Novi stanovanjski bloki v Bistrici pri Tržiču sprejemajo ta mesec prve stanovalce. Nekaj stanovanj je bilo zgrajenih tudi s sredstvi solidarnostnega sklada. Letos bo vseljivih 20 stanovanj, spomladi pa prav toliko — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 93 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni . urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek, 6. 12. .1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Delovni ljudje in občani Gorenjske Volitve splošnih delegacij v nedeljo, 8. decembra, pomenijo dograjevanje spomladi začetega skupščinskega sistema. Volili bomo delegacije, ki bodo delegirale svoje čalne v razne samoupravne interesne skupnosti, ki na samoupraven način urejajo najpomembnejša področja družbenega življenja kot so: izobraževanje, kultura, zdravstvo, otroško varstvo, sociala in drugo. Polnoštevilna udeležba na volitvah pomeni podporo delegatskemu sistemu in podporo kandidatom, za katere smo se odločili. Zato se udeležimo volitev in opravimo državljansko in samoupravno dolžnost čimprej. Uredimo mesta, vasi in naselja; izobesimo zastave. Z volitvami manifestiramo našo narodno in politično enotnost, pripadnost socializmu ter socialističnemu samoupravljanju. Občinske konference SZDL Gorenjske Drugi del pravice in dolžnosti Včeraj smo v domala vseh temeljnih organizacijah združenega dela na Gorenjskem (razen tam, kjer je manj kot trideset zaposlenih in zato vsi zaposleni predstavljajo skupno delegacijo) izvolili delegate oziroma skupne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. S tem je za nami tako imenovani prvi krog sedanjih volitev, ki enako kot spomladanske pomenijo uresničevanje ustave. Tokrat gre le za drugi del uresničevanja oziroma izgrajevanja skupščinskega sistema, za samoupravno in novo organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti, ki so po ustavi sestavni del skupščinskega sistema. Drugi krog sedanjih volitev bo v nedeljo, ko bomo na voliščih v krajevnih skupnostih volili vsi, ki imamo volilno pravico. Izvolili bomo splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz krajevnih skupnosti. Nima prav tisti, ki morda meni, da so sedanje volitve manj Pomembne od spomladanskih. Spomladi smo na volitvah izoblikovali nov samoupravni skupščinski sistem družbenopolitičnih skupnosti. Tokrat oblikujemo tisti del in uresničujemo tisti del Ustave, ki pravi, da samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi Usklajevali delo na področju, za katero takšno interesno skupnost ustanavljajo. Z drugimi besedami to pomeni, da gre za preoblikovanje °ziroma novo obliko samoupravnih interesnih skupnosti (nekatere so delovale že doslej), ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena. Bodoče skupščine takšnih samoupravnih »nteresnih skupnosti bodo z že izvoljenimi zbori občinskih skupščin enakopravno odločale o vprašanjih osnovnega izobraževanja, kulture, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva. Torej bodo podobno kot v občinskih skupščinah tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti delegati iz hmeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti odločali o programih, razvoju, porabi denarja itd. na posamez-| °rh področjih tako imenovane skupne porabe. Po vseh dosedanjih pripravah, ki so trajale dober mesec, naša udeležba tako na četrtkovih kot pojutrišnjem na nedeljskih volitvah zato ne pomeni zgolj formalno potrditev sprejete Ustave. Ne pomeni le pripadnosti samoupravni skupnosti in družbi, ki jo gradimo, marveč v primerjavi s spomladanskimi volitvHmi potrjuje drugi del naše državljanske pravice in dolžnosti. Zato je prav, da z udeležbo na voliščih in z glasovanjem v nedeljo potrdimo na tem področju naše želje in cilje. A. Žalar /2 f§ 2o QjcJUXK_J kranj LET Volitve V kranjski Iskri — Foto: F. Perdan Podražitev sladkorja in olja Z odlokom zveznega izvršnega i sveta so se v sredo, 4. decembra, povečale proizvodne in maloprodajne cene sladkorja in olja. Maloprodajna cena sladkorja se je povečala poprečno za 67 odstotkov za kilogram, cena olja pa poprečno 32 odstotkov za liter. Tako znaša nova cena za kilogram sladkorja poprečno 11,70 dinarja, za liter olja v steklenici pa poprečno 15,16 dinarja. Dejanske cene bodo ponekod odstopale za 10 do 30 par zaradi razlik v maržah, ki so v pristojnosti republik. Na tiskovni konferenci sta člana zveznega izvršnega sveta I mer Pulja iubi1e ina m e š a niča ^^^^ m Ivo Kuštrak povedala novinarjem, da je bila podražitev potrebna zato, da bi se v Jugoslaviji v prihodnjem obdobju povečala proizvodnja sladkorja in olja in da bi se tako zmanjšali veliki devizni izdatki, ki smo jih doslej imeli zaradi uvoza teh živil. V gospodarskem letu 1974— 1975 bomo na primer za uvoz sladkorja in olja morali zagotoviti okrog 300 milijonov dolarjev. Sedanje podražitve in povečane proizvodne cene naj bi spodbudile pridelovalce sladkorne pese, sončnic in drugih oljnih semen, da bi do 1980. leta tako povečali predelovalne in proizvodne zmogljivosti, da uvoz teh dveh živil ne bi bil več potreben. Eden od vzrokov za podražitev pa je tudi v tem, da se je Jugoslavija na nedavni svetovni konferenci o prehrani v Rimu obvezala, da bo v sedanjem položaju lakote v svetu skušala doseči, da se na svetovnem trgu ne bo pojavljala kot kupec tržnih presežkov hrane, ampak bo skušala postati izvoznik važnejših kmetij-sko-živilskih proizvodov. Zaradi podražitve sladkorja in olja se bodo zdaj povečale tudi cene na drobno za tiste proizvode, ki vsebujejo sladkor in olje. Podražila pa Dvajset let Elite Kolektiv organizacije združenega dela trgovsko podjetje Elita Kranj praznuje letos 20-letnico obstoja. Jubilej in delovne uspehe, ki jih je to podjetje doseglo v minulem obdobju, bodo proslavili jutri zvečer v hotelu Creina v Kranju. se bo tudi maloprodajna cena svinjske masti, za katero velja režim liberaliziranih cen. Po izračunu zveznega izvršnega sveta bo znašala cena za kilogram masti okrog 12,90 dinarja, kar je za poprečno 28 odstotkov več kot prej. Vse te podražitve bodo povzročile, da se bodo življenjski stroški povečali poprečno za 2,9 odstotka. Na tiskovni konferenci so povedali, da pri sestavljanju resolucije za leto 1975 s tem niso računali, vendar je to zdaj treba predvideti. metrsko blago Pri Kranjcu, Cankarjeva 7 XV. JUBILEJNI NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 15. do 26 "ECEMBRA 1974 i Naročnik: Višje pokojnine S /. januarjem 1975 se bodo v Sloveniji pokojnine povečale za 15 odstotkov in za 40 dinarjev. Sklep o tem povečanju je sprejela skupščina skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije. Višje pokojnine bodo izplačevali kot akontacijo, dokončna uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški pa bo izvedena potem, ko bo sprejet družbeni dogovor o povečanju pokojnin za prihodnje leto. Novembrska proizvodnja Po prvih podatkih, je bila novembrska industrijska proizvodnja v Sloveniji ugodna. V primerjavi z lanskim novembrom so slovenska industrijska podjetja proizvedla za dobrih deset odstotkov več izdelkov. V primerjavi z letošnjim oktobrom pa je biia proizvodnja za 8 odstotkov nižja. Boljša kakovost tobaka V Prilepu in v njegovi okolici se je začel odkup tobaka. Računajo, da je letošnji pridelek tobaka za 15 odstotkov manjši kot lani. Slabšemu pridelku so botrovale neugodne vremenske razmere, saj poleti v teh krajih tri mesece ni padla kaplja dežja. Kakovost tobaka pa je letos precej boljša od lanske. Misija dobre volje se je vrnila iz Afrike S tritedenskega potovanja po zahodnih afriških deželah se je vrnila delegacija Rdečega križa Jugoslavije, ki jo je vodil Ivo Majdič. Delegacija se je v državah, ki jih je obiskala, pogovarjala z nacionalnimi organizacijami Rdečega križa in Rdečega polmeseca o sodelovanju in pripravi svetovne konference o miru, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Nova termoelektrarna v Bitoli V prvi polovici prihodnjega leta bodo začeli delati v novem rudniku lignita v Suvo-iolu pri Bitoli, hkrati pa bodo zvčeli graditi tudi novo termoelektrarno z močjo 210 mega-vatov. Na tem področju so odkrili velike zaloge zelo kvalitetnega lignita, kijih cenijo na približno 200 milijonov ton. Samo do sedaj ugotovljene zaloge zadostujejo za pogon termoelektrarne v naslednjih 40 letih. Nepalski premier na obisku V sredo je dopotoval na obisk v našo državo predsednik nepalske vlade Nagendra Prasad Rial z ženo. To je prvi ■ obisk nepalskega premiera v naši državi. Pogovori z gostiteljem predsednikom ZIS Dje-malom Bijedičem so se začeli že prvi dan obiska. Gost iz Nepala se bo sešel tudi z drugimi jugoslovanskimi državniki. Varčevanje tudi pri zveznem proračunu V zveznem proračunu naj bi se prihodnje leto zbralo 58 mi- ' lijard in 333 milijonov dinar jev. Federacija bo dobila de nar od carin, republik in pokrajin ter od prodaje obveznic. Pravijo, da so proračun federacije za prihodnje leto zasnovali na načelu varčevanja na vseh področjih. Slovenski govor v Trstu V dvorani tržaške občine so na seji svetov prvič spregovorili v slovenščini. V našem jeziku je najprej spregovoril odbornik Anton Terčon. nato pa še predstavnik KP Italije Du šan Lovriha. Med govorom slovenskih predstavnikov na seji šestih občin tržaške pokrajine so nekateri skrajneži v znak protesta zapustili dvorano. Akcija za Kozjansko Kranj V torek, 3. decembra, je bila na Jesenicah seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o osnutku odloka o nalogah in delu izvršnega sveta občinske skupščine, o sindikalni listi za naslednje leto, o politični sindikalni šoli, akciji za Kozjansko in o letošnji organizirani obdaritvi ob novem letu. Na Jesenicah se je že precej delovnih organizacij odločilo, da tudi v drugem krogu solidarnostne pomoči za Kozjansko prispevajo svoj delež, druge delovne organizacije pa bodo sprejele tak sklep do konca letošnjega leta. Pri občinskem sindikalnem svetu pričakujejo, da bodo podjetja nakazala vsaj del prispevkov, saj so na Kozjanskem pomoči potrebni predvsem zdaj, pred zimsko sezono. Tudi na Jesenicah razpravljajo o organizaciji politične sindikalne šole in se predvsem zavzemajo, da bi jo ustanovili v okviru regije v taki obliki, ki bi zahtevala kar najmanj stroškov. Na Jesenicah bodo letos ob novoletni jelki pripravili tradicionalno srečanje otrok in Dedka Mraza Pod-mežakljo s prireditvijo na ledu. To predstavo bodo ponovili tudi v Kranjski gori in v Mojstrani, če bo dovolj hladno vreme in bodo v teh krajih pripravili naravni drsališči. Sicer pa se pri občinskem sindikalnem svetu prizadevajo, da bi letos v posameznih organizacijah združenega dela ne obdarovali otrok zaposlenih, temveč bi se pridružili organizirani obliki obdarovanja tako, da bi obdarovali kar največ otrok, in sicer v posameznih krajevnih skupnostih prek društev prijateljev mladine. Na Jesenicah so se že začeli občni zbori osnovnih organizacij sindikata, in sicer so zbore že organizirali v Kompasu v Kranjski gori, v Posebni osnovni šoli na Jesenicah, v Železarsko izobraževalnem centru, v Športmetalu, pri trgovskem podjetju Zarja in Rožca in pri Univer-salu. D. S. Seminar o organizaciji obveščanja V Piranu je bil v dneh od 25. do 28. novembra na pobudo centra za družbeno izobraževanje in sektorja za obveščanje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije seminar o organizaciji obveščanja v sindikatih. Seminarja so se udeležili predsedniki in člani komisij za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov iz 22 slovenskih občin. Z Gorenjskega se je seminarja udeležil le predstavnik občinskega sveta zveze sindikatov z Jesenic. -fr V torek zvečer je bila v dvorani kluba gospodarstvenikov v Kranju razprava o zasnovah urbanističnega rirograma razvoja Slovenije in predlogu srednjeročnega programa razvoja Slovenije in Jugoslavije. Razpravo je pripravilo društvo ekonomistov Kranj, udeležila pa sta se je tudi predsednik zveze ekonomistov Slovenije dr. Gregor Počkar in svetovalec zavoda za plan SR Slovenije. Kranj, 5. decembra — Dopoldne je bila v Kranju seja izvršnega sveta občinske skupščine. Razpravljali so o družbenem dogovoru o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji za obdobje 1974—1978 in o družbenem dogovoru o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti in gradnji visokogorskih planinskih postojank. Razen tega je bila na dnevnem redu še razprava o družbenem dogovoru o medsebojnem dogovoru TOZD tr-govine za območje občine Kranj o enotni uvedbi delovnega časa ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter dodatek k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah v Sloveniji za leto 1974. Radovljica V sredo popoldne je bila v Radovljici šesta skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Na seji so med drugim razpravljali o oceni koordinacijske komisije za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošni porabi. Sprejeli pa so tudi več odlokov in imenovali iniciativni odbor za ustanovitev komunalne zdravstvene skupnosti Radovljica. Radovljica, 5. decembra — Popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Razpravljali so o nalogah sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in ocenili kandidacijske konference za volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pogovorili so se tudi o nalogah sindikatov po osmem kongresu zveze sindikatov Slovenije. A. Z. Škofja Loka Jeseniški delegati so se odrekli »sejninam« Na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Jesenice so med drugim razpravljali tudi o povračilu potnih in drugih stroškov.delegatom. O stroških delegatov, ki se udeležujejo sej zborov občinske skupščine ter drugih delovnih teles, oziroma o povrnitvi teh stroškov se domenijo posamezne občinske skupščine posebej, ker o tem ni zakonskega določila. O povrnitvi razpravljajo vsi zbori občinske skupščine. Na Jesenicah so delegatom predlagali, da naj bi se vsem delegatom povrnili stroški prevoza na seje, in sicer v takem znesku kot znašajo dejansko stroški javnega prevoznega sredstva, ter 20 dinarjev za povračilo Predlog za uskladitev odloka Petek, 6. decembra 1974 Na upravne organe občinske skupščine Tržič se pogosto obračajo občani, predvsem pa graditelji zasebnih hiš s pripombo, da odlok o prispevku ob spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča ni usklajen ali vsaj podoben z enakimi odloki v drugih gorenjskih občinah. Razlike nastajajo predvsem pri prispevkih za zemljišča, ki so v višjih kategorijah. Zato so zbori tržiške občinske skupščine na torkovem zasedanju pooblastili izvršni svet skupščine, naj po primerjanju tržiškega odloka z odloki v drugih občinah izdela nov predlog prispevkov ob spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča. -jk Odlikovanci iz pravosodja 28. novembra so praznik republike proslavili tudi na občinskem sodišču v Radovljici. Ob tej priliki so v okviru 30. obletnice pravosodja, ki jo praznujemo letos, izročili odlikovanja petim delavcem občinskega sodišča. Red dela s srebrnim vencem so dobili Milan Gostič, Slavica Gori-šek in Marica Baloh. Medaljo dela pa sta dobili Mija Raj gel j in Elizabeta Lazar. Odlikovanja predsednika republike jim je izročil predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Polde Pernuš. A. Z, Tekmovanje vojakov in mladincev V okviru vsakoletne manifestacije »Mladost v besedi, pesmi in spretnostih« je bilo pred dnevi V počastitev 22. decembra — dneva JLA — v ljubljanskem domu JLA tekmovanj« mladincev in vojakov z ljubljanskega armadnega področja. ("Mani ekip so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine K P J. Predtekmovan ja so po šolah in enotah JLA po vsej Sloveniji potekala že več mesecev, v zaključnem delu pa so se med seboj pomerili mladinci m pripadniki II.A iz Maribora, Ljubljane-Pol ja, Postojne, Radovljice in Bohinjske Bele. Ob tej priložnosti je ob obletnici smrti revolucionarja Ive Lola Kibar-ja o njegovem liku govoril general' majorMilan Daljevič. -j« drugih stroškov v zvezi z udeležbo na seji. Po predlogu naj bi se predsednikom komisij povrnili stroški za udeležbo in vodenje seje v višini 50 dinarjev. Toliko naj bi prejeli predsedniki komisije za družbeni nadzor, statutarne komisije, komisije za samoupravne akte, za ugotavljanje premoženja, za volitve in imenovanja, sveta za preventivo v prometu ter vodje skupin delegatov. Vsi ostali predsedniki komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine in izvršnega sveta pa bi prejeli 30 dinarjev obenem s stroški prevoza. Po razpravi delegatov iz nekaterih krajevnih skupnosti, temeljne organizacije iz Železarne in nekaterih drugih so se na seji strinjali le s takim predlogom, po katerem naj bi vsem udeležencem na sejah povrnili le dejanske stroške prevoza. Delegati so se celo izrekli za to, da bi »sejnine« namenili za druge namene, na primer za vzgojnovarstvene ustanove. D. S. V sredo je bil v Škofji Loki zbor delovnih ljudi, ki so zaposleni v zasebnem sektorju obrti in gostinstva. Prisotni so na njem predlagali možne kandidate za oblikovanje delegacij ter razpravljali o delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, nazadnje pa so spregovorili še o pripravah na oblikovanje sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju na področju gorenjskih občin. V sredo je občinska konferenca SZDL Škofja Loka sklicala v Škofji Loki posvet za predstavnike krajevnih družbenopolitičnih organizacij in šol s celotnega področja občine. Navzoči so na njem spregovorili o izvedbi konkretnih predvolilnih akcij. Ugotovljeno je bilo, da so vabila za volitve prejeli v glavnem že vsi občani, prav tako pa tudi kratke informacije o samoupravnih interesnih skupnostih. V akcijo raznašahja vabil se je vključila vsa šolska mladina. Pomanjkljivosti, ki pa so bile še ugotovljene, pa bodo v škofjeloški občini skušali odpraviti do nedeljskih volitev. Prav tako so sklenili pozvati občane, naj v nedeljo razobesijo zastave in čim lepše okrase volišča. V torek ob 16. uri bo v Škofji Loki 4. seja občinskega komiteja ZK Škofja Loka. Člani komiteja bodo na njej spregovorili o nalogah osnovnih organizacij ZK v uresničevanju sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ, 10. seje predsedstva CK ZKS in medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko na osnovi analize in ocene komisije za družbenoekonomska vprašanja in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZK Škofja Loka, razpravljali o rebalansu finančnega načrta za letos, ocenili volitve v interesne in krajevne skupnosti, se dogovorili o pripravi seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter razpravljali o prošnjah za denarno pomoč. -jg Tržič Ker divjad uniči skoraj polovico posevkov na območju lovske družine Kovor in ker je komisija za ocenjevanje škode pri omenjeni lovski družini odstopila, je izvršni svet občinske skupščine Tržič imenoval novo komisijo. Tako je predlagala delegacija Kmetijske zadruge Tržič. Komisija je zaupano nalogo že opravila. Prav tako je sanitarna inšpekcija tržiške občinske skupščine poostrila nadzor nad cesto Križe—Kovor. Cesta, imenovana Kopanka, je zelo onesnažena, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci Križev in Kovorja. -jk zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Te dni so povsod po svetu, bolj kot kdajkoli v zadnjem obdobju, aktualna ugibanja o odnosih znotraj velikega trikota, ki ga tvorijo ZDA, SZ in Kitajska. Sprožila jih je nenavadna sočasnost treh dogodkov: srečanja Brežnjev — Ford v daljnem Vla-divostoku, Kissingerjevega romanja v Peking ter ostrega obtoževanja med sovjetskimi in kitajskimi partijskimi voditelji. Za kaj gre? S kakšnimi domnevami (in zaključki) smemo priti na plan mi, nepoučeni smrtniki, odrinjeni iz omejenega kroga izbrancev, katerih vire informacij ne sestavljajo samo skrbno cenzurirana obvestila javnosti? Kdo v zapletenem »pokru orjakov« dobiva, kdo blufira in kdo izgublja? Trikotnik silakov Če se najprej postavimo v kožo Strica Sama, je treba reči, da mu trenutne razmere še najbolj ustrezajo. Gerald Ford, šef wa-shingtonske administracije, prinaša domov paket obetavnih sklepov, ki niso le izraz načelnih soglasij, temveč po obsegu in vsebini presenečajo eelo najhujše optimiste. Novi ameriški predsednik in prvi mož K remija sta nenavadno hitro našla enoten jezik — dasi bi molk Moskve ob odhodu Nixona avgusta letos lahko pomenil tudi nezaupnico njegovemu nasledniku. Osel>-nniiii spoznavanju in »otipavanju« je nato sledil izredno ploden dialog. Dvojica ni oklevala zagristi v pereče probleme sedanjosti, zrele, da postanejo predmet debate na najvišji ravni. Američani in sovjeti so našli kup sorodnih stališč pri obravnavi občutljivega vprašanja, ki za- deva posredništvo v izraelsko-arabskem sporu, ter poudarili nujnost postopnega popuščanja napetosti med sovražnima taboroma, saj konec koncev zaradi parcialnih interesov*zaveznikov nima smisla tvegati svetovnega spopada. Nadalje je potrjeno, da bosta stebra socialistične in kapitalistične hemisfere še naprej pospeševala gospodarsko sodelovanje in krepila blagovno menjavo, ki jo rovarjenje konzervativnih poslancev v kongresu in senatu ZDA sicer resno ovira. Glavni kamen spotike tiči v doslej neuspelih poskusih, da bi parlament Sovjetski zvezi priznal status trgovskega partnerja s klavzulo največjih ugodnosti, in v nedavni »redukciji« pošiljk žita, zaenkrat edini resni klofuti Fordovemu »vzhodnemu programu«. A vse to so — tudi ako pridamo zraven vzajemno pobudo o razširitvi skupnih znanstveno-tch-ničnih in raziskovalnih načrtov (vesolje, boj zoper rakava in srčna obolenja, varstvo okolja, izkoriščanje morskih bogastev itd.) — le drobtinice. Brežnjev in Ford sta nenadejano dosegla bistven napredek v ključni točki dogovarjanja silakov, na področju omejevanja oboroževalne tekme; naslednji sporazum, veljaven osem let (1977—1985), bo dovoljeval kolosoma zgraditi DO 2800 interkontinentalnih bali-stičnih raket, nameščenih bodisi v podzemeljskih silosih, bodisi v podmornicah, vendar naj bi zaloga strateških projektilov, ki nosijo večglavo bojno konico (MIRV in MARV), ne presegla števila 1300, sta sporočila. Hkrati bodo strokovnjaki že pet let pred iztekom zamrznitvem-ga roka sedli k pogajanjem ter začeli iskati sprejemljivo formulo za uravnoteženo skrčenje količine nakopičenih izstrelkov in za postopno ukinjanje posameznih členov napadalnih sistemov, denimo bombniških eskadrilj, flot udarnih letalonosilk, verige kopenskih oporišč v inozemstvu ipd. Ugoden razplet vladivostoških pogovorov so v ZDA in SZ ocenili kot zmago razuma, iz katerega utegneta Vzhod in Zahod izvleči neslutene koristi. No, čisto drugače gledajo nanje v Pekingu, kamor je ameriški zunanji minister Henri Kissinger komaj nekaj ur kasneje odbitci mirit sumničave Kitajce. Kakor zatrjujejo, je goste znal prepričati, da se navzlic prijateljskemu Fordovemu objemanju Brežnjeva stališče Amerike do Mao Ce Tun-govega režima ni v ničemer spremenilo. Toda čeprav Bela hiša nikakor ne želi posegati v medsebojne razprtije azijskih gigantov, ki spričo kitajskih ozemeljskih zahtev (ideološka nesoglasja so bolj ali manj pretveza) preraščajo v nevaren politični, konflikt, je vladivostoški »rendez-vous« le potekal tik pred nosom 800-milijonskega sovjetskega tekmeca. Ni dvoma, da v izboru kraja, nekoč enega najmogočnejših kitajskih pristaniških mest, tiči prefinjen izziv Moskve. Še več prikritega draženja, ki namiguje na zvodenelost »posebnih stikov« Pekinga z Združenimi državami, vsebuje nastop Brežnjeva v prazničnem Ulan Batorju, prestolnici Mongolije. Ostre, obtožujoče uvodne izjave generalnega sekretarja so nepreklicno pokopale sleherni up na skorajšnjo spravo, da bi potlej prešle v slavospev Yankeejein. Težka naloga čaka vvashington-ski diplomatski štab, očitno trdno odločen obdržati odprta vrata v obe smeri, kajti Sovjetsko zvezo moti navzočnost Kitajcev v trikotniku močnih. Sluti pa tudi tih ameriški račun, izhajajoč i/, prastare modrosti, ki uči, da tam, kjer se dva prepirata, t petji vleče dobiček. I. G u zel i Zb or združenega dela je bil proti Družbenopolitični zbor in zbor delegatov krajevnih skupnosti občinske skupščine Tržič sta družbeni dogovor o štipendiranju v SRS sprejela, zbor združenega dela pa ne — Usklajevalni postopek med DPZ in ZZD — Številni pomisleki ob dogovoru — Se bo zaradi tega pri izplačevanju štipendij v začetku prihodnjega leta spet zataknilo? Zbori občinske skupščine Tržič so na torkovem zasedanju (družbenopolitični zbor je zasedal dopoldne, zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa popoldne) razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Družbenopolitični zbor je dogovor potrdil in naložil skupščini, da ga podpiše. Dogovora namreč v Sloveniji doslej nista podpisali le dve občini, med katerimi je tudi tržiška. Ob tem sklepu je družbenopolitični zbor sodil, da je treba začeti čim prej izdelovati občinski samoupravni sporazum o štipendira nju, ki naj prepreči, da bi dijaki in študentje tudi prihodnje .leto ostali brez štipendij, ter upošteva kar največ pripomb podpisnikov sporazuma, predvsem organizacij združenega dela. Prav tako se kaže temeljito pogovoriti, kdaj naj začne sporazum veljati. Ali 1. julija letos, kot je zapisano v osnovnem dokumentu, ali kasneje, na primer 1. januarja leta 1975. Organizacije združenega dela, predvsem največji Peko in Bombažna predilnica in tkalnica, imata na predlog dogovora precej pripomb. Poglejmo najvažnejše. Na kakšnih izračunih sloni predlog za prispevek 0,5 odstotka od Nova sindikalna lista Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji konec preteklega meseca obravnavalo predloge za spremembe in dopolnitve osnutka sindikalne liste 75. Sklepalo je tudi o njenem dokončnem besedilu za javno razpravo. Sindikalna lista, ki. bo že čež mesec dni stopila v veljavo, kot kaže, ne bo prinesla večjih sprememb. Spremenjena so le tista določila, ki obravnavajo najvišje osebne dohodke, minulo delo in regres za prehrano med delom. Glede višine najvišjega osebnega dohodka je predsedstvo slovenskih sindikatov sodilo, da zanje ne bi kazalo določati absolutne zgornje •neje, temveč naj bi ga določali posamično za posamezne dejavnosti podpisniki samoupravnih sporazumov. " delovni organizaciji pa bi bila °dvisna od doseženega dohodka "OZD, poslovnih rezultatov oziroma °d tistih meril, ki jih samoupravni sporazumi za posamezne dejavnosti določajo za razporeditev dohodka na osebne dohodke in akumulacijo. Pomembno je tudi določilo v °snutku nove sindikalne liste, ki °predeljuje nagrajevanje po minulem delu. V sindikatih izhajajo iz stališča, da se morajo pravice iz mi-niJlega dela izraziti v pravici in možnosti vpliva na pogoje pridobivanja in razporejanja celovitega dohodka kot rezultata delavčevega dela v organizacijah združenega dela. Prav tako naj bi se v novi sin-d"kalni listi uveljavil predlog, po katerem naj bi se delavčeva pravica iz minulega dela izražala v njegovem položaju v združenem delu, njegov osebni dohodek pa naj bi bil odvisen tudi od racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Zadnja sprememba v novi sindikalni listi predlaga, naj bi si osnovne organizacije sindikata prizadevale za boljšo prehrano med delom. Po novem naj bi regres za organizirano prehrano med delovnim časom znašal največ 300 dinarjev mesečno. V primerih, ko temeljne in druge organizacije ne bi mogle zagotoviti organizirane prehrane, pa naj bi regres znašal toliko kot doslej, to je 100 dinarjev mesečno. Javna razprava o predlogu nove sindikalne liste bo trajala do 25. decembra. Konec tega meseca ali v začetku prihodnjega leta pa jo bodo z vsemi novimi spremembami in dopolnitvami potrdili na seji republiškega sveta ZS Slovenije. -lb Priznanja za aktiviste v ljudski obrambi Na Jesenicah bodo vsako leto ob dnevu JLA, 22. decembru, podelili največ tri priznanja tistim posameznikom, ki aktivno delujejo v sistemu ljudske obrambe oziroma si prizadevajo za uspehe v vseh oblikah priprav splošnega ljudskega odpora na območju jeseniške občine. D. S. bruto osebnega dohodka in kakšne so osnove, potrebe in predračuni za solidarno prelivanje štipendijskih sredstev? Kje so zagotovila, da bosta omenjeni organizaciji združenega dela s pomočjo združenih štipendijskih sredstev res dobili potreben strokovni kader, saj je znano, da so tekstilni in čevljarski poklici »deficitarni« in so večkrat le visoke štipendije pogoj, da se mladi odločajo za te poklice? Bo treba na osnovi sprejetega dogovora te štipendije znižati? Ali ne bodo imele od združenih štipendijskih sredstev največ koristi organizacije, ki same ne štipendirajo in imajo zato velike potrebe po kadrih? Ali ne bi organizacije, ki že sedaj veliko štipendirajo, prispevale v sklad manj od ostalih? Peko že sedaj daje za štipendiranje okrog 65 milijonov starih dinarjev, predilnica pa okrog 30. Če bi bil uveljavljen 0,50-odstotni prispevek, bi se sedanje dajatve za te namene podvojile. Itd. Pomisleki so bili povedani tako na seji družbenopolitičnega zbora kot na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Predsedstvo skupščine in predlagatelj predloga so poudarjali, da kaže slovenski družbeni dogovor podpisati in s tem podpreti pozitivna načela štipendiranja, pripombe pa upoštevati pri izdelavi občinskega sporazuma o štipendiranju. Poglede na to problematiko so Tržičani odločeni posredovati pristojnim za republiški dogovor in prositi za tolmačenje. Vendar predlog na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ni dobil podpore. Zbor krajevnih skupnosti je družbeni dogovor o štipendiranju sprejel, zbor združenega dela pa z 12 glasovi »za«, tremi »proti« in 15 »vzdržanimi« ne! Sledil bo usklajevalni postopek med družbenopolitičnim zborom in zborom združenega dela. Imenovana je bila komisija, sestavljena iz delegatov obeh zborov. Družbeni dogovor se bo spet znašel na seji občinske skupščine konec decembra. Se bo zaradi tega izplačevanje štipendij tržiškim štipendistom v začetku prihodnjega leta spet zataknilo, kot se je zgodilo letos septembra in kasneje. Za štiri letošnje mesece (september, oktober, november, december) so v Tržiču rešitev našli. Prva dva meseca je štipendije kreditiral Komunalni zavod za zaposlovanje, zadnja dva letošnja meseca pa bo okrog 30 tržiških štipendistov prejemalo štipendije iz presežka dohodka temeljne izobraževalne skupnosti, s katerim bodo vrnjena tudi posojila Komunalnemu zavodu za zaposlovanje. Kaj pa januarja, februarja, marca? In kje dobiti denar, če se pojavi zahteva po prispevku v republiški solidarnostni štipendijski sklad , . . J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS enota AGROMEHANIKA Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Tehnično popolne in ekonomsko opravičljive proizvode tovarne SIP ŠEMPETER, samonakladalne prikolice in obračalnike vam nudimo do 25. decembra NA KREDIT Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 3 do 18 mesecev. Z* rezervnimi deli za celotni program se lahko oskrbite v naši trgovini na Koroški 25 v Kranju, telefon 24-786. Rezervne dele pa lahko naročite tudi pismeno z označbo kataloške številke, nakar vam jih pošljemo V 2 dneh. Iz celotnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — Izkopalnike krompirja, — škropilnice 200, 300 in 500 1 (pritisk 40 atm), — kultivatorje z drohilci, — polavtomatske sadilnike za krompir. NA KREDIT LAHKO KUPITE VSE STANDARDNE PRIKLJUČKE ZA VEČJE TRAKTORJE, KOSILNICE, BCS, MOTI, KAKOR TUDI TRAKTORJE ZNAMKE DEUTZ IN TOMO VINKOVIČ ITD. IGospodarska stabilizacija naloga in skrb komunistov Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je na zadnji seji minuli mesec razpravljal o gospodarskih gibanjih na Gorenjskem v letošnjih devetih mesecih in sprejel več stališč in sklepov. Svet je zadolžil komuniste v vseh sredinah, predvsem pa v temeljnih organizacijah združenega dela, da se morajo boriti proti podjetniško lastniški organiziranosti in oblikovanju takšnih odnosov v delitvi dohodka, ki bi omogočali zadolževanje ali odtujevanje dohodka. Glede tega bo medobčinski svet še do konca leta skupaj z občinskimi komiteji ZK izdelal analizo o uveljavljanju ustave o organiziranosti v delovnih organizacijah in ustanovah na Gorenjskem. Ponovno je treba pregledati pripravljene ali že sprejete statute v delovnih organizacijah. Predvsem je treba oceniti, kako je v statutih opredeljena delitev dohodka in bruto osebnih dohodkov. Občinska vodstva zveze komunistov pa morajo do konca leta za vodstva zveze komunistov v delovnih organizacijah pripraviti posebne seminarje in na njih razpravljati o posameznih statutih. Ko so govorili o integracijskih gibanjih na Gorenjskem, so poudarili, da je pri ekonomsko upravičenih integracijah treba lomiti interese posameznikov ali skupin, ki so proti združevanju ali postopek zavirajo. Sklenili so, da bo medobčinski svet še naprej pobudnik akcije za združevanje gospodarstva na Gorenjskem. Temeljito je treba preučiti tudi investicijsko politiko na Gorenjskem. Nepokrite investicije so namreč nenehen vir inflacij in nelikvidnosti. Naloga samoupravnih in strokovnih organov je, da pravočasno odkrivajo vzroke oziroma žarišča nelikvidnosti in nepravilnosti v finančnem poslovanju. Razen tega je treba takoj preučiti upravičenost, zakaj so se nekatere delovne organizacije odločile za tako visoke stopnje amortizacije. Amortizacijske stopnje nad predpisanimi namreč lahko marsikje zamegljujejo dejanske rezultate poslovanja ali pa zaradi različnih spekulativnih, namenov delavcev prikazujejo nižji resnični dohodek. Vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov v delovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti, je medobčinski svet zadolžil, da morajo spodbuditi akcijo, da se v takšnih delovnih organizacijah izdelajo sanacijski programi. Posebno je treba oceniti visoko stopnjo zaposlovanja, _ stroške, preučiti oblike varčevanja in izdelati stabilizacijske programe. * Sedanji gospodarski položaj na Gorenjskem naj preuči tudi kranjska podružnica Ljubljanske banke s svojimi enotami na Gorenjskem. Banka namreč lahko veliko prispeva k boljši uporabi družbenih sreds.tev; predvsem glede investicijskih, kratkoročnih in • dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. Prav glede tega je treba narediti določeno selekcijo in uskladiti tovrstno politiko z razvojnimi težnjami Gorenjske. Tako imenovanega regijskega usklajevanja se je treba lotiti tudi na področju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Poenotiti je treba politiko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov glede splošne in skupne porabe. x Nazadnje je medobčiiski svet ZK za Gorenjsko sklenil, da morajo vsi komiteji občinskih konferenc ZK z občinskimi sindikalnimi sveti na Gorenjskem organizirati stalne oblike usposabljanja članov delavske kontrole v organizacijah združenega dela. A. Žalar Proslavili so praznik republike O osrednjih in pomembnejših proslavah za praznik republike smo pisali že v minuli številki Glasa. Dopisniki pa nam poročajo o številnih proslavah iz raznih krajev Gorenjske. V radovljiški občini so poleg osrednje proslave v festivalni dvorani na Bledu, na kateri so med drugim 37 na novo sprejetim članom zveze komunistov svečano podelili članske izkaznice, pripravili proslave v domala vseh krajih in v šolah v občini. V kulturnem domu v Zasipu so člani pevskega zbora tamkajšnjega kulturno-umetniškega društva in recitatorska skupina učencev pod vodstvom Štefke Rekelj v nedeljo pripravili bogat kulturni program partizanskih pesmi in recitacij. Borci NOV in člani KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju so v nedeljo popoldne priredili v znani partizanski vasici Podjelje partizanski miting, na katerem so nastopili pevci, recitatorji in folklorne • skupine. Praznik republike so počastili tudi v zdravilišču Tone Čufar v Dvorski vasi. Za bolnike in vaščane je komorni zbor A. T. Linhart priredil 28. novembra zvečer celovečerni koncert borbenih in umetnih pesmi. V Lescah so navečer dneva republike v osnovni šoli organizirali proslavo mladinski aktivi Lesce, Murke in osnovne šole. Mladina v Podnartu je počastila dan republike in krajevni praznik 29. novembra v kulturnem domu, kjer so nastopili domači pevci in recitatorji. Ob tej priliki so svečano odprli tudi več poti in cestnih odsekov, ki so jih letos asfaltirali v krajevni skupnosti. Podobne proslave so organizirali tudi v Mošnjah, v Bohinjski Bistrici in v Ribnem. V dvorani radovljiške graščine so navečer praznika, kot smo že pisali, odprli sedmo likovno razstavo članov skupine Likor pri ZKPO Radovljica. Ob tej priliki so se številnim udeležencem predstavili člani Grupe poetica SLG Celje, ki so tokrat že četrtič gostovali v radovljiški občini. Kolektiv Almire je praznik dočakal z veliko delovno zmago. Prejšnjo sredo so slovesno odprli novo tovarno TOZD Proizvodnja pletenin v Novi Gorici, ki sodi med najsodobnejše tovrstne obrate pri nas. Mladinska organizacija Gostinske šole na Bledu je letos v počastitev praznika republike pripravila proslavo združeno s kvizom znanja. Na prireditev so povabili tudi ekipe učencev Gostinske šole iz Ljubljane, Poklicne kovinarske šole iz Radovljice, Doma učencev z Bleda in mladinskega aktiva iz Podnarta. Zmagala je ekipa gostinske šole Bled. Pomerili so se tudi v športu. V košarki so zmagali fantje Gostinske šole Bled, v odbojki pa so priznanje dekleta odnesla v Ljubljano. Sicer pa je mladinski aktiv Gostinske šole Bled letos dokaj aktiven. Krajevna organizacija zveze borcev NOV Zlato polje v Kranju je pred dnevom letošnjega praznika republike priredila za starejše borce prisrčen sprejem. Na srečanju so obujali spomine na peto ofenzivo, na dogodke na Kozari in v Trstu ter drugje, kjer so borci z orožjem in krvjo utirali pot naše novorojene domovine. To je bilo prvo takšno srečanje borcev tega terena. Sicer pa je na območju krajevne skupnosti Zlato polje 308 borcev NOV. Petnajst bolehnih in nepokretnih so tokrat obiskali na domu in jih obdarili, 43 starejših od 65 let pa so povabili na srečanje. Na Šenturski gori v kranjski občini so v soboto zvečer pripravili akademijo z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani domačega prosvetnega društva v s(xlelovanju s člani KUD Prežihov Voranc iz Zaloga pri Cerkljah. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo popoldne v Sidražu, kjer so slovesno odprli železobetonski most prek potoka . Tunjščica na cesti Sidraž—Tunjice. Po kulturnem programu sta most odprla najmlajša vaščana Sidraža Franci Dobovšek in Vera Zupin. Most je za ta kraj zelo pomemben, saj je pred dvema letoma zgrajena cesta do mostu končno dobija povezavo med kranjsko in kamniško občino oziroma med krajevnima skupnostima Senturgka gora in Tunjice. Zdaj je to tudi najkrajša cestna povezava iz kamniške strani na Krvavec. Most so zgradili domačini sami po načrtih Splošne vodne skupnosti Gorenjske. Dan republike so proslavili tudi vojaki v garniziji na Bohinjski Beli v radovljiški občini. Pripadniki JLA so pripravili recital, s katerim so prikazali razvoj naše oblasti v obdobju od prvega zasedanja Avnoja do danes. Nastopil P8 )(' "i'li mladinski pevski zbor trgovskega podjetja Murka Lesce pod vodstvom ' profesorja Boštjaneiča in vojaški instrumentalni ansambel s pevcem. Organizacija zveze socialistične mladine in taborniški odred iz Besnice v kranjski občini sta za dan republike pripravila pohod od Besnice do Pod-bliće. Pot jih je vodila skozi Pševo in Javornik na Mohor, od tam pa v Selca, Lajšc, Podblico in Nemilje. V Pševem ,so pri šoli zapeli nekaj pesmi, na Mohorju pa so obudili spomine na dogodke pri Bičkovi skali in izvedli krajši kulturni program. .(Poročila o proslavah in svečanostih so nam poslali J. Rolc, M. Smolej, K. Makuc, R. Čarman, R. Kneževič in M. Sušnik.) Gospodarstvo devetih mesecev Inflacija, nelikvidnost — Upoštevati izhodišča ekonomske politike — V jeseniški občini umirjena investicijska dejavnost v prejšnjih letih — Težave gostinstva in turizma INVESTICIJE V Sloveniji smo v zadnjih dveh letih zabeležili nižjo gospodarsko rast, ki pa je že ob koncu leta 1973 ponovno oživela. Kljub temu pa je naraščala stopnja inflacije in nelikvidnost gospodarstva. V devetih mesecih letošnjega leta se je na Gorenjskem povečal ves dohodek za okoli 40 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, prav tako pa je bilo več porabljenih sredstev in dohodka. Pri tem pa porast vsega dohodka ni posledica večje proizvodnje, temveč posledica stroškovne inflacije. Tudi 3-odstot-no povečanje zaposlenih in 10-od-stotno povečanje vrednosti osnovnih sredstev je le delno vplivalo na tako visok porast celotnega dohodka. Tako lahko ugotovimo, da je ves dohodek tako zelo porasel deloma zaradi povečanja zaposlenih, zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti, največ pa zaradi stalnega naraščanja cen. NAJVEČ ŽELEZARNA Tudi v jeseniški občini je dohodek v prvih devetih mesecih letošnjega leta močno porasel, kar gre na račun naraščanja cen, ki sa se povečevale bolj kot je bilo s programom gospodarskega razvoja predvideno. Večji dohodek so dosegli prav v vseh panogah: nadpovprečno stopnjo rasti je dosegla Železarna, trgovina, gradbeništvo in obrt. V gostinstvu in turizmu pa je na razmeroma majhen porast dohodka vplivala slaba zimska sezona, kranjskogorska obvoznica ter seveda splošna gospodarska kriza v Evropi. Z doseženim dohodkom so na Jesenicah tudi pokrivali vse obveznosti, zato podjetja nimajo izgub. Nelikvidnost zatorej še ni občutno prizadela jeseniških organizacij združenega dela. Jeseniško gospodarstvo je pred nekaj leti preživljalo hudo krizo, zato na Jesenicah ni bilo večjih investicij. Vrednost investicijskih del in njih število pa se v zadnjih letih povečuje. V letih 1968 in 1970 so bila večja investicijska dela na Jesenicah gradnjar klavnice, žičnice Vitranc, industrijske hale na Blejski Dobravi, hotela Larix v Kranjski gori ter žičnice Podkoren. Leto pozneje je bilo v jeseniški občini 22 investicij, od tega 10 investicijskih del, ki so jih prijavile negospodarske delovne organizacije, in sicer: Skupščina občine s halo na Plavžu, s halo Planika, s halo Elima ter z otroškim vrtcem na Plavžu, Zdravstveni dom, Gorenjka s hotelom Garni, Kovinar s skladiščem ter Športmetal s pokritjem športne hale. V letu 1972 je Zdravstveni dom Jesenice preuredil dom v Radovljici, Gorenjka postavila tri žičnice, Temeljno izobraževalna skupnost pa uredila telovadnico v Žirovnici. Razen tega je v tem letu Železarna adaptirala nekatere svoje obrate. Lani je po vrednosti investicijskih del bila na prvem mestu jeseniška Železarna, letos spet železarna, sledi ji Sava, Kovinar, Rožca, Stanovanjsko podjetje v gospodarskih panogah, v negospodarskih panogah pa je predvidena gradnja vrtca, bolnice in doma upokojencev. TEŽAVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Zadnje leto je predvsem prizadelo gostinstvo in turizem. Zaradi slabe predsezone, pomanjkanja snega v sezoni, nove obvoznice so pri hotelskem podjetju Gorenjka zabeležili minimalen porast dohodka. Obvoz- Odbora za medsebojna razmerja Samoupravne delovne skupnosti Skupne službe in TOZD Trgovina, delovne organizacije leta JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka objavljata naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje plansko analitskega oddelka Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 4 delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. 2. referenta — kontrolorja Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. 3. administratorja Pogoji: administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Če ste sposobni in željni dinamičnega dela, tedaj je vaše mesto pri nas. Nudimo vam dober osebni dohodek, ugodne delovne pogoje in možnost sodelovanja na strokovnem in samoupravnem področju. Kandidate vabimo, da vložijo ovoje ponudbe 8 kratkim opisom dosedanjih del v 15 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica 64220 Škofja Loka — kadrovsko socialni oddelek, če pa želite dodatne informacije, vas vabimo na razgovor, U/ ffi 1 r/?l Najnovejše modele smučarskih čet lahko dobite v vseh prodajalnah Alpine niča v Kranjski gori je za kraj lepa pridobitev, vendar predvidevajo, da so se prav zaradi obvoznice zmanjšale storitve v gostinstvu Kranjske gore za okoli 80 odstotkov. Število prenočitev je sicer poraslo, vendar realizacija ni ugodna, ker prodajne cene niso sledile inflaciji, saj so bile pogodbe z agencijami sklenjene že leto prej. Penzionski gostje pa po ocenah malo potrošijo. Stroški podjetja so se še povečali, ker so morali voziti smučarje na tuja smučišča, poravnati pa je moralo podjetje vse stroške prevoza in prehrane. Jeseniška podjetja so torej v prvih devetih mesecih letošnjega leta dobro gospodarila — to so podjetja s sedežem v jeseniški občini. Seveda pa ugotovitve niso popolne, saj je na Jesenicah še okoli 100 dislociranih enot s 6500 zaposlenimi, in te organizacije ustvarjajo kar precejšen dohodek v jeseniški občini. D. S. Ugodna prodaja v TTM V tekstilni tovarni Medvode, ki posluje kot TOZD v združenem podjetju Tekstil Ljubljana, so v desetih mesecih letos dosegli 56 milijonov dinarjev realizacije, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S 4 odstotke manj zaposlenih delavcev so uspeli povečati produktivnost za 8 odstotkov, njihov proizvodni program pa obsega predvsem izdelavo tehničnih tkanin za potrebe tekstilne in papirne industrije. Težav z nelikvidnostjo nimajo, saj jih z združevanjem in prelivanjem sredstev v združenem podjetju sprotno odpravljajo. Beležijo le manjši ostanek dohodka, saj so se dajatve povečale kar za 260 odstotkov, -fr KRAJEVNA SKUPNOST TENETIŠE proda na javni dražbi PREVOZNI SEKULAR Z ELEKTROMOTORJEM 5,5 KW IN KOMPLETNO OPREMO, IZKLICNA CENA 1500 DIN. Dražba bo v nedeljo, 8. decembra 1974, ob 10. uri v Teneti-šah št. 29 po domače pri Uran-ču. Storitveno in proizvodno podjetje CREInfl Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: L TOZD Proizvodnja 1. VODJE SKLADIŠČA 2. SKLADIŠČNIKA Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu. Od kandidata se pričakuje, da ima opravljen tečaj za opravljanje in vodenje skladiščne službe; pod 2.: poklicna šola kovinarske ali trgovske stroke-tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj na takem ali podbnem delovnem mestu in opravljen tečaj za opravljanje skladiščne službe. II. TOZD Gostinstvo in turizem 1. RECEPTORJA — 2 2. KUHARJA — 2 3. VODJE BIFEJA KRVAVEC — 1 4. TOČAJA ZA BIFE KRVAVEC — 2 5. TOČAJA ZA BIFE KRANJ — 1 6. ČISTILKE V HOTELU — 1 delovni mesti delovni mesti delovno -mesto delovni mesti delovno mesto delovno mesto Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba, praksa v gostinski dejavnosti in znanje dveh svetovnih jezikov. Eno delovno mesto receptorja je predvideno za nočno delo. pod 2.: poklicna gostinska šola — kuhar in dve leti delovnih izkušenj pod 3.: poklicna gostinska šola — natakar in pet let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 4.: poklicna gostinska šola — natakar in dve leti delovnih izkušenj ali PK natakar in tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu natakar ali fočaj; pod 5.: poklicna gostinska šola — natakar in dve leti delovnih izkušenj ali PK natakar in tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu natakar ali točaj; pod 6.: nedokončana osnovna šola; starost nad 18 let. Pismene ponudbe za objavljena delovna mesta naj kandidati predložijo v kadrovsko službo podjetja v 15 dneh po objavi. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu na,d 200 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje« preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične-Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z mi' nimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES DOLENJSKI PEVCI V CERKLJAH — Pevski zbor kulturnoumetniškega društva Planina iz Cerkelj ob Krki na Dolenjskem je pretekli četrtek prvič nastopil v Cerkljah na Gorenjskem. Zbor združuje 20 pevcev in bo prihodnje kto slavil 5. obletnico delovanja. Že dobro leto ga vodi znani pevovodja Franc Baškovič iz Brežic. Zbor z Dolenjske želi tesneje sodelovati s pevskim zborom Davorin Jenko iz gorenjskih Cerkelj. Oba sta pretekli četrtek nastopila na proslavi v Cerkljah, (jk) — Foto: F. Perdan Kino podjetje Kranj bo na željo kino obiskovalcev ponovno predvajalo domači barvni vojni film UŽIŠKA REPUBLIKA Predstavi v kinu Storžič: v soboto, 7. decembra, ob 20. uri in v nedeljo, 8. decembra, ob 16. uri Komisija za medsebojna razmerja delavcev v Gorenjskem muzeju v Kranju razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja muzeja Pogoji: visoka strokovna izobrazba s področja muzejske dejavnosti, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti ter družbeno politične in moralne kvalitete. Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi dokazili Komisiji za medsebojna razmerja delavcev v Gorenjskem muzeju v Kranju Tavčarjeva 43 najkasneje 10 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija pri občinskem svetu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj razpisuje prosti delovni mesti 1. TAJNIKA ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ 2. STROKOVNEGA SODELAVCA Pogoji: srednja šola, najmanj 5 let aktivnega kulturno prosvetnega dela, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralno politične kvalitete. Prijave sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi. Nastop dela po dogovoru. Potrošniki Gorenjske! *e veste, da, je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni Prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog leti HM Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do L3. ure. g« obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba T»/ič. SCHIEDEL YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Staro tržiško jedro v novi funkciji V paviljonu NOV v Tržiču bo od 6. decembra 1974 do 5. januarja 1975 odprta razstava, ki - pomeni ne le poseben dogodek v naši razstavni dejavnosti, marveč tudi novost, ki bo zanimala ne samo Tržičane, temveč tudi strokovnjake, ki jim bo razstavljeno gradivo lahko vzorec za nadaljnje podobne obdelave. Razstavo je pripravila- fakulteta za arhitekturo ob pomoči zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, republiške raziskovalne skupnosti, skupščine občine Tržič in tržiške galerije. V starem Tržiču se je namreč vse do naših dni ohranila nekdanja mestna podoba s pomembnimi kulturnimi spomeniki in arhitektonskimi detajli, mimo katerih hodimo, ne da bi jih videli. Treba je pač to . kulturno zapuščino ohraniti in obenem poskrbeti, da staro tržiško mestno jedro doživi potrebno sanacijo in zaživi v novi funkciji. V ta namen je bilo potrebno napraviti podrobno dokumentacijo o kulturno zgodovinskih dejstvih, o posameznih stavbah in o določenih delih starega Tržiča. To \eliko nalogo so opravili študentje četrtega letnika arhitekture pod vodstvom docenta dr. ing. Petra Fistra. Tako je Tržič eno prvih slovenskih mest, ki se je lotil težke naloge, kako na sodoben način oživiti mestno središče. Klub tržiških gospodarstvenikov bo v decembru ob razstavi organiziral strokovne razgovore. Razstava bo odprta drevi ob 18. uri s predavanjem docenta dr. ing. Petra Fistra, ki bo ob razstavljenih eksponatih razložil že opravljeno delo in načrte za bodoče storitve. S.R. Prvi Iskrin estival ama-terskega filma V počastitev dneva republike je bil konec minulega meseca v Kranju pod pokroviteljstvom predsednika skupščine Združenega podjetja Iskra Vladimirja Logarja prvi Iskrin festival amaterskega družinskega filma. Na festivalu v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju so predvajali dvanajst najboljših filmov članov foto-kino sekcije Iskre Elektromehanike Kranj, ki deluje v okviru foto-kino kluba Janez Puhar. Od 24 poslanih filmov je strokovna žirija izbrala za predvajanje dela avtorjev Marka Šmuca, Silva Sladica in Lojzeta Kokalja. Marko Šmuc je za filme z družinsko tematiko dobil zlato medaljo. Predvajali so njegova filma Vsa čuda sveta in Pobčka. Silvo Sladic je dobil srebrno medaljo za film Have a Niče Day (Imej lep dan). Film na izviren način prikazuje izsek iz samskega življenja. Lojzetu Kokalju pa je žirija prisodila bronasto medaljo za film Otroška risba. Delo izraza ljubezen otroka do matere, narave in živali. Film ima tudi vzgojni poudarek. Razen tega so na festivalu prikazali tudi dela, za katera so avtorji dobili diplome. Film Marka Šmuca Cirkus pa je dobil tudi posebno pohvalo za montažo. Po projekciji nagrajenih filmov so prikazali še tri izbrane filme Iskrinih kinoamater-jev ter njihovo skupno stvaritev Otvoritev tovarne na Laborah. A. Boc fi gozdno gospodarstvo bled Odbor hranilno kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Bled razpisuje kredite iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov službe za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev z intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proizvodnjo in dopolnilno dejavnost kot je kmečki turizem pod naslednjimi pogoji: Krediti iz omenjenih sredstev se dajejo za dobo, predvideno v sporazumu o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijsko in osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji v letih 1974—1980 in po znižani obrestni meri na osnovi zakona o nadomestilu za del obresti. Krediti bodo na voljo za naslednje namene: — hleve za krave in mlado živino ter pripadajoče naprave, — plemenske živali, — kmetijske stroje, — ureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij; za potrebe kmečkega turizma. Pogoji za pridobitev kreditov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev so: — da prosilec hrani sredstva izplačana za prodani les na ustrezni knjižici Ljubljanske banke, podružnica Kranj; — da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Bled in področno kmetijsko organizacijo; — da je kreditno sposoben; — da je preusmeritev kmečkega "gospodarstva v skladu z ustreznim načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Prednost pri kreditiranju bodo imeli kmetje-gozdni posestniki, ki se obvežejo, da bodo pokrili obveznosti kredita z lesom pri prodaji. Višino lastne udeležbe h kreditom bo določil kreditni odbor v okviru citiranega sporazuma. Vloge za kredite sprejema hranilno kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Rok vlaganja prošenj za dodelitev namenskih kreditov je do 31. decembra 1974. Postanite naročnik Mladja V kratkem bo prišla iz tiskarne že šestnajsta številka revije Mladje, literarnega zbornika koroških intelektualcev, ki izhaja dvakrat letno in v katerem slovenski pisci objavljajo najrazličnejše svoje prispevke. Tokrat z zelo aktualnimi zapisi sodelujejo Florjan Lipuš (proza), Anza Pip (proza), Horst Ogris (igra), Gustav Januš (poezija), Valentin PolanSck (poezija), Lev Detelft (predstavitev nemškega avtorja), Christian VVallner (poezija), Pavel Zdovc (ocena), Janko Messner (ocena), Fadel Mulla Khali (razprava) in Valentin Oman (slike). Će še niste naročnik Mladja, vaa uredništvo vabi, da mu pišete na naslov: Revija Mladje, A-9010 Celovec (Klagenfurt, poštni predal) post-facht 307. Uspešno likovno sodelovanje V okviru večletnega sodelovanja med ZKPO občine Radovljica in RKUD Sloboda Varaždin je pred dvema letoma vzklilo tesno sodelovanje tudi med likovniki obeh prijateljskih občin. Lani so se jim pridružili še člani jeseniške likovne skupine Dolik. Rezultati teh prijateljskih vezi se vse bolj kažejo v rednih medsebojnih dogovorih in v izmenjavi razstav, ki so jih z velikim uspehom prirejali hrvatski likovniki v Ra-dvoljici in na Jesenicah ter naši v Varaždinu. Letošnja razstava v mestni galeriji v Varaždinu od 15. do 25. novembra je praktično potrdila zamisel njenih pobudnikov, da je prav kulturno sodelovanje tisto, ki utira pot k zbliževanju in prijateljstvu obeh bratskih narodov. Obisk razstave je bil tudi tokrat zelo dober in dokaz več, da so likovniki ubrali pravo pot. Varaždinski publiki, ki je tudi tokrat pokazala izredno zanimanje za likovne stvaritve radovljiških in jeseniških amaterjev, so se s 17 slikami predstavili člani radovljiške skupine Likor: Marina Bačar, Gabrijel Jenstrle, Marija Korošec, Ciril Kraigher, Jože Male, Anica Por, Vinko Preželj, Tomo Skalič, Jože Smolej, Rok Šolar, Milka Treven in Franci Vandot. S 15 deli pa so bili zastopani člani likovne skupine Dolik z Jesenic: Janez Koroški večer na Jesenicah V soboto, 7. decembra, bo Zveza kulturno prosvetnih organizacij na Jesenicah skupaj s temeljno kulturno skupnostjo pripravila Koroški večer, ki postaja že tradicionalen. Pri organizaciji tega večera bo sodeloval tudi klub OZN jeseniške osnovne šole Tone Oufar. Na večeru bodo sodelovali slovenski besedni ustvarjalci s Koroške ter ženski sekstet iz Bilčovsa. Večer bodo posvet ili mednarodnemu dnevu človekovih pravic. I). S. Novi prostori za dramski odsek Javornik V prostorih delavskega doma Julke in Albina Pibernik na Javor* niku so ob dnevu republike dobili svoje prostore tudi člani dramske sekcije. Prostore, ki so jih za svoje aktivno delo nujno potrebovali, so deloma zgradili s prostovoljnim delom, deloma pa so pomagala jesy-niška Železarna, kulturna skupnost in Svoboda na -Javorniku. .... . D. S. Usklajeni programi Pri temeljni kulturni skupnosti na Jesenicab so se odločili, da vsi uporabniki sredstev pregledajo svoje programe za prihodnje obdobje in da /družijo akcije, tako da bo več akcijske enotnosti, da bodo programi Učinkovitejši m tako uspehi boljši. Potem bodo programe ponovno pregledali in se na osnovi le*teh in razpoložljivih sredstev odločili za pot rditev. ( D, S. Literarni večer -Janeza Poštruka Gorenjski muzej Kranj bo priredil Prešernove hiše v Kranju literarni Večer voin K lati vi tez. Nastopili bodo Milan Nad ja Si ra jnar. drevi ob 18. uri v galeriji Janeza Pošt raka pod naslo-Batista ml., Cveto Sever in Ambrožič, Franc Dolinšek, Jurij Herman, Janez Kozamernik, Janko Korošec, France Kreuzer, Rudi Reichman, Branko Šifrer, Tone To-mazin in Cvetko Zupan. Organizacijo in postavitev razstave je v sodelovanju z zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica prevzelo združenje ljubiteljev likovnih umetnosti iz Varaždina. JR Partizanski pevski zbor iz Trsta prvič na Gorenjskem Letošnje praznovanje dneva republike so na Jesenicah obogatili s kulturno prireditvijo, nad katero so bili vsi obiskovalci zelo navdušeni. V dvorani gledališča na Jesenicah je gostoval Partizanski pevski zbor iz Trsta. Predstavniki družbenopolitičnega življenja in jeseniška godba na pihala so zboru pripravili topel in prisrčen sprejem pred gledališčem. Zbor, ki ga sestavljajo pevci, orkester in- član Mestnega gledališča iz Ljubljaner-se-je^v -soboto" in nedeljo predstavil s koncertnim programom, ki ga sestavljajo borbene in partizanske pesmi slovenskih, jugoslovanskih in tujih narodov. V Partizanskem pevskem zboru iz Trsta je več kot polovica nekdanjih borcev NOB. S člani zbora so na Jesenice prispeli tudi uradni predstavniki slovenske prosvetne zveze ter drugi predstavniki kulturnega življenja tržaških Slovencev. V nedeljo dopoldne so položili venec na spomenik padlim pred železniško postajo na •Jesenicah, ob povratku pa so se ustavili še v Begunjah, kjer so pripravili krajšo komemoracijo. Ob gostovanju so v avli gledališča na Jesenicah pripravili tudi krajšo razstavo nastanka in dosedanjega delovanja Partizanskega pevskega zbora. Predstavniki jeseniškega kulturnega življenja in tržaških Slovencev so se ob tej priliki dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju na kulturnem področju. D. S. Petek, 6. decembra 1974 S 5 Malta — zibelka starih kultur in civilizacij Razen velikega osrednjega prezbi-terija, je ob straneh še osem enako velikih samostojnih kapel, ki so pravzaprav vsaka zase cerkev, med seboj pregrajene z masivnimi železnimi ograjami. Sodeč po tem, so lahko v vseh hkrati opravljali obrede. Vsaka od teh kapel je pripadala enemu viteškemu redu. Ogromni gotski svodi nad 20 m višine in stranske stene so na gosto poslikane s svetopisemskimi podobami znanega italijanskega mojstra Matiasa Frettia, vsi rebrasti oporniki in stebri pa so iz umetniško obdelanega marmorja. Tudi tla velike ladje in v vseh kapelah so iz raznobarvnega marmorja oblikovanega v velike plošče oz. table z latinskim tekstom zahvalnic, svetih podob, grbov in drugih znamenj-. Videti so kot okamenela, a odlično ohranjena bogato ilustrirana pisma v velikosti 1,5 x 1 m. Nekatere plošče so hkrati nagrobne plošče grobnic, v katerih so pokopani vitezi in cerkveni dostojanstveniki. Lestenci, ki visijo s svoda, so izdelani iz čistega srebra, prav tako tudi veliki svečniki pred glavnim in stranskimi oltarji. V primeri z drugimi cerkvami so orgle postavljene spredaj nad glavnim oltarjem, nad njimi pa so velika okna iz kristalnih stekel v različnih Kokatedrata v Valetti barvah. V ospredju pred klopmi, okrašenimi z drobnimi izrezljanimi ornamenti, je na levi strani velik prestol 7, zavesami iz rdečega pliša in grbom Velike Britanije, na desni pa je enak prestol z malteškim grbom. Prvi je namenjen britanskemu suverenu, drugi pa šefu malteške države. Sedanja britanska kraljica Elizabeta je v nasprotju z njenimi predhodniki, ki so vladali v imperiju, kamor je spadala Malta že od leta 1800, bila baje le enkrat v tej cerkvi. Njen prestol sameva, pa tudi predsednik Malte Don Mintoff pride k službi božji le ob državnih in največjih cerkvenih praznikih. Menda ni preveč goreč katoličan, kar se mu močno otepa v odnosih z nacionalistično opozicijo, še bolj pa s cerkvenimi krogi na otoku. Prettijeve podobe krase tudi stranske viteške kapele. Pravijo, da jih je slikal celih 20 let, vendar pa jih umetniški zgodovinarji ne uvrščajo med posebno kvalitetne umetniške stvaritve. Vse stene so v strogi simetričnosti, pokrite z drobnimi ornamenti v obliki ščitkov z malteškimi križi iz marmorja. Velike baročne oltarje in skulpture svetnikov, škofov in vitezov, ki jih je vse polno ob stebrih, so izdelali iz črnega in belega sicilijanskega marmorja manj znani italijanski kiparji. Stenska ornamentika je seveda v vsaki kapeli iz drugačnih elementov in barv; kot bi bila iz samih čipk. Vseh 22 so jih izklesali iz večjih kosov marmorja na steni, kar je nedvomno terjalo ne samo veliko napornega dela, pač pa tudi izjemno spretnost. Vsemogočnim vitezom ni bilo žal denarja, da bi se izkazali pred božjim očesom s svojo dobroto, kot bi se hoteli odkupiti za posvetne pregrehe, ki so jih seveda skrbno skrivali pred pobožnimi plebejci. Razkošnost in mogočnost visokih svodov kokatedrale, pa še zvoki orgel in pisana množica bogato opravljenih vitezov in duhovnov je obilno poskrbela, da so verniki verjeli v nadnaravno moč cerkve. Ubogi, nepismeni otočani so našli v tem mističnem prostoru vse, kar so si upali obetati od boga na tem svetu. Zato so radi prispevali vse, kar so zmogli za veličino svete cerkve — četudi so bili sami beraško revni in najbolj potrebni pomoči. Če kje, potem je vsekakor-na Malti veljalo tisto o božjem in cesarskem. Bog je dobil vse, kar je bilo njegovega, in še več, ostalo pa so pobrali vitezi — njihovi gospodarji in zaščitniki. Nič čudnega, če so bili dobrot-ljivi razen do sebe tudi do boga. Če bi živeli danes, bi veliko bolj osveščenim malteškim ljudskim množicam najbrž morali poleg cerkve graditi tudi stadione za nogomet in hokej na travi, ki sta z jadranjem na vodi najbolj priljubljeni športni panogi na otoku. Posebna zanimivost kokatedrale je več kot dva metra visoka in okoli šest metrov dolga ograja iz čistega srebra. Za pest debeli pokončni stebrički in prečni drogovi v baročni ornamentiki te ograje ločijo eno izmed stranskih kapel od glavnega prezbiterija. Ob Napoleonovem napadu na Valletto leta 1790, ki se mu je po daljšem obleganju tudi posrečil, so to srebrno ograjo prepleskali s črno barvo, da bi bila videti kot iz lesa. Tako so jo hoteli obvarovati pred tatinskimi Francozi, ki so vse vprek ropali in uničevali, kar jim je prišlo pod roke. Pravijo, da so bili najbolj usekani na zlato in srebro, ki ga je v cerkvah in palačah bilo na pretek. Še od tistih časov na Malti Francozov ne vidijo radi. Baje se je udomačil celo pregovor, ki se tiče dolgoprstežev, da kradejo kot Francozi. Iznajdljivim branilcem je trik s črno barvo uspel in Napoleonovi vojščaki, neumni kot so baje bili, so ostali z dolgimi nosovi brez nekaj stotov srebra. Vse to mora vedeti dober turistični vodnik. Naš Krešo je to tudi vedel, mi pa smo otipavali čudežni srebrni plot kot da je padel z neba. Takoj za kokatedralo je razmeroma majhen park — trg kraljice Viktorije, nad katerim mogočno vlada renesančna vladna palača, kamor nas je po ogledu cerkve vodila pot. Sredi parka pred vhodom v palačo prijazno zre pod sabo idoče ljudi debeluškasta nekdanja angleška vladarica Viktorija iz marmorja. Golobje jate posedajo po njenih širokih ramenih in bujnih prsih in ne meneč se za dostojanstveno kronano glavo, pridno kakajo po njej, da je že vsa zelena in črna. Včasih je bila ta dobrodušna gospa zelo čaščena. Pa ne samo na Malti, kamor je s svojim slovesom najmočnejše vladarice na svetu prinesla marsikaj novega — angleškega seveda, tudi tiste simpatične bal- Hodnik v guvernerjevi palači v Valetti končke, predvsem pa svojo suvereno oblast. Kip te mogočne vladarice, ki je nekoč tako čvrsto držala v svojih ženskih rokah vajeti imperija, je zdaj le še groteskna podoba njene nekdanje moči. Zdaj služi za dekor in ozadje fotografom in kot že rečeno, golobom. Navsezadnje pa se nič bolje ne godi drugim monarhom, ki so vsilili svojo oblast tujim ozemljem. Nekdanji podložniki so jih morali častiti, čeprav so jih sovražili, njihovi nasledniki pa jih niti ne sovražijo več. Pustijo jih okamenele, kot staro hišo ali drevo, ki rabi za okras. VLADNA PALAČA — MUZEJ V sklopu mogočne renesančne vladne palače so v ospredju nad parkom prostori državne biblioteke. Ta znamenita kulturna ustanova, ki jo uvrščajo med najbogatejše zakladnice knjig v Evropi, premore nad 300.000 knjižnih zvezkov in dokumentov z vsega sveta. Na njenih policah so dragocene zbirke 1500 knjig iz obdobja pred oblastjo malteških vitezov od 10. do 16. stoletja, več kot 3500 knjig pa je bilo natisnjenih v njihovem času od leta 1530 do 1798. Pravijo, da valetska knjižnica poseduje domala vse knjižne izdaje nekdanje Evrope. Največ je seveda svetopisemskih in drugih religioznih knjig, čeprav ne manjka, kot nekateri zatrjujejo, tudi tistih s spotakljivo vsebino, ki so jih sveto-hlinski vitezi in pobožne dvorske gospe najraje prebirali za zidovi svojih palač in dvorcev. Seveda sera takoj pomislil na zgodbe o Casanovi, Dekameronu in drugih, ki še danes burijo staro in mlado. Čas nam m dopuščal, da bi si te bogate knjižne zbirke ogledali, pa tudi sicer ni nihče od nas kazal posebnega navdušenja za tavanje med policami. Če smo v nacionalnem muzeju občudovali nenavadne najdbe pra-zgodovinske Malte, smo še bolj ostrmeli nad bogastvom in bliščem njene srednjeveške civilizacije, ki se nam je odkrila v vladni palači, v kateri je zbrano največ njene dediščine in dokazov. Težko je v nekaj stavkih ponazoriti vse razkošje notranjosti in bogastvo predmetov, ki vsak zase predstavlja celo premoženje. Na dlani je, da tega bogastva niso mogli nakopičiti vitezi in drugi vladarji na* tem siromašnem otoku sami. Pritekalo je z vseh dvorcev sveta kot darila ali odkupnine. Medtem ko so se vitezi in cerkveni dostojanstveniki dušili v obilju & razkošju, pa njihovo plebejsko ljudstvo ni živelo nič boljše kot takratni tlačani v naših krajih. Izjeme so bil1 le tisti srečniki, ki so se odločili za duhovniški poklic ali za oprode. Jošt Rolc (Se bo nadaljevalo) I Predstavljamo vam regala CEZAR I.-A in CEZAR II.-B. Regala sta iz programa tovarne Slovenijales, Stil Kope**' Izdelana sta iz fine-line oreh furnirja z lesenimi letvicami in kovinskimi okraski. Površinska obdelava je m**' Furnir je sestavljen vertikalno, možna je varianta sestavljanja furnirja v »ribjo kost«. Regala si lahko ogledate i*1 kupite v vseh trgovinah pohištva Slovenijales Leta 1972 je začel TVD Partizan Tržič urejevati naravno drsališče za Vir jem, pri čemer mu je pomagal tudi občinski sindikalni svet. Lani je Partizan ž delom nadaljeval. Prostor, ki je sicer utesnjen, so kar se da razširili, ga nasuli in izravnali ter ga pripravili za postavitev ograde in zaledenitev. Partizan je za to potrošil okrog 6 milijonov starih dinarjev. Letos so s pomočjo prostovoljnega dela ljubiteljev hokeja in drsanja namestili novo ogrado, sedaj pa urejujejo okolico drsališča. Vrednost del je že dosegla tri stare milijone dinarjev. TVD Partizan računa na pomoč občinskega sindikalnega sveta, ki je namenil 3 stare milijone za gradnjo trim steze. Ker lokacijskega dovoljenja za stezo še ni, je TVD Partizan zaprosil sindikalni svet, da bi omenjeno vsoto namenil za drsališče. Drsališča namreč ne bodo uporabljali le hokejisti, temveč bo izredno pomembno za splošno rekreacijo občanov, (jk) — Foto: F. Perdan Silvana Arme milic je ena najuspešnejših in najbolj priljubljenih pevk narodnih pesmi v Srbiji. V svoji zbirki ima večje število zlatih in srebrnih plošč. Pohvali se lahko tudi z uspešno odigrano vlogo v filmu Lov na jelene. Ansambel Dobri znanci iz Ljubljane je med najpopularnejšimi skupinami domače zabavne glasbe v Sloveniji. Še do nedavnega so z njimi prepevale sestre Potočnik, dekleta, doma s Slatne pri Begunjah, zadnje čase pa sta se ansamblu pridružila Marjana Deržaj in Braco Koren. Veseli muzikantje veliko nastopajo po Sloieniji, bili pa so že tudi v več evropskih deželah in celo med našimi rojaki v daljni Kanadi. Nina Spirova prihaja iz Makedonije. V tej republiki je znana kot odlična pevka narodnih pesmi, pri nas • pa je bolj znana kot interpret zabavnih melodij. Zmagala je na mnogih popev-karskih festivalih. »Jugoslavija poje« na Jesenicah Karavana najbolj priljubljenih jugoslovanskih pevcev, ansamblov in mojstrov smeha pod nazivom »Jugoslavija poje« se bo v prihodnjih dneh ustavila tudi v Sloveniji. Skupina bo imela nastope v Ljubljani, Kopru in na Jesenicah. V vsakem od omenjenih krajev bosta po dva koncerta: ob 17. in 20. uri. Jeseničani in okoličani bodo v nedeljo, 8. decembra, lahko prisluhnili Silvani Armenulić, Nini Spirovi, Usniji Redžepovi, Slobodanu Laliću, Dragutinu Dobriča-ninu-Guti (priljubljenemu S. Tajčiću iz TV humoristične serije Gledališče v hiši), Slavku Sirnicu, ansamblu Dobri znanej, ki se bo predstavil s pevcema Marjano Deržaj in Bracom Korenom ter humoristom Marjanom Roblekom, in narodnemu orkestru RTV Beograd pod taktirko Slobodana Šešiča. Nastope v Sloveniji je pripravil Slovenija koncert v sodelovanju z ZKPO mesta Ljubljane. -jg Konec novembra sta v dolenjski vasici Bruna vas (domačini ji pravijo Brije) praznovala biserno poroko Marija in Anton Košir. Čeprav se je slovesen trenutek zgodil na Dolenjskem, je 60-letna skupna življenjska pot Marije.in Antona zanimiva tudi za Gorenjce. Anton se je rodil v Gozdu, vendar ga je že pred prvo svetovno vojno zapustil. V Krškem se je zagledal v brhko kuharico Marijo. Leta 1914 sta se poročila. Hčerka in sin sta se jima rodila v zakonu. Vendar sin Julij visokega jubileja staršev ni dočakal. Borbi za osvoboditev domovine je žrtvoval življenje. Bisernoporočenca sta kljub visoki starosti še pri močeh in zdravju. Letos sta obiskala tudi očetovo rojstno vas Gozd. Čeprav nista njena prebivalca, se veselita vsakega napredka, ki preprečuje, da partizanska vasica ne bi izumrla. K. C. VOZILO ZA PLUŽENJE SNEGA — Vzdrževalec strojnih naprav v železniški kurilnici na Jesenicah Karel Paulus je skupaj s sinom Dragom predelal stari tovornjak »Džems« v vozilo za pluženje snega. V vozilo sta namestila motor odpisane »Matise«, nanj pa se lahko namesti plug ali rezkar. V dogovoru s krajevno skupnostjo Mojstrana bo Paulus odstranjeval sneg na Dovjem in v Mojstrani ter na cesti v Vrata. Pomagati pa je voljan tudi pri odstranjevanju snega v Kranjski gori ter v Planici. B. B. nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ -J 18 ■ 20 ■ 22 ■ 23 24 25 ■ 26 1 28 29 ■ 36 31 ■32 33 1 36 ■37 38 39 40 ■ ■ 1 44 45 46 ■ 48 ■ 49 50 ■ ■ 53 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. znamka nemškega avtomobila, 7. pasja pasma za lov na perjad in zajca, 13. kar ima moder človek, 14. športna igra z žogo, 16. grška boginja nesreče, 17. staro vino, 19. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi, glej; kar še da, daje, na, 20. poškodba, 22. prijetna dišava, 23. ime nizor zemskega pomorščaka Tasmana, 24. složnost, 26. malik, 27. teža embalaže, 28. del pohištva, 30. tam, kjer se kaj zoži (npr. zemeljska, morska), 32. avtomobilska oznaka za Zrenjanin, 33. avtomobilska oznaka za Split, 35. drugi sovjetski kozmonavt German Stepanovič,37. predmet pogovora, naloga, 39. stranski del telesa, med stegnenico in trupom, 41. ime skladatelja Adamiča, 43. ime sJovenskega pesnika Golie, 46. operni spev (originalno), 47. srbsko moško ime, 49. roman E. Zolaja, 50. premik po zraku, 51. glavna ulica Dubrovnika, Placa, 53. kraj pod Storžičem blizu Tržiča, 54. v slovnici sprememba samoglasnika, 56. špansko žensko ime, 58. tir, ki ga opiše (nebesno) telo v svojem gibanju, 59. zbiranje podatkov, zbiranje mnenj. Navpično: 1. celotni posnetek pri filmanju, 2. žlezna bula, 3. glavno mesto stare Babilonije, danes Mugajjar, 4. organ voha, 5. del obraza, 6. vzdevek pohtika in revolucionarja Dura Pucarja, 7. ime začetnika slovenske književnosti, 8. pohorski granit, 9. letovišče pri Opatiji, 10. del imena glavne vloge v »Madame Butterflv«, .. . -Ćo-San, 11. menjačica, spremenljivka, eden izmed najbolj preprostih enostaničnih organizmov, 12. potrdilo o prejemu izposojene stvari; naličje, zadnja stran kovanca, nasprotje averz, 13. »rdeč« planet, tudi rimski bog vojne, 15. nekdaj zelo razširjen srebrnik, 18. družina, rodbina, 21. agitacijsko propagandna igra, 23. nekdanji kozaški poveljnik, 25. naziv za tri nordijska božanstva, 29. poskus umora politične osebnosti, 31. stadion v Budimpešti, 33. nekdanja indijanska trofeja, 34. bikoborec, ki se bori peš, 36. slovenski slikar, realist, Nikolaj, 38. rudnina, ki so jo našli na Avali, 40. enota za votlo mero, 42. veliko plovilo za prevoz potnikov in tovora na morju in drugih vodah, 44. osnovna količina, s katero primerjamo merjeno količino, 45. južnoameriška tovorna, kameli sorodna žival, brez grbe, 48. norveški pisatelj, Olav (»Ljudje z Juvike«), 51. kurirji, 52. nikalni prislov, naka, 55. avtomobilska oznaka za Veliko Britanijo, 57. nikalnica. Rešitev pošljite do torka, 10. dec., na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 22. novembra: 1. lirika, 7. prevod, 13. Aretino, 15. Alabama, 16. vazal, 17. Bur, 19. biser, 20. Adi, 21. Alarodi, 24. ole, 25. Aja, 27. elisa, 28. Ava, 29. anoda, 31. areka, 33. Knin, 34. t, 35. Rila, 37. brest, 38. gon, 40. omelo, 42. Rac, 43. abonent, 46. cer, 47. AM, 48. bron, 49. laik, 51. NK, 52. dancing, 54. Arktika, 56. Aragon, 57. tarpan Izžrebani reševalci: prejeli smo 120 rešitev. Izžrebani ho bili: 1. nagrado (50 din) dobi ZDENKA MAOEFAt. 64000 Kranj, Staneta Rozmana 9; 2. nagrado (40 din) PAVLA VlDIC, 64000 Kranj. Tomšičeva 18/1: 3. nagrado (30 din) pa prejme LUDVIK GLAVAČ, 61000 Kranj,.Jama 19. Nagrade bomo poslali po pošti. Film o Watergate Znani ameriški igralec novega vala Dustin Hoffman namerava s prav tako znanim holy-ivoodskim igralcem Robertom Redfordom posneti film o aferi Watergate. Hoffman naj bi igral Karla Bernsteina, Redford pa Boba Wood-ivarda. To sta novinarja, ki sta odkrila in spremljala afero Watergate in sta jo tudi razkrila javnosti. Film naj bi nosil naslov Vsi predsednikovi ljudje. Nova kongresna palača V Pragi bodo zgradili novo kongresno palačo z veliko dvorano, v kateri bo prostora za 3000 ljudi, in manjšo s 1000 sedeži. Na terasi pred kongresnim poslopjem bodo postavili spomenik borcem proti fašizmu, v neposredni bližini pa hotel s 700posteljami. Dvorane bodo uporabljali za kongrese, pa tudi za različno kulturno umetniške in zabavne prireditve. Petroviči v novem domu Kdo se ne spominja simpatične in povsod prisotne tašče Snežane in nesrečnega Rodže ter Gledališča v hiši? Kot kaže bomo junake popularne beograjske nadaljevanke spet videli na televiziji. Sporočili so, da so v študijih beograjske televizije že posneli štiri od trinajstih novih epizod. Besedilo in scenarij je napisala Nada Vujič, profesorica iz Novega Sada. In kaj bomo gledali? Družino Petrovičevih bomo videli v novem stanovanju. Ostali so v isti hiši, preselili pa so se dve nadstropji više. Kako so prišli do novega stanovanja in koliko so se zadolžili, da bi ga opremili in kako odplačujejo dolgove in urejajo družinski proračun, bodo povedali ob sobotnih večerih. Kdaj bo Gledališče v hiši spet na naših ekranih, pa TV Beogradše ni sporočila. Veliko spominov in malo denarja Ko so odprli oporoko umrlega italijanskega filmskega igralca in režiserja Vittoria de Sice,je bilo znano, da je zapustil veliko spominov in malo denarja. Majhno stanovanje v Parizu in hiša v Rimu sta edina dediščina za soprogo in sinova. Poznavalci pravijo, da je moral De Sica v štiridesetih letih filmskega udejstvovanja zaslužiti najmanj 35 milijonov dinarjev. Kje je torej denar? Nekoč je sam dejal, da je leta in leta preživel za zeleno mizo ob ruleti in kocki. Prav tako je do svoje smrti prodal tudi vse dragocenosti. . Ne spoštuje protokola Čeprav je japonski protokol pred obiskom dvakrat obvestil Belo hišo, da je predpisana obleka za sestanek z japonskim cesarjem suknjič, črn telovnik, sivo zelena kravata in progaste hlače, se je ameriški predsednik pokazal pred cesarjem v »grozni« obleki. Oblekel se je tako, kot bi šel na konjske dirke. Jopič iz biserno sivega jelenovega usnja in belo srajco s trdim ovratnikom. Da bi pa bila stvar še bolj »neokusna«, je nosil prekratke hlače, izpod katerih so kukale bele nogavice. Edino opravičilo predstavnika za protokol: »Mogoče se je zmotil krojač!« da I a. je po delu za štiri ure zavil v gostilno in 1 domov precej okajen. Pričakoval je, a bo žena za to »nadurno delo« nahruli-ena pa nič. Spravil se je spat. jZjutraj ga je zbudila budilka. Čutil je, da je bilo nekam malo spanja. Ko je pogledal na uro, je videt, .da ga je budilka zbudila štiri ure prej kot običajno. Poprašal je ženo, kaj naj to pomeni in ji očital, da mu brez potrebe krati spanje. Takole mu je odgovorila: »Ker si včeraj potreboval štiri tire iz podjetja do doma, sem sklepala, da po novem potrebuješ štiri ure tudi od doma do podjetja.« s šolskih klopi Malica Danes je ponedeljek. Vse je narobe. Tudi v šoli je tako. Učenci vstanejo po navadi z levo nogo in še znajo ne nič, ker so šli včeraj s starši na sprehod ali pa na obisk k prijatelju. Le redki so ostali doma pri knjigi. Večina jih zjutraj ne zajtrkuje, ker namesto, da bi si pripravili zajtrk, rajši poležijo še kakšno minuto v topli postelji. Tako je bilo tudi danes in ravno tisto uro pred malico smo bili še posebno nemirni. Le redki so poslušali tovarišičino razlago. Po želodcih nam je začelo kruliti. Vsi že gledamo na ure. Še pet minut in zazvonilo bo. V glavah učencev se pojavlja vprašanje, kaj neki bo danes za malico. Po navadi je v ponedeljkih zdrob ali mlečni riž. Mogoče pa bo topla juha? O, to je že bolje. Ali pa salama in kruh, mehek kruh, to je dobro! Končno zazvoni. Tovarišica še ni končala in nam še naprej razlaga, poleg tega pa še zahteva, naj za seboj pospravimo, kar smo popackali z vodenimi barvicami. Ko to storimo, se vsi naenkrat vsujemo iz razreda likovnega pouka na hodnik in tečemo v razred k angleškemu pouku, kjer bomo imeli malico. Reditelja prineseta skodelice in mlečni riž. Vsi vihamo nosove. Komaj podrazreda si je vzelo skodelice, po drugih želodcih pa bo krulilo toliko časa, dokler ne bodo prišli učenci domov in se doma najedli. Breda Guzelj, 8. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Srečna sem bila Nekateri učenci so še brezskrbno uživali zadnji mesec počitnic, zame pa je bil ta čas precej neprijeten. Imela sem namreč popravni izpit iz matematike in zemljepisa. Noč pred izpiti je bila zame zelo nemirna in pa — prekratka. Zvečer sem se še pozno v noč učila, zjutraj pa sem bila spet navsezgodaj s knjigo v roki. Neprespana in potna sem stekla po stopnicah k umivalniku. Ura je odbila že sedem, ko sem gonila kolo proti Cerkljam. Avla je bila že prazna, zato sem odšla kar v matematično učilnico, kjer sem imela zadnje in obenem tudi odločilne minute učenja. Kaj kmalu je bil razred poln takih in podobnih nerednežev kot sem bila jaz. Kaj se je zgodilo potem, ne bi rada govorila, kajti nič rada se ne spominjam tega dogodka. Le to lahko rečem, da sem izpite srečno opravila in da sem se potem vsa nora zapodila proti domači vasi. Pri sosedovih me je čakala prijateljica Milenka in vpila: »Si srečno opravila?« »Ja, ja, sem!« sem odgovorila in se vsa srečna zapeljala k njej. »Čestitam!« mi je odvrnila in mi močno stisnila roko. V tem hipu se je prikazala na pragu še njena mama z besedami: »No, Anica, ali je šlo?« »Šlo, šlo!« sem dejala in se vsa srečna odpeljala domov svoje domače obvestit o moji neizmerni sreči. To je bil moj najsrečnejši dogodek, kar sem jih kdajkoli doživela. Bil je poplačan z lepim izletom na Veliko planino in pa s tem, da sem zdaj v zadnjem razredu skupaj s svojimi sošolci. Anica Petek, 8. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje, iz glasila Odmevi izpod Krvavca FAZAN, linorez — Darko Uranič, 14 let, osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj. — Tokrat smo se odločili, da bi v tem mesecu nagradili najboljšo grafiko. Učenci iz osnovne šole Staneta Žagarja so nam jih že poslali. Zdaj pa se obračamo še na druge navdušene risarje, da nam jih pošljete. i^'_-*~> V1- . , , " ur r -a/r; *r -r Uh, kako sem se bal Med starimi štori posekanih dreves se je zaslišal šum. Zaprasketale so trhle veje in zašumelo je odpadlo listje. Uren skok in že se je skril za grmovjem. Kdo je to? To sem jaz! Da se vam predstavim: sem zajček kratkoušček. Ušesa imam kratka zato, ker sta bila moja šibka točka. Lovec me je večkrat oplazil s svojo okorno kroglo, ki je zažvižgala po zraku in mi odstrelila nekaj dlak na ušesu. Joj, kako me je skelelo! Pa so se mi ušesa le zmanjšala. Da vam povem, kako sem bil v strahu, ko je neki lovec strašil v našem gozdu. Bil je čokat lovec z zanesljivo puško, toda s slabim merilnim očesom. Videl je pet korakov bolj desno, zato je vedno gledal, da plen nameri pet korakov levo od njega. Pa je enkrat ravno mene zagledal. Tekel sem sem in tja, lovec pa je meril, kakor mu je natančno oko dopustilo. Zadel je le deblo, da so še zadnji listi padli na tla, tako moč so imele njegove krogle. Bil sem prestrašen kar se da. Živali so bile poskrite v svojih brlogih, le jaz revež sem bil v silnem strahu. Pa sem se nečesa domislil. Tekal sem okoli lovca. Temu se je čisto zmešalo, da je potem sebe obstrelil. Vrtelo se mu je v glavi potem še celih osem dni. V tej svoji vrtoglavosti je bežal skozi gozd in se večkrat zaletel ob deblo kakega drevesa. Pod drevesom je obležal za celo uro. In ni se več prikazal v teh gozdovih. Baje je potem lovcem pravil o veščem in urnem zajcu, da je sam peklenšček. To sem pa jaz. Blaž Čipe, 5. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj »Saj sva čist' glih .. .« Marjan iz šestega razreda je v tajništvo prinesel dve svoji fotografiji, ki so jih potrebovali za avtobusno vozovnico. Tajnica ga je vprašala, zakaj je prinesel dve enaki, saj vendar potrebuje le eno. Toda Marjan je dejal, da je ona druga za brata Petra. »Toda saj sta obe enaki,« je dejala tajnica. »Saj sva čist' glih,« je odvrnil Marjan, »pa sem dal kar svojo, ker se Peter ni šel fotografirat.« Napoleon Pri zgodovini nam je tovariš razlagal o Napoleonu. Vprašal nas je, če znamo to ime »spregati«. Nihče se ni oglasil, saj vendar vemo, da se imena ne spregajo. Zato nam je tovariš povedal to »spregatev«: na pole jaz, na pole ti, na pole on. Peter Kavran, 7. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje, iz glasila Odmevi izpod Krvavca Sprehod skozi čas ■r utro. Sonce vzhaja. Modro nebo je tM videti kot neizmerna puščava, bel oblaček pa kot oaza sredi nje. Tedaj se zaslišijo glasovi harmonike. Rodila se je nova Jugoslavija... S stenskega koledarja se zableščijo številke: 29. 11. 1943. y ▼ mirati je bilo treba za to krasno LJ jutro, boriti se in dokazati, da smo ga vredni. rom se je širil čez naše ozemlje, \JT sovražnik je napadal. Strahoval je prebivalce, požigal domove, toda src naših ponosnih ljudi ni zlomil. poldan. Tu je svoboda, puške je bilo treba zamenjati za krampe in lopate. Čakali so porušeni domovi. Delovne akcije, žulji, veliko napora, pretečenega znoja, bodrečih pesmi in vojna je bila že zgodovina. q vobodne roke delavnih ljudi so zgra-»5 dile tovarne, odprle rudnike, trgovine, zdravstvene domove. t epo je odslej v naši domovini biti JLj mlad. Lepo je zlasti nam, otrokom svobode. Vsega imamo dovolj, vojne in lakote ne poznamo. * vedno ne bomo otroci. Zrasli bomo x\ v samoupravljavce. V ečeri se. Pogled na naravo je že rahlo medel, toda pogled naših ljudi v bodočnost je čist in jasen. Tudi jaz vidim obrise naše domovine v prihodnosti, jasno začrtnane obrise svobode in sreče. n taki bodo ostali le, če bomo budni. Na vseh koncih naših meja zver še ni ukročena. Će ne bo ujedla z glavo, bo udarila z repom. im bomo kos, našim sovražnikom? Bomo, če bomo stopali po poti, ki jo je začrtal mož, čigar življenje je zakoračilo v deveto desetletje. Imenu-, je se TITO. Mi, Jugoslovani smo mu veliko dolžni. Ni zlata, ni darila ne denarja, s katerim bi ga poplačali za vse dobro, kar je storil v našo korist. čas se ne bo ustavil, čeprav se je dan prevesil v noč. Trda tema je. Zopet veselje. Na nebu se prižigajo v prečudovitih barvah ognjemeti. Nova Jugoslavija praznuje že 31. rojstni dan ... Tej noči pa bo spet sledilo čudovito jutro. Zoran Jelovčan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 7. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 NaS Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta PrivSka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden - Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra,'16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 W. A. Mozart: Čarobna piščal — opera v dveh dejanjih, 22.15 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 8. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — A. Ma-rodič: Igi, 8.42 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — Andries Poppe: Križev pot, 18.40 Glasbeni intermezzo, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film in musical, 14.(X) Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža. 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Od Ravnika do Srebotnjaka, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 9. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Orkestri in zabavjii zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnih odrih, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 1«.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Pranja Zorka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru James Coogney, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz tuje zborovske literature, 19.30 Minute z violon-čelistom Cirilom Skerjancem, 19.50 Večer umetniške besede: Duša Počkajeva, 20.35 L. van Beethoven: Simfonija v C-duru — Jenska, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 10. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.25 Pojeta Koroški oktet iz Raven in kvintet Gorenjci, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Srečanja z glasbeniki, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Silva Stingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Joe 0'Donnell: Geronimo, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Neznani Hanns Eisler, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo Tomaž Domicelj in ansambel Milana Ferleža, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Isaacom Havesom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salzburški festival 1974, 22.05 L. van Beethoven: Sonata za klavir v B-duru, op. 106, 23.00 Za ljubitelje baročne glasbe, 23.55 Iz slovenske poezije k sreda 11. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Martv Gold, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansambli Latinos, Aca Milllerja, Bojana Adamiča, Milana Ferleža, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Mariboru, dirigent Samo Hubad, solist Ciril Skerjanec, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu cha-cha-cha, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji prOgram 19.05 Deseta muza, 19.15 Iz jugoslovanskih baletnih odrov, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski skladatelji: Albin Weingerl, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam opero Momčil Ljubomira Pipkova, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 12. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz.glasbenih šol, 10.15 PoTali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Tekmovanje amaterskih zborov, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Mladi levi, 19.50 Lahko poč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije starega Dunaja, 22.20 Sodobna češkoslovaška ansambelska glasba, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra in zbora Quincy Jones, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med,seboj in med nami, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret: Dane Zaje, 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Z letošnjih slavnostnih iger v Bergnu na Norveškem, 22.00 Hector Berlioz: Romeo in Julija — dramatična simfonija, op. 17, 23.55 Iz slovenske poezije petek 13. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14»30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali, 19.40 Minute z ansamblom bratov Avsenik, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 S pevcem Mišom Kovačem, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Jean Ricardou: Pogovori po telefonu, 20.00 Minute za Mozarta. 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.00 Slovenske narodne v priredbi Danila Svare, 22.30 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 14,50 din, korenček 4,50 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 7,20 do 8,20 din, limone 13 din, česen 27,30 din, čebula 3,50 din, pesa 2,50 din, kaša 11,34 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 4,29 din do 4,80 din, jajčka 1,35 do 1,40 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, klobase 43 din,-skuta 12,70 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4,70 din, kisla repa 6 din, cvetača 13 do 16,50 din, krompir 1,60 do 1,70 din KRANJ Solata 12 din, špinača 18 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 4 din, pomaranče 9 din, limone 13 din, česen 25 din, čebula 6 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 4 din, paradižnik 12 din, kostanj 12 din, hruške 8 din, med 35 din, grozdje 10 din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 4 din, jajčka 2 din, surovo maslo 38 din, smetana 18 din, orehi 70 din, klobase 12 do 14 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 16 din, paprika 6 din, krompir 1,50 din TRŽIČ Solata 15 do 25 din, špinača 6 din, korenček 8 din, slive 18 din, jabolka 6 din, pomaranče 8 din, limone 14 din, česen 30 din, čebula 5 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 14 din, paradižnik 6 din, banane 8 din, sir 14 din, grozdje 11 din, ananas 12 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, orehi 80 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din. kisla repa 6 din, krompir 2 din gledališče GLEDALIŠČE TONE CUFAR JESENICE SOBOTA, 7. decembra, ob 19. uri KOROŠKI VEČER v organizaciji ZK PO Jesenice; NEDELJA, 8. decembra, ob 17. in 20. uri JUGOSLAVIJA POJE v organizaciji Slovenija koncerta iz Ljubljane. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 6. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK - I. Cankar: HLAPEC JERNEJ; gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica; SOBOTA, 7. decembra, ob 16. uri za IZVEN — Euri-pides: BAHKANTKE; diplomska predstava Akademije za gledališče, radio, film in TV; NEDELJA, 8. decembra, ob 18. uri — I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI; gostovanje v Litiji. poročili so se V KRANJU Forjan Janez in Grčar Alojzija, Vozkobojnik Mihael in Gregi Ana, Sučur Krstan in Mirjanić Dragica,,Petri-njak Ivan in Korenčan Marinka, Gartnar Stanko in Maček Marija, Jakša Jožef in Mubi Romana, Pajer Jožef in Kerč Ana, Vrhovnik Izidor in Ziherl Marija, Plevel Franc in Zaletel Katarina, Kuhar Alojzij in Šenk Majda, Ušaj Franc in Aleš Cirila, Berhant Štefan in Štebe Štefka V TRŽIČU Vidic Ludvik in Mihelič Stanislava, Leban Boris in Grošelj Mirjana, Makarov Mladen in Sušnik Boža, Uzar Janez in Janežič Božena, Snedic Bogomir in Saje Milena umrli so V KRANJU Bešter Anton, roj. 1917, Oblak Maksimiljan, roj. 1917, Roblek Angela, roj. 1909, Pahor Karol, roj. 1896, Sečnik Franc, roj. 1937, Bajd Ignacija, roj. 1919, Pene Ana, roj. 1901, Stare Joahim, roj. 1911, Martinjak Franc, roj. 1878, Miklavčič Rozalija, roj. 1902 vtr2iču Bešter Anton, roj. 1911, Ropret Ana, roj. 1903, Cviren Franc, roj. 1899, Krašovec Danijel, roj. 1900, Lenartek Antonija, roj. 1893 kino televizija Kranj CENTER 6. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON *(ni primeren za otroke) ob 16. in 20. uri, ital. barv. DELAVSKI RAZRED NA POTI V RAJ ob 18. uri za Filmsko gledališče 7. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za otroke), premiera franc. barv. pust. BULEVAR RUMA ob 22. uri 8. decembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri, ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. vojnega MAŠČEVANJE ob 21. uri 9. decembra franc. barv. pust. BULEVAR RUMA ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STORŽIČ 6. decembra amer. barv. komed. POPOTOVANJE Z MOJO TETO ob 16.. 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. komed. POPOTOVANJE Z MOJO TETO ob 16. uri. ital. barv. krim. OBRAČUN MAFIJE ob 18. uri, domači barv. voini UZlSKA REPUBLIKA ob 20. uri 8. decembra ital. barv. knm. OBRAČUN MAFIJE ob 14. uri. domači barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 16. uri, amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 19. uri, premiera franc. barv. LEPOTEC ob 21. uri 9. decembra franc. barv. LEPOTEC ob 16., 18 in 20. uri Tržič 6. decembra franc. barv. parodija BELMONDO — VELIČASTNI ob 18. in 20. un 7. decembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 16. uri, domači barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 18. uri 8. decembra amer. barv. pust. KRALJ DŽUNGLE ob 15., 17. in 19. uri 9. decembra amer. barv. pust. KRALJ D2UNGLE ob 18. uri Kamnik DOM 7. decembra ital. barv. er^*.. PREPOVEDANI DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 15. uri, ital. barv. erot. PREPOVEDANI DEKAMERON (ni primeren za otroke)ob 17. in 19. uri 9. decembra japon. barv. knm. TIHOTAPCI ZLATA ob 18. in 20. uri Krvavec 8. decembra japon. barv. krim. ZLEGA MOZA REKA ob 16. uri, domači barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 18. uri Škofja Loka SORA 6. decembra amer. barv. krim. NOČNA PATRULJA ob 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. komed. CRNOBRADA POŠAST ob 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. komed. CRNOBRADA POŠAST ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 6. decembra amer. barv. komed. CRNOBRADA POŠAST ob 20. uri 7. decembra ital. barv. drama PAST ob 20. uri 8. decembra amer. barv. krim. NOČNA PATRULJA ob 17. in 20. uri Radovljica 7. decembra amer. barv. vvestern SAMOKRESI SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. uri, amer. barv. zabavni ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 20. uri 8. decembra ital. barv. vvestern PAZI SE, KO TE SREČAM ob 16. uri, amer barv. zabavni ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 18. uri, amer. barv. SMRT V BENETKAH ob 20. uri 9. decembra franc. barv. parodija BELMONDO — VELIČASTNI ob 20. uri VIRTASEN MASA je prva televizijska igra finskega dramatika Jarkka Laina. Doživela je spodbuden uspeh pri kritiki in občinstvu. Osnovni problem drame je usoda malega človeka — preprostega delavca — v okolju naraščajoče industrijske proizvodnje. SENCE IZGINJAJO OPOLDNE je prva daljša dramska nadaljevanka sovjetske televizije, ki jo bomo gledali pri nas. Gre za ekranizacijo istoimenskega romana, ki ga je 1964. leta dokončal in izdal pisatelj Anatolij Ivanov. V tem obsežnem romanu je zajeta panorama dogodkov od leta 1916 do 1966, to je od začetka revolucije pa do današnjih dni; sibirska vas Zeleni dol se v pol stoletja razvije iz zaostalega zaselka v napredno poljedelsko središče. Scenaristu je uspelo iz obsežne literarne predloge izluščiti zanimive življenjske zgodbe glavnih junakov. sobota 7. DECEMBRA 9.30 TV v šoli (Bg). 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa). 12.55 Nogomet Partizan : Dinamo — prenos (Bg). 16.10 Disnevev svet — barvni film. 16.55 Hokej Olimpija : Jesenice — prenos, v 1. odmoru pnbl. ob 17.30 Obzornik, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 20.00 Za kulisami — burleska Charlija Chaplina (Lj), 20.30 Festival glasbe podonavskih dežel — barvni prenos (Novi Sad). 21.40 Moda za vas — barvna oddaja. 21.50 T V dnevnik. 22.10 Dvoboj pri Srebrnem potoku — ameriški barvni film (Lj> UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika. 18.15 Otroški spored (Zgi. 19.30 TV dnevnik (Sa Zg IIi. 20.00 TV drama, 21.00 Dokumentarna oddaja o Beogradu. 21 30 Človek gradi, človek uničuje (Bg II) Sobota, 7. decembra, ob 22.10: DVOBOJ PRI SREBRNEM POTOKU — ameriški barvni film; režiser Don Siegel, v gl. vlogah: Audie Murphv (na sliki), Faith Domergue, Stephen Mc Naliv: Pogumnega in spretnega šerifa v Silver Citv-ju se razbojniki bojijo, zato je v mestu red in mir. Toda nekoč se pojavi tolpa, ki ubija vse. ki nočejo i prodati zemlje. Vodja te tolpe je ugleden meščan in vanj nihče ne sumi. Mladi Silver Kid. ki so mu razbojniki ubili očeta, se odloči za maščevanje. Ponudi se šerifu za pomočnika in kmalu odkrijeta skrivnost — pravo resnico in identiteto zločincev. nedelja 8. DECEMBRA 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.10 Poročila (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 14.25 Igre brez meja — barvna oddaja. 15.50 Pevski zbori iz Domžal in okolice — barvna oddaja. 16.15 Mislimo na vas — mladinska oddaja, 16.30 Poročila, 16.40 Košarka Olimpija : Bosna — prenos, v odmoru Moda za vas, 18.15 Vidocq — serijski barvni film. 19.10 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božić: Človek in pol — barvna TV nadaljevanka (Zg). 20.55 Una — 2. del oddaje iz serije Karavana (Lj), 21.25 Športni pregled (Bg), 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.10 Vaterpolo Parti zan : OSC (Madžarska) — prenos (Bg), 19.05 Risanke, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Iz življenja ptic, Sizif — lutkovna filma. 20 20 Karavana: Istra. 20.50 Občinsko dete — celovečerni film (Bg II) Kdo bo vietnamskemu ljudstvu povrnil izgube, kdo poplačal neizmerljivo trpljenje? Nikoli več se ne bodo vrnili ljudje, ki so umrli v pomladi svojega življenja. Otroci, ki preživljajo vojno, ne vedo, kaj je brezskrbna mladost, za katero jih nekateri tako grdo goljufajo. Taka in podobna razmišljanja so prisotna v mislih naših otrok, ki skušajo povedati svojim vrstnikom v daljnem Vietnamu, da mislijo nanje, da jim hočejo pomagati in povedati tiste iskrene, tople človeške besede: MISLIMO NA VAS. V oddaji s tem naslovom se spletajo misli in pesmi slovenskih šolarjev ter pesmi legendarnega voditelja vietnamskega ljudstva Ho Ši Minha, ki jih je izbrala in povezala v oddajo Katarina Lavš, predstavili pa jih bodo dijaki gimnazije v Kranju. ponedeljek 9. DECEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9 30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, 17.50 Obzornik, 18.05 Na sedmi stezi, 18.40 Gospodarstva socialističnih držav, 19.00 Odločamo, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 J. Laine: Virtasen -Masa — finska TV drama, 21.20 Sodobna oprema — barvna oddaja, 21.30 Kulturne diagonale, 22.00 Mozaik kratkega filma: Po Franciji — barvni film, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Lutke (Sk), 17.45 Mali šlager (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 športna oddaja. 20 35 Beograjski jazz festival, 21.00 24 ur, 21.15 Krvavo zlato — celovečerni film (Bg II) torek 10. DECEMBRA je miška. 17.55 Obzornik. 18.10 Življenje v gibanju — barvni film. 18.40 Ne prezrite: Najboljše knjige po izbin poznavalcev, 19.10 Barvna risanka. 19..30 TV dnevnik. 20.05 Pogovor o..., 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — barvna TV nadaljevanka. 22.25 TV ctnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.30 Čudeži narave — serijski film (Bgt. 18.00 Kronika. 18.15 Glasba, s katero živim. 18.45 Trenutek spoznanja. 19 30 TV dnevnik fZgi. 20 00 Bela knjiga. 20.50 Kako sem začel II svetovno vojno — senjski film (Bg). 22.00 Panorama. 22.30 TV dnevnik (Zgl sreda 11. DECEMBRA 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 TV v šoli. 13.35 TV v šoli. 14.45 Madžarski TVD (Bg). 15.55 Nogomet Velež : Derbv Countv — prenos (Sa), 17.50 Obzornik. 18.05 Viking Viki — barvni film. 18.30 Barvna nsanka. 18 40 Po sledeh napredka. 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Steklena menaženja — amenški. 21.50 Miniature: An«ambel Design — barvna oddaja. 22 10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba lno na tridiciji neme burleske, še bolj pa na značilnosr "^tijeve komike. Zgodba filma je takale: zakrknjer.i ?^mec se končno poroči z ženo iz bogate družine in postane direktor v agenciji svojega tasta. V tem pustem, sivem življenju se vse spremeni, ko dobi mlado tajnico. Vse njegove misli se vrtijo okoli nje. Sicer se zaveda razlike v letih in svoje boječnosti, vendar A) skomine premočne. Tajnico povabi na izlet, ki pa* je popolna polomija. v,„ se konča z izbruhom ljubosumnosti, ko zaloti 'vojo ženo v družbi z neznanim mladeničem. družinski pomen ki Friziranje doma Ni treba zavistno z očmi spremljati ženske, ki ima vedno urejeno frizuro in pri tem misliti, da ima pać dovolj denarja za frizerja. Z malo spretnosti se lahko vsaka ženska frizira sama vse od striženja, trajne in navijanja las dalje, da barvanja niti ne omenjam. Seveda je treba imeti doma osnovne frizerske pripomočke, katerih nakup se že v kratkem času izplača. To so navijalke. tanka mrežica za lase in sušilec las. Za vse druge postopke pa je treba seveda imeti se drugačno opremo, vendar pa tudi pripomočki za trajno in barvanje niso dragi posebno takrat ne, če je v družini vec ženskih glav, ki jih je treba frizirati. Lase si peremo in navijamo navadno ob sobotah ali nedeljah, takrat ko si najlažje utrgamo kako urico zase. In prav zares potrebujemo za navadno umivanje in navijanje las le kako uro. Izberemo si dober šampon, odvisno }e kakšne lase imamo, pogosto uporabljamo tudi regenerator in pa utrjevalec. Izbira teh preparatov je v drogerijah kar velika. Lase pred pranjem razčešemo in zmočimo s topio vodo. V dlan iztisnemo nekaj šampona in ga razdelimo po laseh. Drgnemo s prsti (ne z nohti) po laaisču in nato speremo ter postopek ponovimo. Lase nato temeljito splaknemo s toplo vodo, včasih dodamo Se nekaj kisa. Zdaj nanesemo regenerator in ga pustimo na laseh nekaj minut, nato ga splaknemo. Lase osušimo s frotirko in jih navlažimo z utrjevalcem. Zdaj je na vrsti navijanje. Lase počešemo z redkim glavnikom v željeno obliko. Za navijanje prav kratkih las uporabimo le po nekaj navijalk, ostale lase pritrdimo s ščipalkami ali pa las sploh ne navijamo, ampak pričesko oblikujemo s sušilcem za lase ob neprestanem česanju v željeno smer. Pri tem si pomagamo tudi z okroglo krtačo, če želimo zavite pramene. Velike navijalke uporabimo, če hočemo imeti gladko pričesko. Za kodrasto pa seveda ustrezno manjše navijalke. Navijamo vedno pri čelu nazaj oziroma vstran, nato ob straneh, na koncu pa zadaj in na temenu. Pramen las naj bo vedno tanek, lepo ga napnemo in dvignemo navpično ali celo malo nazaj. Konice las gladko ovijemo okoli navijalke in pazimo, da se ne zmaknejo. Navijemo dokaj trdo. Če imamo spredaj pony, ga ne navijamo, ampak ga podložimo s svaljkom vate, da se zaobli. Kodrčke ob licih in na tilniku zavijemo v šestice in pritrdimo s ščipalkami. Čez navite lase razpnemo tanko mrežico in vključimo sušilec las. Ko so lasje suhi, jih odvijemo in rahlo polakiramo, šele nato razčešemo v željeno obliko. Nikoli ne spimo v navijalkah. Ko peremo lase, očistimo vedno tudi glavnik in krtačo. Jabolka so zdrava Ste vedeli, da ima jabolko več kot 20 vrst mineralnih snovi in več vrst vitaminov? Vsebuje železo, ki izboljšuje kri, fosfati, ki jih je največ tik pod lupino, pa oskrbujejo živce in možgane.'Veliko kalija v jabolku nam pomaga odvajati vodo iz telesa. Apnenec pa koristi kostem in zobem. Celuloza in pektin izboljšujeta prebavo. Jabolka so zdrava še posebej za diabetike zaradi velikih količin sadnega sladkorja. Sto gramov jabolk vsebuje v poprečju okoli 50 kalorij. Zato so jabolka idealna hrana za ljudi, ki se bore s kilogrami. Ne nazadnje pa je koristna tudi sadna kislina, ker čisti ustno votlino in zobe škodljivih bakterij. Lahko rečemo, da je jabolko »naravna krtačka«. marta odgovarja Če je vaša kopalnica pusta in brez barve, jo skušajte z barvami poživiti. Stara kopalna kad bo kot nova, če jo poslikate z živahno barvo. Ni ravno treba, da je vzorec cvetličen, kot je na tej risbi. Kad najprej pobarvamo z zunanje strani, da bo spet lepa in kot nova. Ko se barva posuši, narišemo s svinčnikom črte ali vzorec, ki smo si ga zamislili in ga nato pobarvamo z lakom. Velikokrat se jezimo, kadar z žlico zajamemo tudi zrno popra ali nageljnove žbice ali kako drugo začimbo, s katero smo odišavili jed. Da ne bi začimbe, potem ko smo izrabili njihove lastnosti, komu pokvarile dober tek, ravnajmo takole. Če se nam ne ljubi šivati začimb v platneno vrečko in jih dodajati jedem, uporabimo raje kovinsko jajce, ki ga sicer uporabljamo za pripravo čaja. Kupimo ga v trgovini s posodo. Dišave bodo obogatile jed, mi pa ne bomo imeli težav z lovljenjem posameznih koščkov. Palačinke s slanino ' Potrebujemo: 4 jajca, sol, 4 žlice moke, pol litra mleka, 125 g mesnate slanine, olje, drobnjak Jajca umešamo z moko in mlekom, solimo in pustimo stati kakih 15 minut. Slanino zrežemo na kocke in pražimo v ponvi, da se izcvre precej maščobe. Nato jo poberemo iz ponve, odcedimo in primešamo testu. Maščobo, kiji dodamo po potrebi še olje, pa uporabimo za peko palačink. Iz mase spečemo štiri palačinke. Potresemo jih z drobnjakom in ponudimo k zeleni solati. Maja iz Tržiča — Novo leto bi rada pričakala v dolgi obleki. Všeč so mi močno dekoltirane obleke. Prosim za nasvet.' Stara sem 23 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Obleka je dolga, krojena ob telesu. Spredaj je močno dekoltirana (izrez v obliki črke U), prav tak pa je tudi izrez na zadnji strani. Ob strani ima obleka vložek iz poševno rezanega blaga. Trak na hrbtu in obroba so iz blaga srebrne barve. kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Cvetoče veje pozimi Kdo si ne želi tudi pozimi cvetja v stanovanju? Z nekaj vejami, ki jih silimo k cvetenju, si lahko v stanovanju pričaramo pravo pomlad. Silimo veje grmovja in drevja z močnim cvetnim nastavkom. Izbiramo le med rano cvetočimi drevninami. Za siljenje so primerne veje forsitije, japonske kutine, češnje, višnje, jablane, drena, črnega trna, mandlja, breskve, marelice, mandljevca, španskega bezga in še nekaterih drevnin. Forsitija zacvete že v 14 dneh, veje jablane pa potrebujejo okoli 20 dni do cvetenja. Će postavimo forsitijo takoj v vodo, bo do novega leta zacvetela. Veje režemo izrazito poševno, da nastane velika površina rezi, prek katere veja lahko vpije veliko vode. Rez večkrat obnovimo, zato naj bodo veje precej dolge. Odrezane veje postavimo najprej v hladen prostor in šele ko se popje napne, jih postavimo v ogrevan prostor. Voda naj bo vedno mlačna; tudi ko menjamo vodo v vazi, vedno dolijemo toplo vodo. Proti gnitju vej vržemo v vodo nekaj koščkov lesnega oglja. Siljenim vejam močno škoduje suh zrak in prevelika toplota, zato jih ne postavimo na sončno okensko polico, v bližino peči ali radiatorjev. Večkrat jih tudi orosimo z mlačno vodo. Ko se cvetno popje odpre, ga postavimo na okno in po možnosti v hladnejši prostor, da se cvetje dlje časa obdrži. izbrali smo za vas gitrenjski kraji Čeprav modni kreatorji že nekaj časa napovedujejo spet tanke podplate, pa ženski svet in z njim seveda tudi čevljarska industrija le vztraja pri debelem platoju in ftraviio, da bo prevladoval tudi prihodnje eto. Tokrat vam predstavljamo Pekov jesenski ženski model MARINA; izdelan je v crni in rjavi barvi v kombinaciji usnja in semisa, dobi se pa v vseh PEKOVIH prodajalnah. Cena:349 din Sicer je videti malo »hotelsko«, je pa pripravno tudi za doma: posoda za sladkor in smetano v kombinaciji stekla in zlato rumene plastike. V Murkinem ELGU v Lescah jih prodajajo. Cena: 51,45 din za oboje Na KOKRINEM nogavičarskem oddelku v GLOBUSU prodajajo hlačne nogavice tekstilne tovarne Prebold z napako. Izbirate lahko med modeloma a mor in karneval. Cena: 10,30 in 10,50 din Če imate zamrzovalno skrinjo in veliko vlagate v polietilen vrečke, vam bo delo dokaj olajšal električni aparat za leplenie vrečk. Opremljen je s termostatom. Iz nemškega uvoza je, dobi se pa pri škofjeloški NAMI. Cena: 350 din POMENKI 0 PREDOSUAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG (Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) Grad Brdo v Valvasorjevem času — t. j. okoli 1.1679. (4. zapis) Sprva je imel Jurij pl. Egkh gospoščino Novi grad nad Preddvorom (skupaj s Tur-nom). Visoka lega, odročen kraj, dotrajanost zidovja — skratka Novi grad ni bil več primeren za bivanje že razneženih grašča-kov (stari roparski vitezi so bili iz trše snovi!) — zato je Jurij pl. Egkh pričel 1. 1502 graditi nov grad v ravnini (ali na brdecu, na vzpetini?) pri Predosljah. Stavbo so gradili laški zidarji po zamisli arhitekta francoske šole — to je poslopje v četverokotu, z arkadnim dvoriščem na sredi in s prizidanimi stolpi na vseh štirih vogahh. Valvasorjeva podoba kaže nadstropno stavbo, le eden od stolpov ima dve nadstropji. Poznejša risba (prejšnje stoletje, slikar K. Grefe) pa kaze oba sprednja vogalna stolpa dvonadstropna. Nad vhodom, ki je bil tedaj v vzhodni fasadi, je pri Valvasorju postavljen baročni stolp. — Omeniti je še treba, da je bila včasih v sklopu gradu tudi kapelica sv. Mihaela s pravico običajnega bogoslužja. So pa brdski gospodje imeli tudi od cesarja podeljeno pravico nižjega sodstva — toda le v območju enega streljaja. Pač zelo nedoločljiva meja — saj je puškin domet vendar odvisen od kvalitete smodnika in od konstrukcije puške! Grad Brdo so sicer gradili laški zidarji, toda podložni kmetje iz bližnjih vasi so morali pod prisilo (včasih se ji je reklo: valptov bič) pomagati zidarjem, jim dona-šati opeko in kamenje, lastniki konj in vozov pa so morali dovažati les, pesek in drug gradbeni material. Resda so se dnevi pri tem deki šteli kmetom v redno tlako — toda njihova polja so bila za to leto zanemarjena. Veljala pa je obveznost gradbene tlake toliko časa, dokler ne bo grad dozidan. Potem pa so ljudje hiteli, da bi bilo prej konec ... Po neuspelem kmečkem puntu 1. 1515 je bilo tlačanom spet težje. Fevdalci so povečali podložniške dajatve. Nekateri župani so se sicer uprli novim bremenom, a zaman. Uporne župane (Blaža Senka s Suhe, Jakoba Stareta iz Prebačevega in druge) so dali graščaki kratkomalo zapreti. SPOR ZARADI VODE Kako samopašna je bila nekoč grajska gospoda, je prav pri Brdu postalo očitno. Zaradi lepšega videza (zaradi kopanja verjetno ne!) posesti in tudi zato, da bi bile ribe vedno pri roki. je že graditelj graščine dal napraviti troje umetnih jezerc — ribnikov v neposredni bližini. Zato pa je Jurij pl. Egkh potreboval za jezerca dotok sveže vode. Sicer je res, da je bil vanje napeljan že potoček Vršek, toda to je bilo premalo. Zato si je graščak sam vzel pravico in povezal z dotoki v ribnike še del Belice. S tem pa je prizadel kmečke mline in žage — vzet jim je bil velik del vodne moči. Tako, da je bilo včasih vode le še za napajanje živine. No, potem pa so se zaradi vode prepirale še vasi med seboj — Predoslje in Suha na eni strani, na drugi pa Tatinec in Srakovlje. Grajski gospod je prepir odločil tako, da je bilo v prid vzhodnim vasem, torej tudi Predosljam, kjer sta se vendar morala vrteti grajski mlin in žaga! Nekaj pa sta vasi Suha in Srakovlje le dosegli. V listini je zapisano: Ako pa bi postala Belica zaradi suše manjša kakor človeška glava (kako je s to mero. tudi ni natanko povedano. Sklepam, da gre za dotok, ki v premeru meri kakih 15 cm, torej kot otroška glava), so morale vodne naprave v vaseh na vzhodu stati, vodo Belice pa so smeli uporabljati le kmetje v Sra-kovljah in Suhi za napajanje živine. Zaradi preusmerjanja Belice, ki so si jo Predoslje, predvsem pa grad Brdo, vedno bolj lastile, so v teku stoletij vodne naprave na Kokrici, Ilovki in Rupi zmerom bolj hirale. In naposled kar vse po vrsti utihnile ... Te stvari o vodi mi je prav tako razlagal še poslednji — zdaj že pokojni — Kračma-nov mlinar na Srednji Beli. BRDO IN LUTERANI Ko je 1. 1565 umrl kranjski predikant Gašper Rokavec, mu je bilo brž treba določiti naslednika, luteran-skega pastorja. Za to službo se je videl za najbolj primernega Jernej Knafelj. Saj je živel v Kranju že od 1. 1563, ko je kot Trubarjev privrženec moral zapustiti Ljubljano. Knafelj si je v Kranju kupil hišo in se kot vdovec drugič oženil. Po šegi onih časov pa si je pridobil tudi nekaj obdelovalne zemlje v mestni okolici, da je mogel preživljati še družino. Značilno zanj kot gorečega luterana je bilo že prvo dejanje po nakupu hiše. Nad vhodna vrata je dal vzidati kamenito ploščo z vklesanim napisom (v staronem-ščini): Hie Bar ti Khnaffl Praedicant Mein Stergkh sthet in Gottes Handt) (prevedeno: Tukaj Jernej Knafelj predikant, moja moč je v božjih rokah). c. Z. na dalje i 'anka V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo t nadalje- 2vanjih kriminalko Claudea Avelina Maćje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Help?« Jean Marc ne razume. In ponovi izpod svojega šala: »Help?« »Ya,« pravi voznik s strašnim ameriškim naglasom. »Ali niste zavpili help?« In ošine Jeana Marca z zelo črnimi, z zelo bleščečimi, čisto nič ameriškimi, rajši italijanskimi, napolitanskimi očmi, z zelo zelo vprašujočimi očmi, s strašnimi očmi. Jean Marc mrzlično pojasnjuje: »Ne. gospod, ne vem. kaj to pomeni, zavpil sem hej, samo hej. Mishl sem. da je vaš avto taksi, oprostite mi, tako dolgo že čakam ...«., Glas mu drhti. Voznik se glasno zasmeje: »Ah. kako smešno! Hej! Meni pa se je zdelo, da slišim help. To pomeni po angleško na pomoč! Na pomoč!« — Spet se zasmeje: »Pomagajte mi!« Jean Marc ne vzdrži več. »Seveda, gospod, tako je! Help, da, res je smešno. Na svidenje, gospod, lepa hvala.« Voznik se neha smejati in opazuje kovčka. »Odhajate na potovanje? Na vlak?« Jean Marc spet lahko govori: »Na potovanje, če hočete, gospod, toda priti moram do vlaka. Da. da, odhajam iz Pariza. Oh, ne za dolgo, domov grem, k družini. In prav zdaj sem zbolel, v prsih me zbada. V tem dežju in s to prtljago nimam niti moči, da bi prišel do me- t;oja . . .« Američan ga spet pogleda. Oči se mu še zmeraj tako bleščijo, še vedno so tako vprašujoče, a rekli bi. da niso več tako .-.trasne. Jean Marc naposled ugotovi, da je voznik sam v avtu. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Morda vam le lahko pomagam? Kam ste namenjeni?« »Ne daleč, dva koraka od tod, na trg Saint-Germain-des Pres.« »Mislim železniško postajo. Na katero postajo?« Jean Marc pravi z glasom igralca, ki stavi vso svojo srečo na eno samo številko: »Lvon. Lvonska postaja. V Lvon grem.« »O. to je moja smer! Ne'Lvon, Lyonska postaja! Bravo!« Takoj odpre vrata, in ne da bi se presedel, pomoli levo roko proti kovčkoma. Jean Marc skoraj ne more verjeti, da je res. »Mislite resno, gospod? Preveč ste ljubeznivi .. .« »Dajmo, brez pomislekov, brez zadrege! Dajte mi prtljago, spravil jo bom za zadnje sedeže.« »Zares?« ponovi Jean Marc. In že dvigne težji kovček, ki ga Američan brez napora Za vihti nazaj. Nato še drugega. »Zdaj pa pojdite okoli avtomobila in sedite poleg mene,« de neznanec. Odpre in zapre druga vrata. Jean Marc se naglo usede. Američan komaj slišno zadovoljno zavzdihne in pravi: »Pripravljeni?« Voz poskoči. Po strehi škreblja dež. Med cviljenjem zavor zavije vozilo na desno stran ulice du Four, takoj nato pa v ulico de Rennes; Američan divje vozi. Jeanu Marcu zdrsnejo roke pod stegna, oprime se sedeža in sprva ga enakomerna naglica brisalcev na šipah hipnotizira. Svetloba žarometov pade za hip na cestno križišče, toda nihče ne bi mogel pravočasno zavreti na tako mokri cesti. Kdo je ta človek? Jean Marc bežno ošine profil, ki je zdaj brez smehljaja. Rekel bi, da igralec, ena tistih zvezd pri štiridesetih, ki igrajo ljubimce zelo mladih deklet in si jih naposled osvojijo. Avto brez vsakršne previdnosti prevozi trg Saint-Germain-des-Pres. Jean Marc si dovoli vprašanje: »Ne bi rajši zapeljali po bulvarju, na desno?« Neznanec poskoči. »Kako?« — Zasmeji se. »Obrežje Sene je veliko lepše, celo v tem smrdljivem vremenu.« Vozilo utone v ulico Bonaparte. V nekaj trenutkih je na obali. »Bolečine v prsih: tuberculosis?« vpraša nenadoma. Jean Marc se zdrzne, zrahlja šal in zakašlja. »Iz srca upam, da ne. Bronhitis, nič hujšega.« »Kljub temu slabo,« meni Američan. »In lvonsko podnebje ni nič boljše.« Kašelj se spremeni v hropenje. Jean Marc lovi sapo in pravi: »Samo tja grem in nazaj. Družino bom obvestil o svoji poroki. . .« Glas se mu prelomi. Američan se znova zasmeje. Suho, trdo. V resnici je videti, kot da se posmehuje. »Oh, poroka! Družina! Priden fant! Dober sin! Dober meščan! In še ta vaš prijetni lvonski naglas!« Ze sta na trgu Saint-Michel. Notre-Dame je v dežju videti kot prikazen. Jean Marc pride počasi do sape. Znova ošine neznancev profil in tvega vprašanje: »Če ne bi govorili s takšnim poudarkom, gospod, vas ne bi nikoli imel za Američana. Videti ste, kot bi bili od tod. In ta avto ...« Profil odvrne: »Ho, najamem ga brez šoferja, za tujca je to kot nalašč: najameš ga in pustiš, kadar te je volja. V Franciji zmeraj storim tako. Odlično vozilo! In moj obraz je tak, da bi bil lahko od tod, res je; pa nisem. Italy.« »Iz Neaplja?« »Videti Neapelj in umreti! Skoraj. Iz ' Neaplja, zares! Skoraj!« Avtomobil še zmeraj drvi s peklensko naglico. Nenadoma zahrope. Američan se namršči. »Kaj je?« Znova, pa še enkrat. Zadnjič, usodno. Slišati je, kot da trušč motorja požira dež, ta pa zmagoslavno bobna po karoseriji. American se grdo namrdne. »Morda vozilo ni tako dobro, tokrat... Se spoznate na motorje?« »Cisto nič,« odvrne Jean Marc. »Strahota, obupan sem. Sploh ne.« Američan ne pokaže vznemirjenosti. »Jaz jih poznam odlično. Zmeraj popravljam sam. In ustavila sva se pod drevesom. Brez listja, pomlad je strašna, no, ni važno. Drevo je drevo!« Iz škatle ob volanu vzame električno svetilko, jo prižge, ugasne in pomoli Jeanu Marcu. »Odlično, ven greva, poiskal bom okvaro, vi pa mi boste svetili in držali plašč, da se ne bo kaj zmočilo. Mislim, da je vplinjač.« V trenutku, ko odpreta vrata, jima plane v obraz veter, ki burka Seno, jima vrže dež v obraz, sika, lomi veje in se vrtinci okoli dimnikov. Jean Marc osvetli uro: dvajset do enajstih. Američan krikne, da bi preglasi! veter: »Greste?« Z angleškim ključem v rokah razgrne plašč in potegne glavo med ramena. Motor ima srečo: veter udarja iz nasprotne smeri. Kakšen pa je obraz Jeana Marca! In s polnimi rokami se ne moreš zavarovati! Američan zavpije iz drobovja avta: »Kdaj odpelje vlak?« »Ob pol dvanajstih, gospod ... ob enajstih trideset .. .« »Prav, dovolj časa imava! Želim samo, da se ne nalezete pljučnice!« Za hip premolkne, elementi ne. »Vplinjač je odvit. Dajte plašč malce više, hvala.« Jean Marc ga sliši, kako sope. »Zdaj bom poskusil. Ne ganite se.« Ko Američan obrne volan, se Jean Marc kljub temu zgane. Spusti plašč, si osirši lica in odslej ponuja vetru le še eno lice, medtem pa skrbno opazuje nabrežje. Vse prazno, kamor sega pogled. Avtomobili, ki drvijo mimo, ne spremenijo ničesar, ravnodušni so kot letala nekje dva tisoč metrov visoko. Medtem je Američan potegnil za zaganjač, prvič bliskovito, drugič počasneje, tretjič zelo počasi. Kako čuden je ta mehanični zvok med glasovi razbesnele narave . . . Jean Marc se približa odprtim vratom. Nestrpno vpraša: »Gotovo se vzpostavili stik?« Ta človek se očitno vsemu posmehuje. »Pa saj se spoznate na avtomobile, dragec! Zelo skrivnostni ste, se vam ne zdi? Of course, seveda sem vzpostavil stik. Nekaj drugega bo . . . Svečke?« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Avtomobilist in pešec Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 Na cesti pogostokrat vidimo situacije, ko voznik motornega vozila vozi naprej, ne da bi se oziral na pešca na cesti in na njegovo prednost. Nekateri vozniki bolj pazijo na nasproti vozeče avtomobile kot pa na recimo kolesarje, mopediste in pešce. Na vse načine bi morali vplivati na naše voznike, da bi svojo pozornost na cesti enakomerno razdelili na vse udeležence v prometu. Poglejmo nekaj primerov, kako mora ravnati voznik motornega vozila v odnosu do pešca, v Če je pešec na prehodu za pešce, ga voznik ne sme ovirati. Kaj pomeni po prometnem zakonu ovirati pešca? To pomeni, da se pešec zaradi voznika ustavlja na prehodu, da se umika nazaj ali da steče naprej čez prehod. Poglejmo sliko št. 1. Će je pešec v položaju 1 in 2, se mora avtomobil pred prehodom ustaviti. Slika št. 2 predstavlja cesto s širokim voziščem — štiripasovnico. Će je pešec v položaju 1, je očitno, da mora voznik ustaviti pred prehodom. Će je pešec v položaju 2, mora ustaviti voznik (b), vendar pa .mora zaradi tega ustaviti tudi voznik (a). Će je pešec v položaju 3 in če bo ustavil voznik (b), moča ustaviti tudi voznik (a) ne glede na to, ali vidi pešca ali ne. Pešca v položaju 4 pa na tako širokem vozišču ne čaka ne voznik (a) ne' voznik (b), ker pešca pri prečkanju ne bo nobeden oviral. Če je pešec na pločniku (5), mora voznik predvideti, kaj bo pešec storil. Če pešec stoji in gleda naš avtomobil, bomo.vožnjo nadaljevali, vendar previdno in z manjšo hitrostjo. Če je pešec na pločniku (6) in teče proti prehodu, mora voznik znatno zmanjšati hitrost in pred prehodom ustaviti. Voznik mora pričakovati, da bo pešec, ki se mu očitno nekam mudi, na cesti nepreviden. Če pešec stoji na cesti ali prečka cesto zunaj prehoda za pešce (slika št. 3) v položaju 1 in 2, pa vozniku ni treba dajati pešcu prednosti, vendar pa mora paziti, da pešca ne povozi. Če pa je na cesti otrok ali starejša oseba, mora voznik v takem primeru ravnati približno tako, kot če je pešec na prehodu za j)ešce. Posebno nevarno mesto, kjer bi lahko povozili pešca, je avtobusna postaja tik pred prehodom za pešce. (Slika št. 4) Če je avtobus že na postaji, vozimo tako kot kaže puščica, vendar pa z zmanjšano hitrostjo in skrajno previdno, ker lahko z desne strani priteče na prehod pešec, ki ga opazimo šele, ko je prednji del našega avtomobila že na prehodu za pešce. Zato velja v takih primerih največja previdnost. Velja Kocič CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ razpisuje prosto delovno mesto psihologa (za nedoločen čas) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori še: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo — dokončano II. stopnjo filozofske fakultete — oddelek za psihologijo ali 2. da ima višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke.in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na Center za socialno delo s prilogami o izobrazbi in eventualnih delovnih izkušnjah v 15 dneh od objave v časopisu. Pri urejanju doma TVD Partizan v Ljubnem je letos blizu 90 mladincev opravilo prek 1200 prostovoljnih delovnih ur. Strokovna dela so potekala pod vodstvom Slavka Žiberta, Zdravka Knifica in Franca Zupančiča. Na sliki (v sredini): Zdravko Knific, predsednik TVD Partizan Ljubno. — Foto: F.Cvenkel. Nov dom za praznik Zdravstvena vzgoja za sedanji čas Gostilna PRI JAKU Križe Vabimo vas na veselo silvestrovanje Novoletni menu 145 din Rezervacije Bprejemamo osebno in po tel. št. 50-394. Med redne dejavnosti Rdečega križa sodi tudi zdravstveno prosvet-ljevanje prebivalstva. Pri občinskem odboru rdečega križa Kranj že dlje časa deluje komisija za zdravstveno prosveto in vzgojo. Le-ta je odgovorna za organizacijo zdravstvenih predavanj. Vsako leto pripravijo seznam predavanj, ki jih pošljejo krajevnim odborom rdečega križa v občini. Ti se potem odločajo za posamezne teme, želje pa sporočajo komisiji. »Zadnje čase opažamo«, pravi predsednica komisije dr. Marija Ši-menkova, »da je teh predavanj nekaj manj in tudi obiska ni toliko kot bi lahko pričakovali. Seveda nikakor ne moremo pričakovati, da bi bila ta predavanja tako obiskana kot so bila v petdesetih letih, saj so zdaj zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva prevzele tudi druge institucije kot so televizija, radio, časopisi. Vendar pa moram reči, da potreb po prosvetljevanju te vrste ni nič manj kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Ljudje hočejo pač vedeti vse o novih boleznih sedanjega časa, ki nas vse bolj ogrožajo, čeprav so po mojem prav tako koristna in še kako potrebna predavanja o higieni in o boleznih, ki nastajajo prav zaradi pomanjkljive higiene. Na Gorenjskem na primer so že nekaj časa dokaj aktualna predavanja o črevesnih nalezljivih boleznih. Teh bolezni, ki nikakor ne sodijo v naš moderni svet, za katerega smo sicer prepričani, da je na dokaj visoki ravni higiene, je pri nas kar precej.« Komisiji za zdravstveno prosveto pri občinskem odboru RK Kranj je na »razpolago« približno 10 stalnih predavateljev večinoma zdravnikov in medicinskih sester, seveda pa za posamezna področja, za katera se ponekod zanimajo, uspejo dobiti strokovnjaka od koderkoli. Seveda pa vsako predavanje navadno Komisija za razpis in odbor za medsebojna razmerja delavcev Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska c. 4 razpisujeta naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje gasilsko reševalne službe 2. Šoferja C kategorije 3. šoferja D kategorije 4. 3 gasilcev 5. 2 telefonistov 6. kurjača zakoni, ti mora ikse ali akse na Pogoji: 1. kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje določene z. samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; ime Višjo Izobrazbo gasilske ali tehnične smeri s B let pr srednjo izobrazbo gasilske ali tehnične smeri /. H let pr ust reza jočih delovnih mestih; 2. kandidat mora imeti izpit za voznika C kategorije; .!. kandidat mora imeti izpit za voznika I) kategorije; 1 m > kandidat mora imeti kvalifikacijo katerekoli stroke; ali pa 90 centimetrov. Konstrukcijsko osnovo predstavlja stranica, ki iina po vsej višini vrtine v rastru 32 milimetrov, v katere se privija vse spojno okovje. Vse horizontale so za debelino vrat ožje od stranice, kar omogoča, da vrata lahko poljubno 12 Petek, 6. decembra 1974 [)remikamo po višini omare in jih ahko tudi poljubno zamenjamo. Lastnik ima glede tega popolnoma preste roke. »Triglav« ima pri vratih posebno okovje z odskočnim mehanizmom. Leva vrata je mogoče spremeniti v desna, kakor pač kupcu ustreza. V Alplesu so se odločili tudi za poseben način pakiranja te novitete. S tem načinom bo kupcu omogočena popolnoma svobodna izbira front in barv. Pohištvo »Triglav« v stilni izvedbi že prihaja iz proizvodnje. Trenutno ga je mogoče dobiti v stilu naravnega hrasta. Konec februarja ali prve dni marca pa bo v trgovinah že tudi pohištvo v modernih izvedbah — kombinacija venge z belimi ali zelenimi vrati. Oblikovalec novega sistema pohištva »Triglav« je dipl. inž. arhitekt Anika Logar. Kajpak je pri oblikovanju sodeloval še cel štab drugih strokovnjakov, še posebno pomembno besedo pri tem pa so imeli tehnologi. Pohištvo za kopalnice je pov&m nov izdelek na tržišču in je prilagojen majhnim prostorom. -Ima šest osnovnih korpusov: tri višine in dve širini. Na en meter glede na velikost prostora lahko dobimo sedem različnih kombinacij. Najmanjši modul je 28 centimetrov. Elementi pohištva za kopalnice vise na steni, kar je pomembno predvsem zaradi dobrega čiščenja tal. Na razstavi pohištva v Železnikih, ki bo v prihodnjih dneh, bo razstavljeno tudi to pohištvo, redno pa bo prišlo iz. proizvodnje v marcu. Oblikovalec pohištva za kopalnice, ki je bilo v Beogradu nagrajeno z diplomo, je dipl. arhitekt Nevenka Mandič. V ponedeljek bodo v Železnikih odprli razstavo pohištva, ki y bo zagotovo izredno zanimiva za vse bodoče kupce stanovanj, graditelje hiš in potencialne bodoče graditelje. Tudi na projektante blokov na Gorenjskem v Alplesu niso pozabili. Skupno s predstavniki solidarnostnih stanovanjskih skladov gorenjskih občin jih bodo že v kratkem povabili na razgovor. Prav tak razgovor pripravljajo in načrtujejo z gorenjskimi turističnimi delavci. Na srečanju bo govora predvsem o možnostih opremljanja hotelov, motelov, planinskih postojank, turističnih sob in drugih turističnih objektov. Hkrati v Železnikih intenzivno razmišljajo o sodelovanju pri opremljanju samskih in dijaških domov. . In kje vse je mogoče na Gorenjskem kupiti pohištvo Alples? Možnosti ne manjka! Tovarna Alples iz Železnikov ima odlične poslovne odnose s Kokro — Globusom iz Kranja, Murko iz Lesc, Mercatorjem iz Tržiča, Zarjo z Jesenic, Napredkom iz Domžal, Kočno iz Kamnika ter blagovnico Nama v Škofji Loki. Ko bodo prišle februarja iz tovarne moderne izvedbe novega pohištva, bo le-to razstavljeno v vseh omenjenih trgovskih hišah. Na obisk razstave in trgovin vabijo v Alplesu tudi vse tiste, ki trenutno nimajo možnosti za gradnjo nove hiše ali nakup pohištva. To je brez dvoma enkratna priložnost, da si pridobijo bogate izkušnje kot možni bodoči kupci, saj jim bodo strokovnjaki in prodajalci rade volje dali vsakovrstne nasvete. V Alplesu zatrjujejo, da so zadnji uspehi izključno rezultat uspešnega sodelovanja arhitek-tov-oblikovalcev z vsemi strokovnimi službami v podjetju ter prizadevanj celotnega kolektiva. Precej pa so k osvojitvi zlatega ključa in diplome pripomogle tudi pripombe in ugotovitve predstavnikov trgovskih podjetij, ki so bili v Železnike povabljeni že ob pripravi osnutkov. Os mali oglasi • mali oglasi prodam Domača sveža JAJCA vam nudimo vsak dan,. Mlakarjeva 58, Šenčur 7309 Prodam staro KMEČKO PEČ. Bolka Alojz, Mlaka 57, Kranj 7375 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Bohinc, Sebenje 36, Tržič 7380 PSIČKO, foksterierko z rodovnikom, staro 2 leti, prodam. Bavec Matija, Kovor 107, Tržič 7425 Prodam kombinirano PEC za kopalnico. Šenčur, Delavska 13 7426 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol, 130 in 150 kg. Obid, Go-bovce 7, Podnart 7428 POHIŠTVO za dnevno sobo: regal, komodo in mizo, poceni prodam. Mikec Alojz, Radovljica, Cankarjeva 4, tel. 75-693 7429 Prodam dve KRAVI s teleti ali po izbiri in PRAŠIČA za zakol. Sp. Se-nica 8, Medvode 7430 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Vrbnje 11, Radovljica 7431 Prodam dve KRAVI — ena bo konec decembra telila, in suhe BOROVE PLOHE. Markun Janez, Bašelj 24, Preddvor 7432 Prodam PRAŠIČA za zakol. Bri-tof 47 7433 Kakovostna ZIMSKA JABOLKA dobite v župnišču Kovor pri Tržiču 7434 Prodam suha trda DRVA. Pod-brezje 25 7435 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Zalog 51, Cerklje 7436 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih do 130 kg. Bohinjska Bela 150 7437 Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Cesta na Klanec 9, Kranj 7438 JEKLO — belo vlečeno — 26 mm, 150 kg, prodam. Kolenc, Žiri 64 7439 VIBRATOR za masažo USHE BEATES — nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 7440 Prodam PUNTE, BANKINE in gradbeno barako. Fajfar, Predoslje n.h. blizu št. 167 7441 Poceni prodam KOPALNO KAD in BRZOPARILNIK. Čirčiče 10 7442 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Stiska vas 3, Cerklje 7443 Prodam KRAVO za zakol. La-hovče 37 7444 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Zorman Vinko, Gasilska 19, Šenčur 7445 Prodam dva PRAŠIČA, 170 in 200 kg. Luže 38, Šenčur 7446 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Zemlja Frančiška, Zasip 13, Bled 7448 Prodam enega ali dva PRAŠIČA po 25 ali 30 kg. Tenetiše 29, Golnik Reklamna prodaja v prodajalnah ŽIVILA Prodam mlado KRAVO pred telit vijo. Voglje 106 7450 Ugodno prodam TV RR Niš in električni ŠTEDILNIK. Škarič, Planina .-> 7451 KAVČ s fotelji, OMARO za predsobo in dolgo belo OBLEKO — poročno, prodani. Naslov v oglasnem oddelku . 7452 Prodam športne) opremljen PONY EXPRESS. Šut na Ki, Žabnica 7453 Prodam več K KAV frizijk pred te-litvijo in s teletom. Pintar Franc, Sv. Duh 7, Škofja Loka 7454 Prodani K OH ER SPANJE LE. 1 mesece stare z rodovnikom. Ro-jina, C. 1. maja 35, Kranj, tel. 24-000 Izdaja ČP (JIhn, Kranj. Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: (UP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj. MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-001-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-100, uredništvo 21-8.15, novinarji 21-8H0, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 15 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72. TERMIKA tiubliarvi. kamniška 25 Prodam črno-bel TELEVIZOR. H rastje 153 7460 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 200 kg in 160 kg. Prebačevo 3, Kranj 7461 Prodam BIKA, 11 mesecev, in TE-LICO. Vrbnje 15, Radovljica 7462 Prodam visoko brejo KRAVO ali kravo po teletu. Voglje 63 7463 Prodam ŠTEDILNIK kupers-buseh in trajno žarečo PEČ. Ogled vsak popoldan. Kunstelj Anton, Kranj, Oprešnikova n.h. 7464 Prodam poceni za domačo uporabo dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ KOHLER. Smledniška 58, Čirčiče 7465 Prodam tri PRAŠIČE, 50 kg težke, in klaftro hrastovih drv. Zg. Brnik 7 7466 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 88 7467 Prodam dva PRAŠIČA do 150 kg. Zgoša 47 a, Begunje 7468 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težke ga. Luže 12, Šenčur 7469 Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Begunje 49 7470 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Zgoša 42, Begunje 7471 Prodam suhe smrekove PLOHE ter BETONSKO ŽELEZO. Poljšica 26, Zg. Gorje 7472 Prodam 9 mesecev staro TELICO. Sp. Duplje 64 7456 Ugodno prodam dobro ohranjen TELEVIZOR ter ŠTEDILNIK na trdo gorivo GORENJE in HLADILNIK — 135-litrski REX. Terčon Albin, Kranj, C. kokrškega odreda 10, telefon 22-386 7457 Prodam PRAŠIČA, 160 kg, za zakol. Prešern Cilka, Zasip 16, Bled 7458 Prodam PRAŠIČA. Sp. Duplje 34 Prodam 14 metrov suhih bukovih DRV. Sidraž 5, Cerklje 7492 Prodam BIKCA, osem mesecev starega. Pšata 14, Cerklje 7493 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 14, Cerklje 7494 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Lahovče 17, Cerklje Kvartet ali kvintet za silvestrovanje • v v isce restavracija Park Kranj. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Cerklje 54 7496 Prodam 3000 kg semenskega KROMPIRJA igor ali zamenjam za seno.. Prodam tudi 6 parcel NJIV. Velesovo 4, Cerklje 7497 Prodam KRAVO s teletom. Zalog 38, Cerklje - 7498 Prodam staro SVINJO, 200 kg težko. Sp. Brnik 27, Cerklje 7499 Prodam mlado KRAVO — frizijko s teletom, dobro mlekarico. Praprot-na polica 29, Cerklje 7500 Prodam dve KRAVI s teleti. Zalog 17, Cerklje 7501 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Češnjevek 11, Cerklje 7502 Prodam smrekove DESKE 25 in 50 mm. Pšata 20, Cerklje 7503 Prodam mlado KRAVO za zakol in strešno opeko bobrovec in špičak. I )orfarje 21, Žabnica 7504 Prodam skoraj nov šivalni stroj BAGAT za 1700 din. Pevc, Škofja Loka, C^Sta talcev 6 7505 Prodam plinsko peč SUPER SER po možnosti z bombo. Gosteče 16, Škofja Loka 7506 Prodam novo zimsko SUKNJO št. 54. Ogled dnevno od 9. do 12. ure. Jesenovec, Spodnji trg 9 a, Škofja Loka 7507 Prodam PSA čuvaja. Reteče 72, Škofja Loka 7508 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Lahovče 42 7509 Prodam GUMI VOZ — 15 col. Markel j Mici, Otoče 3, Podnart 7510 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 7511 Po stari ceni prodam 80 kg SMOLE za izolacijo, 40 kv. m STREŠNE LEPENKE, 20 kv. m aluminijaste MREŽE za ograjo, nekaj betonskih CEVI. Vse je novo. Kličite Kranj 22-644, vsak dan popoldne 7512 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK KOPERSBUSCH, peč na olje EM0 5, kopalno KAD, emajlirani 70-litrski KOTEL in vzidljiv desni štedilnik. Ogled v nedeljo od 8. do 15. ure. Alojz Boc, Cesta talcev 47, Kranj 7513 Prodam BIKCA za rejo. Kemper-le, Češnjica, Podnart 7514 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 150 kg težkega. Podbrezje 27, Duplje 7515 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Strah Franc, Žirovnica 55 64274 Žirovnica 7516 Prodam PSICO, čistokrvno nemško OVČARKO z rodovnikom, staro 15 mesecev. Bergelj Mirko, Žirovnica 60 a 7517 Prodam KRAVO pred telitvijo in KRAVO po teletu. Pogačnik, Alpska 86, Lesce 7518 Poceni prodam HARMONIKO vveltmeister, 40-basno. Zupan, Bistrica 162, Tržič 7519 Prodam 5 let staro KRAVO s teletom ali brez. Ceferin Franc, Davča 57, Železniki 7520 Prodam 9 mesecev brejo TELICO ali 7 mesecev brejo KRAVO in konjsko KOSILNICO. Drulovka 9, Kranj 7521 Prodam mlado KRAVO s teletom in smrekove PLOHE. Strahinj 65, Naklo • 7522 Veletrgovina BFECEPiUa Bled Živinorejci! 200-kilogramska teleta — simentalce za prirejo, daje Klavnica Radovljica. Pogoji so ugodni. Krmila so zagotovljena po nižjih cenah. Vse informacije dobite v upravi. Prodam mlado KRAVO tik po teletu, mladega VOLA, ki zna delno voziti, in PRAŠIČE za zakol. Višel-nica 15 nad Zg. Gorjami 7523 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠARICO z vložkom. Lenarčič, Ob Izvirih 5, Šentvid, 61210 Ljubljana 7524 Poceni prodam enostaven ročni PLETILNI STROJ z dodatkom za patent. Radovljica, Staneta Žagarja 18 7525 Prodam KRAVO za zakol. Golnik št. 27 7526 Prodam nov šivalni stroj SIN-GER, tip 764 novejše izvedbe. Stroj je še v garanciji. Pivk Tinka, Loka 9, Tržič 7527 Prodam 2 kub. m jesenovih PLOHOV, žaganih 6 let, ŽAGO STILER 0,50 ter 3 leta staro OSTREŠJE za hišo 10 x 10 m. Žabnica 72 7528 Prodam ali zamenjam mlado KRAVO s teličkom za KRAVO za zakol in prodam TELIČKO frizijko od zelo dobre mlekarice. Sp. Brnik 70, Cerklje 7529 Prodam trajno žarečo PEČ KU-PERSBUSCH. Černilec, Kranj, Go-sposvetska 19 7530 Prodam KRAVO simentalko, četrtič brejo. Gazvoda Matevž, Breg 8, Preddvor 7557 kupim Kupim KRAVO za zakol ali menjam za brejo TELICO. Virmaše 42, Škofja Loka 7541 Kupim PISALNO MIZO. Rant, Zg. Luša 4, Selca nad Škofjo Loko 7542 Kupim 6000 kosov cementne »folc« KRITINE. Ponudbe s ceno na naslov: Lenarčič, Ob izvirih 5, Šentvid, 61210 Ljubljana 7543 Kupim KOSILNICO BCS. Dolenc, Delnice 18, Poljane 7481 vozila Prodam avto FORD ANGLIJO. Naslov v oglasnem oddelku 7558 Ugodno prodam osebni avto RENAULT GORDINI, letnik 1966, ka-ramboliran. Trček Janko, Kranj, Jezerska c. 30 7473 Prodam FIAT 1300 za 7000 din ali zamenjam za ZASTAVO 750. Knaf-lič Bojan, Mrakova 6, Kranj 7474 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Aleš Anton, Olševek 10, Preddvor 7475 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Naslov v oglasnem oddelku 7476 Prodam osebni avto OPEL REKORD, letnik 1961, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Ogled v soboto in po- nedeljek od 8. do 20. ure. AMZ — tehnična baza, Kranj 7477 Kupim nepoškodovano »ŠASIJO« za ami 8 break ali odslužen avtomobil. Naslov v oglasnem oddelku 7478 Poceni prodam PEUGEOT 404, nevozen. Smledniška 31, telefon 24-021 od 16. ure dalje 7479 Prodam ali zamenjam ZASTAVO 750, letnik 1974, telefon 064-41-027 Ugodno in poceni prodam FORD TAUNUS 17 M 62. Pintar Franjo, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka 7531 Prodam ŠKODO. Cena 9.500 din. Bogataj Bojan, Zasavska 29, telefon št. 21-485 7532 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Trata 21, Cerklje 7533 Prodam osebni avto FIAT 850. Rupar, Log 10 pri Škofji Loki 7534 Kupim karamboliran FIAT 124, FIAT SPORT COUPE 850 ali BMW 1602. Fojkar, Jegorovo predmestje 14, Škofja Loka 7535 Prodamo FIAT 850, dobro ohranjen. Peko, Škofja Loka 7536 Ugodno prodam IMW COMBI za 8 oseb, registracija do VIL 1975, prevoženih 12.000 km. Arnol, Cesta talcev 5, Škofja Loka, telefon 61-480 7537 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600 D. Korošec, Cankarjeva 3, Koroška Bela, 64270, Jesenice 7538 Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1970. Milje 36, Šenčur 7539 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, ter 250 kg BETONSKEGA ŽELEZA 14 mm. Planica 1, Kranj 7540 stanovanja Iščem SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe na telefon 61-480 Škofja Loka 7544 Mlada zakonca brez otrok Iščeta SOBO v Škofji Loki ali okolici. Ponudba pod »Čimprej« 7545 Oddam kletno SOBICO dvema fantoma in GARAŽO. Kokrica, Gol-niška c. 26 7546 Oddam opremljeno SOBO s kopalnico, poseben vhod, poštenemu dekletu. Zglasite se popoldan. Kranj, Benedikova 11 7482 Oddam opremljeno, centralno ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Središče« 7483 GARSONJERO ali SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici nujno iščeta zakonca z dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku 7484 posesti Kupim ZAZIDLJIVO GRADBENO PARCELO na območju Kranj— Ljubljana. Ponudbe sporočite na telefon 064-24-210 7485 Prodam dve SOBI z možnostjo adaptacije in VRT. Naslov v oglasnem oddelku 7486 V Vrbi na Gorenjskem prodam starejšo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, primerno tudi za vikend. Možna takojšnja vselitev. Slamnik, Žirovnica 50' 7487 V Škofji Loki ali bližnji okolici kupim vseljivo STANOVANJE ali KMEČKO HIŠO. Ponudbe pod »Laz o« 7488 Kupim ali vzamem v najem star MLIN ali ŽAGO na Gorenjskem. Lahko tudi. staro KMEČKO HIŠO ali gospodarsko poslopje. Ponudbe pod »Gorenc« 7418 Oddam GARAŽO v najem. Les-jak, C. 1. maja 1, Kranj 7547 V najem dam GOSTINSKI LOKAL z inventarjem. Žabnica 72 7548 Prodam dvostanovanjsko HIŠO v okolici. Radovljice. Informacije: Za-breznica 12, Žirovnica 7549 zaposlitve HIŠNI SVET Cesta 1. maja 67 išče ČISTILKO za čiščenje stopnišč. Plača mesečno 900 din. Javite se pri predsedniku hišnega sveta 7550 Prevzamem vsa PLESKARSKA DELA kjerkoli in kakorkoli. Naslov v oglasnem oddelku 7551 Sprejmem VAJENCA ali DELAVCA za priučitev AVTOLIČAR-STVA. Bokal, Zminec 35, Škofja Loka 5754 Sprejmem KV MESARJA in DELAVCA. Mesarija Marinšek, Naklo št. 3 7552 Iščem žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Stanovanje preskrbljeno. Zbilje 60, Medvode 7553 Iščem kakršnokoli DELO za na dom. Ponudbe pod »Delavna« 7489 STROJNI KLJUČAVNIČAR išče popoldansko zaposlitev v Kranju ali okolici. Prevzame tudi kakršnokoli drugo delo. Naslov v oglasnem oddelku 7490 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! 6319 PLES vsako soboto ob 19. uri v zadružnem domu v Cerkljah. Igra ansambel SIBILA 7554 MLADINSKI AKTIV Gorice vas vabi v soboto, 7.12., ob 18. uri na PLES. Igra ansambel TIGER. Poje IRENA. Vabljeni 7555 TVD Partizan Gorenja vas prireja vsako soboto ob 19. uri ples. Igra ansambel Nocturno. Vabljeni! V nedeljo, 8. XII. bo ob 17. uri ples v Dupljah. Igra ansambel UP obvestila KEMIČNA ČISTILNICA BISTRA, C. na Rupo 13, Kokrica sporoča, da sprejemamo v čiščenje tudi dopoldan 7556 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 ostalo ODDAM male KUŽKE. Zadružna 8, Kranj 7491 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. dežurni veterinarji od 6. do 13. decembra: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuho-va 23, tel.22-994; od 13. do 20. decembra: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015; od 20. do 27. decembra: BEDINA Anton, dipl. vet., Kokrica, Betono-va58, tel. 23-518; od 27. decembra 1974 do 3. januarja 1975: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994. lot erija E ■ -din* 'i . -din X y ■i — jŠ M «•* £ "O "O 4* a.- ■3 J T) * S S C N & — N S, - 0 0 c U O o o C/3 » "V 08 J£ te "O 80 40 565 ' 60 520 80 425 80 10420 1(XK) 7825 500 084620 10.000 28275 6(K) 081630 10.000 64215 6(K) 19015 ' 800 06435 10OO 31 30 30465 1000 81 30 00655 1000 1111 300 483985 5000 50851 600 98771 600 46 20 86161 800 0036 200 195631 10.000 18386 800 52886 1000 087206 10.000 32 20 72 20 7 10 42 30 27047 600 87852 800 10597 600 27002 1000 18987 600 291932 5000 51567 800 269862 5000 48 20 43 20 38 50 733 100 56788 600 146223 5000 98238 800 052643 5000 000048 5000 * 282988 5000 4 10 29 40 45724 600 179 60 47244 800 72399 600 46504 800 44979 8()0 51584 1000 29599 800 576844 10.000 73009 1000 149844 150.000 592159 5000 toplota se vam izgublja skozi zidove . . . . . . uporabite perlit 1 cm 7 cm TOPLOTNA PREVODNOST 1 cm PERLIT OMETA JE ENA KA KOT TOPLOTNA PREVODNOST 7 cm OPEČNEGA ZIDU Priporočamo 4 cm perlit ometa, kar odgovarja 28 cm dodatnega opečnega zidu Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto VAZ LADA, letnik 1974, s 720 prevoženimi na cena 30.000 din. kilometri. Začet- 2. osebni avto zastava 750, letnik 1971, z 18.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 7500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri PE'Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 11. decembra 1974, do 12. ure z 10 % pologom od začetne cene. Zavarovalnica Sava PE Kranj Vse vrste novoletnih okraskov t- — iz papirja — ali umetnega stekla za okras vašega doma vam nudimo KRANJ veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra Kranj Zahvala Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame Katarine Dolar roj. Zima se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in številnim znancem, ki so drago mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrazili soža-1 je. Prisrčna hvala dr. Markežu in ostalemu zdravniškemu osebju internega oddelka v bolnici na Jesenicah za nego in lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh življenja. Hvala pevcem za ganljive ža-lostnike. Hvala vsem, ki so nam ob tem žalostnem .trenutku kakorkoli*pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: hčerka Majda, sinovi Filip, Mirko in Franc z družinami. Zabreznica,5. decembra 1974 Cenj ene občane obveščamo, daje Informativno prodajni center Tekstilindusa — Kranj odprt neprekinjeno od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 13. ure. Požar V torek, 3. decembra, okoli 16. ure je zagorelo gospodarsko poslopje Katarine Boncelj iz Zg. Dupelj. Vnelo se je seno, ki so ga rezali s slamo-reznico in s puhalnikom spravljali v gornji del poslopja. V slamoreznico je med senom prišel kos pločevine.. Trenje je povzročilo iskre, ki so zanetile seno, le-tega pa je puhalnik odnesel na podstrešje. Ogenj se je nato razširil na vse poslopje. Pogorelo je okoli 22 ton sena. Škode na poslopju je za okoli 130.000 din, seno pa je bilo vredno okoli 2().()(K) din. Poledica V četrtek, 5. decembra, ob 3.40 se je na poledenelem delu ceste med Kranjem in Mostami pri odcepu ceste za Sp. Brnik pripetila prometna .lezgoda. Voznik tovornjaka Franc Rozman (roj. 1938) i/. Sp. Dupelj je vozil proti Lahovčam. Ko je pripeljal iz blagega ovinka, je tovornjak na poledeneli cesti začelo zanašati in se je prevrnil s ceste. Voznik je bil le lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 5000 din. Patrulja prometne milice je ta del poledenele ceste zavarovala in voznike opozarjala na previdno vožnjo, obenem pa obvestila Cestno podjetje Kranj o stanju ceste. Kljub opozarjanju na previdno vožnjo je še tu tovornjake na cesti zasukalo v nasprotno smer, vendar pa se je ta ples na ledu končal brez hujših posledic. Cestno podjetje Kranj, ki doslej še ni uvedlo nepretrgane dežurne službe, se je zaradi takšnih vremenskih razmer odločilo s 6. decembrom uvesti dežurstvo kljub temu, da v republiškem merilu dogovor o permanentni cestni službi za letos še ni bil sklenjen. Vlomi v avtomobile V septembru letos sta dva tnlado-* letnika zagrešila v Kranju ver vlomov, med njimi tudi več v osebne avtomobile. Iz avtomobilov sta odnesla razne predmete, ki so sedaj na Upravi JAVIM varnosti v Kranju. Ker v večini primerov ne gre za predmete vecjc vrednosti, lastniki vlomov niti niso prijavili, II.IV Kranj zato naproša vse, ki so v tem času opazili, da jim je bilo vlomljeno v avtomobil in odnesene stvari, da to prijavijo, lastniki odnesenih predmetov pa lahko dobt' svoje stvari nazaj. Mladoletnika sta septembra vlomila v dva osebna avtomobila parkirana pred zdravstvenim domom v Kranju in iz enega odnesla, tako \saj trdita, dežnik in učbenik angleškega jezika. V ulici Staneta Rozmana sta vlomila v zastavo 7.r)() in jo hotela odpeljati, ker pa jima ni uspelo, sta namero opustila in od ne sla iz avtomobila le baterijo. V Begunjski ulit i sta odprla zaklenjen kombi znamke zastava in si prisvo /da neka j prospektov. s sodišča Zadeva Surovina pred kranjskim sodiščem Pred senatom peterice okrožnega sodišča v Kranju se je včeraj (v četrtek) začela sodna obravnava proti trinajstim obtoženim bivšim uslužbencem kranjske odkupne postaje Surovina Maribor. Zadeva je že pred časom dvignila v Kranju precej prahu, saj se je klobčič te kriminalne zgodbe začel odvijati že konec decembra lani, ko so kriminalisti kranjske UJV zadevo zagrabili na pravem koncu. V preiskavi se je izkazalo, da so bili skoraj vsi na odkupni postaji povezani med seboj in da so si na veliko prilaščali denar. Zazdaj je obtoženih grabeža in ponarejanja listin in drugih kaznivih dejanj 13 obtožencev Surovine in nekaterih drugih podjetij, nadaljnji postopek pa bo razkril udeležbo še drugih posameznikov v tej gospodarski kriminalni zgodbi, ki se je kot se je izkazalo — raztegnila še čez naše meje. Obtožence bo branilo dvanajst odvetnikov, sojenje pa se bo predvidoma zaključilo 27. decembra letos. Obtožnica v tej zadevi je obsežna. Javni tožilec očita obtoženim, da so se z namenom, da bi si prilaščali denar od nakupa ali prodaje odpadnih barvnih kovin povezali med seboj in si na ta način prilastili milijonske vsote. Obtožnica najbolj bremeni poslovodjo odkupne postaje Franca Bukovnika (roj. 1920) iz Kranja in blagajničarko odkupne postaje Surovina Tončko Zrimšek (roj. 1943) z Mlake, da sta se povezala z Borisom Rudolfom (roj. 1924), skladiščnim delavcem v Iskri, in Antonom Vidicem (roj. 1937) iz Strahinja, skladiščnim delavcem v Iskri — obrat Špik. V zadevo pa so bili še vpleteni: Alojz Jagodic (roj. 1920) iz Kranja, prevzemalec blaga v Surovini, Herman Istenič (roj. 1938) z Visokega, šofer, Pavel Štirn (roj. 1944) z Britofa, Blaž Podobnik (roj. 1933) z Mlake, prav tako šofer in delavci Surovine Nijaz Kaj-tazovič (roj. 1938) iz Kranja, Ante Ivičič (roj. 1938) iz Kranja in Alojz Ajdovec (roj. 1946) iz Šenčurja ter Jože Urbane (roj. 1915), upokojenec iz Kranja. Pot do stranskih zaslužkov so si v Surovini zamislili nekako takole: pot do nakupa odpadnih kovin pelje preko tehtnice, ki ni nujno, da bi morala biti točna. Tako »privagani« višek so delavci Surovine prodali naprej in si denar razdelili. V obratu ftpik kranjske Iskre imajo veliko kovinskih odpadkov, zato je tovornjak Surovine te odpadke odvažal od Špika v Iskro, nekaj odpadkov pa je Surovina tudi odkupila. Včasih pa, tudi to se je zgodilo, pa je tovornjak naložen /. odpadki enostavno izginil, vseh 2000 kg so zaradi pomanjkljive kontrole namesto v Iskro prepeljali naravnost v Surovino. Zgodilo se je tudi, da so del tovora preložili na drug tovornjak, ostanek so stehtali, višek pa pretopili v denar za svoje žepe. Tovor, ki so ga naložili na primer v Iskri, so potem stehtali na tehtnici KZ Sloga, pri tem pa je na primer Boris Rudolf vpisal v dostavnico manjšo količino, razliko v teži pa so sporočili v Surovino, da so vedeli obračunati višek in si ga izplačati. Računovodkinja Zrim-škova je vodila dvojno knjigovodstvo: interno za »viške«, drugo uradno pa s številkami, ki so se ujemal«' /. dostavnicami. Višek so šoferji Surovine »privagali« tudi tako, da so sneli rezervno kolo s tovornjaka, ali pa so tehtničarju zatrjevali, da je tovornjak težji in je bila tako tara večja. Odkupna postaja je imela dokaj minimalen drobni odkup, po zaslugi nabiranja viškov na že omenjeni način, pa seje drobni odkup tako povečal, da so skoraj vsak mesec zahtevali od matičnega podjetja, da jim odobri večjo vsoto za drobni nakup odpadkov. Seveda so ves ta denar med seboj razdelili. Tudi od obrtnikov livarjev so zahtevali plačilo v gotovini in ne prek žiro računov, samo da so imeli gotovino. Tako poslovanje se je razraščalo od leta 1971, verjetno tudi že prej, pa vse do konca lanskega leta, ko so jih odkrili. Kdo ve kako bi se zadeva še razširila, saj so vsi vpleteni v to zadevo tako poslovali za svoj žep, da je to presegalo že vse razumne nvje. Zaboje z odpadnimi kovinami, najpogosteje /. dragimi bakrovimi odpadki, so si celo kradli med seboj. Poslovanje /a svoj žep se je seveda kazalo tudi na osebnem standardu zaposlenih delavcev Surovine, saj jih je veliko začelo zidati svoje hiše. Posebno bode v oči razlika med osebnim dohodkom blagajni-čarke Zrimškove in med enonadstropno hišo, kiji je /rasla na Mlaki. Hiša je vsa opremljena, v gara/i avtomobil lada, 0 osebnem standardu pa priča centralna kurjava, barvni televizor, pomivalni stroj, šivalni stroj, več hladilnikov in drugih strojev, kinoprojektor, filmska kamera, tranzistor in drugi predmeti značilni za visoke dohodke, ki pa jih Zrimškova kot vdova t enim otrokom — vsaj rednih — ni imela. .Javni tožilec trdi, da so Rokovnik, Zrimškova in Rudolf spravili v svoj žep najmanj 657.675 din, Štirn in Ivičič pa najmanj L64.000 din. Skupna vsota, ki so si jo obtoženi prilastili, pa naj bi bila okoli 800.000 din za okoli 100 ton kovinskih odpadkov. I. M Veletrgovsko podjetje Kolona KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: v TOZD Detajl: vodje skladišča pohištva Pogoji za izbor: — poklic poslovodje lesne stroke — pet let delovnih izkušenj na izobrazbo v TOZD Engro: 1. prodajalca v skladišču 2. priučenega delavca v odpremi Pogoji za izbor: pod 1.: poklic prodajalca tekstilno-galanterijske smeri, tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo pod 2.: priučeni ali nepriučeni delavec, dve leti delovnih izkušenj v SDS Skupne službe: L finančnega knjigovodje 2. saldakontista Pogoji za izbor: pod 1.: ekonomska srednja šola ali nižja finančno administrativna Bola, dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo pod 2.: ekonomska srednja šola, eno leto delovnih izkušenj na izobrazbo V TOZD Zunanja trgovina: komercialnega referenta Pogoji /a izbor: ekonomska ali komercialna srednja šola, tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo na zunanjetrgovinskih poslih, znanje vsaj enega svetovnega jezika. Za vsa delovna mesta je treba poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi splošne pogoje. Delo se na vseh delovnih mestih združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ul. I, 15 dni po objavi razglasa. ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO — KRANJ, OLDHAMSKA C. 4 razpisuje Ha podlagi veljavnih predpisov pismeno dražbo vozila za prevoz karamboliranih vozil TAM 2000 z vgrajeno vitlo na motorni pogon, letnik 1967, v voznem stanju, Izklicna cena 1000 din. Pismene ponudbe sprejemamo do L 5. decembra 1971 do 12. ure, ki jih naslovite na K<>"i|i naslov / oznako »DRAŽBA« Kupec mora takoj ob prev/einu predmeta plačal i'celol ni znesek n prometnim davkom, ki /naša 2ifi%, in plača samo zasebnik. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Premalo vodnikov za planinske izlete V torek je bil v prostorih Planinskega društva Kranj sestanek, ki so se ga udeležili člani upravnega odbora kranjskega društva in predstavniki komisije za vzgojo in vodništvo pri "laninski zvezi Slovenije. Razpravljali so predvsem o pomanjkanju vodnikov za planinske delete, ki so tudi na Gorenjskem vse pogostejši. Ugotovili so, da bi bilo treba za to nalogo Posebej usposabljati in izobraževati planince, saj tako mladinski kot gorski vodniki niso PaJbolj primerni. Slednji se takšnemu delu radi 'zmikajo. Na torkovi seji so razpravaljali tudi o novem alpinističnem pravilniku. Menili so, da bi se korali gorski vodniki bolj povezati z osnovnimi Planinskimi organizacijami. -jk Občni zbor radovljiških planincev V petek, 20. decembra, ob 18. uri bo v dvorani kina v Radovljici redni letni občni zbor Planinskega društva Radovljica. Planinci bodo na zboru ocenili preteklo delo in se dogovorili za naloge, ki jih čakajo prihodnje leto. Radovljiški planinci nameravajo prihodnje leto proslaviti tudi 80. obletnico delovanja društva ter 10. obletnico delovanja postaje Gorske reševalne službe. Proslava bo v okviru občinskega praznika. V. M. Šport nekdaj in danes Uredništvo »Glasa« me je povabilo k sodelovanju, da bi ob petkih v športni rubriki objavljal prispevke o športu, športni vzgoji in rekreaciji. Uredniškemu vabilu sem se odzval in bom skušal bralcem posredovati vse tisto, kar bo dovolj zanimivo, poučno, kar bo obogatilo znanje o športu in spodbujalo k aktivni vadbi in treningu. Kdor se bo v tematiko bolj poglobil, si bo izoblikoval popolnejši odnos do treniranja, dela, napora in tekmovanja. Današnji šport je dedič antične kulture, ki mu je dala prve klasične oblike, smisel in vsebino. Klasične športne panoge še dandanes predstavljajo pesem gibalne skladnosti in omiko, ki jo simbolično ponazarja Mironov diskobolos. Olimpijska gesla »hitreje, višje in močneje« nas pozivajo in trajno spodbujajo k vrhunskim dosežkom na vseh področjih in k ohranjevanju in izpopolnjevanju naših sposobnosti. Potok časa nikoli ne bo zavrl tekmovalnega duha in stremljenja po častnem, plemenitem in poštenem tekmovanju. A smisel športa ni le v vrhunskih storitvah. Šport je razvedrilo, igra, bogatitev prostega časa, sredstvo zbliževanja med narodi in postaja pomembni vzgojni dejavnik. Vsi humanistično marksistično usmerjeni pedagogi priznavajo, da je pravilna Športna vzgoja najboljša priprava za življenje, da je šport v mladosti priprava na zrelost in da šport v zrelosti zavira prezgodnje pe-Šanje in staranje. Šport današnjega časa zajema skoraj vse sloje, nič več ni privilegij dovolj bogatih ali sitih kot je bil nekdaj. Šport spremlja človeka skozi vse življenje — od otroške igre, prek šolskega in mladinskega športa, vrhunskega in tekmovalnega športa v življenjskem razcvetu, od zabavnega športa kot načina sprostitve in rekreacije. Šport je naš življenjski pomočnik in zaveznik. S treningom in vadbo učinkujemo na pravilen in zdrav razvoj organizma, na utrjevanje zavesti in oblikovanje osebnosti. Življenje je kakor tek čez ovire, je kakor tekmovanje, v katerem tekmujemo drug z drugim, skupina s skupino, a tekmuje tudi vsak s samim seboj, da bi premagoval osebne in splošne človečke slabosti, ki bi mu utegnile zavirati plodno, Ustvarjalno, enkratno in neponovljivo življenje. Sport današnjega časa je Pomemben družbeni pojav ln posebno naša socialistična družba stremi za tem, da Sport ne bi bil le del tako imenovane industrijske,porabniške ali zabaviščne kulture; pač pa višja vrednota. Prav te dni se je v Moskvi končal svetovni kongres o družbenem pomenu športa. Na njem so znanstveniki vsega sveta razčlenili filozofske, medicinske in pedagoške vidike športa. Na tem kongresu so znanstveniki zahoda in vzhoda in še mnogi drugi našli skupne probleme, saj v*u športniki sveta podobno doživljajo trenutke priprav na tekmovanja, trenutke Športnega uspeha ali neuspeha, radosti ali razočaranja, -lože Ažman Smučarski učitelji na Krvavcu Včeraj se je začel na Krvavcu tradicionalni predsezonski seminar jugoslovanskih smučarskih učiteljev, ki bo trajal do nedelje, 12. decembra. Na seminarju bo tudi nastop jugoslovanske demonstracijske vrste, ki se pripravlja za mednarodni kongres učiteljev smučanja na Češkem, ki bo januarja. Na seminarju so prisotni delegati iz področnih zborov Slovenije in predstavniki republiških zborov Jugoslavije. J. J. Uspel štoping PK Triglav V počastitev dneva republike in čeprav se je komaj končala letna plavalna sezona, plavalci in plavalke Triglava ne mirujejo. Trikrat tedensko namreč trenirajo v zimskem bazenu, trikrat pa v telovadnici. Čeprav niso še v najboljši formi, so izvedli prvi uradni štoping, na katerem je bilo doseženih sedem republiških ter en državni rekord. Res lepa bera rekordov za tako kratek čas. Rezultati: 400 m kravi, moški: 1. B. Petrič 4:45,0 (rekord SRS za st. pionirje), 2. Šmid 4:45,6, 3. Praprot-nik 5:35,8, 4. Bežan 4:41,6; 200 m hrbtno: 1. Praprotnik 2:44,3, 2. Bežan S':52,2; 100 m delfin: 1. Šmid 1:12,2, 2. B. Petrič 1:12,5, 3. A. Šali 1:26,3, 4. Oblak 1:26,4, 5. Koželj 1:48,9; ženske — 200 m prsno: 1. Pajntar 2:58,6; 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:37,9, 2. Bradaška 2:53,9; 100 m delfin: 1. Porenta 1:19,1, 2. Bradaška 1:28,5, 3. Kolman 1:53,6; 100 m kravi: 1. Pajntar 1:12,5; pionirji B — 100 m prsno: 1. Mihelič 1:36,8, 2. S. Šali 1:46,0, 3. Vene 1:47,1; 100 m hrbtno: 1. Sajevic 1:49,9; 50 m hrbtno: 1. Celar 51,4, 2. Korošec 52,6, 3. Smolej 56,3; 100 m kravi: 1. Jerman 1:12,4, 2. A. Šali 1:14,2, 3. Sladoje 1:16,2, 4. D. Petrič 1:18,1, (rekord SRS za ml. pionirje B); 50 m kravi: 1. Korošec 52,0, 2. Celar 56,2; 4 x 50 m mešano: 1. Triglav (Sajevic, Mihelič, D. Petrič, Vene) 2:53,0 (rekord SRS za pionirje B); starejši pionirji — 200 m prsno: 1. Jerman 3:00,0, 2. Šeligo 3:11,1; pionirke — 100 m prsno: 1. Bradaška 1:35,7, 2. Kolman 1:41,0, 3. N. Pajntar 1:44,9, 4. Dvoršak 1:55,4; 50 m prsno: 1. Praprotnik 54,8 (rekord SRS za mlajše pionirke B); 100 m hrbtno: l. Draksler 1:35,4, 2. Bradaška 1:35,6 (rekord SRS za mlajše pionirke B); 50 m hrbtno: 1. Poljka 49,8, 2. Jugovic 52,8, 3. Praprotnik 56,2; 100 m kravi: 1. Draksler 1:41,5, 2. Rakovec 1:47,5, 3. Va-ljavec 1:48,3, 4. Poljka 1:50,1; 50 m kravi: 1. Dvoršak 47,0, 2. Bertoncelj 47,6, 3. Praprotnik 49,1; 4 x 50 m mešano: 1. Triglav (Bradaška, N. Pajntar, Kolman, Rakovec) 3:05,7 (rekord SFRJ in SRS za mlajše pionirke B); 50 m prsno — pionirji C: 1. Križnar 55,0 (rekord SRS za ml. pionirje C), 2. Kadoič 59,0, 3. Smolej 1:02,2. -dh Prvenstvo v Stražišču Na dvosteznem kegljišču gostišča Benedik v Stražišču se bo v ponedeljek ob 15. uri pričelo letošnje posamično prvenstvo v kegljanju za tekmovalce desnega brega Save. Organizator sprejema prijave vse do pričetka tega tradicionalnega tekmovanja. J. J. Strelsko društvo Janez Mrak Pred nedavnim so na pobudo krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin v Mojstrani ustanovili strelsko društvo Janez Mrak. Takoj se je vanj vključilo okoli 110 članov, ki delujejo skupaj in pod mentorstvom članov krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Po nekaj tekmovanjih in medsebojnih srečanjih, predvsem pa po vztrajnih treningih so letos že organizirali prvo večje tekmovanje v počastitev dneva republike, v počastitev krajevnega praznika in dneva JLA. Tega tekmovanja se je udeležilo 19 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa Kulturno umetniškega društva Jaka Rabič. Pokal bodo ekipi podelili na proslavi, ki bo 14. decembra v kulturni dvorani Kulturno umetniškega društva. Strelstvo je torej postalo za mlade in starejše Mojstrančane privlačen šport, zato pripravljajo tudi program nadaljnjih tekmovanj strelskega društva. Obenem pa si prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju tudi mlade iz osnovne šole v Mojstrani. D. S. Najboljši slovenski strelci v Kranju Strelska zveza Slovenije je ob začetku nove tekmovalne sezone pripravila več kontrolnih tekmovanj za najboljše slovenske strelce in strelke. Tako bo dobila boljši pregled nad kvaliteto tekmovalcev, hkrati pa bo imela lažje delo pri sestavljanju republiške reprezentance. Preteklo nedeljo je bilo eno takih tekmovanj tudi v Kranju. Tekmovali so s standardno zračno puško in pištolo. Po pričakovanju so bili najuspešnejši Ljubljančani, ki imajo mnogo Triglav pokalni zmagovalec -Med prazničnim vikendom je bila vaterpolska zveza Slovenije na zimskem bazenu v Kranju organizatorica letošnjega slovenskega področnega tekmovanja za jugoslovanski vaterpolski pokal. V dveh dneh je v zimskem bazenu nastopilo sedem vaterpolskih moštev. V A skupini drugoligaši rovinjski Delfin, Koper in Triglav, v B skupini pa Radovljica, Kamnik, Vodovodni stolp in Triglav II. V elitni skupini sta se v zaključne borbe pokala uvrstila zmagovalec A skupine Triglav in Delfin. Izidi, A skupina: Triglav : Delfin 13:3, Koper : Triglav 3:15, Delfin : Koper 4:1. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Delfin, 3. Koper. B skupina: Radovljica : Vodovodni stolp 7:13, Kamnik : Triglav II 9:8, Triglav II : Radovljica 14:5, Kamnik : Vodovodni stolp 13:5. Vrstni red: 1. Kamnik, 2. Triglav II, 3. Vodovodni stolp, 4. Radovljica. -dh Prednost na strani Olimpije Pretekli praznik je na Jesenicah minil v znamenju hokeja. Poleg nekaterih mladinskih prvenstvenih tekem, ki so bile v dvorani pod Me-žakljo, so Jeseničani imeli v soboto priložnost videti tudi dve še posebno zanimivi hokejski prireditvi. Gostovali sta namreč članska in mladinska jugoslovanska reprezentanca. Članska reprezentanca Jugoslavije se je pomerila z reprezentanco NDR, naši mladinci pa so odigrali prijateljsko tekmo z vrstniki iz Avstrije. Mladinci so nas razveselili z zmago 6:2, člani pa so izgubili z rezultatom 3:7, ob tem pa ne smemo pozabiti, da so hokejisti NDR nastopili na zadnjem svetovnem prvenstvu v najkvalitetnejši »A« skupini. Naša reprezentanca pa je nastopila tako na Jesenicah kot tudi v Celju — kjer je izgubila z rezultatom 0:9 — znatno oslabljena brez štirih standardnih reprezentantov. Za Jeseničane in privržence jeseniškega hokeja je bil nastop naše izbrane vrste še posebej pomemben, kajti lahko so se prepričali, kako so pripravljeni najboljši igralci Olimpije in Jesenic, katerih moštvi se bosta pomerili jutri, v soboto, v hali Tivoli. Vtis, ki ga je dobil boljši poznavalec hokejskih dogajanj pri nas, je ta, da je Olimpijin napad Puterle, Petač, Gojanović v zelo dobri, lahko bi celo rekli vrhunski formi. Na drugi strani najboljši napad Jesenic Poljanšek, Hafner, F. Žbontar, ki igra kot prvi napad naše reprezentance, se je izkazal kot izredno prodoren in hiter, vendar s precej nerodnim zaključkom akcij pred vrati nasprotnika. Dejstvo pa je, da sta obe napadalni formaciji prikazali zelo dobro igro. Kot tretji napad reprezentance so nastopili Jeseničani M. Jan, T. Košir in Beravs, ki ni razočaral, vendar pa bi z večjim ■Jim bo uspelo? Najnevarnejši jeseniški napad, »up ielezarjev« — z leve proti desni: Poljanšek, Hafner, Žbontar. — Foto: D. D. poudarkom na kolektivni igri lahko igral še precej bolje. O obrambi je težko govoriti, kajti strokovno vodstvo reprezentance je zaradi izostankov treh branilcev moralo postaviti v obrambne vrste Smoleja in Kavča, ki sicer igrata v napadu. Kljub temu pa tudi obramba na Jesenicah ni igrala slabo, čeprav so bili gostje iz NDR večji del srečanja v premoči. V soboto bo torej tretji prvenstveni derbi med Olimpijo in Jesenicami v letošnjem državnem prvenstvu. Za zdaj je stanje izenačeno. Enkrat so zmagali Jeseničani s 3:0, drugič pa Olimpija z rezultatom 8:5. Zanimivo pri tem pa je, da so Jeseničani zmagali v hali Tivoli, Ljubljančani pa v dvorani pod Mežakljo. Ker je prav ta zadnji poraz jeseniške hokejiste izredno hudo prizadel, je favorit srečanja v Ljubljani vsekakor Olimpija. Toda le do samega pričetka tekme, kajti velikokrat se je v srečanjih omenjenih dveh moštev zgodilo prav tisto, kar je malokdo pričakoval. Favorit je izgubil tekmo na svojem igrišču in ko je bilo videti, da je že »odpisan« se je krepko maščeval na tujem igrišču. Jeseničani so po zadnjem porazu (5:8) nekaj čaša zelo slabo trenirali in neredno hodili na treninge. Kljub vsemu-pa derbi ostaja derbi, negotov do zadnjega sodnikovega žvižga, to pa je tisto, kar privablja številne privržence te hitre, moške in dinamične igre. Kot ka,že bo jutrišnje srečanje prenašala tudi jugoslovanska televizija. D. Dragojevič Tivoli: Triglav 2:1 Ljubljana, ZHL B Tivoli : Triglav 2:1 (0:0, 1:1, 1:0), hala Tivoli, gledalcev 200, sodnika Vister (Jesenice), Reinold (Zagreb). Strelec za Triglav: Sajovic 1. V borbi za drugo mesto v slovenskem derbiju so triglavani v Tivoliju morali položiti orožje. Tako so se jim Ljubljančani maščevali za poraz v prvem kolu, pa čeprav so zmagali le z minimalnim razultatom. »Krivec« za poraz gostov je prav gotovo domači vratar Kopač, ki je med drugim ubranil tudi oba kazenska strela. INA : KRANJSKA GORA 1:8 Zagreb, ZHL B INA : Kranjska gora 1:8 (1:0, 0:2, 0:6), ledena ploskev v Sisku, gledalcev 400. Strelci za Kranjsko goro: Kun-šič, Pavlic 2, Razinger, Klemene, Češnjak, Kern po 1. Čeprav so hokejisti Siska povedli, se Kranjskogorci niso dali presenetiti, saj so v preostalih dveh tretjinah zaigrali tako kot znajo in zasluženo odnesli obe točki. Lestvica: Kranjska gora 8 8 0 0 79: 16 16 Tivoli 8 5 0 3 57: 31 10 Triglav 7 5 0 2 55: 24 10 Celje 9 5 0 4 59: 34 10 Mladost 9 1 0 8 19: 86 2 INA 7 0 0 7 8:102 0 Pari prihodnjega kola: Triglav : Kranjska gora, INA : Mladost, Celje : Tivoli. -dh boljše pogoje za delo kot npr. kranjski strelci. Nedeljsko tekmovanje so Kranjčani pripravili spet na improviziranem strelišču pod tribunami kranjskega stadiona. Dvorana in pisarna nista bili ogrevani, zato so se tekmovalci in organizatorji dobro premrazili. Menimo, da je skrajni čas za izboljšanje sedanjega stanja kranjskih strelcev. O tem se bodo morali strelci odločno pogovoriti na konferenci, ki jo bodo imeli v nedeljo, 8. decembra. Upajmo, da se bodo tega zborovanja strelcev kranjske občine udeležili tudi odgovorni ljudje pri skupščini občine in TTKS Kranj. Rezultati — standardna zračna puška, člani: 1. Markun (Krim) 374 krogov, 4. Otrin (Jesenice) 363, 6. Lombar 359, 8. Rozman 357, 10. Naglic (vsi Kranj) 351 itd.; članice: 1. Jeglič (Olimpija) 349; mladinci: 1. Frelih (Kranj) 358; standardna zračna pištola, člani: 1. Gaber (Olimpija) 384, 5. Peternel st. 371, 8. Frelih 359, 10. Prestor 357, 12. Po-ženel (vsi Kranj) 348 itd.; mladinci: 1. Peternel ml. (Kranj) 358. B. Malovrh Okrepitev za PK Triglav Plavalci kranjskega Triglava so v teh dneh v svoje vrste dobili še enega odličnega jugoslovanskega plavalca, člana beograjskega Partizana, Boža Linharta. Ta odlični Ljubljančan že vrsto let v zimskem bazenu v Kranju trenira pod vodstvom trenerke Triglava Anke Colnar-Košnik. Linhart je stalni državni repre-zentant na 100 m, 200 m in 400 ir kravl in s tem je Triglav veliko pridobil, saj je tako poleg doma čih dolgoprogašev Milovanovi ča, Slavca in Smida ter mladege Petriča dobil še najboljšega šprinterja v državi. -dh Občinsko prvenstvo v Škofji Loki V telovadnici osnovne Šole Trata bo v nedeljo, 8. decembra, občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu za člane in mladince. Organizator tekmovanja bo Kondor iz Go-dešiča. J- S. Vaterpolske novice Jugoslovanska državna vaterpolska reprezentanca ne počiva. Že misli na svetovno prvenstvo in na olimpijske igre. Prve priprave reprezentance SFRJ bodo od 9. do 25. t.m. v Kranjski gori. Repre-zentantje bodo pod vodstvom Bata Orlica, Aleksandra Sai-ferta in Trifka Bandjura stanovali v hotelu Kompas, trenirali pa bodo v telovadnici OŠ v Kranjski gori. Organizator priprav je vaterpolska zveza Slovenije. Vaterpolski klub Triglav in vaterpolska zveza Slovenije sta dobila zanimivo ponudbo za organizacijo mednarodnega turnirja. Ta turnir najboljših vaterpolskih reprezentanc na svetu Sovjetske zveze, ZDA, Kube, Madžarske, Italije, Jugoslavije naj bi bil v Kranju od 18. do 23. junija 1975. Res bi bilo škoda, da oba omenjena ne bi bila organizatorja, saj bi na delu videli vse tisto, kar v vaterpolu kaj pomeni. Tretja jugoslovanska šola vaterpola bo od 10. do 12. januarja 1975. Vaterpolska zveza Jugoslavije je razpisala natečaja dobil pa jo bo tisti, ki bo za to nudil najboljše pogoje. Vemo pa, da je bil vaterpolski klub Triglav letos dober gostitelj druge jugoslovanske šole vaterpola. V Zagrebu bo 14. decembra druga seja izvršnega odbora zveze sodnikov pri vaterpolski zvezi Jugoslavije. Slovensko delegacijo bosta na tej seji zastopala mednarodni sodnik Peter Didič ter zvezni sodnik Marjan Pičulin. V glavni točki seje bo sprejetje liste sodnikov prve in druge zvezne lige ter organizacija seminarja za le-te. -dh mji k^\AlSii 15 Petek, 6. decembra 1974 V četrtek, pred praznikom republike, je bilo v Cerkljah" II. srečanje učencev: in učiteljev osnovnih šol Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem in Toneta Seliškarja Cerklje ob Krki na Dolenjskem. Prvo srečanje učencev in učiteljev osnovnih šol iz krajev z enakim imenom je bilo 25. maja v Cerkljah na Dolenjskem. Učenci so se pomenkovali o vsakdanjem delu in učenju, tekmovali v športnih panogah in sprejeli v pionirsko organizacijo cicibane obeh šol. Učitelji pa so izmenjali delovne izkušnje. Program II. srečanja pretekli četrtek je bil še bogatejši. S 37 cicibani, ki sd jih skupno z domačimi sprejeli v pionirsko organizacijo, in 58 pionirji iz prijateljskih dolenjskih Cerkelj so prišli na Gorenjsko še pevski zbor Planina iz Cerkelj na Dolenjskem ter predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij tega kraja. Sodelovanje med šolami se je že na drugem srečanju razširilo na sodelovanje med krajema! Vrhunec srečanja je bila skupna proslava v počastitev dneva republike, gondolska vožnja na Krvavec, kar je bilo za dolenjske otroke posebno doživetje (kljub slabemu vremenu) ter sklep o razširitvi sodelovanja. O uspešnem začetku tega edinstvenega sodelovanja pričajo tudi odgovori na vprašanja, zastavljena za današnjo rubriko. Branko Lipar, ravnatelj osnovne šole Toneta Seliškarja Cerklje ob Krki in predsednik tamkajšnjega kulturnega društva Planina: »Na prvem srečanju v našem kraju je bila podpisana tudi listina o sodelovanju, ki obsega predvsem dogovor o sodelovanju učencev in učiteljev obeh šol na vzgojnoizo-braževalnem in kulturnem področju. Ze prvo srečanje je uspelo, današnje pa je še bogatejše, čeprav ga moti deževno in hladno vreme. Z nami so prišli pevci, ki bi radi sodelovali s tukajšnjim zborom Davorina Jenka, ter predstavniki kraja. Danes bomo sprejeli tudi sklepe o nadaljnjem sodelovanju. Zanesljivo že lahko povem, da bo prihodnje, III. srečanje, 15. maja prihodnje leto pri nas. Učenci kot starejši so nad takim sodelovanjem navdušeni. Vtisi srečanja še dolgo živijo .. .« Franjo Slemenšek, ravnatelj osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem: »Čeprav naša šola že sodeluje s šolami v drugih republikah, ki so za pogostejše stike preveč oddaljene, se nam zde stiki z osnovno šolo iz kraja z enakim imenom najprimernejši. Hkrati pa želimo, da se sčasoma tesneje povežeta tudi kraja. Zato na današnjem srečanju že sodelujejo kulturniki ter predstavniki obeh krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. Koristi so obojestranske. V mislih nimam le srečanja učencev in krajanov, temveč tvorno sodelovanje na vzgojnoizobraže-valnem področju (hospitacije, raziskave predmetov, vzgoja itd.). Na srečanje smo povabili tudi kranjski Zavod za šolstvo. Pri organizaciji srečanj pomaga ZKPO Kranj. Koliko le-ta pomenijo, povedo sestavki v našem šolskem glasilu, dopisovanja med učenci naše in prijateljske šole itd.« Teja Mezeg, učenka 7. razreda osnovne šole Davorina Jenka Cerklje in predsednica pionirske organizacije: »Majsko prvo srečanje na Dolenjskem mi je bilo nadvse všeč. Pred tem še nisem bila ob Krki. To so bili zame novi kraji ter nova pokrajina in srečanje z drugačnimi navadami. Spoznala sem prijatelje, s katerimi se dopisujem. S predsednikom pionirske organizacije sem se pogovarjala o delu pionirske organizacije, povedala, kaj delamo mi in prisluhnila, kaj delajo na Dolenjskem. Spomladi bi šla rada spet v prijateljske Cerklje in bila tam sprejeta v mladinsko organizacijo. Na obeh srečanjih smo organizirali športna tekmovanja. Naša šola je obakrat zmagala, vendar so gostje od maja do danes veliko napredovali.« J. Košnjek Nedovoljene gradnje pod drobnogledom Izvršni svet radovljiške občinske skupščine in nekateri drugi organi in komisije so se odločili, da je treba v občini temeljito pregledati gradbeno dejavnost. Gre predvsem za tako imenovane nedovoljene oziroma črne gradnje. Menili so namreč, da v primerjavi z drugimi občinami na Gorenjskem oziroma v Sloveniji radovljiška najbrž ni izjema glede tega. Sklep, da morata gradbena in urbanistična inšpekcija opraviti temeljito- analizo, je bil upravičen. Ze prvi pregledi so pokazali, da je v občini kar precej nedovoljenih gradenj. V večini primerov gre za vikende in za takšne kršilce, ki niso upoštevali določil gradbenih in lokacijskih dovoljenj. Niso tudi redki primeri, ko občani niso dobili ustreznega dovoljenja ali potrdila za gradnjo raznih pomožnih objektov kot so garaže, prizidki in podobno. Zanimivo je, da v zadnjem obdobju niso zabeležili veliko kršilcev, več pa jih je iz nekaj let nazaj. Proti vsem bodo inšpekcijske službe ukrepale. Nekateri bodo morali pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja ter plačati kazni, pri nekaterih pa bodo ukrepi ostrejši. Zvedeli smo, da so na primer v dolini Radovne, kjer so pred leti že porušili na črno zgrajene vikende, le-ti spet začeli rasti. Pa tudi na nekaterih področjih Pokljuke in Jelovice so se pojavili tam, kjer vsekakor ne bi smeli biti. Na inšpekcijskih službah so nam tudi povedali, da je med tistimi, ki niso upoštevali vseh določil in predpisov ali so gradili na črno, sorazmerno malo občanov radovljiške občine. Več jih je iz drugih občin in iz ljubljanskega območja. Malo je tudi tistih, ki so morda zaradi nepoznavanja predpisov začeli graditi ali gradili na nedovoljen način. Kar lepa večina je takšnih, ki so v želji, da bi imeli na Gorenjskem vikend, skušali tako ali drugače obiti predpise in občinska določila. Kot rečeno bosta gradbena in urbanistična inšpekcija proti vsem kršilcem ukrepali. V prihodnje pravijo, da bodo različne pojave nedovoljenih gradenj laže in hitreje odkrivali, saj so se prav v zadnjem času inšpekcijske službe kadrovsko okrepile. Tesno pa bodo sodelovale tudi s krajevnimi skupnostmi, Gozdnim gospodarstvom, lovskimi organizacijami in drugimi. Da pa bi na urbanističnem in gradbenem področju v občini čimprej dosegli red, pozivajo k sodelovanju tudi občane. A. Zalar Ob praznovanju 15-letnice delavskih univerz se je včeraj dopoldne začela v Kranju 6. izredna seja zveze delavskih univerz Slovenije. Poleg delegatov se seje udeležujejo številni gostje, med njimi predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič, predsednica zveze delavskih univerz Jugoslavije Dragica Belič in predstavniki delavskih univerz iz drugih jugoslovanskih republik, predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič, republiška sekretarka za delo Ela Ulrih-Atena, predstavniki CK ZKS in RK SZDL ter drugi. Na dopoldanski seji so spregovorili o razvoju delavskih univerz v petnajstih letih in njihovi vlogi pri šolanju delavca-samoupravljavca ter podelili priznanja najbolj zaslužnim pri izobraževanju odraslih. Popoldne pa je bilo na programu posvetovanje o samoupravnem razvoju delavskih univerz. Skupščina danes nadaljuje delo. Delegati razpravljajo o uresničevanju resolucije ZK o vzgoji in izobraževanju. (Ib) — Foto: F. Perdan 6500 delegatov za splošne delegacije Ta hip ko prestopamo prag uresničevanja drugega dela skupščinskega sistema in uresničevanja ustave, ko oblikujemo delegate in delegacije, ki bodo v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti odločali o tako imenovani skupni porabi oziroma o politiki na področju osnovnega izobraževanja, kulture, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva, poglejmo, kakšne so bile na Gorenjskem dober mesec trajajoče priprave na sedanje volitve. Evidentiranje možnih delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se je v krajevnih organizacijah socialistične zveze in v sindikalnih organizacijah začelo pred odbrim mesecem. Po nepopolni oceni je bilo tako evidentiranih okrog 10.000 delovnih ljudi in občanov. Ko je bilo znano, da bomo v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na decembrskih volitvah volili splošne delegacije, ki ne smejo imeti manj kot deset delegatov, so se sredi novembra začele kandidacijske konference. Na Gorenjskem je bilo 507 kandidacijskih konferenc v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Na njih je sodelovalo prek 45.000 delovnih ljudi in občanov. V primerjavi s spomladanskimi kandidacijskimi konferencami za skupščinske volitve je ta številka ugodna. Na teh konferencah je bilo potrjenih 6466 delegatov za splošne delegacije ali 5064 v temeljnih organizacijah združenega dela in 1402 v krajevnih skupnostih. Zdaj že lahko ugotovimo, da bo na Gorenjskem 527 splošnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Nobena delegacija ne bo imela manj kot deset delegatov. V gospodarstvu bo 421 splošnih, delegacij v krajevnih skupnostih pa 106. Prve ocene tudi kažejo, da bo sestav splošnih delegacij ugoden (morda celo ugodnejši kot na spomladanskih volitvah) v korist mladih in žena. Povsod so pazili tudi na to, da bodo v delegacije izvoljeni takšni, ki poznajo problematiko in vprašanja, o katerih bodo razpravljale in odločale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Velja tudi omeniti, da so bile kandidacijske konference v minulem mesecu večinoma dobro obiskane. V nekaterih občinah so na njih razpravljali tudi o statutih krajevnih skupnosti in o sestavu delegatov oziroma konferenc delegatov. Tako bodo na primer v občinah Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič v nedeljo volili tudi delegate, ki bodo po teritorialnem principu v najvišjem organu krajevne skupnosti. Delegate za skupščine krajevnih skupnosti iz združenega dela, društev in organizacij pa bodo v teh občinah imenovali samoupravni organi oziroma vodstva organizacij. A. Zalar Nova tovarna keramičnih ploščic v Gorenju Delovni kolektiv ;tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja je slavil 28. novembra še eno pomembno zmago. Ta dan so namreč v okviru praznovanj dneva republike slovesno odprli v vasi Gorenje pri Šmartnem ob Paki novo tovarno keramičnih ploščic. Tovarno so začeli graditi po italijanski licenci novembra lani. Za izgradnjo so porabili 102 milijona din. V tovarni, ki bo zaposlila 180 delavcev, bodo v glavnem iz domačih surovin izdelali letno okoli 800.000 do 1 milijon kv. m glaziranih talnih ploščic v najsodobnejših dekoracijskih odtenkih. Predvidevajo, da bodo polovico proizvodnje izvozili, vrednost letne proizvodnje pa bo okoli 200 milijonov din. Tako so v Gorenju odprli še eno tovarno, ki se bo mimo tega, da bo proizvajala za trg, hrati vključila v njihov program DOM, saj bodo v Gorenju čez nekaj časa izdelovali vse elemente za hitro in ceneno izgradnjo montažnih hiš ter za njihovo sodobno notranjo opremo. -ma- V sredo je dekan ljubljanske ekonomske fakultete dr. Ivan Turk v banketni dvorani hotela Creina svečano podelil diplome osmim izrednim študentom višje ek onomske šole v Kranju, ki jo je v sodelovanju s fakulteto organizirala delavska univerza. Diplomirali so: Milena Močnik, Ivanka Pogačnik, Franc Torkar, And Marija Zaje, Zora Fojkar, Tatjana Kavčič, Milena Kavčič. Erika Mavric in Darinka Grilc. Zaposleni so v Tekstilindusu, Savi in Iskri (Ib) — Foto: F. Perdan