malo premalo okreten je bil Milkovič, vendar ni pre- več motil. Predvsem je treba skupino pohvaliti, da posveča mnogo pažnje odrskemu jeziku. Besedni poudarek so le tu in tam zgrešili. Dokajšnje težave pa jim, kakor se vidi, dela izgovarjava vokala, posebno pravUna izgovarjava širokega samoglasnika. Tu bo treba še mnogo resničnega prizadevanja, da se bodo ušesa navadila ločiti variante vokalov. Dinamika je bila primerna, le pri dialogu med Milkovičem in Vrtačni- kom se je malce zatikalo. Zdi se rjii, da je Vrtačnik premalo izgladil svoje besedilo. Oprema je bila za podeželsiki oder nadpovprečna. Nad sceno bi se res ne mogel nihče zmrdovati, prav tako ne nad kostumi. Razsvetljava je bila do- bra, grom in blisk sta bila odlično im- provizirana. Taborski gledališki družini želim ^ v novem letu še mnogo uspehov, reži- serju kakor tudi igralcem pa priporo- čam, da se lotijo vsebinsko zahtevnej- ših odrskih del. Mi- slovensko slikarsko dejavnost na raz- stavo, ustanove, podjetja in tovarne pa opozarjamo, da si iz razstave osvojijo z odkupi to ali ono delo, ki bo imelo trajen značaj umetnostne vrednosti. Cenik razstavljenih umetnin je intere- sentom na razpolago v gledališki upra- vi. Našo študirajočo mladino pa vabi- mo, da si pod vodstvom razrednika ogleda umetnine, da si utrdi smisel za likovno umetnost in pretehta barvne vrednote, če bi jim zaradi modernistič- ne smeri morda ne bil slikarjev stil zmogljiv. Ob priliki zadnje premiere v gledališču, ko je bila razstava izro- čena javnosti na ogled, sta bila navzo- ča avtor in slikar Miha Maleš. ki je predhodno razstavljal v gledališču, ob- činstvu se je razstava prikupila in bila bi kulturna škoda, če bi Celjani, ki ima- jo čut za slikarstvo, zamudili pričujočo razstavo. Uprava Mestnega gledališča vrši lepo kulturno delo v Celju, ko nam omogoča spoznavati dela posameznih slovenskih slikarjev, ki so Celjanom teže dostopna, vsaj večini prebivalstva. -a Ljubko gostovanje na ljudskem odru Za zaključek I. polletja tekočega šol- skega leta so pretekli četrtek, 14. t. m. nastopile na Ljudskem odru gojenke Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani s plesno pantomimo »Kitajski slavček« najprej za osnovnošolsko deco, nato pa za srednješolsko mladino. Obe pred- stavi, ki jih je organiziral Mestni od- bor LPS oziroma Ljudski oder ob pod- pori šolskih vodstev, sta napolnili dvo- rani do zadnjega količina. Slo je za redek in ljubek umetniški nastop, ki ga Celje še ni videlo in ga skoraj tudi ne bo ter je zato škoda, da nismo uspeli organizirati še večerno predstavo za odraslo občinstvo. »Kitaj- ski slavčki« je Andersenova pravljica o nasprotju med kulturo srca in slepe- čim, a praznim zunanjim bleskom civi- lizacije. Ta pravljica je služila kot osnova za moderno plesno pantomimo, ki so jo preteklo leto pod vodstvom znanega strokovnjaka za moderni ples Marto Pavlinovo naštudirale dijakinje Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani S svojo umetniško dognanostjo je pred- stava prevzela gledalce povsod y Ljub- Ijani in okolici, kjer je bOa uprizor- jena. Tudi vse slovensko časopisje ji je posvetilo dolge stolpce najugodnej- ših ocen. Tako je predstava tudi v mladem celjskem občinstvu zapustila vtis ljubkega umetniškega doživetja. G. G. Manifestacije slovenskih dijakov v Gradcu za Marijo Vero (Iz spominov na ravnokar umrlo umetnico) Izbruh prve svetovne vojne je zate- kel Marijo Vero v Gradcu. Velika umetnica pa je imela dve silni hibi za tiste prilike. Po rodu je bila Slovenka iz Kamnika, pa še poročena z ruskim plemičem von Osten-Sacken. Da je ve- lika umetnica, so ji sicer priznavali že takrat, ker bi je sicer ne bili angaži- rali v Gradcu, pa izbruh prve svetovne vojne je bil namerjen proti Slovencem in proti Slovanom, zlasti še proti Ru- som. Gradec se je v teh ozirih »izkazal« že leta 1914. Tako je bilo tako rekoč v vseh teh ozirih nemogoče, da bi mogla ostati tudi velika umetnica Marija Vera na graškem odru. Spočetka je bilo za to vsaj trohico upanja. Povedali so o tem tudi Mariji Veri, da se naj zaveda, da jo more rešiti le njena umetniška kvali- teta in priznanje občinstva na njenem položaju. Umetniška kvaliteta je bila priznana, saj bi brez tega sploh ne mogla priti kot Slovenka na graški oder kot heroin j a, dokazati pa je bilo treba, da uživa simpatijo občinstva. Zato je bilo treba, da doživi mesto kako demonstra- cijo, manifestacijo od strani publike. V tem položaju je prišla sestra Ma- rije Vere, učiteljica Epih, v prostore akademskega društva Triglava ter spo- ročila situacijo umetnic^ Marije Vere. Vsi smo ji bili pripravljeni pomagati, samo kako: sami skoraj brez denarja. To težavo je premostila takoj gosipo- dična Epih s tem, da je dala na raz- polago vstopnice za vse, ki bi se ho- teli manifestacije udeležiti. Na žalost smo morali pomoč sprejeti, sami pa smo sklenili oddolžiti se po svojih mo- čeh, kar se nam je izvanredno dobro posrečilo. Zbrali smo denarja in šli ku- pit šopke in jih nesli na oder, da bodo poklonjeni umetnici na odru. Tam pa šopkov niso sprejeli, češ da je gledali- ška uprava prepovedala prinesti vence na oder. Bili smo iznajdljivi, kakor je mladina iznajdljiva vedno. Sli smo še kupit vstopnice, pridobili za manifesta- cijo vse slovenske visokošolce ter na- pravili za manifestacijo poseben bojni načrt. Glavno nalogo je prevzel tehnik Sigel. Zasedel je prvo mesto v ospredju in nanosil pod sedež tik pod odrom kupljene šopke, tako smo napravili tudi z vsemi sedeži, ki so bili dosegljivi do odra v nadstropjih. Predstava se je pri- čela: igrali so Marijo Stuart, igralka Marija Vera je bila, rekel bi: odlična kot vedno, a moram takoj pristaviti, da je prekosila kar samo sebe, ker je ho- tela res dokazati, kako krivico ji ho- čejo z odpustom storiti. Zastor je pa- del, publika je aplavdirala, da smo sto- rili slovenski dijaki pač več, kakor si je mogel kdo misliti, je jasno. Od vseh strani: iz parterja sta metala tehnik Sigel in njegov tovariš šopke na oder, iz vseh lož v nadstropjih je deževalo rož in šopkov na oder, da je morala tudi graška Tagespost naslednjega dne zabeležiti: Die Kiinstlerin wurde von der begeisterten Jugend mit Bliunen iiberreichlich geehrt. Naša naloga i politično i umetniško- pravična je bila storjena, umetnica se je našemu društvu za F>omoč s prizna- njem zahvalila, a ix>magalo ni nič, mo- rala je na svojo srečo Gradec zapustiti in je odšla na svojo umetniško pot na- prej v Švico. Dr. P. Strmšek Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj Celje, v Celju razpi- suje mesto POKOJNINSKEGA RE- FERENTA. Šolska izobrazba: pravna fakulteta ali vsaj položena velika matura. Za razipisano mesto se lahko potegujejo tudi začetniki, ki imajo veselje do tega dela. Interesenti naj vložijo prošnjo do 10. II. 1954 ali se pa osebno oglasijo na Zavodu. Stran 6 »Savinjiiki vestaik«, clae 22. januarja 1954 Stev. $ Ob spominski knjigi iz Logarske doline, eni najstarejših evropskih planinskih knjig Vpisne knjige po naših kočah, domo- vih in vrhovih danes niso več tisto, kar BO bile nekoč. Ze sama zunanjost ni nič kaj preveč vzpodbudna, taka pa je tudi notrina in vsebina. Seve, planinstvo s svojimi 35 do 50.000 člani je postalo Blovenski narodni šport in tako tudi v knjigo kakor v gore zaide mai-sikaj, kar bi bilo bolje, da bi ostalo doma — z »dlako« vred, ki ostaja za takimi pla- ninskimi spački. V prvih časih organiziranega evi'op- skega planinstva pa so bile vpisne knji- ge na raznih planinskih točkah pred- met spoštovanja in pomembne priče kulturnega prizadevanja, ki ga planin- stvo predstavlja s svojim iskanjem le- pote, samote in naturne prvobitnosti v gorskem svetu. Malo jih je ohranjenih pri nas, saj Slovenci gotovo ne spada- mo med srečne narode, ki bi svojo zgo- dovinsko idilo idilično in idealno ohra- nili v za to urejenih ustanovah. Kar unamo, je rešeno iz goreče hiše, po ka- tastrofah, uimah Ln stiskah, ki sprem- ljajo našo zgodovinsko pot na zemlji, ki jo Cankar imenuje »nebesa pod Tri- glavom«, Prešeren pa »podobo raja«. Arhiv celjskega in savinjskega pla- ninstva je samo deloma ohranjen; v letih 1941—1945 je marsikaj doživel. Po osvoboditvi je bil baje zbran v kleti Mestne hranilnice, kjer ga je shranil nemški direktor celjske banke med okupacijo (Udy, sedaj v Grazu; dec. 1. 1951 sem z njim govoril v Mauternu tudi o arhivu), ki je vodil nemški Al- penverein, kolikor ga je bilo. Kako je bil prevzet v kleti, kako preseljen v hi- šo nad sedanjo »Zvezdo«, ne vem. Ra- ztune se, da marsikaj, kar bi bilo dra- goceno ne samo za zgodovino sloven- skega planinstva, marveč tudi Celja in Savinjske doline, v arhivu manjka. Taka arhivska dragocenost je danes vpisna knjiga Logarske doline iz leta 1862, to je iz tistih časov, ko se v Ev- ropi planinstvo v turistično-pohodnem smislu šele začne. Dotlej so hodili v go- re raziskovalci, geologi, geografi, bota- niki, geodeti, prirodoslovci sploh. Pri nas so bili to zvečine tujerodci; v Sa- vinjskih Alpah Scopoli, Wulfen, B. Hac- quet v 18. stol., Gebhard, Zahlbruckner, Zechenter, Speekmoser, Graf, Dorfmann, Unger, Maly, Alexander, Fleischmann, Weiss, Reichardt, v. Josch, v. Pittoni, Zois (botaniki), Deschmann, Freyer, Go- banz, Schmidt (zoologi), Hacquet, Ami Boue, Rosthom, Morlot, Rolle in Li- pold (geologi). Tudi prvi planinci — športniki so bili večji del vsaj v Sa- vinjskih Alpah Nemoi ali nemško usmerjeni: A. v. Pavich, Martinez, Zoff, Bauer, Bullman, dr. Frischauf. Kocbek pravi, da so nastopUi šele po letu 1865. Knjiga je v črno usnje vezana in ima 66 Izpisanih strani, paginlranih kasneje, verjetno 1897, z rdečim svinčnikom. Prvi vpis je datiran s 16. avg. 1862, zad- nji z 19. julijem 1881. Naslov na zuna- nji strani je nemška, vglobljeno tiskan z zlatimi črkami: Gedenkbuch an die steirische Schweiz bei Sulzbach gegriindet von Andreas Erjautz vulgo Andrei Gastwirth im Logarthale angefangen im Jahre 1862 Verjetno je bila knjiga tako vezana leta 1897, kajti na prvem listu, ki je očividno vložen, beremo naslednje po- svetilo: slovensko: »To prvo spominsko knjigo v Logarski dolini je podaril gospod Kristjan Ger- mel, ixi. Sturm v Solčavi Savinjski po- družnici Slovenskega planinskega dru- štva leta 1897. ' nemško: »Dieses erste Fremdenbuch in Logar- thale spendete Herr Christian Germel vulgo Sturm in Sulzbach der »Section Santhal des Slovensko planinsko dru- štvo im Jahre 1897. Prva se je vpisala nemška celjska družba, med katero je bil tudi Slovenec Modrenšek, vnisan z gajico, nato dva celjska nemška dijaka. Prvi Slovenec, ki se je vpisal s priipombo, je Grega Dupelnik 24. avg. 1862, domačin z do- moljubno zavestjo, saj je pripisal: »O Savina le srečno se razlivaj po Sloven- skih okrajnah.« Pisava kaže nešolanega človeka. Takoj pod njim se je isti dan vpisal slovenski dijak IV, gimnazije T. Fr. Kline s pesmico: Srečno hodi! o j Savina! Cez livade mile mi Mi pozdravljaj ljube moje O j pozdravljaj Slovence til 9. septembra se je tu mudil kanonik Dragotin M. S. S. Resanski, pisatelj »Spominov«. Ta je večji del pisal slo- venščino v ruaki cirilici, kakor so imeli večkrat navado ilircj. Takole pravi: Drž' se drž' domači svet Ptuj i krt marljivo rije Tam se hoče smirom greft Gde teple j mu sonce sije. Sonce naše, svet je naš Da si sin njegov, — pokaž Slave zvesti sin — Slave krasni raj Vama v blagor spijem čašu zdaj!! In v cirilici: V mrzlo ptujino zopet vrnem se a telo slovo od te jemlje Srce ne bo zapustilo Te! Koji dojdete sinovi Slovanskoga roda — ne pozabite nigdar, da ste — Slo- vanske krvi. Pozor! Vigilantibus jura! (Pravica čuječim!) Nato je v nemščini pripisal daljšo opombo, kakšen je na- men vpisne knjige in prijemal za ušesa zgoraj omenjena nemška dijaka, ki sta najprej vpisala neko Platonovo pesem, potem pa vso stran popisala v omami vinskih duhov, ki se jim v Logarski ni- sta mogla upreti. H kanonikovi pripom- bi se je vpisal tudi Simon Erjauz. Na str. 6 je 17. 9. 1862 vpisan Gustav Lindner, c. pr. profesor celjske gimna- zije, ki je služboval v Celju 17 let in postal pozneje prvi profesor pedagogike na češki univerzi v Pragi in prvi češki sociolog. Pisal je učne knjige za psiho- logijo in logiko (gl. Janko Orožen, Let- no poročilo I. gimnazije v Celju 1952). Prenočil je pri župniku Janu, obiskal Logarsko dolino in izvir Savinje (ver- jetno Rinko) in se čutil vzvišenega v veličastju naravnih čudes. »Naj živi narava!« nadaljuje v nem- ščini, »naj živi narod, ki biva v tej gor- ski samoti. Naj žive vsi, ki se ne boje naporne poti v Solčavo, ki so si tu kdaj- koli ali ki si bodo v najsvetejšem na- ravnega templja skušali dvigniti duha in srce. Živili Slovenci! 25. maja 1863 se je vpisal grof B. Pet- tini prav z laško vehemenco: Eviva noi conte B. Pettini (Živijo mi!) 30. maja je bU. tu spet Italijan Bartolo Clarini: Oggi mi vedo fra la montagne, li con- tadini, grande chucagna, bella vista in- chlinosa strada pericholosa. Všeč so mu torej gore, kmetje, vsega je imel dovolj kot v deveti deželi, lep razgled, le strme ceste ga je bilo strah. Str. 7, 8, 9 je s kulturnega stališča najbolj zanimiva. Na str. 7 se je vpisal v nemščini z gotico seveda, sam Karel Deschmann. 31. maja je iz Kamnika preko Podvolovleka prišel v Luče, tu prenočil in 1. junija obiskal slap Rinko. Takoj pod njegovim podpisom stoji na- slednja pesem: Roka, ki te vrste piše, bo strohnela In oko, ki jih zdaj bereš, boš strohnelo! Al' ostala bojo naša dela: Ino: Slava! al' Gorje! se jim bo pelo! Zapisal za pisateljem »ProMetih grabi« — rayno odišlemu g. K. Deschmannu, kranjskemu i)oslancu itd. Dragutin Resanski pisatelj »Spominov«. Nato je napisal nemško sedemvrstič- nico z akrostihom, ki ga je pride j al v cirildci: »SPOMINI!« Nemška pesmica z akrostihom slavi Solčavo, ki jo je že desetkrat obiskal in ki mu pomeni vse na svetu. Tudi nemška verzifikacija je dobra. Nato: Les extršm^ se touchent (skrajnosti se dotikajo) ali kakor se že pravi za odpadnikom pride rodoljub iskrene krvi — za gospodom slovenskega ime- na, ki svoj rod i ime zatajuje, pride — Bogu bodi potoženo! slovenska duša z nemškim imenom — kdo bo zmagal? Srčnost velja! Daklej jošče: Vigilanti- bus jura. Ista roka je na naslednji str^i 9 na- pisala pesem Spomladi! Za geslo je vzel pesnik štiri vrstice pesnika Hašnika: »Si>omlad je prišla, vse cveti Življenje novo vse rodi Za mene p>a spomladi ni Je v prsih huda zima.« Hašnik Ti štirje verzi so v nekaki glosi do- mače, ne špans'ke oblike obrazloženi v 12 jambskih vrsticah, preprosta nostal- gična, svetožalna pesem, datirana s 1. ju- nijem 1863, podpisana v cirilici: Re- sanski. Na str. 10 se obračun z Deschman- nom nadaljuje: »V slovenskih planinah, v slovenskih gorah sta se prepričala, da ne hrepenu- jejo ne planine ne gore, ne hiše ne ko- če, ki IX) njih stoje, po »nemški kul- turi«. Dragutin Resanski, Dež(sch)ma- nov nerojak, Štajerski Dolenc. Nato sledi napitnica: zdravje; Bleiweisa, Tomana, Vilharja, Ambroža, Kočevarja, Trstenjaka, Smca, Herma- na, Einspielerja, Majc^rja, Kravta, Ki- fola, Crneta, Lavriča i vseh slovenskih otačinov spraznula srna čašo! — Podpis le tu že boij krepak. Za podpisom sledi geslo: Vse za dom!! A kgdo nehče — u njeg grom!! 1. avg. 1850) V spomin sih let 1 junia 1863 — in še enkrat Resanski. Resanski se je vpisal tudi 2. septem- bra z naslednjim pozivom: Pozdravim Vas di-aga ir.sna, ki ne samo v pi-iateljstvu nego i v domovini dobro slujete i blago donite. Zdrav- stvujte! Le naprej Sinovi Slave! Le na- prej! Spremljal ga je I. Šehel, lučki faj- mošter, ki je bU njegov drug tudi na prejšnjem potovanju. Letnica 1863 je za slovensko narodno osveščanje zelo pomembna, saj je to le- to izhajal Levstikov Naprej. Leto po- zneje je Deschmann, od 1. 1855 (Prekle- te grable) v nemškem taboru, v Gradcu izdal brošuro Deutschtum in Krain, "kjer je dokazoval, da je Kranjska kljub sJovenski večini nemška dežela. Postal je najnevarnejši nasprotnik Slovencev, kakor je pisal Levstik v Napreju (1863, 37). Bil je tudi sotistanovitelj in pred- sednik Kranjske sekcije Nem. avstrij- skega alpskega društva (D. u. O. A. V.) in drugih ustanov ter društev, ki so imele edini namen utrjevati nemštvo in zajeziti slovensko narodno prebujo. 2. dec. 1888 je z nem. in slov. govorom otvoril novo muzejsko poslopje, v ka- terem je slavil lepote in zanimivosti Kranjske. Bil je geolog, botanik, zoolog, mineralog in meteorolog. Za raziskova- nje našili gora je mnogo naredil. Med drugim je zapisal tudi pripovedko o Zlatorogu. Kako so ga nemški planinci cenili, se vidi tudi iz tega, da je slikar Wettach podaril njegov portret Kranj- slci sekciji DOAV. Dragutin Resanski je bil dokaj po- memben narodni buditelj. Sodeloval je v Drobničevi Cbeli in Bečeli leta 1850. Pravo ime je Kari Simandl. Bil je ka- plan na Vranskem, župnik v Pliberku in v času, ko je pisal navedene pesmi, kanonik v Velikovcu. Zato se je pod- pisal tudi Velikovski — Resanski. Ro- dil se je v Vidmu pri Krškem (štajerski Dolenc). Podatke o njem mi je dal prof. Novak, upravnik Stud. knjižnice). Hašnik je bil znan celjski rodoljub, poljudni pesnik »Dobrovoljk« in sklada- telj premnogih ponarodelih napevov. — Leta 1863 je bU župnik v Trbovljah, po- tem pa več let v Št. Juriju pri Celju. Na Štajerskem so te vrste kulturni delavci pomenili nekako toliko kakor Cbeli- čarji na Kranjskem. Tako je spominska planinska knjiga ohranila kulturno zgodovinski drobec iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, iz desetletja, v katerem je slovenska na- rodna rast nmogo pridobila. Kaldniko- va hoja v gore je torej imela svoje po- litično-ideološko vsebino tudi pri šta- jerskih rodoljubih. T. O. Naš kino 1954 Te dni smo v sodelovanju Zveze ki- nogledališč Slovenije izdali koledarsko publikacijo »Naš kino 1954« v žepnem foi-matu, ki obsega 120 strani z boga- tim slikovnim gradivom. Knjižico je smotrno uredil predsednik Zveze kino- gledališč LRS tov. Franjo Aleš. Publikacija vsebuje članke izključno iz kinematografskega in filmskega pod- x-očja, ki so jih pi'ispevali številni de- lavci kinematografske stroke. Razen tega krasi knjižico 40 &ti'ani obsegajo- če slikovno gradivo, kakor portretov, filmskih ustvarjalcev domačih in tujih proizvedeni najznamenitejših, umetni- ških, uspelih in nagrajenih domačih in inozemskih filmov itd. — vsega 88 slik! Razen kratkega koledarskega dela, opi- sa celjskih kinematografov in oglasov naših podjetij, vsebuje kar troje po- glavij, ki obravnavajo široko polje film- ske kulture, in sicer iz. področne re- produktivne kinematografije v LRS, jugoslovansko fLhns'ko proizvodnjo ter cionalnih proizvodenj, kot n. pr. o ame- riškem, mehiškem, italijanskem, fran- coskem filmu, o nemških proizvodnjah, o filmu v nordijskih državah, filmu v Aziji itd. S knjižico »Naš kino 1954«, ki jo pro- dajamo pri naših kino blagajnah, je Uprava celjskih kinogledališč s sodelo- vanjem ZKG LRS pripravila svojim kinoobiskovalcem sicer skromno, toda koristno in lepo knjižno darilo, saj smo j znižali ceno knjižice od CO na 25 din. | Z uvodnimi besedami urednika, »da naj bodo objavljeni prispsvki poljudna osnova našemu 1'azmišljanju, kako v socialistični družbi vrednotiti kvalitete filmov, ki gredo skozi naše kinodvo- rane«, pa bo popularna publikacija brez dvoma dala novo pobudo in s tem do- segla svoj namen. Ob tej priložnosti je Uprava celjskih kinogledališč želela svoje kinoobiskoval- ce seznaniti s filmskim repertoarjem za prvo tromesečje s naslednjimi filmi: V vsako slovensko hišo knjige Prešernove družbe! značilnosti o inozemskih filmskih pro- izvodnjah. Tehtne in značilne članke o teh so napisali: dr. Bralko Kreft, Bo- štjan Rožič, Bogo Pregelj, Emest Ada- mič (Ljubljana), Mirko Lukavac (Za- greb), Vicko Raspor (Beograd), Slobodan Radulovič (Sarajevo), Zivko Sultanovski (Skopje), Aleksandar Krunič (Cetinje) in drugi. Posebne omembe so vredni prispevki o karakteristikah inozemskih filmskih na- od ameriških filmov »Pohotneži«, »Več- na nevesta«, »Divji Sever«, »Dvoboj ob srebrnem potoku«, »Proti vsem zasta- vam«, »Zmaga ali smrt«, »Začarana«, »Poštna postaja«, »Steklena menažeii- ja«, »Samotna zvezda«, »Bobni in tro- bente«, »Sled v Luki« in »Na nebu ni cest«. Od angleških filmov bomo gledali film »Tajinstveni profesor«, od nemških pa film »Srce lažno bije«, »Veruj v mene« in film »Jaz in moja žena«. Od italijanske filmske proizvodnje bomo predvajali »Straža in tatovi«, barvni fUm »Tmbadur« in »Ni miru med olj- kami«. Od francoske produkcije pa film »Cirano de Bergerac« in od švedske — film »Dobri vojak BUM«. Zaradi velikega interesa slovenskih kinoobiskovalcev je republiško podjetje za izposojevanje filmov v Ljubljani od- kupilo fUm »V vrtincu«, ki je posnet po istoimenskem romanu in katerega so v Londonu dnevno predvajali v poseb- nem kinematografu nepretrgoma eno- leto in ga bomo tudi mi (seveda ob ix>- višani najemnini, saj stane okoli 40 mi- lijonov dinarjev) še to leto gledali v Celju. Film »V vrtincu« ima dva pove- zana dela, zaradi česar predstava traja štiri ure. M. Godler- Na koncu repa »Zdravo, drobiž učenjaški! Kam pa, kam?« »V šolo.« »To vidim. Toda kam v šolo?« »V Store.« »Od kod pa ste?« »S Teharja.« »Tako, tako? Lepo! In pridni ste go- tovo tudi, kaj?« Niso utegnili prikimati, kajti je tisti mah prifrfotala druga jata takitile pti- čev z nasprotne strani. »Kam pa vas nese s tako naglico? — Glej jih, koliko jih jel« »V šolo se nam mudi.« »Seveda v šolo. Kakopak! Se vam kar po butarah pozna, da lovorile uče- nost. Pa mudi se vam. Kam le?« »Na Teharje.« »Na Teharje. Lej, lej, od kod pa sle?« »Iz Stor.« »Iz Štor... Ej, ej, počajte, no, malce počajte. Nekaj mi ne gre v glavo. Vi sle iz...« »Štor.« »... in greste ...« »Na Teharje,« »Vi ste pa,..« »S Teharja in gremo v Store,« so na- glih vsi v zboru. »V šolo.« »I, seveda v šolo. Da morete to spra- ševati!« »In tu se srečujete.« »Vsak dan.« »Zakaj pa hodite vi... no, recimo, vi ... Štorani v šolo na Teharje?« »Prostora nimamo doma. Tesno je.< »Jej, jej, prostora nimate doma. Po- tlej ste pa ko sirota Anka, ej, ej. To mora biti hudo, hm, hm ... Pa daleč imate, daleč.« »Seveda daleč, kakor Teharčani v Štore.« »Uh, ste bistre glavice! No, le pridno hodite v šolo in se lepo učite.« Sta jo ubrali skupini vsaka k sebi, da so torbice poskakovale po tenkih rit- kah in zmrzal hreščala pod petami. Ne- kaj mahov sem zamaha! zdaj sem pa • spet tja, potlej sem pa še jaz odpetal. Hentana reč, si nisem mogel kaj, da ne bi potrkal v Storah pri prijatelju: »Čuj, 5eril, otroke sem srečal ondi na ovinku. Zakaj pa ne zidale ...« »Ne zidamo?« je plani! Bertl ko iz topa. »Kuš, kdo pravi da ne zidamo? Kako ne zidamo? Tri sto in pol rogllja- tih hudičev! Kje, povej, kje pa se več zida ko pri nas? To glej« Rinil me je k oknu. »Vidiš, a? Celo mesto! In se še najde takle nebodigatreba nergaški in: ,ne zidate'! 5i te, bogme, da naju ne veže prijateljstvo.« »Zato pa!« sem popadel besedo. »In še od včeraj ni najino prijateljstvo. In zato nikar kipeti, prijatelj. Lahko ski- piš, potlej bo pa ostalo od tebe ko od šolskega igrišča in olroci se bodo cme- rih za tabo, ko za igriščem, ker se se- daj nimajo kje iti slepe miši,« Tako sem mu brusil. O, se vrti moje vreteno, da ni lahko drugemu priti do besede, še Bertlu ne, čeprav je zeval ko ščuka na suhem. »Kar se pa zidanja tiče, kdo pa reče, da ne zidate? Zida- te, Dosti zidale in vam gre za to po- hvala in šforam slava in tako napre). Ampak šole ne zidale, šole.« »A tako! Ti misliš torej šolo,« si je oddahnil Bertl. »S to rečjo je pa tako ... khm, khm ... Zidamo ... Povečujemo obrat in vse naokoli fabrike. Saj razu- meš, dvigati je treba ... In tudi pridela se kaj. Kaj pa šola? Kdaj pa je še šola kaj nesla? Samo daj, daj. In zakaj? Veš,,,« »Ko pa niti ni tako krvavo poirebna ta sitnost, kaj?« »He-he... Kako pa to misliš, he, pri- jatelj, a? Bi ti še utegnil prikimati. Na- vsezadnje: na Teharju šola, v Celju pa gimnazija, dve, o tretji se že nekaj me- nijo, lahko hodi drobiž na Teharje, v gimnazijo pa v Celje. Kaj nimamo vla- kov? Nekaj pa tudi nam gre iz te skup- nosti. Za odrasle imamo pa kino doma.« »Ardigata, Bertl, ta je pa modra! Am- pak ste njega dni vendarle nekaj šuš- Ijali, da bi, če že ne bi kar od temeljev, vsaj ta staro štukali na vrhu.« Smo, Seveda smo. In se še zdaj kak- šen spomni, da bi. Pa vselej pogrun- iamo kaj novega in za eno leto smo spet fraj. Saj,., Veš, enkrat, če ne bo drugače,,,« »Zdravo, Bertl«, sem usekal vmes. »Tega midva itak ne bova učakala, meni se pa preklemano mudi. Zdravo!« Rado Guč DVE PROFESORSKI Profesor Pika pride domov brez dež- nika. Žena ga vpraša: »Kdaj si opazil, da nimaš dežnika?« Pika: »Ko je nehalo deževati in sem. ga hotel zapreti!« Pismonoša: »Prinesel sem vam neka- pismo s črnim robom, verjetno vam je kdo umrl?« Profesor: »Najbrž moj brat; poznam njegovo pisavo!« REVIJA PLESNIH MELODIJ SOBOTA, 30.1.1954 OB 18. URI — DVORANA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V STANETOVI ULICI Izvajajo: Zlatko Cernjul in njegov plesni m^kester ter solista Rajka Vali in Ivo Robič Predprodaja vstopnic pri blagajni Ljudskega gledališča v Stanetovi ulici od 27. januarja dalje dnevno od 16. do 17. us-e POZI V Na osnovi 46. in 47. člena Temeljnega zakona o družbenem prispevku in davkih v vezi s 74. členom Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ štev. 56/53), po- zivamo vsa podjetja, da najkasneje do 15. februarja 1954 dostavijo tukajšnji upravi za dohodke poimeničen se- znam zasebnikov, katerim so v letu 1953 posamezna podjetja izvršila izplačila za storjene usluge in even- tualne dobave. Pri uslugah in dobavah je navesti vrsto uslug, odnosno dobav. Seznam Raj obsega priimek in ime ter bivališče stranke. Izkažejo naj se samo one stranke, ki stanujejo na območju okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica. Uprava za dohodke pri OLO Celje-okolica ^tev- 3 »Savinjski vestnik«, dne 22. januarja 1954 Stran 7 Fran Roš: Novoletna nezgoda Petra Mušnika Pila sta še in še. 1 Tokrat je silvestroval tudi Peter Muš- nik, da bi tako dal posebnega poudar- ka pričakovanju, ki naj mu ga izpolni nastopajoče novo leto. V njem se bo iz štiridesetletnega samca prelevil v za- konskega moža. Zdaj je bil ravno pra- vi čas za to. V uradu si je bil kot ad- ministrator utrdil svoje mesto, pa tudi njegova leta so ga že opominjala: »Zdaj ali pa sploh nikoli!« Nedavno mu je bil umrl stric in je po njem podedoval njegov resnično imenitni zimski plašč iz odličnega črnega sukna in z ovratnikom iz ku- njega krzna. Zares prekrasen in topel plašč, ki ga stric ni skoraj še prav nič nosil in je bil videti še nov, čeprav ni ustrezal najstrožjim zahtevam novejše mode. Tudi stričev sivi klobuk iz mehke zajčevine, par usnjenih rokavic in gra- mofon s tridesetimi ploščami so mu pripadli v delež. Px.azen tega mu bodo ostali dediči, prevzemniki stričeve hi- šice z vrtom, v kratkem izplačali še dvajset tisočakov. Za svoj ponošeni stari plašč pa je v starinarnici prejel tri tisočake. Tako bo mogel na trdni podlagi in brez strahu tvegati veliko odločitev, ki bo kakor nekakšen mej- nik razdelila njegovo življenje na dvoje. Gotovo bo lahko srečen z Albino, od njega osem let mlajšo trgovinsko na- meščenko z dobro mesečno plačo. Ta ljubezniva in mehka ženica mu bo mogla roditi tudi otročička, kakršnega si je predstavljal: bistrega dečka s ko- drastiini lasmi, ki bo v življenju moral postati pomemben človek. In rad se je ob tej misli na skrivaj nasmehnil. Peter Mušnik je torej to leto s svojo nevesto Albino silvestroval v dvorani Pri zlatem konjičku. Zasedla sta mizico v kotu, ne daleč od odra z orkestrom. Naročila sta si dobro večerjo in nato sta zaplesala valček. »Da, da!« je zatrjeval Mušnik. »To leto bo za ncjii važno. Domenjena sva torej, kajne, dragica? V tem znamenju trčiva!« Nad polnima čašama sta se veselo ■spogledala. V svežih Albininih licih sta se pokazali dve ljubki jamici in na čelo se ji je spustil kodrček črnih las. -Prav takšna si, kakor sem si svojo ženico vselej predstavljal. Ali si si tudi ti svojega bodočega možička slikala kdaj meni podobnega?« »Prav takšnega!« se miL je zvito na- smejala. »Na las takšnega, to se pravi moža pametnih let, krepkega, z dobro plačo in lepimi manirami.« »Srečen sem, da sva se našla. V za- četku sva imela le poslovne stike — trgovina in urad. No, iz tega pa se je izcimilo še vse kaj več. Ni dvoma, da nama bo dobvo. Tudi stanovanjska ko- misija mi je obljubila, že dvakrat sem govoril z referentom. Mojo prošnjo bo dal na vrh takoj, ko predloživa šc po- ročni list.« Dvorana se je polnila, gostje so bili že živo razgibani, godba je igrala, pari so se V'Se bolj tiščali. Do novega leta je manjkala le še poldruga ura. »Kajne, da bova kdaj šla tudi kam na ples? Saj veš, kako rada plešem. Vsako soboto, ali m?« se je naslonila nanj. »No, menim, da bo včasih prišlo tudi kaj vmes, da na ples še misliti ne boš utegnila. Na primer otročički, veš, kakšen sinček morda. Sicer pa sem po stricu podedoval tudi gramofon s tride- sitimi ploščami in se bova kdaj lahko kar doma zaintela. In otročički naju bodo gledali. Ah!« »Ob tistem starem gramofonu?« je zaničlfivo našobila ustnice. »Pa doma v kuhinji morda? Med lonci in pokri- vačami? In pa o nekakšnih otročičkih mi pripoveduješ. Ali si smešen!« Pristopila sta dva mlada, izlikana. človeka in zaprosila, če smeta prisesti, ko nikjer drugje v dvorani ni bilo več praznega sedeža. Seveda, je prikimala Albina in takoj se je izkazalo, da tudi ta dva pripadata trgovinski mreži in sta dobra Albinina znanca. »Midva pojdeva itak kmalu!« je dejal Peter Mušnik. »Meni se nikamor ne mudi in naple- sala se tudi še nisem,« je ugovarjala Albina in niti ni hotela opaziti, da jo je Peter ostro premeril. In eden izmed trgovincev jo je naprosil za tango, ki ga je orkester pravkar zaigral. Hva- ležna se mu je odzvala. Njemu — ženinu pa je upadala dobra volja. Novemu sosedu ob mizi je ne- prijazno odgovarjal in je nervozno vse pogosteje srkal iz čaše. Plesalca sta se vrnila in Albina mu je izmikala po- glede, da bi je ne mogla zadeti njegova nevolja. Nato je zaplesala s svojim dru- gim znancem... Peter je pil na jezo in postajal vse bolj otožen, vmes pa je divje pogledo- val po dvorani, po stenah in stropu. In ko so se plesalci zasopljeni vrnili, je zarohnel: »Ples je pravzaprav neumnost, ki se zanjo lahko ogrevajo samo bedaki. In ali menite, da sem zaradi vaju dveh, ki vaju do te ure niti poznal nisem, nocoj Albino pripeljal semkaj? Kakšne pravice si vendar lastita do nje, ki je moja nevesta, prosim ...« »Napil si se, pa nespametno govo- ričiš,« se je v zadregi razhudila. »Se daleč sva od česa takega, kar se ti sanja. Pravi pustež si! Ali nisem samo- stojna ženska, ki ima tudi do razvedrila pravico? In ti bi me rad zasužnjil?« »Tako torej? Ali — ali! Izbiraj med mano in obema vetrnjakoma tukaj! Odloči se!« Tedaj sta pa zrasla oba gosta: »Midva da sva vetrnjaka? Delj od vas poznava Albino. In vso pravico imava do zabave in plesa. Ali sva ji morda delala silo? Pa plešite sami z njo, če niste preokorni in predolgo- časni! Cemu pa ste jo pripeljali sem- kaj, kjer se pleše? Doma si jo zaprite v škatlico, če mislite, da je vaša! Pa saj se vam ne bo dala, prepametna je za vas!« »In kaj porečeš na vse to ti, Albi- na?« »Jaz?« je skomignila. »Peter, ti ni- maš prav!« »Potem sem tu pravzaprav povsem odveč!« »Res je,« sta mu vneto pritrdila trgo- vinca. »Torej ste še toliko trezni, da sami uvidevate, v kakšnem položaju ste . . .« Zaprlo mu je sapo, toda še preden je utegnil odgovoriti, se je Albina že zavrtela v veseli polki z enim izmed svojih znancev, drugi pa si je poiskal plesalko pri sosednji mizi. Peter Mušnik je zdaj samotaril ob mizi. Zvrnil je vase polno čašo in naio še eno: »Ostal sem sam s svojo bolečino. Nihče me noče razumeti. Prekleti svet!« Zahotelo se mu je boljšega, svežega zraka. Vstal je in se preril med pari in preko hodnika v točilnico. 2e se mu je zapletal korak, oči pa so mu srdito gorele. »Ti si tu, Peter?« ga je zgrabil za ram^ Škorec, njegov tovariš iz urada. »Daj, da pojnjeva čašo! Kako da si no- coj tako zelo mrk, prijatelj?« Peter je odmahnil z roko: »Pusti! Ni da bi govoril! Ljudje so podleži!« »Hehe! Pa si vendar prišel mednje in zdaj bodi z njimi vesel! Tuli z volkovi! V vinu utopi ves pesimizem! Kaj bi!* V dvorani so ugasnile luči. Veseli vzkliki so zazveneli v temo. In že je spet zablestela luč in godba je veselo urezala. »Srečno novo leto!« Zapeli so kozarci, ljudje so se obje- mali in poljubljali. Mušinik in Škorec sta izpila še čašo na srečo v nastopajo- čem letu. Zdaj pa se je Petrovo srce kar nekam raztopilo in s solznimi očmi je zaupal prijatelju svojo nesrečo. »Posegel bom vmes jaz, razumeš!« ga je tolažil tovariš. »Stopiva do tvoje neveste! Za prijatelja pojdem tudi v ogenj, če treba, ne boj se! Voščil ji boš za novo leto in jo sladko poljubil, pa bo vse spet v redu!« Z roko pod Skorčevo roko je Mušnik omahovaje krenil nazaj v dvorano in se ozrl k svoji mizi v kotu. Ali je videl napačno? Pri mizi je se- dela zdaj neka tuja, neznana družba. Na obešalniku tam je visel le še njegov imenitni podedovani plašč s krznenim ovratnikom in nad njim sivi klobuk. Albinin plašč je bil izginil z njo in njenima prijateljema vred. »Vsi so me zapustili!« je krčevito iz- davil. Vse v njem se je dvignilo in bilo mu je, da bi bruhnil in iz sebe izblju- val vso ogabno nesnano tega nesreč- nega sveta. Zastokal je: »Ven, ven! In črne kave!« (Konec prihodnjič) CELJSKE BODICE VELIKA LJUBEZEN Ko ga je vzela, ji je praril, da ji bo dal življenje sredi rož, nato je metlo vzel in bunke ji napravil in vmes kričal: »Jaz sem tvoj mož!« Najprej pognal je njen denar, odštel v gostilni polovico svoje plače in bi zapil še zadnje hlače, če bi po mestu nag hoditi smel. Zvečer, od vina vnet, s pestjo razbil je šipe, krožnike in sklede; preklel ves svet, namlatil njo in s hrupom prebudil sosede. In žena? — vse je pozabila; samo zato, da bi pri njej ostal, da bi naprej denar ji kradel in večkrat po stopnicah padel in ji potem v obraz krvav dokazal z metlo, da jo ljubi, in se odmajal k drugi... Celjski obrazi 42 Prišel je v Celje mlad in smel novak, krog njega so do stropa zrasle knjige, zdaj silijo mu čez grofijski prag, še v novi dom slede mu z njimi brige. 43 Ime sicer po groblji mu diši, a v njem kipi življenje prav do vrha, no odri4 kot Pravdač nam zablesti, ne v šoli, ne v peresu se ne skrha. Poročno darilo Matevž je bil znan, da mu denar zelo težko zdrkne izpod prstov. Čeprav je bil tak, pa je vendar le imel prijatelje. In tako se mu je zgodilo, da se je eden njegovih prijateljev sklenil osedlati z zakonskim jarmom, pa je Matevža, kot se med prijatelji spodobi, povabil na gostijo. Matevž pa je vedel, čeprav je bil stisnjeni Matevž, da se na gostijo ne spodobi hoditi praznih rok. Kar ta- kole pustiti prijatelja na cedilu, kaj takega Matevžu ni bilo podobno, poleg tega pa ga je močno zaskominalo po dobri kapljici in imenitnem prigrizku. Tisti dan, ko se je Matevžev prijatelj pustil na matičnem uradu pokopati, je stisnjeni Matevž s težkim srcem stopil v trgovino s steklen.ino. Ce bi tam- kajšnja pmdajalka Matevža bolje po- znala, bi si takrat lahko pomagala kako drugače. Prav v tem trenutku ji je namreč padel iz rok vinski servis in se razbil na veliko veliko drobnih koscev. Prodajalka bi se lahko izgovorila, češ da ji je pvadel servis iz rok zaradi pre- senečenja, ko je zagledala Matevža med vrati. Matevž se je v tistem hipu domislil sijajne ideje. Vprašal je, če mu prodajo razbiti servis za četrtinsko ceno in raz- veseljen dobil pritrdilni odgovor. »Kar lepo ga zavijte v posebni zavoj, vse sikupaj prevežite z lepim svilenim trakom. Kupim ga.« Tako se je tudi zgodilo. Matevž je nosU v lep svilen papir zavit servis do prijateljevega doma. Tam je pozvonil in počakal, da so mu prišli odpirat. Toda, o joj! V tem hipu mu je »po nesreči« padel zavoj iz rok, zacingljalo je, zaropotalo, Matevž pa se silno pre- strašen obrne in hoče iK>begnitL Toda prijatelj bi ne bil prijatelj. Vlekel ga je za suknjič v stanovanje kljub temu, da mu pi-ineseno darilo ne bo nič ko- ristilo. Matevž je nekaj časa stokal in si pulil lase, potem pa po nekaj kozar- cih pozabil na nezgodo in se krepko lotu vseh dobrin na mizi. So pa med gosti bile ženske in kjer so te, ne manjka radovednosti. SULle so in sitnarile okoli neveste, da je začela razkazovati darila. Ko so prehvalile vse, prebrale vse vizitke in čestitke, so se domislile Matevža. Da se je 2^voj raz- bil, so vedele, toda mučila jih je rado- vednost, kakšen je bil pravzaprav ta servis, ki ga je stisnjeni Matevž kupil. Matevž pa je bil ravnodušen. Računal je samo na to, da bo pač v zavoju še toliko črepinj, kot jih je kupil. Toda, joj in nesreča! Ustrežljiva pro- dajalka, ki je bila vesela, da je razbiti servis prodala vsaj za četrtinsko ceno, je iz vljudnosti in hvaležnosti zavila v zavoju vsako črepinjo posebej... PINOCCHIO Te dni smo v Celju gledali barvno risanko slovitega ameriškega risarja Walta Disneya, ki ga poznamo pri nas po številnih otroških predfilmih, pa prav tako po celovečernih filmih, ka- kor so Dumbo, Veselo in brez skrbi itd. Pinocchio ali Ostržek — prvo origi- nalni naslov del? dotlej nepoznanega italijanskega pisatelja Collodija, ki mu je prineslo velik sloves, drugo — slo- venski prevod Disneyeve priredbe (Col- lodiju je namreč sledil le ruski film, medtem ko nahajamo tu nekatere spre- membe) sodi v začetek te umetniške zvrsti in velja hkrati za najboljšo ri- sanko na svetu. Kratka vsebina te zgodbe, ki gotovo ne bo očarala le otrok, temveč bo nu- dila dovolj užitka tudi odraslim, je ta- kale: starček Gepetto izrezlja lutko ostržka in ko leže k počitku, si zaželi, da bi ta lutka oživela. Toda — želja se mu izpolni... — vse dogodivščine osti"žka, JimmLniya, mačka Brljava in Vile plavolaske pa vse do konca. Ko Gepetta pogoltne kit in ko so zopet vsi srečni, najlepše prikazijj^e film sam. »Osti-žek« je umotvor harmonije barv, plastičnosti podob in »likov«, je nekaj več kot zgolj risanka, je i>oezija, ki otroško dušo razigra, odraslim pa nudi dovolj razvedrila in prešerne zabave. Je pravljica, ki v nji zmaga dobro nad zlim in navsezadnje: je nekaj, česar ni mogoče povedati. Za zaključek še besedico. Glede na to, da so se v zadnjem času vtihotapili v naše kinematografe filmi (»Kralj keglašev« in ne kegljačev!!, za tem je priromaJ v Ljubljano še »To je moj sin«...), ki so njih prevodi takšni, kakršna slovenščina nikoli ni bila — pa niti v Trubarjevem času! — in ki si jih človek lahko razlaga samo še kot norčevanje iz jezUca, kakršen pač danes je, toda ne v tem jeziku! — Čudno se zdi, kako je mogoče »spregledati« take neokusne in toko nekulturne »šale«?! — je Pinocchio odlično preveden (seveda tudi v primeri z dinigimi filmi), pri čemer gre zasluga prevajalcu in prire- ditelju — Romanu Kopušarju in dr. V. Lajovicu. Film je v polni meri vreden tega prevoda, ki je plastičen in tekoč ter lahko zato Kopušarju le čestitamo. Seliškar|e¥ „SiHJI GALEB" na filmskem platnu Podjetje Jadran film iz Zagreba nam je predstavilo mladinsko filmsko igro Bratovščino Sinjega Galeba po povesti slovenskega pisatelja Toneta Seliškarja. Snov, ki je že v tolikih oblikah našla pot v srca irJadih ljudi, je poleg knjiž- nih izdaj, odrske dramatizacije, ilustri- ranih izdaj našla svoje mesto tudi na celuloidnem traku. Film smo si v Celju z zanimanjem ogledali, vendar — po mojem — ni izpolnil vseh naših priča- kovanj. Tistim, ki povest poznajo, je bil film čisto razvunljiv, dvomim pa, da je na čistem o celotni storiji tisti, ki dela drugače ne pozna. Zdi se, da je scenaristu šlo predvsem za uprizoritev zadnjega dela Seliškarjeve povesti, ko fantje Bratovščine Sinjega Galeba pre- ganjajo in uničijo roparsko tolpo na našem Jadranu. Zdi se tudi to, da ideja kolektivnosti, ki jo je Seliškar v svoji povesti tako neprisiljeno upodobil, v pričujočem filmu ne pride do izraza, če pride, xx>tem zelo nejasno. Tako bi lahko proizvajalci tega filma mirne duše črtali nekaj »razburljivo napetih« scen in tiste metre filma uporabili za podkrepitev dejanja, ki ga Seliškarjevo delo razpleta pred odhodom fantov na razburkano morje. Ker ta preteklost z Ivovim očetom gledalcu ni jasna, je tem manj jasna poznejša scena, ko spokor- jeni gusar prizna sokrivdo in propad Ivovega očeta. Drugače je film zelo di- namičen, slike so jasne, pa tudi glasba in ton gledalca zadovoljita. Res je, da se filmi ne morejo vselej popolnoma prilagoditi raznim literarnim koncep- tom, zlasti če niso pisani s predsodkom enkratnega filmanja, toda preveč holy- woodske svobode pri nas ne bi bilo treba uvajati. Koncerti ■ v sredo, 7. februarja bodo konccrtirali t Celj" absolventi in slušatelji Akademije za glasbo t Ljubljani. Nastopajoči pripravljajo pester spo- red večinoma iz romantične glasbene literature (Liszt, Chopin. Paganini, Schumann itd.). — Zastopani bodo pianisti, violinisti in soIopcTci. Prosimo ustanove in društva, da se ozirajo tkfi to prireditev. Vstopnice rezervirajte v Glasbeni šoli! Knjižni program Prešernove družbe za leto 1955 Člani Prešernove družbe bodo naj- kasneje do 1. decembra 1954 prejeli na- slednjih 5 knjig: Koledar za leto 1955, France Bevk: »Tuja kri«, povest, Hono- re de Balzac: »Gobseck« in druge zgod- be, Ivo Zorman: »Svobodni gozdovi«, mladinska povest, »Dežele sveta«, po- ljudnoznanstveno delo. Tudi v tem letu si bo Družba priza- devala, da bo Koledar po vsebini še bolj pester in kvaliteten, po opremi pa še mikavnejši od letošnjega. Družba si je zagotovila sodelovanje najboljših av- torjev tako z leposlovnega kot s poljud- noznanstvenega in družabnega področja. Uredniški odbor Koledarja se bo potru- dil, da bo Koledar izbor najboljših pri- spevkov in številnih zanimivih slik. Prešernovi družbi je uspelo, da sd je zagotovila sodelovanje priljubljenega slovenskega pisatelja Franceta Bevka. Povest »Tuja kri«, ki jo je Družba uvr- stila v svoj redni knjižni program, je njegovo najnovejše delo. Razgibana zgodba povesti se odvija v odljudni sa- moti tolminskih hribov; to je povest družine, v katero se vrine tujec po du- hu in po krvi ter sproži vrsto navzkri- žij, ki niti življenje ne more vseh raz- rešiti. Okvir zgodbe so dogodki, ki jih je ljudstvo v Slovenskem Primorju do- življalo pod fašizmom in prve mesece osvobodilnega boja. Da ustrežemo splošni želji svojih na- ročnikov, smo uvrstili v svoj "program tudi prevodno delo. Odločili smo se za '>Gobsecka« in druge zgodbe, francoske- ga pisatelja Hcnoreja de Balzaca. V luči njegove osupljive prLpovednej^nnetoosti gledamo predvsem brezobzirni vzpon meščanstva, njegov pohlep >e>o denarju in časti, njegovo nemoralnost, lažnivost in plitvost, skratka njegovo življenje in mišljenje. Sijajni opazovalni dar, do- mišljija in neverjetna energija so omo- gočili pisatelju, da je napisal celo serijo izvrstnih romanov. Balzac je velik glas- nik, pa tudi sodnik svoje dobe. Kdor bo prebral mladinsko povest Iva Zormana »Iz obroča«, ki jo je Prešer- nova družba izdala letos, bo prav goto- vo težko pričakoval pove.st »Svobodni gozdovi«. Čeprav sta obe ix)vesti vsaka zase zaključena celota, sta vendarle ena povest. Bodisi prva ali druga ima vse odlike mladinskega slovstva; je razgi- bana, napeta, življenjsko resnična in neposredna, izredno živo napisana, brez vsiljivega moraliziranja, hkrati pa vzgojna v najboljšem ix>menu besede. Prav zato bodo po tej knjigi radi segli tudi odrasli bralci. Morda ni bila nobena doba v zgodo- vini človeštva tako razgibana, kot je naša. Živo zanimanje naših ljudi za do- godke, hi jih poleg številnih bmšur in knjig vsak dan posredujeta radio in tisk, že dolgo terjajo tudi trdnejšega zemljepisnega znanja in orientacije; za- to so se že mnogi bavili z mislijo, da bi bilo nujno natisniti neke vrste zem- ljepisni priročnik, ki naj bi izpokiil to vrzel. Vendar je zaradi visokih stroškov ostalo doslej le pri načrtih. Prešernova družba bo pa sedaj pogumno prevzela to nalogo. Knjiga »Dežele sveta bo ob- segala 20 do 30 dvobarvnih zemljevidov dežel vsega sveta z osnovnimi zemlje- pisnimi, gospodarskimi, političnimi in zgodovinskimi podatki, ki bodo podani na prip>oveden način, brez nepotrebnih številk in statističnih podatkov. Knjiga bo tudi bogato ilustrirana s slikami in skicama. Imela bo trajno vrednost in jo bodo kot pomožno učno knjigo lahko s pridom uprabljali tudi v šolah. Uresničenje tega programa zahteva ogromjiih denarnih sredstev. Toda Druž- ba se zaveda, da bo svojo nalogo izpol- nila ne samo z izdajanjem res kvalitet- nih in najbolj potrebnih del, temveč tu- di s tem, da bodo ta dela zaradi nizke cene zares lahko prišla v vsako hišo. Zato se je vkljub visokim stroškom od- ločila, da tudi letos obdrži nespreme- njeno članarino 240 din. Pri tem računa predvsem na zavest bolj prosvetljenih bralcev, da bodo postali njeni podporni člani. Z vplačevanjem podpornine bodo krili vsaj večji del stroškov za tisk knjig, ki jih bodo prejeli. Ostali del stroškov, predvsem pa primanjkljaj za- radi nizke članarine pri rednih članih, bo Družba skušala kriti z ustanovnimi in podpornimi članarinami podjetij, za- drug, ustanov in družbenih organizacij. Člani izven Lj\jbljane doplačajo 20 dinarjev za odpremo knjig do njihovih poverjenikov. Poleg rednih izdaj pripravlja Prešer- nova družba za prihodnje leto tudi zbirko 5 knjig izredne izdaje. Knjige bodo izhajale vsak drugi mesec, ceno in pogoje plačevanja bomo javili naknad- no. Kot prva knjiga izide B. Travnova »Bela roža«. Bo vsaj hladen mir dosežen ? Na sliki vidimo predsednike treli za- liodnih velesil (Eisenliowerja, Lamela in Churctiilla) na nedavni konfernc! na Bermuditi, kjer so pripravili noto Sov- jetski zvezi za bodoče razgovore med štirimi. Leto 1954 prinaša v svetovno politiko malo več optimizma. Sovjeii so pripravljeni razpravljati o_ bodočem razvoju mednarodnega političnega živ-^ Ijenja. Kot so sporočili, se bodo sestali štirje zunanji ministri 25. januarja 1954 v Berlinu. Takrat bo poleg Angleža. Amerikanca in Francoza sedel iudi sov- jetski predstavnik. POLAGANJE IN CiSCENJE PARKETNIH TAL FRANJO JURiČ - CELJE - Zidanškova 9 Brzojavna naročila: Jurič, Celje, Zidanškova Baterije zopet najboljše stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 22. januarja 1954 Stev, Telesna vzgoja in šport Smučanje _ NOVI USPEHI CELJSKIH SMUČARJEV Pretekli teden je bilo na smučiščih okrog Šoštanja prvenstvo štajerske podzveze v vseh disciplinah. Lepo sončno vreme je privabilo preko 200 tekmovalcev; organizatorji in smu- čarji so le pogrešali gledalcev, ki so v skrom- nem številu občudovali najboljše štajerske smu- čarje. Organizacija tekmovanja je bila brez- hibna, le pomanjkanje snega je občutno škodilo kvalitetnejšim rezultatom. SD Usnjar je po- skrbelo za lepa praktična darila, katerih se bodo zmagovalci še dolgo spominjali. V tekih so celjski smučarji dosegli kar dve zmagi: pri članicah je Belajeva kar za 9 minut poprej prišla na cilj od drugoplasirane na krat- ki progi 5 km, Golež pa je zmagal v skupini starejših mladincev. Pri mlajših mladincih se je Skrt uvrstil na 2. mesto. v smuku je pri članih zmaga pripadla Janku Cetini, ki je bil kar za 5 sek. hitrejši od Sobra iz Maribora. Tudi pri mladincih so Celjani do- segli dvojno zmago z Virantom in Korošcem, pri članicah pa je Celjanka Zabukovcc prav tako na 1. mesta. Se večji uspeh so celjski smučarji dosegli v .slalomu. Pri članih najdemo Ciljanc na vseh prvih štirih mestih: zmagovalca Nunčiča, za Bjim Uršiča, Kantušarja in Vebra. Trojno zma- go v isti disciplini so dosegli tudi mladinci Krivec, Virant in Kovačič — vsi z Celja. Pri članicah je v slalomu Zabukovčcva na drugem. Jelka Videč pa na tretjem mestu. Tudi v skokih, kjer Celjani še nimamo nobe- nih tradicij, predstavlja uvrstitev Vebra s sko- koma 17,5 in 20,5 m na 3. mesto kar prav dober uspeh. Tako je letošnje smučarsko prvenstvo štajer- ske smučarske podzveze služilo za novo afirma- cijo celjskih smučarjev, saj so s svojimi uspehi ponovno potrdili visoko raven tega športa v našem mestu. VTISI IZ KRANJSKE GORE Kar po novem letu sem krenil s smučmi v Kranjsko goro, kjer je bilo zbranih 80 tečaj- nikov, osnovnošolskih učiteljev in predmetnih učiteljev ter profesorjev telesne vzgoje. Svet za prosveto in kulturo LRS je z velikim razu- mevanjem omogočil izvedbo dveh smučarskih tečajev, na katerih so se prosvetni delavci, ki se pretežno ukvarjajo s telesno vzgojo, še po- sebej pa s smučanjem, seznanili z moderno šolo smučanja, z novimi učnimi in metodičnimi pri- jemi. Navdušenja in volje do dela je bilo pri vseh več kot preveč. Udobno nastanjeni v Po- rentovem domu, kjer uživaš vse bonitete kot v luksuznem hotelu, odlična prehrana, ki jo ima pač sleherni tečajnik v dobrem spominu, dru- žabno življenje ob večerih v prostorni jedilnici — vse to je pač ugodno vplivalo na počutje v tem kraju pa tudi na samo delo na terenu. Vodil sem vrsto marljivih učiteljev in uči- teljic, ki so se zbrali iz vseh vetiov Slovenije: z Dolenjske, Gornje Savinjske doline, Zasavja, Prekmurja . . . Kar odlično smo se vživljali pri igrah na smučeh v svet naših mladih šolarjev. Kaj se ne bi! V vrsti jc bilo več mladih moči, ki so šele prestopile šolska vrata kot učitelji oziroma učiteljice. Zato jim je bilo igranje še posebno doživetje . . . Smuški svet okrog Kranj- ske gore vsaj nas iz vzhodnega dela Slovenije ni zagrabil. Kljul) romantičnosti >;Doline me- seca«, kjer smo se cesto odpravili na vadbo, kljub žičnici na Vitrancu, ki te potegne dobrih 600 metrov na za začetnika kar pretežka smu- čišča, pa Brstnini in še siuučišča pod skakalni- cami, je smuški svet preskromen za daljše te- žaje. Nehote se spomniš na prostranost Raduhe in naših Golt . . . Res je, da človeka močno poživlja pogled na gorske velikane (Prisojnik, Razor, Škrlatica, Frdamane police itd.), ki da- jejo tej pokrajini tisto prclestno podobo, ki jo vedno rad opazuješ in se ji vračaš ob vsaki priliki. Kranjska Rora je bila vsaj v prvi polovici januarja skoraj prazna. Ukrep o ukinitvi sindi- kalnih objav s popusti je marsikateremu zmešal račune. V Porentovem domu smo bili edini Ifostje, v Eriki je bilo le 16 tujcev, pa tudi ostala gostišča so bila malone prazna. Domačini so nad vse prijazni in gostoljubni. Zlasti člo- veka še posebej prijetno preseneča vljud- nost otrok, ko te po cestah marljivo pozdrav- ljajo! Lep pogled je na šolsko mladino, ki v velikem številu hiti v šolo na smučeh, in to v prav skromni smuški opremi. Zdrava gorenj- ska govorica človeka prav tako prijetno poživ- lja — saj le redkokje naletiš pri naših ljudeh na kolikor toliko čisto slovensko govorico. Težko je bilo slovo s tega predela sveta. Vsak je odhajal z zavestjo, da je na tečajih pridobil precej novega znanja in napotkov za smučarske tečaje, ki jih bo vodil v semestral- nih počitnicah v domačem kraju. V kratkem času se lahko nadejamo, da bo zrasla nova armada mladih smučarjev. Ze v tem mesecu je na smučeli na stotine š6lske mladine, ki pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev krmari po prelestnem smuškem svetu po vsej Sloveniji. GNEČA NA GOLTEH \ jutranjih urah se nas je pred dnevi zbrala na celjskem kolodvoru skromna skupina celj- skih učiteljiščnikov. Opremljeni s smučarsko opremo smo s savinjčanom pohiteli proti Gol- tem. Po udobni vožnji z vlakom in nato še z avtobusom do Mozirja smo se končno »nato- vorili* in krenili proti cilju. Ze kar zgodaj zju- traj nas je med potoma s svojim žgolenjem pozdravljal škrjanček, pa še sinička kot bi hotela dejali: »Dobra volja je najboljša . . .« Res prava pomlad! Vroče sonce je dajalo vi- dez pomladnega dne, čeprav je pokrajina bila odeta z rahlo snežno odejo. >Na smučarski te- čaj! Oh, kje je še koča!« To so bili prvi vzdihi mladih tečajnikov, ki so se pogumno vzpenjali navkreber. Edini počitek pri Kebro- vih, nekoliko okrepčila in že smo krenili dalje, .^e nekoliko vzpona pod kopo in že se nam je prikazala za ovinkom prijazna koča. No, kaj bi dejal — kar dve koči!! Nov pogled, ki se ti nudi v letošnjem letu. Prihod v kočo ni bil nič kaj razveseljiv. Gneča domačih turistov je bila tolikšna, da je naša skupina jedva našla prostora v sicer prostrani jedilnici. »Saj smo prispeli prvi na cilj! Kje se bodo nastanili še učitelji osnovnih Sol iz šoštanjskega okraja?« Tako smo se nehote izpraševali drug drugega in pri tem niti pomislili nismo še na novi trans- port 60 DiF-ovcev iz Beograda, sicer pa za DiF je rezerviran smučarski dom, kjer se bodo tečajniki tudi hranili. Z malo dobre volje pa so le vsi prebivalci Mozirske koče našli toplo hrano in streho. V nočnih urah so ob lepi mesečini prišli še napovedani tečajniki iz Beo- grada. Tu sem srečal svoje bivše profesorje in sošolce iz predvojnih let. Prisrčno snidenje po tolikih letih . . . Danes so oživela prostrana smučišča Golt. Toliko življenja že dolgo ni bilo na tej pla- nini. Prijetno sonce je nadvse ugodno vjivalo na začetniške težave tečajnikov. Sneg ni nič kaj prijeten za smučanje. Naletiš na vse vrste snega: sren, skorjast sneg, kložast sneg, sol- nat sneg in tu in tam celo na pršič . . . Tečaj- niki se s tem nazorno seznanjajo z vrstami snega, saj kar pogosto pokladajo svoje ude v sicer itak pretanko snežno odejo. Živahne igre in lahki smuki so izpolnili program prvega dne. Vmes nas je obiskal še fotograf tov Pelikan iz Celja in nas ovekovečil na smučiščih. Spo- mini na Golte bodo potemtakem ostali . . . Ob prihodu v kočo na kosilo nas je pozdravila nova kolona turistov — 10 gostov iz Vojnika. Osebje v kuhinji gara kot črna živina! Vpra- šujemo se: »ali bodo zdržali?« Delo, delo, de- lo. . . V koči je pravi živ-žav, nervoza, gneča. Potreben mir in sproščenost človek najde le še na smučiščih in še tu le tedaj, če si pravi mojster v izbiranju skritih kotičkov. Upam, da se bo začetna nervoza polegla in da se bo okrog 200 gostov že po nekaj dneh sprijaznilo med seboj ter znosno prenašala prijetnosti z nevšečnostmi. Vsem Celjanom in ostalim turi- stom, ki so ostali doma, pa priporočam: »Ne hodite pred 1. februarjem na Golte! Pozneje bo tu več miru, več soncu, več počitka in več razvedrila!« _Hokej na ledu_ KJE BO OBTIČAL KLADIVAR? Kljub pomladnim sapam in vročemu soncu se ledena ploskev v mestnem parku krepko upira svojemu sovražniku. Celjski hokejisti so se celo pošteno oddahnili ob veseli novici, da se bo »Jug« preselil na smučišča na Golteh, ker pač upajo, da jim bo s tem »življenjska doba« na drsališču podaljšana. Vendar pa nas Celjane kljub živ-žavu na drsališču le nekoliko skrbi ob prvih rezultatih naših hokejistov. Največ veselja in optimizma nam vlivajo nove sveže mlade »sile«. V nedeljo popoldne so nas s primitivnim hokejem na ledu pozdravili celo zeleno-modri pionirji, za njimi pa A in B moštvo »liga« igralcev. SiCer pa — povrnimo se k tekmovanju v slovenski ligi! — V letošnjem letu je število ligašev kar pre- cejšnje. Po prvih dveh kolih Kladivar počiva na predzadnjem niestu z eno tesno zmago in težkim porazom O : 9 proti Jesenicam. Ali bo Kladivarju uspelo ponoviti lanski uspeh? Letos bo borba ostrejša, saj so tudi nasprotniki mnogo napredovali. Kladivar mora pospraviti zmago nad mariborskim Železničarjem, Papirničarjem v iz Vevč in Partizanom iz Brežic, če hoče ob- držati 3. mesto v tabeli! Zadnja odjuga je ne- koliko zavrla redno prvenstveno tekmovanje. Morda je ta vmesni čas za Kladivarja nad vse koristen, ker mu omogoča temeljite priprave. Tako smo preteklo soboto gledali Jeseničane, ki so Kladivarja premagali kar z 8:3 (2:0, 0:1, 5:2). Jeseničani so navdušili s svojo igro. Prvi dve tretjini so se Celjani krepko upirali gostom, drugo tretjino igre je Kladivar odločil celo v svojo korist, v zadnji tretjini pa je zma- gala večja rutina in znanje gostov. Za Kladi- varja sta bila uspešna Jenko dvakrat in Kuzma. Pionirji (zeleni in modri) so se ločili z rezulta- tom 3 : 2, pri starejših oa je B moštvo pre- magalo A moštvo tudi s 5 : 2. KAJ PA UMETNO DRSANJE... Tako kot v Ljubljani, se vprašujemo tudi v Celju. Kaj je z umetnim drsanjem? Ze preko tri tedne je odprto drsališče v mestnem parku, mladež pa se podi po ledu kar po svoji volji. Ali se od bivših umetnih drsalcev, ki jih je v Celju še lepo število, nihče ne bo spomnil na to mladino? Zdi se mi, da so tudi oni v svojih mladih letih bili nad vse veseli učiteljev v umetnem drsanju! Z malo dobre volje bi stro- kovnjaki tudi v Celju lahko izboljšali znanje umetnem drsanju. Resnici na ljubo v prvi letošnji številki Savinjskega Vestnika je izšel članek pod naslovom »Takšen način borbe proti nemškutar- stvu je nečloveški«. Pisec članka tudi izraža željo po pojasnilu za primer, ki ga opisuje in upam, da bom tej želji uspel odgovoriti nepristransko. Državljana, ki ga pisec omenja v tem članku, vsekakor ne pozna, kakor tudi ne pozna načina njegovega življe- nja. Celo bi podvomil v poštena socia- listična čustva avtorja članka. To zad- njo mojo misel bi vsekakor podkrepila pripomba (»sploh bi morali razlikovati nemškutarje od resničnih Nemcev«), katera je poudarjena v članku. To pri- Ix)mbo si jaz in verjetno tudi drugi čitatelji ne morejo drugače tolmačiti, kot da vsi Slovenci in državljani dru- gih narodnosti v okviru naše države, ki so klečeplazili pred okupatorjem, po- ljubljali krvavi škorenj ter so izdajal- sko ravnali proti našemu narodu," niso pred ljudstvom in zgodovino enako od- govorni kot sam okupator — po mojem mnenju mnogo več, ker so med tem narodom živeli, so del tega naroda, skratka so tujcu prodajali svoj narod in njegove nacionalne pravice ter nje- gov ponos. Ta pripomba je graje in ob- sodbe vredna, naravno tako kot lažnji- vost prizadetega Brglez Ignaca, kateri je po svoji krivdi prišel v socialne te- žave in zato ne more nositi odgovor- nosti Uprava rudnika Zabukovca kakor tudi ne skupnost. B. I. ni bil zaposlen v rudniku Li- boje, temveč v Zabukovci in je ob pri- hodu okupatorja vršil kot je navedeno v članku službo »Verkschutza«. Vseka- kor se strinjam, da je zaradi raznih okoliščin marsikdo služil v nemški voj- ski in njihovi policiji. Pri tem je pa važno to, kako je službo vršil. S tem hočem reči, da niso vsi obsodbe vred- ni, da pa so med njimi tudi taki, ki so lahko srečni, da jih ni dosegla roka revolucionarno razpoloženih množic po končani vojni. Med okupacijo je imenovani kot »Werkschutz« služtK) opravljal tako vestno, da mu tega ne bodo pozabili rudarji in člani njihovih družin, med katerimi so vdova Angela Pražnikar iz Liboj, Dvojmoč Štefka in še drugi. O njegovih dejanjih, ravnanju in celo ori- svajanju privatne lastnine zavednih Slovencev ne bi hotel govoriti (o tem lahko lizpregovorijo prizadete osebe, ki sem jih imenoval). Hotel bi pa opisati še njegovo delo po osvoboditvi. Kljub temu, da je prej delal krivice, se je na vsak način ho- tel zaposliti ravno v Zabukovci, kjer so ga tudi zaposlili. Da ni imel njemu naklonjenih tovarišev, je p>opolnoma jasno in se za to ne more pritoževati na upravo ali celo na druge oblastne organe. Dalje, bil je zakonito odpu- ščen, ker je v najhujši krizi za premo- gom neupravičeno izostajal od dela. Zaradi odpustitve se je celo pritožil na glavni odbor sindikatov, kateri je na podlagi IX)izvedb objavil članek v časo- pisu Delavska enotnost pod naslovom »Kcun pelje aUtoholizem«. ImenovaSt je velik alkoholik in delomrznež, sicer bi si že našel delo v kakšnem drugem pod- jetju. Po izjavah očividcev tudi z dru- žino ne ravna dostojno. Upam, da je s temi besedami povedano vse in da ni potrebno nadaljnjega ugibanja o pošte- nosti imenovanega, kajti priden in po- šten delavec, si danes lahko še vedno najde zaslužek. On seveda trdega dela ni bil vaje; in zato si išče lahkega življenja. Dvo. mim resno v to, da je tisti denar, Jt^; ga je naberačil okrog, videla njegov^^^ družina in je najbolj verjetno, da j^ vse »nafehtano« pognal za novoletno, jelko sebi ix> grlu. Zdravega in še si>o- sobnega človeka ni za ;F>omilovati ii^ podpirati, temveč mu ponuditi delo i:^ ga naučiti poštenega življenja, kakr- šnega živi v vsakdanjem delu ves naš delavni narod. Ob koncu bi pripomnil še to, da ka- kor morda ni prav po logiki prejšnje- ga članka, če se tako »nesrečnega člo- veka« obsoja, mu vsekakor ne morejo biti krivi tisti, ki so prej zaradi takih trpeli. Zato bi bilo še manj prav, če bi od prizadetih zahtevali naj na pre- stane trpljenje pozabijo (od kot bi imeH .pravico to zahtevati). Ne, ti ljudje tega ne pozabijo in naša sreča ter sreča bo- dočih pokolenj je, da naši narodi tega ne bodo nikoli pozabili, in da bodo tudi tako vzgajali svoje otroke, ki se bodo ponosno ozrli na slavno zgodovinsko pot, ki so jo napravili njihovi starši. OBJAVE IN OGLASI Na podlagi poziva Državnega sekretariata za jf^ospodarstvo LRS, člena 13 Uredbe o spremem- bah in dopolnitvah uredbe o elektroenergljski službi (Ur. list FLRJ štev. 59-550-50) in 13. točke 136. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-90-52) izdaja predsednik Mestnega ljudskega odbora Celje ODREDBO o začasni omejitvi uporabe električne energije in o spremembi obratovalnega časa obrtnih obratov na teritorija MLO Celje. I. Za čas trajanja omejitve uporabe električne energije se z dnem 19. I. 1954 omeji uporaba električnega toka v industriji mesečno na 63% porabljenih kWh od porabe v mesecu novembru, ki se vzame kot osnova. O mesečni kvoti kWh, s katerimi smejo pod- jetja razpolagati, bodo ta podjetja posebej ob- veščena. II. Z veljavnostjo od 20. I. 1954 smejo obrtne po- slovalnice izkoriščati električno energijo za po- gon strojev izključno le v času od 9. do 16. ure dnevno. III. Za obrtne obrate, ki ne uporabljajo električne energije za pogon strojev, se določa za čas trajanja omejitve električnega toka čas od 8. do 16. ure. IV. Ta odredba velja do preklica. v. Neupoštevanje ie odredbe se kaznuje po 15. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o elektroenergljski dispečerski službi (Ur. list FLRJ št. 59-530-50). Mestni ljudski odbor Celje, dne 19. I. 1954. Predsednik MLO: Jerman giko, Lr. OGLAS Okrajni ljudski odbor Celje-okolica sprejme uslužbenca z večletno upravno-administrativno prakso za vodjo vložišča, nastop službe takoj, plača po nredbi. Na podlagi poziva Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS čl. 13 Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o elektroenergljski di- spečerski službi. Ur .list FLRJ št. 59-50, 1. člen Odloka OLO Celje-okolica o spremembi odloka o obratovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih obratovalnic na območju OLO Celje-okolica z dne 13. 2. 1954 št. 1-1-4564-1 z dne 2. 7. 1953 in 13. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih, Ur. list LRS št. 19-52 izdaja predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica ODREDBO o začasni spremembi obratovalnega časa obrtnih in trgovskih podjetij ter omejitvi uporabe elek- trične energije na območju Okrajnega ljudske- ga odbora Celje-okolica. I. Z veljavnostjo od 18. I. 1954 se omejuje upo- raba električnega toka in s tem spreminja redni obratovalni čas trgovskih prodajaln vseh vrst ter določa zanje neprekinjeni delovni čas od 8,->0 do 16,30 ure. Ta odredba ne velja za lekarne, mlekarne in pekarne, ki obratujejo nemoteno brez spre-, membe. IL Obrtne delavnice in poslovalnice smejo ko- ristiti električno energijo izključno v času od 9. do 1?. ure. HI. Ta odredba velja do preklica. IV. Nenpoštevanje te odredbe se kaznuje po čl. 13 Uredbe o spremembi in dopolnitvi nredbe o elektroenergljski dispečerski službi z denarno kaznijo 5000 din. Smrt fašizma — svoboda narodu! Predsednik: Cvenk Miran OBVESTILO Vse naše cenjene izvenpogodbene odjemalce obveščamo in jim priporočamo, da si apno na- bavijo pred gradbeno sezono, vsekakor pa v mesecu jannarjn in febraarjn. Poznejši meseci so z naročili tako zavzeti, da bomo stranke tež- ko postregli. Apaeiiik »Pečovnikc Celje OBJAVA Obveščamo občinstvo, podjetja in ustanove da ima MLO Celje od 18, januarja do preklict. zaradi štednje električne energije spremenjeif delovni čas, in sicer od 8. do 15. ure. Uradni dnevi za nevabljene stranke so vsak torek in petek od 9. do 13. ure. Mestni ljudski odbor Celje KDO JE NEZNANI SAMOMORILEC? Dne 2. aprila 1953 so ob Savi nad graščino »Potiorek« v okraju Trbovlje našli truplo ne- znanega obešenca brez dokumentov. Kljub vse- stranskemu poizvedovanju se njegova identiteta ni dala ugotovili. Obešenec je bil star 40 do 45 let, visok 160 cm, srednje razvit, temnokosta- njevih las, svetlomodrih oči. Oblečen je bil v svetlorjav suknjič in telovnik, navadne »cajga- ste« hlače, rjavo-zeleno karirasto srajco in siv klobuk. V žepu suknjiča je imel denarnico in 16.781 din, žepni nož in vozni listek Celje— Hrastnik, izdan 31. 3. 1953 na železniški postaji Celje. Kdor koli bi lahko dal o neznanem samo- morilcu kakršne koli podatke, naj javi pismeno ali osebno oddelku za notranje zadeve Trbovlje, kjer svojci lahko dvignejo denar. — Iz pisarne državnega sekretariata za notranje zadeve LRS- ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so spremili našeg;« sina in brata ŠKET KARLA na njegovi zadnji poti. Žalujoča mama Marija, brat Leo in ostalo sorodstvo. Šmarje pri Jelšah, dne 18. 1. 1954. OPOZARJAM JAVNOST, da nisem plačnik morebitnih dolgov moje žen t Evgenije Zupančič, rojena Krušič. Istočasne svarim pred nakupom predmetov, ki so (moji ali družinska last) bili odneseni iz stanovanja pred mojim prihodom domov. Zupančič Albin, Zg. Hudinja 83, Celje- SPREJMEM upokojenca (nekadilca) na oskrl;i v svojo hišo. Naslov v upravi. PRODAM kmečko krušno peč. Vprašati: Žilnik Anton. Leveč. UGODNO PRODAM klavir (Stajner). Naslov v upravi lista. I PRODAM kuhinjsko školjko, gašper, večjo ste-i lažb in omaro za akte. Celje, Oblakova 8. NA PRODAJ takoj zaradi bolezni žaga veno cianka, hiša, voz, sadovnjak in njiva. — Voj nik 96. KMETIJSKA ZADRUGA Strmec proda večje ko- ličine krmilne pese, korenja, repe in sena. PRODAM parcelo ob Ljubljanski cesti in krn matično harmoniko (120 basov). Naslov v upravi lista. PRODA.M novo otroško posteljico z vložkom ii predali ter peč »cefirko«. Naslov v uprav lista. KNJIGOVODJA, samostojen, z odsluženim vo jaškim rokom, sposoben in samoiniciativen, dobi zaposlitev takoj pri KZ Griže. Ponudbi z navedbo prejšnjega službovanja na naslov KZ Griže pri Celju. NOVE GOJZERJE »Ziri« (št. 56—37) zamenjani za ženske polškornje ali pa za lepe štrapacnf Čevlje (od št. 36—37). Vprašati v upravi lista NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 24. 1. 1954: tov. dr. Cerin Josip, Celje- Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalj' do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 22. I. 1954 ob 19,30 - Josip Knlundžir SLEPCI — gostovanje v Žalen Sobota, 23. I. 1954 ob 20 - Shaw: MOZ USOOK in Kleist: RAZBITI VRC - izven KINO UNION CELJE Od 21. do 26. 1. 1934: PREOBRAT, amcr. fili' Od 27. do 51. 1. 1954: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, ameriški film KINO DOM CELJE Od 20. do 25. 1. 1954: OSTRZEK, amer. barva risanka Od 26. do 28. 1. 1954: TO JE MOJ SIN, am« riški film RADIJSKI SPREJEMNIKI Novi modeli vseh vrst: 4 elektronski super »TESLA 53 E« — 5 elek- tronski super »KRAS« — 6 elektronski super »TESLA 53 B« — 6 elektronski super »SAVICA 64« — 6 elektronski super »SAVA« 64 — 5 elektronski super za ceno 29.500 din — Cena ostalim radijskim sprejemnikom je od 29.500 do 49.500 din — Radijski sprejemniki so na mesečne obroke s 6-mesečno garancijo! KUPCI IMAJO PREDNOST, DA DOBIJO RADIJSKE SPREJEM- NIKE NA DVODNEVNO PREIZKUŠNJO Na zalogi: radio, elektrotehnični in elektroinstalacijski material VSE VAM NUDI TRGOVSKO PODJETJE ] UGOTEHNIK A CELJE, Stanetova ulica 5, telefon 22-64 ODKUPUJEMO: VSE VRSTE HLODOVINE IGLAVCEV VSE VRSTE HLODOVINE LISTAVCEV VSE VRSTE FURNIRSKE HLODOVINE Ponudite les našim n a k u p o va I c e m : BAČUN FRANC - Ljubno LEVAR JOŽE - Šmartno ob Dreti 10 KOVŠE IGNAC - Vitanje 54 ČEH FRANC - Murska Sobota DROLC VINKO - Vransko KASTEVC KARL - Šmartno ob Paki UDOVIČ PETER - Trnovlje 100 LES PLAČUJEMO TAKOJ PO DNEVNIH TRŽNIH CENAH! SAVINJA LESNA INDUSTRIJA CELIE