AaI■ - - i' T\ ker si žeit prejšnjih časov nazaj, vocia lega ne ooao dovolile naše ljudske množice. Obenem z že omenjenim reakcionarnimi elementi so proti ljudski oblasti nekateri duhovniki, ki so bili tudi prizadeti po zakonu o agrarni reformi. Nekateri duhovniki so nerazpoloženi do ljudske oblasti, ker jim ni več dovoljeno pobirati biro, katero so kmetje le neradi dajali in je bilo to prisilnega značaja. Mi nismo proti veri. Mi pa ne bomo dovolili v deželi pete kolone in bomo v vsakem takem primeru nastopali dosledno. To se tudi jasno vidi po aretaciji Stepinca. Nekateri so mislili, da bo šlo naše popuščanje do teh protiljudskih duhovnikov še naprej in da se bomo bali raznih intervencij. Vsak pa mora vedeti, da kot smo aretirali Stepinca, da bomo v bodoče na- mesta. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo okoli 400 aktivistov, ki so živahno posegali v debato. Prvi je spregovoril sekretar okrožnega OF tov. Popit, ki je v svojem referatu prikazal velik pomen volitev in delo osvobodilne fronte za ureditev ljudske oblasti. V zbranih besedah je prikazal pot razvoja naše nove državne tvorbe, prikazal je uspehe na gospodarsko-kulturnem in političnem polju, ki so bili doseženi na temelju bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. Tov. Draksler Jakob, sekretar MOF Celje pa je predvsem poudaril velike pridobitve na polju gospodarske obnove in izgradnje naše ljudske oblasti. Po referatih se je razvila živahna diskuzija. Soglasno je bil sprejet predlog, da kandidira v prvi volilni enoti tov. minister Leskošek z namestnikom tov. Drakslerjem. Prav tako je bil sprejet drugi predlog, da se sprejme kandida- Slopail Isto proti vsem trnim iiunovnlKom, ki di r.e sposic;vnh nase ijuaskc oblasti in njenih zakonov. Nekateri so proti tem, da je Cerkev ločena od države in da v šoli verouk ni obvezen predmet. Staršem je na prosto dano, če pošiljajo otroke k verouku ali ne. Če pa komu ni do tega, pa se mu ga ne sme vsiljevati. OF ničesar ne obljublja. Veste pa vsi, da kar je napravljenega, da je bilo napravljeno pod vodstvom OF, naše vlade in da ima po tem kratkem času pokazati mnogo uspehov. Jasno je, da vse, kar je bilo napravljenega, je bilo napravljeno v dobrobit delovnega ljudstva. OF stopa na volitve z zavestjo, da je napravila vse, kar je bilo mogoče storiti za izboljšanje položaja delovnih ljudi in da bo tudi v bodoče delala za izboljšanje tega položaja. Ne bojimo se tura tov. Gradišnik Fedorja z namestnikom Žgank Francetom. Sestavljena je bila 5 članska delegacija, ki bo ponesla tov. Leskošku pismo, v katerem se naglasa, da je želja vseh, da sprejme kandidaturo. Istočasno je bilo v Domu ljudske pro-svete zborovanje za drugo volilno enoto. Aktivisti so napolnili dvorano in z navdušenjem spremljali referat tov. Špata ,tajnika MLO Celje. Po predlogu da se postavi za kandidata druge volilne enote tov. ministra Borisa Kidriča, so navzoči z odobravanjem vzklikali tov. Kidriču. Za namestnika je bil imenovan sekretar OF tov. Popit. Navzoči so sklenili odposlati tov. Kidriču pismo s prošnjo, da sprejme kandidaturo na II. volilni enoti. Aktivisti I. tolilne enote so napovedali tekmovanj qe II. volilni enoti, katera od obeh bo bolje pripravila volitve in volilno kampanjo. ccsa^iJc, fi.«r je njen praffrem otsr-na OF, t6 je borba proti delovnem t» ijbdstvb. Naše ljudske množice bodo šle 27. oktobra vse na volišče in volile ter s tem pokazale priznanje OF, ki jih je znala pravilno voditi na področju gospodarske obnove, kakor tudi na utrditvi političnih in vojaških pridobitev. S tem bodo potrdile, da tudi za bodočnost sprejemajo edinole program Osvobodilne fronte, to je da so za združitev vseh Slovencev v skupni domovini. FLR Jugoslaviji, da so za nadaljnjo graditev boljšo bodočnosti vsega delovnega ljudstva, kar pa bodo dosegle edino s pomočjo ljudske oblasti — v najtrdnejši povezavi z ostalimi jugoslovanskimi narodi in demokratičnimi silami svega sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Kandidati in namestniki za volitve v Ustavodajno skupščino v celjskem okrožju I. Okraj CELJE-OKOLICA 1. Volilna enota Vransko: Kandidat: Ocvirk Ivan, kmet, predsednik 0L0 Sv. Jurij ob Taboru Namestnik: Šlander Mica, delavka, Ljubljana Kandidat: Vodovnik Ivan, krojač, Letuš Namestnik: Šrajger Avgust, kmet, Braslovče 2. Volilna enota Žalec: Kandidat: Hribar Rudi, org. sekretar 00F,Celje Namestnik: Aabrecht Jože, uradnik, Žalec Kandidat: Trobiš Štefan, načelnik Okrožnega prosvetnega odseka, Celje Namestnik: Finkelj Rafko, kmet, Griže 3. Volilna enota Sv. Jurij pri Celj« Kandidat: Gabrovec Milica, sekretar OF Celje Namestnik: Pocajt Ivan, kmet, Teharje Kandidat: Zapaiic Albin, ključavničar, Teharje, Namestnik: Merslavič Tone, poslovodja zadruge, Sr. Primož 4. V olivna enota Dobje: Kandidat: Brilej Jože, načelnik političnega oddelka zunanj. min., Beograd Namestnik: Romih Miha, kmet, Planina Kandidat: Zdolšek Ivan, kmet, Planina Namestnik: Dohršek Ivan, kmet, Planina 5. Volilna enota Vojnik: Kandidat: i Stante Peter, polkovnik, Celje Namestnik: j Prekoršek Anton, kmet, Šmarjeta Kandidat: I Zupanek AJojz, delavec, Šmarjeta Namestnik: Borovnik Valentin, kmečki sin, Frankolovo 6. Volilna enota Laško: Kandidat: Lešnik Alojz, upravnik zadruge, Laško Namestnik: Sušič Jože, rudar, Huda jama Kandidat: Jančič Cenko, obrtnik, Celje Namestnik: Horjak Jože, kmet, Št. Rupert 7. Volilna enota Dobrna Kandidat: Lampret Jože, duhovnik, Maribor Namestnik: Štefančič Vinko, kmet, Pernovo Kandidat: Koren Alojz, nameščenec, Dobrna II. Okraj ŠMARJE PRI JELŠAH 1. Volilna enota Šmarje pr Jelšah: Kandidat: Baloh Pavle, rudar-sekretar Okr. OF, Šmarje Namestnik: Kidrič Martin, uradnik, Šmarje Kandidat: But Franc, kmet, Šmarje Namestnik: Zličar Franc, kmet in gostilničar, Ponikva 2. Volilna enota Rogaška Slatina: Kandidat: Kambič Miha, minister, Ljubljana Namestnik: Štancer A*vgust, župni upravitelj Sv. Križ pri Rogaški Slatini Kandidat: Kos Jože, profesor, Rogaška Slatina Namestnik: Kokol Franc, mali kmet, Kostrivnica 3. Volilna enota Kozjansko: Kandidat: Kraigher Sergej, predsednik načrtne komisije pri Preds. LRS, Ljubljana Namestnik: Čepin Franc, nameščenec Obnov, baze, Kozje Kandidat: Žvar Ernest, uradnik, Koprivnica pri Podsredi Namestnik: Lah Jože, kmet in mlinar, Sodna vas Ul. OKRAJ SLOV. KONJICE I : 1. Volilna enota Slov. Konjice: Kandidat: j Šelih Ivan, mali kmet v Dobravi-Škalce Namestnik: Gorenjak Ludvik, štud. jur., Škalce 2. Volilna enota Oplotnica: Kandidat: Diaci Namestnik: Trobina Stanko, kaplan, Čadram-Oplotn. Kandidat: Boškovič Kari, srednji kmet, Skomarje Namestnik: Golčman Kari, polj. del., sedaj upravnik mlina, Oplotnica V. OKRAJ TRBOVLJE 1. Volilna enota Trbovlje I.: Kandidat: Ribič Alojz, rudar, Trbovlje Namestnik: Skalin Mirko, učitelj, Trbovlje Kandidat: Brečko Adam, delavec, Trbovlje Namestnik: Pust Janko, kmet, Trbovlje 2. Volilna enota Trbovlje II.: Kandidat: Šentjurc Ldija, profesorica, Ljurbljana Namestnik: Povše Dušan, rudar, Hrastnik Kandidat: Jug Viktor, kmet, Okroglica Namestnik: Verdaj Nande, rudar, Hrastnik 4. Volilna enota Zagorje: Kandidat: Vipotnik Janez, sekretar Glavn, odbora LSM, Ljubljana Namestnik: Skol Alojz, kmet, Dole pri Litiji Kandidat: Burkelc Viktor, rudar, Zagorje Namestnik: Ustar Vinko, rudar, Zagorje 5. Volilna enota Loke-Kisovec: Kandidat: Marinko Miha, predsednik vlade LRS, Ljubljana Namestnik: Skvarča Ivan, gozdar. Čemšenik VI. OKRAJ CELJE MESTO 1. Volilna enota: Kandidat: Leskošek Franc, minister, Ljubljana Namestnik: Draksler Jakob, rudar, Celje Kandidat: Gradišnik Fedor, lekarnar, Celje Namestnik: Žgank Franc, delavec, Celje 2. Volilna enota: Kandidat: Kidrič Boris, minister, Beograd Namestnik: Popit Franc, sekretar okrožja, Celje Predvolilna zborovanja po oh rajih V Trbovljah V torek se je v dvorani okrajnega LO v Trbovljah zbralo okrog 400 aktivistov OF, da zbero svoje kandidate za volitve ▼ Ustavodajno skupščino LRS. Množica volivcev iz obeh volivnih enot je na zborovanju dokazala, da se zaveda važnosti teho volitev, na katerih si bo delovno ljudstvo svobodno izbralo tovariše, ki so in bodo povsod dosledno zastopali kori-•ti delt vnega človeka. Tov. Skalin Mirko je v imenu okrajnega odbora OF imel kratek govor, nakar so aktivisti prešli k izbiri kandidatov. Za kandidata prv evolivne enote je bil izbran tov. Alič Anton, rudar iz Trbovelj, za namestnika pa tov. Toplikar Alojz, predsednik KMS. Za sokandidata so volivci izvolili tov. Naglava Oskarja, rudarja in sekretarja mestnega odbora OF, za namestnika pa Seme Ernesta, personalnega referenta TPD. Za drugo vo-livno enoto je bil določen tov. Ribič Lojze-Tone, organizacijski sekretar OF za okraj Trbovlje n borec iz 1941. leta, za njegovega namestnika pa tov. Skalin Mirko, učitelj. Kot sokandidad je bil predsednik tov. Brečko Adam, rudar, sedaj načelnik odseka za notranje zadeve, za namestnika pa Pust Janko, kmet iz Trbovelj. Vse predlagane kandidate, stare borce za pravice delovnega ljudstva, so volivci sprejeli z velikim navdušenjem. V Slovenskih Konjicah Preteklo nedeljo je bilo v Konjicah predvolilno zborovanje aktivistov iz I. volilnega področja konjiškega okraja. Zborovanja se je udeležil tudi sekretar okrožnega odbora OF Celje, tov. Popit, ki je v svojem govoru prikazal važnost in pomen volitev v Ustavodajno skupščino, ki so mogočna manifestacija in potrditev vseh v narodno-osvobodilni borbi z ogromnimi žrtvami priborjenih pridobitev. Z volitvami potrjujemo ustavno povezanost ljudske republike Slovenije v sklopu FLR Jugoslavije, in našo novo ljudsko oblast. Govoril je tudi o uspehih, doseženih v teku enega leta po osvoboditvi na vseh sektorjih gospodarstva. Posebno živahno je potekalo zborovanje, ko so začeli s predlaganjem kandidatov. Za prvo volilno področje je bil predlagan tov. Šelih Ivan, mali kmet iz Škalc pri Slov. Konjicah. Zborovalci so predlog z navdušenjem sprejeli. Za namestnika je bil predlagan tov. Gorejak Ludvik, nameščenec pri okrajnem ljudskem odboru v Slov. Konjicah. Za sokan-didate sta bila sprejeta tov. Ribič Alojz, kmet iz Žič, namestnik Klokovičnik Anton, mali kmet iz Špitaliča. Popoldne se je na istem mestu vršilo predvolilno zborovanje za II. volilno enoto okraja Konjice. Predlagani so bili sledeči tovariši: Za kandidata tov. Dijacij, rudar iz Hude jame, tov. Trobina Stanko, kaplan iz Čadrama, za namestnika. So-kandidat pa je Beškovnik Karel, kmet iz Skomerja in namestnik Golčan Karel iz Oplotnice. S tem je ljudstvo okraja Konjice izkazalo zaupanje tistim, ki so v času narodno osvobodilne borbe vse žrtvovali za OF in ki tudi danes delajo za dvig gospodarstva, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. V Šmarju pri Jelšah Volitve! Tega važnega zgodovinskega dogodka se v polni meri zaveda tudi prebivalstvo kozjanskega volilnega področja, ki je za časa okupacije največ pretrpelo v našem okraju. Zbrali so se 27. septembra v Kozjem. Prihiteli so iz vseh krajev; kmetje so pustili svoje delo na polju, da soodločajo pri postavitvi svojih bodočih predstavnikov-kandida-tov, za kar jih še ni nikdar nihče pozval. Prišle so naše žene, da tudi one položijo temeljni kamen naši ljudski oblasti. Mladina se je prav tako odzvala, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti. Pomenili so se o gospodarskih vprašanjih in uspehih, ki smo jih kljub velikim težkočam dosegli v našem okraju po osvoboditvi, kakor tudi o načrtih, ki jih, strnjeni v OF, imamo v programu, da jih izvedemo. Nato se je prešlo na pred-stoječe volitve. Tov. Lojze je pozval navzoče, naj predlagajo ljudi, ki niso držali za časa okupacije križem rok, ali se sramotno vdinjali okupatorju, in še danes hočejo podirati skupnost, ampak ljudi, ki so bili pripravljeni dati za svobodo in pravice delovnemu ljudstvu tudi svoje življenje. Tov. Marica vstane in predlaga za prvega kandidata borca-partizana iz kozjanskega področja Krajgher Sergeja, za njegovega namestnika pa Cepina Franca iz Kozjega, na kar sledijo vzkliki navdušenja in ploskanja. Dvigne se starejši mož in pravi: »Z veseljem sprejmemo predlagano kandidaturo, posebno še tov. Sergeja, katerega vsi poznamo še iz časa, ko je fašistični osvajalec moril in požigal po naših krajih, on pa se je kot partizan boril po našem področju. Ponosni smo nanj ter vemo, da mu lahko damo svoje zaupanje.« Nato se oglasi tov. Maks iz Buč: »Da bo imelo naše ljudstvo pri tako važnem odločanju večjo izbiro, predlagam za drugega kandidata kmetskega sina Zvara Ernesta, ki za časa borbe ni stal ob strani in tudi danes sodeluje v vseh množičnih organizacijah, posebno še pri sindikatih, za njegovega namestnika pa tov. Laha Jožeta, kmeta iz Sodne vasi. Tudi to kandidaturo je ljudstvo z odobravanjem sprejelo. Nato je sledila splošna debata, v kateri se je ljudstvo spomnilo težkih časov, ko so še predlagani kandidati s puško v rokah hodili po Pohorju in peli: »Le naprej Odred kozjanski. . V Rogaški Slatini Že takoj po razpisu volitev v slovenski parlament je zajel Rogaško Slatino in okolico val navdušenja. Ves aktiv osvobodilne fronte ter ostalih masovnih organizacij se pripravlja za načrtno vrolivno kampanjo. Dne 30. septembra 1946 je bila skupna konferenca aktiva Rogaške Slatina in okoliških KLO. Ko je zastopnik okrajnega odbora med stoiim govorom navedel imena kandidatov za Rogaško volilno področje, so bili sprejeti z burnim odobravanjem. Pri podpisovanju kandidatnih list so se ljudje kar rinili k mizi, kjer sta pooblaščenca sodišča overovala podpise. Na sestanku je bila tudi mladina, ki še nima volilne pravice. Ker kot taki niso mogli podpisati kandidatnih list, so se zavezali, da bodo delali na terenu in storili vse, da bo udeležba na volitvah 100 odstotna. Zborovalci so se razšli po vaseh, kjer bodo povedali ljudem, da so zbrali za naš okoliš za kandidata tov. Miho Kambiča, ministra za gradnje, katerega bodo na dan volitev soglasno izvolili za svojega poslanca. Okraj Celje-okolica pred volitvami Tudi na okraju Celje-okolica so se vršili sestanki aktivistov OF za zbiro kandidatov v skupščino Ljudske republike Slovenije. Vseh teh sestankov, ki, ki so se vršili po vseh centrih sedmih volilnih enot, se je udeležilo precejšnje število aktivistov, ki so predlagali kan-date in jih z navdušenjem sprejeli. Pri izbiri so aktivisti izbrali najbolj zaslužne in preiskušene borce za pravico delovnega ljudstva, ki so se izkazali do sedaj pri delu in uživajo med ljudstvom velik ugled in zaupanje. Iz pravilne izbire kandidatov in namestnikov, ki jih je ljudstvo splošno odobravalo, je razvidno, da nam je že izbira kandidatov sama jamstvo, da bodo volitve na dan 27. oktobra potekle res v znaku praznika sloveskega naroda, ki si prvič v zgodovini voli svoj parlament. DELO IN USPEHI LJUDSKE OBLASTI V CELJSKEM OKROŽJU PO OSVOBODITVI Obnova kmetijstva Kmetu pomaga ljudska oblast k dvigu donosa njegove kmetije, pri tem pa mu z znižanjem cen industrijskih proizvodov omogo-čuje, da si nabavlja stroje in druge potrebščine. Ob osvoboditvi je bilo postavljeno pred našo mlado ljudsko oblast vprašanje čim skorajšnje obnove naših kmečkih gospodarstev in s tem v zvezi osiguranje prehrane vsega delovnega ljudstva. Z izvedbo agrarne reforme, je dobil naš mali človek zemljo v svojo last. Nič več ne bo garal za tuje interese, delal bo za boljše življenje sebe in svoje družine ter za pro cvit in blagostanje vsega sloveskega ljudstva. Naša mlada industrija je stavila kmetu na razpolago dovolj orodja in strojev. Danes je vsa naša zemlja obdelana in rodi stotisočem kruh. Z osiguranjem dovoljnih količin umetnih gnojil, z dobro izvedeno strojno službo za obdelovanje zemlje, s preskrbo potrebne živine, z zagotovitvijo dovoljnih količin prvovrstnega izbranega in priznano dobrega semenja ter navajanjem našega kmeta na umno ter napredno kmetovanje, mu je dana možnost vsestranskega gospodarskega raz-vitka in povečanja donosa njegove kmetije. Cene industrijskim produktom, potrebnih našemu kmetu pri proizvodnji, so se v prvem letu po osvoboditvi znižale do 50 % (plug od 4000 na 2000 din itd.). Z močno zadružno organizacijo je naš kmet danes obvarovan pred izkoriščanjem posrednikov. Z vsemi temi ukrepi bo naša gospodarska politika dosegla skoraj že izenačenje cen kmetijskega in industrijskega blaga. Odnos cen med najvažnejšimi potrebščinami kmeta za produkcijo in proizvodi kmetijskega gospodarstva je v mnogih primerih že ugodnejši, kot pa je bil celo v predvojni Jugoslaviji. Če vzamemo za primer same, da je pred vojno stal 1 kg superfosfata ca 1 din, 1 kg krompirja 1,13 kg superfosfata, dočim ga 1 kg superfosfata 2,20 din, 1 kg krompirja pa 2,50 din, vidimo, da dobi danes kmet za 1 kg krompirja 1,13 kg superfosfata dočim pa je dobil pred vojno samo 0,75 kg. Jasno, da to uravnoteženje še ni v vseh primerih doseženo, vendar nam dosedanji razvoj obeta skorajšnje uresničenje te težnje. Kako resno je naša ljudska oblast pristopila k povzdi^i kmetijstva, nam najbolj jasno dokazuje obnova naše živinoreje, ki je danes v celjskem okrožju številčno skoraj že dosegla predvojno stanje. Od osvoboditve do danes je bilo samo v celjskem okrožju izdano okrog 8 milijonov dinarjev kreditov za nabavo živine po vojni prizadetim. V svrho kakovostnega izboljšanja živinoreje je bilo z oblast-.*enimi prispevki, delno pa tudi v celoti nabavljenih blizu 100 plemenjakov. Organiziranih je v okrožju že 22 živinorejskih zadrug, ki s svojo mrežo zajemajo dobršni del živinorejcev. Z uvedbo kontrole molznosti, s selekcijo živine, s pravilnim in strokovnim razmeščanjem plemenjakov, z izboljšanjem načina hranjenja živine itd. moramo in bomo zvišali donosnost krav najmanj za 100 litrov mleka letno po kravi. V čim krajšem času moramo doseči povprečno molznost od 2000 litrov mleka letno po kravi, nasproti današnji od 1300 litrov. Pri današnji povprečni molznosti producira celjsko okrožje okrog 43,000.000 litrov mleka. Čim bomo dosegli zaželjeno postavko povprečne molznosti od 2000 litrov mleka letno, bo znašala celokupna produkcija mleka v okrožju okrog 66,000.000 litrov mleka letno, kar bo dalo našemu narodnemu gospodarstvu za okrog 1 milijardo višji letni dohodek pri številčno neizpremenjenem stanju goveje živine. Če pogledamo rezultate obnove kmetijstva v prvem letu po osvobojenju, ko je šlo samo za dosego predvojnega stanja in če precenimo perspektive bodočnosti, vidimo, da se bo tudi naša kmetijska produkcija s strokovnim usmerjanjem naših ljudskih oblasti z naglimi koraki približala ostalim naprednim narodom. Gradnja palače „Dom ljudskega zdravja" Zavoda za soc. zavarovanje Slovenije v Celju V torek 1. oktobra 1946 so predstavniki OF, oblasti in sindikatov zasadili prvo lopato in s tem postavili temeljni kamen nove stavbe »Doma ljudskega zdravja« na stavbišču ob Gregorčičevi ulici. Bil je to slavnostni dan za delavno ljudstvo in dokaz razumevanja naših oblasti do ljudskega zdravja. To, kar ni mogla zgraditi bivša kapitalistična Jugoslavija v 25 letih, se uresničuje že v prvem letu obstoja nove Titove Jugoslavije, vkljub obnovi po okupatorju porušene domovine. Nova stavba, za katero je odobren kredit 40,000.000 din, je projektirana na novih načelih, na podlagi katerih bo načrtna široko zasnovana zdravstvena politika socialnega zavarovanja prevzela sektor javnega zdravstva. Prevzela bo ambulatorijsko-polikli-nično kurativo in preventivo v okvirju splošnega javnega bolniškega zavarovanja. Predvidena dispozicija posameznih ambula torijev, ki so zaključeni oddelki z lepimi čakalnicami, bo nudila zavarovancu vse one prednosti, ki jih v mnogočem nudi privatna zdravniška praksa, zdravniku pa vso diagnostično in terapeutično opremo. Na ta način se bo odpravilo nevzdržno masovno ordiniranje, tako da bo imel vsak zdravnik dovolj časa, da se posveti bol-nikom-zavarovancem. Projekt stavbe predvideva upravno dvo-nadtsropno poslopje ob glavni komunikaciji t. j. Gregorčičevi ulici, ter ambulatorno tronadstropno poslopje v notranjosti stav-bišča medsebojno povezano z enonadstrop-nim traktom ter enonadstropni zaključek proti javni bolnišnici. Zdravstvena služba se bo vršila v dveh etažah, to pa iz razloga čim večje koncentracije posameznih ambulatorijskih oddelkov. V prvi etaži so predvideni štiri splošne ordinacije, kirurgija, ortoped, revma, rentgenski oddelek ter oddelek za otroške bolezni, ki pa : ima direktni dostop iz ulice. V drugi etaži pa ordinacije specialistov-zdravnikov: in- j ternist, okulist, specialist za uho in nos, ; ginekologija in porodništvo, rentni zdrav- ; nik ter ločena oddelka za spolne in kožne ter pljučne bolezni. V zveznem traktu so prostori glavnega zdravnika s študijsko sobo in knjižnico zdravniko. V prvi etaži glavnega ambulatorijskega poslopja je tudi obsežni zobni ambulatorij. V tretji etaži glavnega trakta je predvidena diagnostična postaja, ločena za ženske in moške, z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, kakor kopalnice, umivalnice, čajne kuhinje, prostor za perilo itd. Pri celokupni zasnovi bolnišnice in »Doma ljudskega zdravja« je novo, da se vse zdravstvene ustanove mesta Celja združijo v zdravstveni center. Ta zdravstveni center bo imel tudi centralne gospodarske naprave., kakor so to centralna kurjava, centralna pralnica, centralna kuhinja, transformatorska postaja in kanalizacija. Vsi objekti bodo medsebojno povezani s podzemeljskimi hodniki, ki bodo služili osebju zdravstvenega centra ter gospodarskim potrebam posameznih stavb. Vsi objekti bodo situiran; v zelenju, ki bo služilo kot sprehajališče bolnikov. Obnova šol Okupator je povzročil neprecenljivo škodo našim šolam. O tem pričajo ruševine, ki so ostale od naših šol, ko je vojna vihra končala. Pa ne samo ruševine, tudi šole, ki so ostale cele, pričajo, kako načrtno je sovražnik skušal uničiti našo kulturo. Toda ti podli naklepi mu niso uspeli. Junaški borci pod vodstvom maršala Tita so izgnali iz naše domovine fašistično zver. Ljudstvo je svobodno zadihalo in se vrglo z vso elementarno silo na delo, da bi čimprej zacelilo rane, ki jih je zadala vojna. Med prve naloge si je postavilo obnovo šol. Na ruševinah rastejo nove, svetle zgradbe, ki že na zunaj kažejo, da so grajene v novih družbenih razmerah. Namesto nekdanjih, zastarelih in nehigienskih, ponekod kasarniških šol, ki so ostale iz bivše Jugoslavije in ki so že na zunaj odbijale mladino, gradi naše ljudstvo prijetne šolske domove, ki so za oko prijetni, znotraj pa prostorni in higienski. Za šole, ki jih je treba docela nanovo zgraditi, je izdelal projektivni zavod ministrstva za gradnje načrte po načelih, ki jih daje današnja družbena stvarnost in ki ustrezajo pedagoškim in zdravstvenim pogojem. V našem okrožju je bilo od 170 šol docela porušenih 12 zgradb, 64 šol pa je delno porušenih. Iz tega sledi, da je bila v našem okrožju skoraj vsaka druga šola več ali manj poškodovana v času okupacije. Izmed teh šol je ljudstvo obnovilo v šolskem letu 1945-46 25 šol, do konca leta 1946 pa bo predvidoma obnovljenih še 31 šol. Nova šola se gradi v Solčavi, okraj Mozirje, po načrtih Ministrustva za gradnje. To bo najmodernejša šola v celjskem okrožju, ki bo imela poleg 3 učnih sob še prvi internat za deco, ki zaradi odaljenosti ne more redno posečati pouka. V stavbi bo tudi kuhinja in kopalnica. Da se je moglo vse to v tako kratkem času izvršiti, ko zahteva obn«va tudi na drugih sektorjih mnogo dela in truda, je poleg investicij, ki jih je ljudska oblast vložila v obnovo šol, pripomoglo tudi ljudstvo samo, ki je s prostovoljnim delom in materialom prispevalo k obnovi šol 3 milijone pet sto tisoč dinarjev. To pa zato, ker se ljudstvo zaveda, da je današnja šola res njegova, da je zares ljudska šola. Ljudstvo ne štedi truda in materialnih sredstev, da bi čimprej zgradilo in obnovilo šole, ki bo iz njih izšla nova ljudska mladina. Tudi za dvig srednjih šol skrbi ljudska oblast. V našem okrožju deluje 10 gimnazij. V bivši Jugovslaviji so gimnazije obstojale samo v mestih in so bile zaradi tega dostopne samo tistim, ki so bili boljše situirani. Danes pa ljudstvo s pomočjo svojih oblasti postavlja srednje šole povsod tam, kjer je dovolj učencev za obisk. Tako je omogočeno vsakomur, ki je sposoben, da se izobrazi in prevzame po svojih sposobnostih vsa mesta, ki so bila včasih samo za izbrance. S črtanjem kmečkih dolgov nudi ljudska oblast veliko pomoč malemu in srednjemu kmetu Ob končni likvidaciji kmečkih dolgov. Težko breme, ki je kot mora ležalo na posestvih našega pridnega malega in srednjega kmeta, je bil zlasti dolg pri Previli-girani agrarni banki, tako zvani kmečki dolg. Mogotci bivše Jugoslavije so na vse mogoče načine skušali iz kmečkih žuljev iztisniti zadnje dinarje, kmetu so po rubeži prodajali nujno potrebne predmete in živino, samo, da bi bil ta dolg plačan. Toda breme je bilo pretežko, zato so dovolili, da se dolg plačuje v obrokih tekom 12 let s 4,5% obrestmi. Dolg se je pričel odplačevati 1. novembra 1936 in je bilo treba do okupacije plačati 5 obrokov, to je nekaj manj kot polovica dolga. Le malo je bilo kmetov, ki so zmogli plačati zapadle obroke, pri ostalih pa se je pojavil eksekutor in neusmiljeno prodajal vse, kar je kmet rabil. Solze in jeza so spremljale s posestva odpeljano živino in druge predmete. Začasna narodna skupščina je že lani sprejela zakon o končni likvidaciji kmečkih doglov, ki je stopil v veljavo 16. 11. 1945. Kaj je prinesel kmetu ta zakon? S tem zakonom se brišejo vsi kmečki dolgovi, ki ne presegajo pri enem dolžniku 5.000 starih jugoslovanskih dinarjev. V celoti se brišejo ne glede na višino dolgovi onim, ki so aktivno sodelovali v narodno onim, če je dolžnik ali kdo izmed njegove rodbine izgubil življenje v narodno osvobodilni borbi ali zaradi fašističnega terorja okupatorja in njegovih pomagačev. Prav tako se briše dolg v celoti, če je dolžnik ali kdo njegove rodbine izgubil življenje v ujetništvu. Poleg tega se nadalje brišejo v celoti dolgovi onim kmetom, ki so zaradi vojnih dogodkov ali pa sovražnikove okupacije utrpeli toliko škode, da ne morejo plačati svojega dolga in so na kakršen koli način podpirali narodno osvobodilno borbo, delni izbris dolgov pa imajo oni, ki so utrpeli škodo, a so zmožni plačila, po so podpirali narodno osvobodilno borbo. Kmetje-dolžniki so bili pozvani, da vlože prijave, katerim je bilo priložiti potrdila, da izpolnjujejo pogoje za odpis. Prijava in potrdila so takse prosti. Prijave je pregledala posebna komisija 3 članov pri okrajnem ljudskem odboru, nakar je bila, odn. še bo izdana posebna odločba, s katero je odrejeno brisanje odnosno zmanjšanje dolga. Če kmet-dolžnik z odločbo ni zadovoljen, ima pravico do pritožbe na posebno komisijo pri okrožnem LO v Celju. Tako je ljudska oblast našega kmeta razbremenila, ter ga rešila starih dolgov, katerih so bile krive razmere v stari Jugoslaviji. Ljudska oblast je dmgocena pridobitev ugotavljajo člani obnovitvenih zadrug Letošnja gradbena sezona gre h koncu, zato moramo izkoristiti vse možnosti, da napravimo na področju obnove vse, kar je še možno v letošnjem letu. Naše obnovitvene zadruge se tega zavedajo v polni meri. Polnoštevilna udeležba in živo razpravljanje o problemih obnove podeželja na konferenci obnovitvenih zadrug celjskega okrožja nam kaže, da se OZ vedno bolj zavedajo dragocene pridobitve ljudske oblasti, ki jim nudi vso pomoč. Nezdravi pojavi v zadružnem delu se vselej odstranjujejo in to tem bolj, čim bolj je ljudstvo aktivno udeleženo pri delu zadruge. Po večini odborov, kamor so se vrinili protiljudski elementi, so bili razkrinkani in odstranjeni. Na njih mesto pa so bili izbrani novi ljudje, ki pravilno pojmujejo interese skupnosti in ki imajo smisel za potrebe delovnega človeka. S tem ni rečeno, da je delo naših OZ že najboljše in da se ne dogajajo posamezne nepravilnosti. Če razmotrimo iz tega stališča, moremo ugotoviti pozitivna dejstva. Predvsem je važna zavest, da smo še vedno v težkem gospodarskem položaju in da rane, zadane po okupatorju, ne morejo biti začel j ene v hipu, temveč je potreben gotov čas. To ravno daje našemu delovnemu človeku ustvarjalnost v okviru skupnosti, ker se zaveda, da ja najširže sodelovanje v gospodarskem življenju in osebni doprinos edina pot k čim hitrejši obnovi in boljšem življenju. Člani OZ se dobro zavedajo, da Je predvsem potrebno delo njih samih, če hočejo uspešno koristiti pomoč, ki jim jo nudi ljudska oblast. Iz poročil posameznih OZ je bilo razvidno, da ponekod znaša vrednost storje-nost dela tudi preko 10 kratne vrednosti danega jim kredita. Le redek j« primer, da to razmerje ni doseženo vsaj 1:4. Kot primer pravilnega dela lahko služi OZ Šmarje, ki je s skromnimi sredstvi dosegla lepe uspehe. Uspeh je bil možen, ker so pri obnovi sodelovali vsi od posameznika preko tehničnih baz in KLO. Kredit se je pravilno razdelil med člane zadruge in je bila tako dana najširša iniciativa. Nasproten primer pa je OZ Planina, kjer je bil slab odbor, ki ni sodeloval neposredno z ljudsko oblastjo. Tako so siromašnejši bili prikrajšani, dočim je bilo posameznim izkoriščevalcem omogočeno usmeriti delo OZ v svojo korist. Zadruga je prekoračila kreditne možnosti in uspeh dela ni bil tak, kakršen bi moral biti. Novi odbor ima težko nalogo, da popravi vse napake in spravi delo zadruge na pravilno pot. Kulturno udejstvovanje najširših ljudskih množic - delo Osvobodilne fronte Kulturni teden v okraju Celje-okolica V času od 22. do 29. septembra 1946 je bilo v okraju Celje-okolica več kulturnih prireditev, ki so pokazale uspehe dosedanjega dela. Večji del prireditev je bilo v Žalcu, kjer je moderno urejen Dom ljudske prosvete. V nedeljo 22 .septembra je bila odprta umetniška razstava samoukov. Razstavljenih je bilo 52 del, slik, risb in kipov ter 38 komadov keramičnih izdelkov keramične tovarne v Libojah. Med razstavi j alci je omeniti Zuža Jelico, ki ima par dobrih olj in pastlelov. Med razstavljenimi deli je zelo posrečen »Mož s klobukom«, »Študija glave« in »Fantek«. Lorber Rudolf, slikar samouk razstavlja največ akvarele iz okolice Žalca in par oljnatih portretov. Zelo posrečen je akvarel »Žalski sejem« in lastni portret v olju. Tratnik Stanko razstavlja 3 akvarele, med katerimi je najboljši »Po zračnem napadu«. Razstavljali so še Vinko Vipotnik, Jože Vipotnik, Dečman Ivan, Franc Mirnik, Razpotnik Albin, šušteršič in Sad-nik Zlatica, ki so imeli večinoma same kopije. Od kiparjev je razstavljal Salezin Edvard tri portrete in eno kompozicijo. Veliko pozornost na razstavi je vzbujal kotiček žalskega komponista Rista Savina, ki je imel razstavljene svoje skladbe in opere. Razstava je bila skrbno aranžirana in kvalitetno precej dobra. Uspeh je bil zadovoljiv, saj si je ogledalo razstavo okrog 2000 ljudi. Gledaliških družin je tekmovalo 12, in sicer: Sv. ePter v Sav. dolini z Nušičevo »Gospo ministrico«, Žalec s »Pesmijo s ceste«, Laško »Na Trški gori«, Frankolovo s Klopčičevo »Mati«, Dobrna s »Krivo-prisežnikom«, Pirešica s Klopčičevo »Mati«, Skofja vas z »Razvalino življenja«, Gotovlje z »Miklovo Zalo«, Polzela z »Razvalino življenja, Vransko z »Matiček se ženi«, Vojnik s »Svet brez sovraštva«, sindikat nameščencev okraja Celje-okolica z »Glavni dobitek«. Najboljši uspeh sta pokazali igralski družini Vojnik in Žalec. Tudi ostale družine so z veliko resnostjo sodelovale in dosegle lepe uspehe. V pevsko tekmovanje, ki je bilo 29. septembra se je vključilo 5 moških zborov in 2 mešana zbora. Izmed moških zborov sta pokazala najlepše uspehe pevska zbora iz Vojnika in Žalca, ki sta izvajala Gob-čevo »Pesem mladine« Venturinijevo »Ubežniki« in Ipavčevo »Imel sem ljubi dve« in Adamičevo »Završki fantje«. Za njima niso mnogo zaostajali pevski zbori iz Laškega, St. Petra in Gotovelj. Med mešanimi zbori je dosegel prvo mesto zbor iz Letuša, na drugem mestu pa je gotoveljski zbor. Nastopil je tudi ženski zbor učiteljic tečajnic, ki je prav ubrano izvajal nekaj ženskih zborov. Tekom tedna se je vršil v Žalcu literarni večer, kjer so nastopili: Arčan Marica, delavska hči iz Ljubečne. Citala je 15 pesmi, največ z motivi iz narodno osvobodilne borbe, oblikovno dokaj gladke, le nekoliko šibko recitiran». Racman Ivanka, kmečka hči z Marofa je predložila pet pesmi, ki vsebujejo domoljubne motive. Je sicer začetnica, ki pa se utegne razviti. Rainer Meta, učiteljica iz Braslovč je brala pesmi, deloma sonete, napisane v izgnanstvu, ki opisujejo lastno trpljenje in upanje ob nesreči slovenskega ljudstva. Njene pesmi so dokaj dognane v vseh pogledih in izrazite, tudi oblikovno gladke. Janko Kač iz Žalca je predložil odlomke avtobiografskega značaja iz svojih še predvojnih iz-išlih knjig. Ocvirk Petrina, učiteljica v Petrovčah je brala nekaj liričnih domoljubnih pesmi in odlomke iz drame v verzih s snovjo iz narodno osvobodilne borbe. Z lahkoto obvlada obliko, je prisrčna in mestoma originalna. Je v razvoju in obeta še zrelejše stvari. Velika aktivnost kulturnih delavcev v največ slučajih ni bila deležna v Žalcu dovolj pozornosti s strani prebivalstva, dočim je prebivalstvo ostalih krajev pravilno razumelo namen tekmovanja. Prosvetne prireditve v mozirskem okraju Veličastno je potekel kulturni festival v okraju Mozirje. Kot uvod v festival je gledališka družina iz Topolščice podala 22. septembra v nabito polni dvorani v, Šoštanju Cankar-Delakovo kolektivno dramo »Jernejeva pravica«. Glavna dneva festivala sta bila sobota in nedelja v Mozirju, ki je bil za te dni praznično okrašen z zastavami in zelenjem. V soboto je bila olvorjena razstava slik pri kateri je sodelovalo poleg že znanih, Napotnika Ivana, Lane Aladina, še 17 slikarjev samoukov. Razstavili so 67 slik (oljnatih, pastel in žgane v les). Razstavljena dela kažejo veliko ljubezen do umetnosti, ki bo z nadaljnjim študijem omogočila mladim umetnikom do vedno večje popolnosti. »Brezdomci«, »Talci«, »Izgnanci« kažejo, da si od Majde Purnikove lahko še mnogo obetamo. Poleg imenovanih razstavljajo še: Čuden Milka, Dr. Sevnik, Zmavc Janez, Poje Viktor, Cesar Franc, Guzel, Predan Drago, Goričan Bruno ter pionirji učenci Rezoničnik, Lešnikar, Pren-cuh, Skornik in Hafner. Družina Horvat razstavlja izdelke žgane v les in barvane. Omembe vredni sta dve lutki Hafner Marije. Razstava je bila oba dni prav dobro obiskana. Zvečer je bil nastop mladih, mnogo obetajočih literatov. Ob polni dvorani so Citali svoja dela, predvsem pesmi, v katerih je zajeta narodno osvobodilna borba: Obu Vera, Sirca Slava, Lesler Ivan, Sevnik-Kurnik Tatjana, Zmavc Janez in Lane Aladin, ki je s toplim podajanjem svojih pesmi, ki jih odlikuje vodeča socialna nota in originalen izraz dosegel višek večera. K intimnosti večera je mnogo pripomogla občuteno in diskretno izvajana glazba. V nedeljo so se zbrali v praznično razpoloženem Mozirju pevski zbori iz Rečice ob Savinji, Smartnega ob Dreti, Smartnega ob Paki, Šoštanja in Mozirja ter godba in tamburaši iz Šoštanja. Pri tekmovanju so dosegli nadvse lepe uspehe. Kljub neugodnemu času čez poletje, ko je največ dela, so se zbori vestno pripravljali za tekme. S svojim discipliniranim nastopom .pravilnim podajanjem obetajo ti zbori, da bodo, če se jim posreči pri- tegniti še novih moči, čez zimo lahko že mnogo napredovali ter priredili tudi samostojne koncerte. Med najboljše zbore moramo šteti ženski zbor iz Šoštanja, moški iz Mozirja ni mešani iz Smartnega ob Paki. Tudi zbora iz Smartnega ob Dreti in Rečice ob Savinje ne zaostajata mnogo za temi zbori. Posebej pa moramo omeniti godbo v Šoštanju, ki je v šestmesečnem resnem študiju napredovala, da je lahko štejemo med najboljše našega okrožja. Mladi dirigent je znal iz godbenikov ustvariti družino, ki resnično muzicira. Tudi tambu-raški zbor iz Šoštanja je s svojimi mladimi igralci nadvse lepo in čisto podal nekaj prav posrečenih komadov. Popoldanski nastop pevskih zborov, godbe in tamburašev, je bil na prostem ob Savinji. Udeležila se ga je množica ljudstva iz vse Savinjske doline. Zbore je množica poslušalcev, ki niso štedili s priznanjem podžgala, da so vsi zbori odpeli svoje pesmi boljše, ko dopoldne pri tekmi. Ta koncert bo gotovo vlil poguma še ostalim zborom Savinjske in Šaleške doline, da se bodo popri j eli dela in bo na prihodnjem tekmovanju tekmoval vsak kraj. Treba je poguma in volje ter vztrajnega dela. Zbori so peli narodne, partizanske in umetne pesmi. Skupni zbori pa Fleis-manov »Triglav« in Gobčevo »Pesem o svobodi«. Za tekmovanje so se ljudski odbori v mozirskem okraju prav dobro pripravili. Izbira del sicer ni bila najboljša, kar kaže, da bo treba večje načrtnosti glede izbire del. Največkrat se nahajajo režiserji in igralci v zadregi zaradi igre, ki bi naj jo igrali in zagrabijo v stiski, kar jim pač pride pod roko. Vendar moramo glede tekmovanja reči, da so se gledališke družine podale na delo z voljo in ljubeznijo. Doseženi rezultati nam kažejo prav lepe uspehe, kar bo nedvomno velika vzpodbuda za bodoče delo. Videli smo delavce, kmete in inteligenco v skupnem sodelovanju in smo bili zadovoljni, ker smo prepričani, da se bo ta povezanost še pojačala. Nastopali so novinci in delavci, ki že imajo dolgoletne izkušnje. Pri novincih smo opazili veliko voljo, marljivost in ljubezen do igranja. Naloga režiserja je, da najde do takih di-letantov pot in jim da možnost čim večjega uveljavljanja. Izgovorjava in jezik razumljivo še nista dovolj jasna in pravilna in ima režiser mnogo dela z učenjem. Gledališče je poleg merila kulturne višine naroda v gotovi dobi tudi najvišje mesto za razširjanje lepote in čistosti jezika. Tekmovalo je 7 gledaliških družin, in sicer iz Mozirja, Šoštanja, Velenja, Topol-šice, Smartnega ob Paki, Sv. Andraža in Gornjega grada. Zmagala je sindikalna podruž. zdravilišča Topolščice s Cankar-Delakovo kolektivno dramo »Jernejeva pravica«. Tudi ostali ljudski odri niso dosti zaostajali in prepričani smo, da se bo tekmovanje nadaljevalo v veliki vnemi, pokazati ljudstvu najboljše, kar premore slovenska beseda. Kulturni festival šmarskega okraja v Rogaški Slatini Rogaška Slatina je sprejemala v nedeljo 29. septembra izredne goste. Prišli so pevski zbori in gledališke družine iz šmar-skega okraja, da pokažejo v plemenitem tekmovanju uspehe svojega dela. Izpred kolodvora se je razvila povorka pred Zagrebški dom, kjer je množico pozdravil tov. Vidic, prikazal pomen festivala in odprl razstavo, nameščeno v domu. Nižja gimnazija in steklarska strokovna šola v Rogaški Slatini sta razstavili risarske izdelke svojih učencev. Razstava j c pokazala, da se risarski pouk vrši v duhu časa. Razstavljeni so bili osnutki lepakov, grafikonov in raznih drugih risb. Prijetno smo bili presenečeni nad portreti talcev, ki jih je dala Rogaška Slatina izredno dosti. Učinkovit je bil kotiček, ki je predstavljal Lenina. Videli smo, da se v teh šolah mnogo ustvarja ter da je pouk risanja v najboljših rokah strokovnjaka Grašarja. Razstavljeni so bili tudi izdelki brušenega stekla, ki gotovo prav nič ne zaostajajo za sličnimi dragimi izdelki iz inozemstva. Razstavo so poživeli izdelki kiparja Blatnika, ki zasluži vso pozornost. Za številne obiskovalce je bila razstava prijetno presenečenje. Ob 11. uri je priredila godba iz steklarne svoj koncert v parku. Popoldne ob treh se je napolnila koncertna dvorana Zdraviliškega doma z domačini in gosti, da čujejo petje nastopajočih zborov. Vsi zbori so pokazali lep uspeh svojega dela ter so prijetno izne-nadili s svojo disciplino ter s kvaliteto. Kljub mnogoterim težavam in kratko odmerjenem času so uspeli naštudirati za tekmovanje program nad vsa pričakovanja. Z vestnim, sistematičnim nadaljnjim delom bodo mogli odstraniti napake, ki so več ali manj skupne vsem: ritmično netočno podajanje, jasna izgovorjava, čista intonacija, izenačenost glasov. Mešani zbor iz Rogatca je dobro zapel 3 pesmi. Manjka mu jasnost izraza in dobra izgovorjava. Mešani zbor iz Pilštajna je žel zasluženo priznanje za svoje kvalitetno podajanje, ki seveda ni bilo brez napak. Intrepretacija in izgovorjava sta bili začudo dobri. Pevovodja je Regvat Danica, ki doživlja pesem s fiinm občutkom. Moški zbor iz Šmarja je zapel tri pesmi. Zbor ima dober material, dela pa zgoraj omenjene napake. Mešani zbor iz Šmarja je nekoliko slabši od moškega, dasi ima Prav dobre glasove. Pevovodja bi mogel z marljivim delom še marsikaj izboljšati. Mešani zbor iz Rogaške Slatine je od vseh naj j ač j i po kvaliteti. Pevovodja Ferirne B. pa je zagrešil, ker je izbral pretežke pesmi, kar je imelo za posledico nečisto intonacijo, pa tudi plastika podajanja je močno trpela. Z lažje izbranimi pesmi bi se bil zbor gotovo močneje uveljavil. Združeni mešani zbori so predstavljali impozantno pevsko telo. Zapeli so Fleis-manov »Triglav« ter Gobčevo »Pesem o svobodi«, samo mnogo prehitro. Uvodoma je uspešno nastopil domači orkester pod vodstvom tov. Ferelinca, ob koncu pa je zbrane pevce pozdravil v imenu okrožja tov. Kunej. Tudi večerno tekmovanje gledaliških družin, ki se je vršilo v gledališki dvorani Zdraviliškega doma, je privabilo številno publiko. Nastopilo je sedem družin. Najboljši uspeh je pokazala družina iz Kozjega z »Razvalinami življenja«. Igralci so naravnost zaživeli v svojih vlogah. Drugo mesto si je priborila družina iz Št. Vida pri Grobelnem z igro »Rojstvo v nevihti«. Mladi kmetski igralci so pokazali mnogo volje in sposobnosti. Tretje mesto je dosegel Rogatec z »Zenitvijo«, kjer so se zlasti odlikovale ženske vloge. Sledi Rogaška Slatina s Cankar-Delakovo »(Jerne-jevo ipravico«, Podčetrtek s »Krivojprisež-nikom« in Šmarje z enodejanko »Medved«. Z ozirom na izredne težave, s katerimi se morajo boriti skoro vsi odri, je uspeh lep. Priznati pa moramo, da so vaške družine, ki delujejo v zares težkih okoliščinah, pokazale voljo in so tudi uspele. Ugotoviti pa moramo, da je bila Rogaška Slatina za tako pomemben kulturni dan premalo praznična, in da ljudske množice niso sodelovale v takem obsegu, kot bi bilo primerno za kulturni festival vsega okraja. Brez Osvobodilne fronte ni ljudske oblasti-brez ljudske oblasti ni ljudske prosvete Okrožni kulturn V nedeljo 6. oktobra bo v Celju okrožni kulturni festival, na katerem bodo sodelovali najboljši pevski zbori, godbe, igralske družine našega okrožja in bodo razstavljena najboljša dela naših likovnih umetnikov. SPORED: Ob 9. uri dopoldne koncert godb Šoštanj, Hrastnik in »Železničar« Celje — pred kolodvorom. Ob 11. uri otvoritev likovne razstave v Domu ljudske prosvete. Ob 15. uri koncert pevskih zborov v Domu OFr~Š0delujejo: Ženski zbor tovarne emajlirane posode v Celju, ženski zbor Šoštanj, ženski zbor Zreče; moški zbori: Šmarje, Vojnik, Žalec, Mozirje, Trbovlje-Zarja, Celje-Svoboda in celjski oktet; me- Učiteijstvo Preteklo soboto je bila v Celju konferenca učiteljstva iz okraja Celje-okolica. Po referatih okrožnega šolskega nadzornika o načelnih prosvetno-političnih smernicah ter okrajnega šolskega nadzornika tov. Nečimra o ožjih šolskih vprašanjih se je razvila obširnejša razprava, v katero je posegalo učiteljstvo prav aktivno. Poleg prosvetnih in političnih vprašanj so se dotaknili tudi akcije o nabiranju ži- i festival v Celju šani zbori: Letuš, Šmartno ob Paki, Rog. Slatina, Pilštanj, Radeče in Celjsko pevsko društvo ter Zreče. Skupno zapo jo mešani zbori: Flajšman-Triglav in Gobec-Pesem o svobodi; moški zbori: Kuhar-Jutri gremo v napad, Venturini-Ubežniki. Ob 20. uri v dvorani kina Metropol: a) Stoletnica rojstva Svetozarja Markoviča b) Gledališka družina sindikata Topolšica predvaja Cankar-Delakovo kolektivno dramo »Jernejeva pravica«. Vstopnina za vse prireditve je enotna po 10 in 5 din. Celjani! Pokažite s svojim obiskom na vseh prireditvah pravilno razumevanje za plemenito tekmovanje našega ljudstva na kulturnem polju. je zborovalo ra ter poslušali predavanje o škodljivcu kaparju san Jose. Iz predlogov in razprav so bili doprinešeni zaključki, ki streme za splošnim dvigom ravni osnovne šole kakor tudi o vključevanju in delovanju učitelj-stva v javni ljudski dejavnosti. Konferenca je bila pomemben zbor naših prosvetnih delavcev. Poleg materialne obnove naše porušene domovine moramo izvajati tudi duhovno obnovo, kjer naj ko- Vrnili so se udarniki iz Poljske Pred dvema mesecema in pol je odšla iz Beograda formirana Jugoslovanska delovna brigada na Poljsko. Preko sto mladincev iz cele Jugoslavije je navdušeno sprejelo ta časten sklep mladinske organizacije in ga tudi častno izvršilo. Delali so na obnovi Varšave. Veličastna »prejetja in obiski najvišjih predstavnikov Udarnik Štolc Jože iz Trbovelj Veselih obrazov so se prve dni septembra zbrali na celjskem okrožju mladinci, ki so bili sprejeti v uk za Čehoslovaško. kamor jih je povabila bratska čehoslovaška vlada, da se v različnih panogah industrije izučijo za bodoči poklic. Težko pričakovani trenutek so dočakali in vidno srečni prišli iz vseh okrajev celjskega okrožja na zborno mesto v Celje, kjer so se med seboj upo-znali in postali takoj dobri prijatelji. Vsi so bili tudi zdravniško pregledani. 11. septembra so z jutranjim vlakom, ki jih je končno le odpeljal na težko pričakovano pot, odpotovali iz Celja. Sedaj se hvaležno spominjajo vseh tistih, ki «o jim omogočili to potovanje. Ob prvih «Lseh svojega bivanja na Češkem nam pišejo takole: «Oprostite, ker se nismo prej zglasili in Va« pisali. Imamo dosti prostega časa, toda do pisanja se vsak težko pripravi. poljskega naroda so jim pričali o globokem in iskrenem tovarištvu bratov Poljakov. Gledali so to razpoloženje kot predstavniki vseh nas mladih v Jugoslaviji z izrazitim značajem delovnih mladih ljudi. Marsikdo si je želel, da bi ga sprejeli, ali zaradi nizko določenega števila je bil iz našega okrožja sprejet samo tov. Štolc Jože, rudar iz Trbovelj. Prostovoljno je s prvo smeno odšel v Brčko. Že takoj po prihodu se je odlikoval v vztrajnem in marljivem delu s svojo trojko je izkopaval dnevno od 15—17 kubičnih metrov zemlje, kar je značilo 30 % nad normo. Pozneje pa je s podelitvijo dela in marljivostjo presegel normo četvork in izkopal 22 kubičnih metrov zemlje. Prišlo je vprašanje za Poljsko. Kdo naj gre v to bri- i gado. Vsi bi hoteli. Žalosten je bil komandant, ; vedel je koga mora pustiti. Poklical je Jožeta. Jožetu so zažarele oči in udri se mil I je plaz besed, »Hvala, opravičil bom veliko zaupanje, svoje delo moram potrojiti.« Tov. Jože se je vrnil, na prsih se mu sveti odlikovanje za zasluge za narod Poljske III. reda in udarniška značka iz Brčkega. Ustnice mu krožijo v nasmehu, ko nam pripp-veduje o novi Poljski. Rekel je: »Razumeli so nas in dobri tovariši so. Imajo še težkoče ali mi smo jim odgovarjali, saj so tudi še pri nas težave, ali trdna volja jeklenih značajev mladih ljudi jo mora največ doprinesti za boljše življenje!« Mladinci Kajuhove brigade mu čestitamo in želimo še večjega uspeha v delu. Naši vajenci iz Cehoslovaške nam pišejo Tu smo že od 17. t. m. Ponoči smo priili ob enih v Brno, kjer so nas sprejeli, zjutraj pa smo nadaljevali pot v Moravski Krumlov. Vsa vožnja je trajala 57 ur. Sedaj ostanemo tukaj okrog 20 dni, nato pa najbrž« nazaj v Brno — v tovarne. Smo v domu, ki se imenuje »Jugoslovansky domov«. Hrana je odlična. Češko razumemo že dotti, toda govorjenje nam še ne gre. Hrana je res od-' lična, tako, da »o vsi zadovoljni. Le za avto-mehaniko se jih je preveč javilo, tako, da bo mnogo tudi odklonjenih. Če bo šlo vse dobro, pridem jaz h kemijski stroki. To bo učenja! Imamo tudi LMS organizacijo. To-j variš Mastnak je blagajnik, jaz pa sem fizkulturni referent. Tu smo samo Slovenci. Premru ima čitalne grupe. Tudi drugi imajo kakšno funkcijo. Vsak ima kakšno odgovornost. Kar komu manjka, so popisali in mislim, da v kratkem dobimo vse potrebno. Torej ne gre nam slabo in nam ničesar ne manjka! Živela junaška JA, budni stražar naših meja, branilec in čuvar pridobitev] narodno ,- osvobodilne£borbe ! Vam, in vsem tistim, ki ste se tako mučili, da ste nas spravili na Češko — najlepše pozdrave od: Mirnik Janko, Mastnak Bogomir, Kovačič Anton, Cerar Jože, Kmetič Jura. (Ostali so odsotni.) Odšli so kot vajenci, po vztrajnem študiju in dobri praksi, pa se bodo vrnili kot strokovnjaki, ki bodo izpopolnili kader strokovnjakov v naši razvijajoči se industriji. Zora — Nuša Zabukovški rudarji in nameščenci za mladinsko progo Tudi zabukovški rudarji in nameščenci so se priključili častni in pomembni akciji naše domovine za gradnjo Mladinske proge v Brčkem. Ne samo, da so njihovi otroci bili sami med ponosnimi mladinskimi brigadir j i-graditelj i, marveč so ob vsakem izplačilu v zadnjih treh mesecih prostovoljno darovali štiriurni zaslužek in na ta način prispevali skupno znaten znesek 100.918 din. Mladina v Mozirju je volila V Mozirju se je mladina pripravljala na mladinske volitve z vso vnemo. Z zanimanjem je par dni pred volitvami čitala kandidatno listo in spisek mladine-volilcev na deski »Stenčasa« pred Domom ljudske prosvete. V okrašeni dvorani Doma ljudske prosvete so bile v četrtek zvečer volitve. Najlepše je bila okrašena in pripravljena vo-livna miza, ki so jo pripravili po zamisli mladinca-kiparja tov. Cesar Cirila. On nam je svojo zamisel tolmačil tako-le: Temelje naši organizaciji so postavili že naši hrabri borci partizani v narodno osvobodilni borbi. Iz teh temeljev sedaj mi gradimo naše boljše življenje. Napis: »Gradimo« na prednji strani volivne mize je bil kakor bi zra- sel iz tal — temeljev in se je kot sezidan vedno večal, tako, da je zadnja črka »O« služila za volivno skrinjico. Vsak mladinec ali mladinka je, ko je prinesel in vrgel listič v volivno skrinjico, čutil, kakor bi položil eno opeko na našo veliko stavbo — organizacijo LMS, ki mora zrasti mogočna in močna in vase sprejeti vso protifašistično mladino vse Slovenije in Jugoslavije. Se nikdar prej nisem videla mozirske mladine tako vesele in voljne dela, kakor pri sprejemanju obvez ob priliki volitev. Tu je mladina pokazala, da je dobra in delavna, samo pravega vodstva ji je treba. Tega si je sedaj sama izvolila s tajnim glasovanjem na čisto demokratičen način. Vojak JA pišelvojnim obveznikom Tovariši! Kot vojaku naše vojske mi je dolžnost, da Vam nekoliko opišem delo in življenje v naši vojski. Kakor se je naša Armada ustvarjala iz 1 samih prostovoljnih delavcev, kmetov in de- i lovne inteligence, tako tudi danes vlada v vojski sama prostovoljnost. Vse, kar se naučimo in napravimo, je vse z dobro voljo. Vsepovsod vidiš v naši Armadi samovoljno disciplino, tovarištvo, bratstvo in edinstvo. Sedaj ni več vojak potlačen in zatiran od oficirjev, kakor se je to godilo v stari ve-likosrbski državi, v kateri je imel vojak temo pred očmi. Sedaj ima vsak vojak možnost, da se izgradi na vseh sektorjih in ne glede na nacionalnost, kar je pa seveda velike važnosti za bodoče življenje. V vseh edi-nicah so organizirani kulturno-prosvetni odbori, ki skrbijo za zabavo v vojski. Večkrat priredimo razne prireditve, plese in kulturne večere, katerih se udeležijo vsi oficirji, podoficirji in borci. Tukaj se dejansko pokaže tovarištvo in prisrčnost oficirjev do borcev in borcev do oficirjev. Vse zabave potečejo v vesesli družbi. Ako greš pa po kasarnah vidiš vsepovsod dobro voljo, živahnost in vedno slišiš razne borbene pesmi. Vstopiš v prostor za vojake in vidiš kako so vse sobe okrašene z raz- nimi parolami, kakor n. pr.: »Voli vojnika in on če tebe voleti«, potem »v stroju starešine i podčinjeni, van stroja drugovi«. Take in slične parole je mogoče razobesiti le Narodni vojski, takšni kakor je naša. V tem se vidi, da se vsak vojak zaveda svoje častne službe in ve, zakaj je dalo toliko tisočev njegovih tovarišev svoja mlada življenja skozi dolgo štiriletno borbo. Vsak se trudi, da se čim več nauči in da se čim bolj izgradi naša vojska. Vsak vojak ve, da je steber v naši domovini in zato vestno in budno čuva pravice našega naroda in našo sveto zgodovino. In ko stopite tudi vi enkrat v častno službo domovine, bodite tudi vi zvesti in neomajni vojaki naše slavne in močne Armade. Utrjujte jo z znanjem in moralo, da se nam nikoli več ne bo treba bati sovražnikov. Če bi pa hotel kateri izmed sovražnikov podjarmiti naš narod, mu neustrašeno pogledamo z orožjem v roki v oči in lahko mu pokažemo, kaj zmore naša čvrsta in jeklena Armada pod vodstvom našega vrhovnega komandanta naše oborožene sile maršala Tita. Živela naša armada — ogledalo naše domovine) živel naš vrhovni komandant maršal Titol Žibret Albin Fizkulturni nastop v Braslovčah, združen i z lahkoatletskim nastopom FD Celja in FD Olimpa. Fizkulturno društvo v Braslovčah je pri- i redilo nastop, katerega so se udeležila oko- | liška fizkulturna društva iz Vranskega, ; Gomilskega, Polzele, Sv. Pavla, Mozirja, iz j Celja pa FD Celje in FD Olimp. Ob drugi i uri popoldne se je skozi kraj vila mogočna i povorka s konjeniki, narodnimi nošami in j godbo na čelu. Povorka je prikorakala na j telovadišče, kjer se je po razvitju državne ; zastave ob igranju himne »Hej Slovani« vršil zelo uspel telovadni nastop vseh sodelujočih društev. Največ priznanja so žele , za skladno izvajanje prostih vaj članice in j mladinke FD Celja in FD Olimpa na dvo- j višinski bradlji. V lahkoatletskem nastopu, ki je sledil ob j velikem zanimanju gledalcev, je bilo do- ; seženo nekaj dobrih izidov. Tako je Cre- i pinšek (FD Olimp, Celje) dosegel pri teku j na 100 m čas 11,4 sek. Drugi je bil Polut- : nik (Olimp) v času 12,5 sek. V metu krogle ! je zmagal Osetič (Olimp) z 11,0 m pred ; Golcem (Olimp), ki je dosegel 10,82 m in : Cmakom (FD Gomilsko) z 10,70 m. V metu j diska je zmagal Uršič (Olimp) z metom i 35,07 m pred Golcem in Stavbetom (vsi Olimp). Na 1000 metrov je zmagal Polut-nik pred Golcem (oba Olimp) v času 2,50,0 minut. Pri skoku v daljino je zmagal Črepinšek z 6,13 m pred Ferlugo (oba Olimp). Pri članicah je na 100 m zmagala Posine-kova v času 14 sek. pred Majcenovo (obe Olimp). V skoku v daljino je dosegla Maj-cnova izvrstni izid 4,95 m in s tem zmago pred Gradišerjevo 4,83 in Posinekovo 4,69 m (vse Olimp). Pri skoku v višino pa je zmagala Gradišerjeva z 125 cm. Prireditev v Braslovčah je bila velikega propagandnega pomena. Kazilo je le pretirano odiranje pri okrepčilih. Razumljivo je, da društvo potrebuje sredstev za vzdrževanje svojih naprav, vendar ni potrebno, da si jih kopiči na tak nedovoljeni način. Toliko v nasvet. Tekmovanje za ZREN — pohod na 20 km V soboto popoldne ob treh se je izpred Doma OF vil mogočen sprevod. S transparenti, godbo ob vzklikanju prebivalstva je šlo nad 480 tekmovalcev za fizkulturno značko na pohod 20 km. V sprevodu si mogel opaziti poleg delavca, študenta, vojaka in nameščenca. Tekmovalci obeh spolov so se vrstili v dolgem sprevodu. Med njimi si mogel opaziti med mladimi fiz-kulturniki, ob katerih je marsikateri že zastopal barve naše domovine, petinsedem-desetletniega nestorja slovenskega planinstva dr. Tominška. Ni se kljub svoji visoki starosti ustrašil naporov pohoda ter tako dal vzgled mladini, predvsem pa njenim funkcionarjem, ki smo jih pogrešali. Proga je vodila preko Gaber j a, Hudinje, Škofje vasi, Vojnika v Šmartno v Rožni dolini, od tod v Medlog in na Ljubljansko cesto, kjer je bil cilj. Mladinci in ženske so imeli krajšo progo, cilj je pa bil skupen. Prav vsi tekmovalci so izpolnili pogoje. Med prvimi so prispeli na cilj tekmovalci za zlati znak in vojska. VI. kolo slovenskega nogometnega prv. Zaradi medmestne nogometne tekme Ljubljana : Trst, ki se je končala z zmago Ljubljančanov, so se v VI. kolu slovenskega nogometnega prvenstva, ali kakor ga tudi imenujejo, v »Slovenski ligi«, vršile samo tri tekme, od katerih so društva našega okrožja odigrala dve. Po tem kolu vodi na tabeli ljubljanski FD Krim s petimi igrami in devetimi točkami. Na drugem mestu je trboveljski FD Rudar s šestimi igrami in devetimi točkami. Na četrtem mestu je FD Celje s šestimi igrami in sedmimi točkami, na devetem FD Olimp iz Celja s šestimi igrami in štirimi točkami. Nedeljsko kolo je prineslo zmago favoritom in presenečenje v Trbovljah. Igre moštev iz našega okrožja so potekale: V Celju... Le z igro v drugem polčasu so bili gledalci nedeljske tekme na celjski Glaziji vsaj malo zadovoljni. Obe nastopajoči enaj-storici nista pokazali večji del devetdesetih minut ničesar, kar bi lahko imenovali lep nogomet. Prvi polčas, ki ga lahko označimo na kratko z nesmiselnim nabijanjem žoge, je minil 1 :0 v korist domačinov. Niti domačini, še manj pa gostje iz Novega mesta, ki so bili še precej ostri, niso zadovoljili. V drugem polčasu se je domači n^pad nekoliko zbral in dosegel še pet zgoditkov, tako da se je igra končala 6 :0 v korist FD Celja. V Trbovljah... Pač redki so bili tisti, ki so pričakovali po nizu neuspehov v pomladanskem tekmovanju uspehe FD Olimpa v Slovenski ligi. 2e igra proti FD Mariboru v Mariboru je dala slutiti, da moštvo prihaja v formo. Gostje so takoj v začetku s hitrimi napadi razbili obrambo domačinov in zabili v prvih desetih minutah dva zgoditka. Do tik pred koncem prvega polčasa so imeli gostje iniciativo v svojih rokah, čeprav so domačini z izredno borbenostjo hoteli znižati izid, kar se jim je tudi proti koncu posrečilo. V drugem polčasu je padel izenačujoči zgoditek po nesporazumu obrambe. Vseeno pa so gostje še nadalje ostro napadali in je proti koncu igre domači vratar le z nedovoljenim prekrškom očuval svoje svetišče. Prisojeno enajstmetrovko je Cater streljal vratarju v — roke! Igra je potekla sicer ostro in borbeno, toda v dovoljenih mejah, kar je zasluga discipline igralcev obeh moštev. Ne tako gledalci. Z neumestnimi grožnjami, opazkami itd. škodujejo samo svojemu moštvu, ki glede discipline zasluži vso priznanje. Treba bi bilo, da bi merodajni faktorji v društvu samem povzeli potrebne ukrepe in kopici ljudi, ki ne zaslužijo imena fizkul-turnikov, zabranili dostop na igrišče. V nedeljo 6.ohtobral946 na Glaziji igra nogometno tekmo Reprez. TRST : Reprez. CELJSKEGA OKROŽJA v okviru fizkulturnega nastopa Tiskarskega dne • Pričeteh lahkoatletskega sporeda ob pol 2, nogometne tekme ob pot 4 Sadjarska razstava v Velenju V Velenju je bila od 22. do 29. septembra sadjarska razstava, ki so jo pod okriljem Sadjarske zadruge v Velenju priredile zadružne sadjarske podružnice Št. Ilj pri Velenju, Velenje, Št. Andraž, Šoštanj, Št. Janž na Vinski gori in Škale. Od blizu in daleč so prihajali ljudje, šole in zadruge ogledovat krasno sadje, o katerem se je tov. Kafol, znani sadjarski strokovnjak izrazil, da že dolga leta ni videl tako lepega in da mu tudi svetovno znano tirolsko sadje ne bi bilo kos. Na razstavnih policah so videli poleg raznih vrst jabolk in hmšk tudi češplje, breskve, kutine, grozdje, nešplje, orehe in lešnike, pa tudi posušeno sadje. Celo smokve so bile pri sadjarski podružnici Št. Andraž, razstavljal jih j« tov. Verdev Franc, ki mu je smokvino drevo letos dalo že drugi pridelek. Kdor je videl to razstavo, bo razumel, da je štajersko sadje znano širom sveta, da je dobivalo diplome v Parizu, Bruslju itd. In to še bolje razume, če je imel priliko opazovati kmeta sadjarja, kako z ljubeznijo in velikim zanimanjem ogleduje razstavljeno sadje, s kakšno skrbjo je prinesel v košu po ■re daleč svoje izbrane plodove, da s tem »topi v vrsto zavednih in naprednih sadjarjev. Poleg članov že navedenih sadjarskih podružnic so razstavljali svoje izdelke tudi tovarna marmelade in sadnih sokov iz Sp. Hudinje pri Celju, Kemična tovarna v Hrastniku ter tovarna dušika v Rušah. Naproza pa je razstavila razna škropiva in poljedelske stroje. Posebno pozornost so vzbujali razstavni predmeti zadrugarja tov. Jelena, znanega drevesničarja iz Št. Ilja. Razstavil je celo vrsto vzorno vzgojenih srednjedebelnih sliv, češenj, jablan in hrušk, različno pritlično sadno drevje, ki je osnova sadjarske bodočnosti in primer drevesa, obolelega na ožigu. Naše gospodinje pa posebno privlačuje njegovo vkuhano sadje, ter krasno, na razne načine sušeno sadje. Razstava je bila plod medsebojnega skupnega dela in plemenitega tekmovanja. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla velika požrtvovalnost šolskega upravitelja tov. Kmecl Edmunda. Pred odrom je visel s stropa zvon, narejen iz samih jabolk carjevičev, zelenja in vrtnic vzpenjavk, delo tov. Mak Ivanke iz Št. Andraža. Lep napredek je že dosegel slovenski sadjar! Še lepši pa bodo uspehi, ko se bo obogatil tudi z iskustvi in epohalnimi dognanji genialnegega sovjetskega strokovnjaka Mi-čurina. Pavla Rovanov» Razpredelnica obrokov hrane in odrezkov živilskih nakaznic za mesec ohlober 1946 A. osnovne živilske nakaznice 1. Moka: 400 g kruha ali 300 g moke na dan (mesečno 9.30 kg), razmerje: 7.20 kg enotne krušne moke, odrezki od 1.—24. X., 24 odrezkov, 0,60 kg bele moke, odrezki 25. do 26. X., 2 odrezka, 0,90 kg koruzne moke, odrezki od 27.-29. X., 3 odrezki, 0,60 kg soja moke, odrezka od 30.—31. X., 2 odrezka; razmerje za peko kruha pri pekih: 85 odstotkov enotne krušne moke, 10 odstotkov koruzne moke in 5 odstotkov sojine moke. Zakuha: 500 gr koruznega zdroba in fižola, odrezki za koruzni zdrob od 1.—8. X., 8 odrezkov, odrezki za fižol od 9.—16. X., 8 odrezkov; 500 gr ovsenih kosmičev, odrezki od 17.—31., X., 15 odrezkov. 3. Maščobe: 300 gr masti ali olja ali slanine v Ljubljani, v ostali Sloveniji 200 gr na vse odrezke za maščobe. 4. Sladkor: 150 gr na odrezek za sladkor. 5. Milo: 150 gr na odrezek za milo. 6. Sol: 500 gr na odrezek za sol. B. Dodatne živilske nakaznice 1. Otroci v prvem in drugem letu starosti: 350 gr sladkorja na odrezek do j. 115 ozir. otr. 125, 1000 gr ovsenih kosmičev na odrezek doj. 116 ozir. otr. 126, 1500 gr pšenič-nega zdroba za odr. 117 oz. otr. 127, 500 gr bele moke na odr. 118 oz. otr. 128, 100 gr čokolade na odr. 119 oz. otr. 129, 100 gr mila na odr. 120 oz. otr. 130. Pšenični zdrob in bela moka se delita ob istočasni predložitvi odrezka 13b ozir. 23b osnovne živilske nakaznice. 2. Otroci v tretjem do sedmega leta starosti: 200 gr sladkorja na odr. otr. 135, 500 gr. bele moke na odr. 136, 500 gr pšeničnega zdroba na odr. 137, 100 gr čokolade na odr. otr. 138, 5. okrog 100 gr po velikosti doz) marmelade (UNRRA) na odr. otr. 139. Pšenični zdrob in bela moka se delita ob istočasni predložitvi odrezka 13 a oz. 23a osnovne živilske nakaznice. 2a. Otroci in mladina od osmega do štirinajstega leta starosti: Okrog 100 gr (po velikosti doz) marmelade (UNRRA) na odr. Mlad- 141. 500 gi belč mokfe n«. odi. Nos 1, 350 gr sladkorja na odr. Nos 2, 4 doze svinjine z rižem (doza po 326 gr) n aodr. Nos 3, 2 dozi po 92 gr sardin v olju in gorčici na odr. Nos 4. 4. Težki delavci: Moka (enako kot na osnovne živilske nakaznice) na odrezke: 7,20 kg enotne krušne moke na 11 odrezkov za kruh in na odr. TD 1, 0,60 kg bele moke na odrezek TD 2, 0,90 kg koruzne moke na 3 odr. za kruh, 0,60 kg sojine moke na 2 odr. za kruh; 500 gr fižola na odr. TD 126, 500 gr kor. zdroba na odr. TD 125, 350 gr sladkorja na odr. TD 124, 450 gr maščob v Ljubljani, v ostali Sloveniji 550 gr, na odr. TD 123 (mast, olje ali slanina), 1 doza zmlete svinjine po 850 gr na odr. TD 122, 3 doze sardin v olju po 92 gr na odr. TD 121, 100 gr prave kave na odrezek TD 120, 100 gr mila na odr. TD 133, 200 gr soli na odr. TD 132, 2000 gramov mleka v prahu (ne polnomastnega) na odr. TD 131. 5. Lahki delavci: Moka (enako kot na osnovne živ. nak., toda od vsake vrste le polovica) na odrezke: 3, 60 kg enotne krušne moke na 8 odr. za kruh in na odr. »krušna moka« LD., 0,30 kg bele moke na odr. LD 221, 0,45 kg koruzne moke na odr. za kruh, 0,30 kg sojine moke na 1 odr. za kruh, 250 gr koruznega zdroba na odr. LD 222, 250 gr fižola na odr. LD 223, 200 gr maščob v Ljubljani, v ostali Sloveniji 300 gr, na odr. LD 224 (mast, olje ali slanina), 200 gr sladkorja na odr. LD 225, 100 gr mila na odr. LD 226 100 gr soli na odr. LD 227, 1 doza svinjine z rižem po 326 gr na odr. LD 228, 1 doza sardin v olju po 92 gr na odr. LD 229, 1000 gr mleka v prahu (ne polnomastnega) na odr. LD 230. Mleko: Dojenčki: 2 dozi sladkega kondenzirane-ga mleka na nakaznice za mleko: otroci od 2. do 14. leta: 1 dozo evaporiranega mleka na nakaznice za mleko, in 1 dozo sladkega kondenziranega mleka na nakaznice za mleko; starčki od 60. leta dalje in bolniki: 1 dozo evapor, mleka na nak. za mleko. Enodnevne in tedenske živilske nakaznice: | Dnevni obrok 5 gr sladkorja na odr. 301, j 17 gr soli na odr. 302, 4 gr mila na odr. 304. ; VAJENCI V nedeljo, dne 6. oktobra 1946. bo sestanek vajencev vseh strok, ki so vložili prošnje za polaganje pomočniških izpitov. Pogovorili se bomo o pomanjkljivosti pri teh izpitih; predelali pa bomo na kratko tudi teoretična vprašanja tako, da ne bo več vsakodnevnih povpraševanj in nepotrebnih skrbi. Sestanek bo ob 9. uri v veliki dvorani Okrožnega ljudskega odbora v Celju (Na-rvdxl Ann)- Pridltw «Krožni ìjuaSKi odoor v Ceija Oddelek za delovne odnose Iz Pavliha HOOVER IN UNRRA Hoover zahteva, naj se ustavijo Unrine pošiljke Jugoslaviji, dokler ne bodo izvedene »svobodne« volitve. Dotlej naj bi se ta roba nemara pošiljala v Grčijo v zahvalo za tako svobodno izvršen plebiscit. OBNOVA V INDIJI V predmestju Bombaya so zgradili veliko koncentracijsko taborišče. SPORED TISKARSKEGA DNE TISKARSKA RAZSTAVA Odprta od 5. do 14. oktobra v Domu OF v prvem nadstropju bo prikazovala: Razvoj štajerskih partizanskih tiskarn. Prikaz partizanske »Pohorske tiskarne«. Natodno osvobodilni tisk. Tisk po osvoboditvi. Prikaz postopka dela od rokopisa do tiskovine. Otvoritev razstave v soboto 5. oktobra ob treh popoldne is bo odprta dien« »d 9. do 19. ure. KULTURNA PRIREDITEV V soboto 5. oktobra 1946 ob pol > ireicr v Domu Osvobodilne fronte: Razvoj tiska do Gutenberga. Viharna doba nasilja. Kako živimo. Mi smo tiskarji. Po kulturni prireditvi DRUŽABNI VEČER Sodeluje orkester »Ninočka«. Vstopnina: 20, 15, 10 din, balkon 15, 10 din, stoj. 5 din. Predprodaja vstopnic v Mohorjevi knjigarni ŠAHOVSKI BOJ V nedeljo 6. oktobra 1946 ob 9 dopoldne v vrtni dvorani hotela »EVROPE« med ljubljanskimi, mariborskimi in celjski»i tiskarji. SPORED FIZKTJLTURNKGA NASTOPA V nedeljo 6. oktobra 1946 priredi sindikalna podružnica celjskih tiskarjev ob pol dveh popoldne na Glaziji fizkulturni »a-stop z naslednjim sporedom: 1. Razvitje zastave in državna himna. 2. Troboj za ženske: tek 60 metrov, met pentlje, sok v daljino. 3. Peteroboj za moške: tek 100 metrov, tek čez zapreke 400 m (lestva, zaboj, ograja, greda itd.), skok v daljino, tek s polnimi samokolnicami (100 m) in met kamna. 4. Gimnastična vaja, izvajajo tiskarji. 5. Tekma v odbojki med nameščenci okrožja in celjskimi tiskarji. 6. Ženska štafeta: 60X60X60X60 m. Kratek nagovor. 7. Nogometna tekma med reprezentanco Trsta in reprezentanco celjskega okrožja. Med odmorom nogometne tekme: 8. Balkanska štafeta: 800X400X200X100 Nogometna tekma in balkanska štafeta se izvedejo ob vsakem vremenu, dočim lahkoatletski program v primeru dežja odpade. Sodeluje godba poštarjev. Pravico tekmovanja v troboju, petero-boju in balkanski štafeti imajo vsi člani sindikatov. Prijave sprejema podružnica ESZDN tiskarske industrije v Mohorjevi tiskarni. Zmagovalci prejmejo knjižne nagrade in priznanice. FIZKULTURNIKI! ki sodelujete na fizkulturnem nastopu Tiskarskega dne celjskih grafičarjev, v nedeljo dne 6. oktobra na Glaziji, sta naprošeni, da pridete k priredbi polnoštevilno in sicer je zbor vseh nastopajočih fizkulturni-kov točno ob pol enih v Mohorjevi tiskar- ni, odkoder se bo razvila povorka na Blažijo. Zaradi tekme med reprezentanca aia Trsta in celjskega okrožja odpade mladinska tekma med tiskarji in kovinarsko šolo emajiirane posode, ki bo pa odigrana nekaj dni kasneje. Enako odpade nogometna tekma med starejšimi tovariši tiskarji in poštarji. Izveden pa bo celoten lahkoatletski in štafetni program. Vse najavljene štafete celjskih tovar» ponovno naprošamo, da pridejo točna »b določeni uri na zbirališče. ZREN v Celja V soboto popoldne ob 15. uri bomo izvedli tekmovanje za vse stopnje znaka tekmovanja v skupini II-4 kolo na coi»« zavoro. Dolžina proge 500 m. ZbiralMi« pred domom FD Olimpa. V nedeljo povežemo tekmovanje po skupini III-9 — kolo s fizkulturnim dnem ▼ Šoštanju. Odhod za 50 km ter 30 km progo be ol» 9 izpred Doma OF v Celju. Smer prve proge na Vitanje—Dolič, za 30 km pa saiar Velenje. Tekmovanja se udeležite vsi pri-javljenci v tej skupini, ker istega ne teo-mo več izvajali. ki še niso poravnali naročnin® mo položnica. Po-sŠužite se jih čimprej Inštruiram vse predmete osnovne šole in nižje gimnazije ter francoščino in angleščino. Naslov v upravi lista. Prodam lepo seno in otavo. — Naslov v upravi lista. Stanovanje v Zagrebu s celim komfor-tom menjam za stanovanje v Celju. Oglasiti se na uredništvo pod » Stanovanje Zagreb«. Zdravnik Dr. Alojzij Šef. Celje specijalist za kirurške bolezni ordinira dnevno od 2—5> ure popoldne. Tomšičev trsi 9 II. (preje Glavni trg) ŠOLSKE POTREBŠČINE Franc Leskovšek knjigarna in trgovina s papirjem CELJE Tomšičev trg 13 KNJIGARNA TISKARNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU priporoča na bavo S' ÄÜ& Ž^pf ife IwUi&Stik. kakor ludi osfaiega pisarniškega m o f e r i a ! a Ikm ietskm mim^am uudima fteseSe* paftitsl m, \ 1V CELJE, STANETOVA ULICA 17 IZDELUJEMO VSAKOVRSTNE TKAKE ZA OKRAS ŽENSKIH OBLEK IN NARODNIH NOŠ V VSEH BARVAH 6-4