■
; številk.:»' 25 lir,
. ■.	' • , ■ v,	. I
■ ■ ■. 35i mesečna 90 ìir: OgbsL 30 i.: mm v širok«»ti l.^di$v.», plačajo se vi.nprei
DELO


š 2 .
UREDNIŠTVO >1 N UPRAVA: TRST, ulica Capitolina 3.: tcfef.:;44-046 lo 44-047 Odgovorni urednik: RUDOLF Bi AŽ1C fCkgi) v. A žništvo „Dc!a"; tiska tip. Riva u! : . .-'Oanca 12
V - Leto IX. žtev. 24 (4531
TRST - SOBOTA, 29. JUNIJA 1957^
Posamezna štev. 25 Lir
Živel VI. kongres komunistov Tržaškega ozemlja ! Živela velika in slavna Komunistična partija Italije !
a Net la So
lip U'S atriji
POZDRAV
KONGRESU
ifašii; oda >
JE
si gledajo na naš kon. gres, ki se je začel eraj, prijatelji in nasilniki, v Trstu in izven Jega mesta. Gledajo na žen dogodek. Prvi z iz-simpatije in solidarni, ki smo jo čutili in čutimo okrog naše par
enja perni
zna e v njenih borbah. Drupa naperjajo svoje pu-ki so jih že toliko
ms
avir
klaV
toncC: den ' . glai je -
*i
itijs» r. ma: 12. irko lor Ijah Gablfl' enski ika s1 orke:: : do «Otiti
2ivl
f0jil
:e 18. iru -
mek f * pustile na cedilu, protasi partiji, katero so neštetokrat, v svojem !lepljenem protikomuni. 'i proglasili za mrtvo. . a s temi se v tem tre-,*^u nočemo ukvarjati; B komo itak imeli še doji časa, ko bomo bele-njihova razočaranja.
e vrstice naj bodo po-Ìav «Dela» delegatom, ikoljšim predstavnikom Tega gibanja, voščilo to-sev tovarišem, vzklik Nusenja \ I. kongresu, Pomeni povratek trža-komunistov, Sloven. •n Italijanov v vrste 19.D ‘'ne Komunistične par-k' Italije, partije Gram-
ia
m Togliattija, partije
°2., 3. in 4. strani bavljamo v celoti r°čilo Centralr.e-komiteja, ki ga podal sekretar 0tb Vidali na VI.
. č iUsiua,' Kolariča, Cu-9 in Tomažiča in brez 20.3* '**a naših padlih v bor-- 21 *a svobodo.
Duili'
tret "tašnji kongres ni admi-‘ kativno dejanje ali re-e‘Ua formalnost, marveč 0 važen in svečan dogo-tam‘^ V letu dn, kongresu
(La i°e i k V|
Ijah za k
ice 21 r Tri vnih irhe«1
po našem smo vodili
C-dv ^govite bitke, kot so 'p pr. upravne volitve, Unisti J* za
k za izboljšanje n j ilio-življenjskili pogojev, °krambo koristi Trsta
so bili aktivni pravice delovnih
o
)
njegovo gospodarsko )°v°. Odbili smo besno ‘komunistično kampa-ki jo je sprožil sovraž-. P° dogodkih na Mad-
rŠi’'i em in utrdili ter raz-
aheri ih
[j Pi * nase vezi z vsem . sfvom. Pospešili smo -oda)’ °v korbo proti kierofa-ui involuciji na občili nes obnavljamo naš ... za enotnost vseli an-Mstičnih sil.
Ij ,
• kongres bo nova e-fl Uaše poti, za utrditev •Je — avtonomne fe-
verv
albi*' iti J se
orslri , dei aia. o na •a su1 Im *
pono i
«Ta',! vr.i
pon6’
irr<)V‘
ti zf
Pobudo Združenja za v stike s Sovjetsko zve-rstu se je ustanovil Odia;^'1 U. festival delovne in
- t
'■elk6'
|i<
Odbor za mladinski festival
mladine, ki ho v Mo-
j 28. julija do 11. avgu-^los.
M
°dhora je v ul. S. Ni-
k, tel. 29-403.
H j .
'lil, ‘Ormacije in prijave o-‘ll , Sc na sedež vik dan od 0 13. in od 15.30 do 19.
Beračije KP1 — za razvoj borbe za mir in gospodarsko obnovo Trsta in borbe za socializem. Vračamo se v vrste Komunistične partije Italije, s katero smo se čutili idejno povezani tudi v teli letih organizacijske ločitve; vračamo se z našim imetjem borb in izkušenj. Vračamo se v prepričanju, da bomo v tej veliki partiji, ki šteje nad dva milijona članov, dobili novih moči za pridobitev novih uspehov in za napredovanje v interesu tr. žaškili delovnih ljudi in našega mesta, po italijanski poti v socializem, za socialistični Trst, ob aktivni solidarnosti z mednarodnim komunističnim gibanjem in z nepremagljivo socialistično fronto. Ta solidarnost prihaja do izraza in se ponovno potrjuje v desetinah pozdravnih pisem in brzojavk, ki jih prejema naš kongres; izraža se v zvestobi skupnim načelom proletarskega internacionalizma. ki je za nas, slovenske in italijanske komuniste, tesno zdru-'cne v isti borbi, prvi vir naše moči in sile.
e Svečana otvoritev kongresa
© Široka bratska solidarnost
e Za KPI so prisotni tov. D’Onofrio, Pellegrini, Ingrao
@ V nedeljo velika ljudska veselica
tt i'eraj zvečer je liila svečana * otvoritev VI. kongresa Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Danes in jutri se zasedanje nadaljuje. Tudi ta kon. gres, ki je za tržaške komuniste še posebnega in zgodovinskega pomena, je obdan od široke mednarodne solidarnosti, ki je prišla konkretno do izraza v številnih pozdravih brat. škili komunističnih in delavskih partij. Nekatera izmed teh objavljamo na drugem mestu. Poleg pozdravov in bratskih voščil iz inozemstva je kongres prejel tudi številne brzojavke •cderacij Komunistične partije Italije, ki izražajo slovenskim m italijanskim komunistom na. šega ozemlja prisrčno in bratsko dobrodošlico v zgodovinskem trenutku, ko se — kot a v-tonomna tržaška federacija — organizacijsko vključujejo v ve. liko družino borbene Komunistične partije Italije.
Vodstvo KPI zastopajo na na. šem kongresu tovariši Edoardo D’Onofrio, podpredsednik centralne kontrolne komisije KPI in podpredsednik poslanske zbornice, senator Giacomo Pellegrini in poslanec Pietro Ingrao, član tajništva KPI.
Kongres nadaljuje zasedanje danes in jutri. Zasedal bo v
mali dvorani gledišča Rossetti s pričetkom ob 9. uri. Za današnje jutranje in popoldansko zasedanje je na dnevnem redu
diskusija o poročilu Centralnega komiteja, ki ga je včeraj podal sekretar naše partije tov. Vittorio Vidali.
V njihovem imenu naš kongres
i
Nad 800.000 lir
nabranih za kongres
V
zadnjih dneh je osrednja uprava prejela še naslednje zneske v okviru kampanje nabiranja prispevkov za naš kongres:
Sekcija Pončana 6.150 lir, sekcija Sv. Ivan 7.300, sekcija Sv. Ana 750, sekcija Sv. Vid 5.830, N. N. 10.000 lir.
Do četrtka je osrednja uprava naše partije prejela skupno 826.299 lir.
Ker vemo, da imajo nekatere	sekcije	nabrane
zneske, ki jih niso še dostavile osrednji upravi, priporočamo naj denar izročijo predsedstvu kongresa.
Pozatnezni tovariši, ki imajo še blokete in niso zaključili nabiranja prispevkov. naj se potrudijo,. da bo naša partija bele-1 žila tudi v tej kampanji I uspeh.
Potrebna
borba
je
ANTONIO GRAMSCI
T 7sa občina je korakala in ko. * raka do danes po načrtih Krščanske demokracije, po t navodilih iz Kima. kjer je senator Z oli — ki je po ukazu višje ob-lasti umaknil svojo odpoved glasovom fašistov, ki so vznemirjali vest naroda ostal na svojem mestu predsednika ministrskega sveta.
Bartoli ju pa se ni zdelo niti potrebno dati take izjave, Vse. del se je na svoje mesto, poslu, šal govor novega vodje klerikalne skupine, ki ga je s pravim škofovskim tonom vprašal mnogo stvari: ostal je gluh za vse intervencije stare in no-ve opozicije, ki ga je vprašala ce ga mesto, ki ga je zasedel z glasovi fašistov, kaj zbada. Niti zdaleka! Naš župan je že itak postal neobčutljiv za vsako stvar.
Kar se tiče fašistov, monarhi, stov in liberalcev slednji so že itak v tesnem objemu z obe. mi — ni kaj pripomniti. Zado-
Eugenio Curici
Finko Tomažič
Jutri, v nedeljo 30. junija se asedanje nadaljuje v isti dvorani s pričetkom ob 9. uri. Na dnevnem redu je poročilo kontrolne komisije, ki ga ho podala tov. Marija Berne tičev a ter nato poročilo o spremeni tv i K P TO v avtonomno federacijo KPI. ki ga ho podal tov. Alesami m Destradi. Sledil ho pozdrav predstavnika KPI. Na dnevnem redu je še poročilo raznih komisij in odobritev resol uei j. Kot zadnja točka je izvolitev federalnega komiteja, kontrolne komisije in pregledo. val rev računov.
Od 16. ure dalje ho na vrtu ljudskega doma v ul. Madonni-a 19 velika ljudska veselica i čast VI. kongresu partije. Veselico organizira sekcija Bar. ricre. Spored je bogat in pester; poleg godbenih nastopov diletantov ho izvolitev «zvezde» «Lavoratore» in ples.
Jutri bodo ljudske veselice tudi v Sv. Križu, Griži, Čam-porah in pri Sv. Barbari.
Provokatorska
pisma
Izrazi mednarodne solidarnosti
Pozdrav iz LR Bolgarije
Dragi tovariši !
Centralni komite Komunistične partije Bolgarije pošilja VI. kongresu tržaške Komunistične partije in vsem tržaškim komunistom- prisrč ■r\ pozdrav z željo po uspešnem delu.
Iz vsega srca želimo tržaškim komunistom novih uspehov v delovanju in borbah, ki jih bodo vodili v vrstah KPI za blaginjo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, za zmago miru. demokracije in socializma, za obrambo čistosti nauka marksizma-leninizma in proletarskega internacionalizma.
CK KP Bolgarije
...Vzhodne Nemčije
Dragi tovariši !
Ob priliki vašega VI. kongresa pošilja C. K. Združene socialistične partije Nemčije, vam in delavskemu razredu Trsta, bratski borbeni pozdrav.
Po začasni organizacijski ločitvi od KPI, ki so jo ustvarile posledice vojne, se pripravljate na ponovno združitev s preizkušeno prednjo stražo italijanskega proletariata. To se dogaja v dobi, ko je enotnost in strnjenost mednarodnega revolucionarnega gibanja bolj kot kdaj koli potrebna.
Prepričani smo, da bo to okrepilo ne
samo borbenost italijanskih in slovenskih delovnih ljudi Tržaškega ozemlja, marveč tudi splošno borbo italijanskega ljudstva za mir, demokracijo in socializem, proti nevarnosti nemškega militarističnega imperializma, združenega z ameriškim imperializmom.
Želimo popoln uspeh delu vašega kongresa.
Za Združeno socialistično partijo Nemčije WALTER ULBR1CHT
generalni sekretar
...Anglije
Dragi tovariš Vidali!
Z velikim zadovoljstvom pošiljamo svoje tople in bratske pozdrave vašemu VI. kongresu in Komunistični partiji Trsta, ki je z odločnostjo kljubovala vsem resnim trenutkom v kritičnem, izrednem položaju, v katerem je živel Trst od leta 1945 dalje.
Načrt, da se vaša partija spremeni v federacijo KPI ho sedaj, ko je Trst prešel pod italijansko upravo, nedvomno nova in zgodovinsko važna etapa. Zaupamo, da ho to pripomoglo k okrepitvi velike borbe, ki jo vodi KPI za mir, za napredek demokracije in socializma.
S prisrčnimi bratskimi pozdravi, JOHN COLLA N
generalni sekretar
t r zadnjih dneh je več sloven-" skih tovarišev prejelo pis. mo s podpisom «Skupina slovenskih komunistov Opčine». Popolnoma odveč je vsako po-jasnjevanje, da je podpis izmi-šljen, kar sicer ni prvič, kot ni samo slučajno, da se je sovražnik zopet posl užil imena openskih tovarišev.
Tržaški komunisti, Slovenci in Italijani se pripravljajo na zgodovinski dogodek, to je kongres naše partije, ki pomeni povratek slovenskih in ita. lijanskih komunistov Trsta in podeželja v veliko družino slavne KPI. In kot pri vsakem važnem političnem dogodku, ta. ko so se tudi tokrat spravile z vso vnemo na delo najrazličnejše obveščevalne službe, agen.
ture razrednega sovražnika. Pismo, ki ga prejemajo naši tova. riši, se že na prvi pogled lahko uvrsti med to njihovo že staro provokalorsko dejavnost, ki spada v širši okvir splošne protikomunistične goiije preko radia in tiska.
Seveda so se ti lažnivi politični vremenoslovci in stalni napovedovalci neviht in viharjev v naši partiji tudi tokrat pošteno vsleli, kar sicer ni prvič. Naši tovariši so prejeli že brez števila podobnih pisem in okrožnic, za katere danes že vsak vrabec na strehi ve kje je njihov izvor. Zato ostanejo vsi «nesebični nasveti» in poskusi sejanja nezaupanja do naše par. ti je in njenega vodstva le pobožna želja sovražnikovih agentur.
Pozdravi italijanskih komunistov
Dragi tovariši!
Komunisti iz Cremone vam ob priliki vašega VI. kongresa izražajo bratska voščila za plodno delo, da bo Komunistična partija Trsta, po pregledu preteklih borb in delovanja, črpala novih moči za bodoče delo. Komunisti iz Cremore pozdravljajo z živim zadovoljstvom vaš namen za pristop v veliko družino Komunistične partije Italije.
Z vašim pristopom se bodo že itak bratske in trdne vezi, ki so nas združevale v preteklosti, še bolj utrdile. Ta enotnost je najboljše jamstvo za odločno in nnglo napredovali je. v sklopu italijanske poti v socializem, za pridobitev demokratične vlade delovnih razredov, za demokratično in socialistično obnovo družbe.
Obilo uspeha tovariši!
Živeli tržaški komunisti !
Živela Komunistična partija Italije!
FRANCO DOLCI
Dragi tovariši!
Z velikim ganotjem so komunisti iz Viterha zvedeli za sklicanje vašega VI. kongresa, ki bo odločal o spremenitvi Komunistične partije Tržaškega ozemlja v avtonomno federacijo KPI.
Komunisti iz Viterba, zavedajoč se velikega doprinosa, ki so ga dali tržaški tovariši borbi proti fašizmu, za mir in socializem, vam pošiljajo najboljša voščila za plodno delo, v prepričanju, da bo VI. kongres prispeval k utrditvi bralskih vezi med tržaškimi komunisti, Italijani in Slovenci in vsemi člani Komunistične partije Italije.
Borbo, ki jo vodimo za italijansko pot v socializem bodo na ta način obogatile vaše izkušnje ter vaše ruzumno in vztrajno delo za uveljavitev naših idealov miru, svobode in socialne pravičnosti.
Živeli tržaški italijanski in slovenski komunisti!
Živela Komunistična partija Dalije!
Za tajništvo ; E. MINIO
Dragi tovariši!
V imenu komunistov iz Turina pošiljamo ob priliki l I. kongresa Komunistične partije Tržaškega ozemlja, naš najtoplejši in bratski pozdrav tržaškim komunistom in vsem delovnim ljudem Trsta.
Z največjim zadoščenjem so komunisti iz Turina zvedeli, da bo vaš VI. kongres odločal o povratku vaše organizacije v vrste Komunistične partije Italije. •; katero jo vežejo desetletja slavnih borb.
Vani vsem. dragi tovariši, vsem italijanskim in slo. venskim komunistom Ozemlja gre najbolj goreče voščilo za vaš kongres. Prepričani smo, da bo važen dogodek v življenju tržaških komunistoi in vse Italije ter dragocen doprinos k utrditvi solidarnosti med narodi.
Z naj prisrčnejšimi pozdravi
za Vodilni komite ANTONIO ROASIO
Nekaj vtisov s XV. kongresa ZKMI
ovedati vse vtise tržaške i munisti in velikem ugledu, ki
mladinske delegacije, ki se je udeležila XV. vsedržavnega kongresa Zveze komunistične mladine Italije, v enem samem članku je v resnici nemogoče. Zato ho Z KM organizirala v prihodnjih tednih vrsto konferenc, na katerih bomo lahko obširneje govorili o vsem poteku kongresa diskusijah in važnih sklepih tega velikega zasedanja italijanske komunistične mladine.
Vsedržavni kongres ZKMI je dal nam Tržačanom možnost, da .smo se lahko še enkrat prepričali o veliki sili, ki jo predstavljajo italijanski mladi ko-
ga uživajo v mednarodnem merilu. To so pokazale številne delegacije mladine iz Sovjetske zveze, Kitajske, iz vseh dežel socialističnega tabora, Jugoslavije, Francije. Avstrije itd.
Kongres je trajal štiri dni. 700 delegatov iz vseh krajev Italije je z veliko resnostjo razpravljalo o najvažnejših pro. blemih mladine v luči politične, ga, gospodarskega položaja v deželi in perspektiv, ki jih je nakazah VIII. kongres KPI
Vse kar smo slišali na kongresu nam je še hplj utrdilo prepričanje, da je rešitev problemov Trsta ter njegove slo-
venske in italijanske mladine v osnovah odvisna od borbe, ki jo vodi italijanska mladina in vse ljudstvo pod vodstvom ZKMI in KPI. Tem borbam smo dali tudi mi svoj doprinos, toda danes se jih hočemo udeležili neposredno, organizirani v vrstah slavne ZKMI.
Veliko navdušenje je zavlada, lo v dvorani, ko seni v imenu naše delegacije sporočil, da ho naša organizacija postala v kratkem avtonomna federacija Z. K.M.I., v kateri so bili tržaški mladi komunisti od 1921 do 1945. V njenih vrstah so se borili in padli v borbi proti fašizmu in nacizmu tovariši Cu-
rie), Tomažič in še veliko število drugih. Vstop v ZKMI ho velik doprinos za okrepitev na-“ih borb in večja obveza za našo organizacijo za študij in konkretne akcije za zaščito mia. dinskih pravic ter za izvajanje sklepom kongresa ZKMI in nau. kov, ki jih je dal tov, Togliatti v svojem govoru na kongresu.
Pod zastavo proletarskega in-ternacionalizma bomo Slovenci in Italijani korakali združeni naprej v naši borbi za mir, demokracijo, socializem, za lep. so in srečnejšo bodočnost mladine.
DAVIDE PESCATORI
voljni so, da so postali stebri novega občinskega odbora. Nameravajo ga podpirati, ker jim to lahko samo dobro nese. Sku-pina «demokratične iniciative», ki je zgledala kot prevratniški orkan v Krščanski demokraciji, se je Lončno pokazala kot skupina jiobožnih mladeničev, disciplinarnih do škofije, vedno pripravljenih, da podajo roko policajem in fašistom, da združijo kadilnico in manganel v eno samo orodje kristjanske civilizacije.
Nekam čudni so socialdemokrati. Z gleda jo kot angeli izgubljenega raja. Še vedno so začudeni, ker so ostali pred vratmi... po pomoti, zato. ker so hoteli docela nedolžno igrati vlogo opozicije.
Za socialdemokrate, kot za republikance, je vse to kar se je pripetilo samo epizoda, razdor, do katerega je prišlo nehote, toda ne sme trajati več kot eno samo poletno noč. Zalo so osta, li v pokrajinski upravi, še dalje sodelujejo v veh ostalih u-stanovah in organizmih. Negre torej za politiko, za določeno linijo, marveč gre samo za neljubo epizodo, za kar nosi odgo. vornost ubogi Lonza, ki je pre. pričan, da je pravi čarovnik v politiki.
Komunisti so se obrnili de vseh slovenskih in italijanskih političnih skupin in gibanj s povabilom, da bi sp razpravlja-lo in našlo skupno podlago, ne fronto, zavezništvo in ne združitev, marveč samo skupno pod. lago, da bi se korakalo skupno ali tudi ločeno proti istemu nas-protniku : klerikalizaciji in fašizmu.
Odgovorili so pozitivno PSI, C'P in NSZ. PSDI je odgovoril negativno. Prepričani smo, da je odbil naš predlog iz enostav. nega razloga, ker noče menjati politike. Ne gre samo za borbo proti komunistom, marveč tudi zato, da se poišče kako pot za povratek v občinski odbor, de se ohranijo stolčki, da se povsod še nadalje sodeluje. Socialdemokratom služijo velike in male opozicije samo za utr jeva. nje svojega sodelovanja, za izboljšanje svojih pozicij preti Krščansko demokracijo, da pokrijejo svojo kompromisarsko politiko s plaščem demokratične levice.
Dejstva so pokazala, da so naše trditve resnične. Mi ne predlagamo ne majhnih ne velikih demokratičnih levic. Pred-lagamo edino le naj vsaka skupina, ki se bori proti klerikalizaciji in fažizmu, zavzame jasno, odločno stališče borbe na politunem in upravnem podro. c ju. V tem primeru je možno tudi premirje v polemiki ali vsaj v tonu slednje.
Možnosti imamo preprečiti delovan je	klerikalne-faši stične
snubitve in v tem bomo deležni simpatije demokristjonskih delovnih ljudi in antifašistov. Lahko zahtevamo delovanje komisij, ki imajo nalogo razpravici o gospodarskih vprašanjih. Imamo tudi niožnost uresničitve širokih konkretnih akcij za integralno prosto cono in dežel, no ustanovo, za vzpostavitev pomorskih prog in uvedbo Kanonijevega načrta. Možnosti i. mamo, da na upravnih volitvah spravimo stranko relativne ve-ine in njene zaveznike v težak položaj. Lahko organiziramo odgovor, ki ga bodo morali da-ti Tržačani na prihodnjih poli-tienili volitvah Krščanski demo. krači ji.
Toda, da se lahko to napra-vi, je treba imeti voljo za borbo proti Krščanski demokraciji, fašistom in Confindustriji. Da se ta volja ustvari pa je treba voditi resnično politiko opozicije, brez omahovanja in protikomunističnih hipotek. Komu. nistična partija je v Trstu druga stranka, ki je tako močna kot vsa opozicija skupaj. O šibi. lev ali osamitev Komunistične partije predstavlja lahko edino le okrepitev skupin, ki so sovražne Trstu, njegovemu prebivalstvu in demokraciji.
CARNIO
KOMUNISTI V BORBI ZA MIR,
AVTONOMIJO
IN GOSPODARSKO OBNOVO TRSTA
llilllllllllllilll!eillll!llllllllllllll!llllll!ll!llllllll!l!llllll!l!illlll!lli!lllllllll!ill[lllllllllll!liillìll]IIII!lllllllllilllllllllllllllll!IUIIIllllìlllllllll!lllllllllllllll«^
Globoke spremembe v mednarodnih odnosih
T
* avarisi!
V letu, Id nas loči od našega V. kongresa so se v mednarodnih odnosih pojavile, globoke spremembe. Ozračje pomiritve, ki se je bilo takrat tako obetajoče odprlo, je nadomestila nova zaostritev v mednarodnih odnosih. Proces pomiritve so prekinile najbolj napadalne sile ki so izrecno priznale in konkretno dokazale, da hočejo privesti človeštvo na rob prepada v poskusu, da bi z obnovljeno napadalnostjo odpravile vodno bolj kritično situacijo svojega sistema, vedno bolj ostra notranja protislovja, ki se izražajo v njihovem taboru.
Dogodki tega leta so potrdili pravilnost napovedi XX. kongre. sa KP SZ o možnosti, da se izognemo vojni, kajti sile, sposobne upreti se zmagovito napadalcem obstajajo in se krepijo : to so sile socializma, ki je postal svetovni sistem in ki ima 'A) svoji strani obsežno področje miru ter mogočno svetovno gibanje miru. v neprestanem raz-vojn. Zato je bilo mogoče pravočasno ustaviti sile vojne in reakcije. Propadel je neopravičljiv napad na egiptovski narod, kol so propadli provokator, -ki poskusi na Madžarskem, da bi v tej deželi vzpostavili fašistični režim in ga spremenili v nevarno vojno žarišče. In v vsej tej dobi ki se je na kratko spominjamo, se je nadaljevalo propadanje -kolonialistične politike in kolonialističnega siste. ma imperializma, ki je po velikem azijskem preokretu osredo. točil svoje napore v brutalno

m ' :
.........Ai

livno lahkega medsebojnega nadzorovanja, ni mogoče zavrniti z nasilnostjo in ne z demagogijo, kajti znanstveniki vseh dežel so objasnili človeštvu nevarnost, ki mu grozi, če ne bo prevladal razum.
18 nemških jedrskih fizikov, je v svojem «manifestu iz Gottinga» obrnilo pozornost svoje vlade in vsega sveta na dejstvo,
da takozvano «taktično» atom-zatiranje Severne Afrike in zla- -ko orožje ima uničevalno moč,
sti Alžirje, kjer se oborožena borba vedno bolj spreminja v pravo vojno ter na Srednjem Vzhodu, po sueški krizi, držav, ni m udarom Bey Huseina in po. šiljanjem VI. ameriškega brodo vj a v jordanske vode.
Napadalni naklepi netilcev vojne
Velike nevarnosti, ki se jim je v teh mesecih izognil svetovni mir, so dokazale kako važno je, kako skrajno potrebno je danes budno paziti nad napadalnimi naklepi netilcev vojn. Mnogo je namreč znakov, ki dokazujejo napadalne namene im. peri; lističnih držav : delovanje NATO, sistematično in brezobzirno ciganiziranje obširne pobude za izvajanje provokacij, diverzantskih dejanj, spletk in vohun ; tv a na škodo socialističnega tabora, oboroževanje Zahodne Nemčije ter imenovanje nacističnega generala Spiedla za poveljnika kopnih sil NATO za srednjeevropski sektor, sklep o ustanovitvi skupnega evropskega tržišča in Evratoma, uvajanje Eisenhowerjeve doktrine na Srednjem Vzhodu in v Severni Afriki, da se zagotovi angleškim in francoskim imperialistom možnost skrajne rešitve itd. To. da najbolj očitno plat tega poslabšanja mednarodnega položa. ja predstavlja uvedba «jedrske strategije», ki sta jo zasnovala Eisenhower in Mac Millan na sestanku na Bermudah in kodi. ficiralo zasedanje sveta NATO, na katerem je bila ponovno sprožena hladna vojna. Spričo stališča na katerem so doslej trdovratno vztrajali voditelji at. lantskega glavnega štaba, ki so izjavili da je potrebna in celo za mir koristna blazna tekma v atomskem in termonuklearnem oboroževanju, je svetovna javnost vedno bolj odločno izrazila svojo obsodbo nad uporabo ter-mormklearnega orožja, katerega poskusne eksplozije že predstavljajo moro za vse človeštvo. Diskusije, ki so v teku, o atomskem premirju so dokazale, da predlogov sovjetskega predstav, nika Zorina, osnovanih na ned. vomni možnosti takojšnjega sporazuma med velesilami, ki imajo atomsko orožje, ter rela.
enako prvi atomski bombi, ki je uničila Hi rosimo. Nemški znanstveniki so poudarili tudi, da sedanji obstoj velike količine tega orožja vznemirljivo po. množu j e njihov uničujoči potencial ter jasno izjavili, da «mali kaliber» tega orožja predstavlja samo besedo relativne vrednosti v primeri z uničujočo zmožnostjo novih «strateških» bomb, to je vodikovih in drugih še močnejših bomb. Na vsak način se danes ve, da ena atomska «taktična» bomba lahko popol-
noma uniči srednje veliko mesto in da vodikova bomba lahko opustoši področje, kot je Porurje. Radioaktivnost, ki jo povzroči eksplozija vodikove bombe lahko uniči vse prebivalstvo na površini, kol je Nemška federalna republika in znanstve. niki izjavljajo, da ne poznajo tehničnih sredstev, ki bi mogla zavarovati velike ljudske množice pred temi nevarnosti. Podobne izjave so dali znanstveniki Japonske, Anglije, S vice in številnih drugih dežel. Posebno pomembna je izjava 2.000 ameriških znanstvenikov, ki so pod. črtali nujnost in možnost takojšnjega sporazuma med vele. silami, ki imajo alci iv ko oro-' je, da se prepreči nadaljevanje in širjenje poskusov ter katastrofalna nevarnost za vse človeštvo v novi vojni, v kateri bi se uporabilo to orožje, če ne pride do njegove prepovedi, kot prvi korak k splošni razorožitvi.
Strahotni učinki jedrskih eksplozij
Neposredni cilj, ki se danes postavlja je torej takojšnje p re. nehanje termonuklearnih po-skusov, ki so sami po sebi že razlog za upravičeno, resno vznemirjenost. Škoda, ki izhaja iz okužbe ozračja, voda in zem. 1 je po radioaktivnih snoveh, ki jih izžarevajo poskusne eksplo. zije, je namreč že do danes znatna in lahko postane neprc-računljivo katastrofalna za človeštvo, če bi se eksplozije po-navijale. Po mnenju M. Waeve-rja, predsednika panameriške Akademije znanosti, je sedanja koncentracija radioaktiv. ni h snovi zadostna, da lahko povzroči rojstvo 6.000 iznakaženih otrok, ter veliko število primerov levkemije in kostnega raka v tej generaciji. Angleški in ameriški znanstveniki so izračunali, da bodo radioaktivne snovi, ki so jih doslej ustvarile poskusne eksplozije, dokončno padle na zemeljsko površino šele čez 10-15 let in bodo lahko v teku vseh teh let prehajale v človeški organizem iz zemlje, iz vode in iz rastlin, skozi mleko in meso rastlinojedcih živali. Zaradi svoje tendence, da se nabirajo v kosteh, in zlasti v otroških kosteh v ra. sli, bodo lahko prizadele z levkemijo in kostnim rakom približno 12.000 novorojenčkov v vseh delih sveta. Druge radioaktivne snovi, ki jih ustvarjajo te eksplozije, imajo lastnost, da najraje prizadenejo celice za preosnovo in bi zato lahko povzročile znatno število smrtnih primerov in primerov prirojene spačenosti. Preračunane kal.
kulacije pokazujejo, da vodikova bomba, kot so je preizkusili v Bikinih leta 1954, ki bi eksplodirala v zadostni višini, hi mogla povzročiti raka pri 1.000 osebah za vsak milijon Ion TNT (tritol) enakovrednega eksplozivnega prahu (naj omenimo, da bombe, ki so jih nedavno razstrelili odgovarjajo skupno 50 milijonom ton tritola). V takšnem primeru bi se pojavili tisoči primeri raka vsepovsod za mnoga desetletja in še večje število drugih kostnih bolezni in levkemije, ki bi prizadele človeštvo in zlasti otroke.
Izven vsakega dvoma je, da predstavlja nadaljevanje teh po. skusov politiko kolektivnega sa. memora, pri katerem ne bi bilo nikomur prizanešeno. Človeštvo mora bili poučeno o nevarnosti, kateri je izpostavljeno brez možnosti varnostnih ukrepov, če ne tistih, ki jih narekuje razum. Čut človeške odgovornosti je edina sila, ki lahko vsili atomsko premirje tudi tistim, ki so doslej zakrivali nevarnost in so se branili prenehati s postavljanjem v nevarnost sedanjega in bodočih pokolenj, v pričakovanju celo, 'da uporabijo to strašno orodje uničenja v širokem merilu, če bi jim uspelo sprožiti nov svetovni sp o. pad, ki bi bil neizogibno ter-monuklearni spopad.
Govor, tovarišice in tovariši, ni abstrakten. Nedavno je neka znana ameriška revija ugotavljala, da se prva oporišča opremlje-
Veroni. Na teh oporiščih vež-bajo za bodočo atomsko vojno približno 6.000 ameriških vojakov. V resnici je pred par tedni tuji tisk govoril o manevrih na severu Italije, ki so se zdeli «resnična atomska vojna» proti sovražniku, seveda rdečemu, za katerega se je domnevalo, da je preplavil deželo s furlanske strani in pri tem so čisto mirno pisali, da je bilo pri manevrih predvideno uničenje ducata mest naše dežele. V omenjeni ameriški reviji, go. vorgč o silah, nastanjenih v Vicenzi in Veroni se je tudi trdilo , da bi se mogle oborožene sile, po sproženi ofenzivi, naglo povleči in se umakniti pred povračilnim dejanjem. Sejveda pa ni bilo niti besedice o lem, kaj bi moralo v tem primeru napraviti prebivalstvo teh mest in pokrajin !
«Atomsko premirje», ki se danes splošno pričakuje in zah. leva, predstavlja prvi korak za nadaljne neogibno potrebne u-krepe, kot je prepoved termo-r\uklearnega orožja, uničenje ob. stoječih zalog lega orožja in p re. hod k splošni, postopni in nadzorovani razorožitvi. «Atomsko premirje» bi predstavljalo prvo važno dejanje dobre volje, ki bi bilo prav gotovo polno ugod. ni h rezultatov za izboljšanje mednarodnih odnosov, za uresničitev miroljubne koeksistence med vladami z različnim socialnim sistemom, v duhu, ki ga z neštetimi konkretnimi pred. logi in uradnimi izjavami, skušali ostvariti sovjetski voditelji in voditelji drugih socialističnih dežel, po težnjah svojih narodov.
Propadli
nameni
Nameni, ki jih je imel zahodni tabor, niso bili doseženi. Staro politično pojmovanje, osnovano na zoperstavljanju dveh taborov, ne odgovarja več sedanji stvarnosti. Politika hla. dne vojne, napadalni ukrepi, niso imeli moči, da bi zavrli človeštvo na poti v socialni napredek. Komunizem je postal živa in učinkujoča stvarnost v velikem delu Evrope in Azije.
Tabor socialističnih dežel se je teritorialno občutno razširil in okrepil z industrijsko podlago., na kateri sloni socializem. Vloga, ki jo imajo socialistične dežele pri moderni industrijski proizvodnji in pospešeni ritem razvoja industrije v teh deželah, predstavljata jamstvo za nadaljnje nagle in velike uspehe v gospodarskem tekmovanju s kapitalističnimi deželami. Štirideseta obletnica Oktobrske re. volucije predstavlja važno etapo v nezadržnem vzponu nove socialistične družbe. Sovjetska zveza, ki je premagala ogromne težave in uresničila velikanski napredek v industriji, kmetijstvu, znanosti, v razvoju družbenega življenja svojih narodov, je odprla pot s svojimi dragocenimi izkušnjami in svojo veljavno pomočjo — drugim narodom, ki danes zmagovito korakajo v socializem. Druge drža. ve, novi narodi krepijo, s svojo borbo za priboritev in ohranitev svoje neodvisnosti, skupnost obrambe miru, omike in napredka.
V tem položaju je Italiji potrebna zunanja politika, ki naj izhaja iz novih pojmovanj, ki naj odgovarja interesom svojega naroda in naj ne bo več pod. rejena interesom ameriškega imperializma, ki naj na mednarodni pozornici prispeva k pomiritvi, k okrepitvi svojih stikov z vsemi deželami, brez diskriminacij skrajno atlanti, stičnega značaja, brez hlapčeva, nja tujini vojnohujskaškim interesom.
Potreba po neodvisni zunanji politiki
Neodvisna zunanja politika, ki naj privede italijansko vlado do tega, da vzpostavi odnose medsebojnega zaupanja in pri-
na za spuščanje atomskih raket ' j a tel j st va	z vsemi deželami
v Evropi, nahajajo v Italiji, in j vključno s socialističnimi deže-
! lami v Ev
točneje v Benečiji, v Vicenzi in 1 lami v Evropi in Aziji, kakor
tndi z deželami v Sredozemlju io na Bližnjem Vzhodu, bi pomenila možnost mirnega prometa, gospodarskega razvoja in varnosti za vso deželo. To je, tovariši, kar zahteva v sedanjem trenutku Komunistična partija Italije, v okviru svojega progra. ina za italijansko pot v socializem in to nedvomno odgovarja najnujnejšim potrebam našega pristanišča in našega mesta.
Morda nobeno mesto ni tako globoko in neposredno zaintere. sirano pri temeljiti spremembi italijanske zunanje politike kot Trst, ki je moral tako tragično prenašali posledice vojne, prave in hladne in ki je zaradi svojega zemljepisnega položaja, zaradi svoje osnovne vloge pristanišča, povezanega z evropskim prometom, s Srednjim in Dalj-
nim Vzhodom, trpel in trpi stra- ve, da bo italijanska zunanja
šno gospodarsko krizo, ki traja že preveč dolgo, kot posledica topoglavosti in hlapčevstva, ki so jih pri zunanji politiki dokazale vse vlade, katere so se doslej vrstile v Italiji.
Boriti se za mir pomeni predvsem zahtevali, naj italijanska vlada aktivno posreduje, da se uresniči atomsko premirje. Toda boriti se za mir pomeni tudi mnogo drugih stvari. V trža. škem gibanju za mir — ki je še šibko in nestalno spričo razvoja dogodkov morajo tržaški komunisti z vnemo prispevati za premostitev njegove šib. kosti in omejenosti z vnašanjem novih sil in novega poleta. Z vso našo politično borbo komunistov moramo - delovati, skupno s tovariši iz drugih krajev drža-
politika primerna narodnim potrebam in posebnim, gospodarskim in političnim potrebam Trsta. Zahtevati, naj bo promet našega pristanišča odprt za dežele socialističnega tabora Srednje in Vzhodne Evrope, za dežele Daljnega in Srednjega Vzhoda, pomeni prispevati k obnovitvi politike italijanske vlade, delovati za omogočanje novih, trgovskih, kulturnih, prijateljskih odnosov s temi deželami v interesu mednarodnega sodelovanja. To je borba za zelo konkretne cilje, ki so velikega pomena za našo prebivalstvo, okrog katerih se srečujejo težnje tržaškega ljudstva in s katerimi lahko damo in moramo dati svoj doprinos svetovni borbi za mir.
lej ki malo prispevajo k po- calo, in to dejstvo je treba
spesi tvi splošnega delovanja pristanišča. Medtem je pa v isti dobi Genova podvojila pristaniški promet, Neapelj ga je potrojil, Marseille ga je povečal za 110 odst., dočim beležita Hamburg in Reka rekordne številke.
Osnovno protislovje
v gospodarskem življenju Trsta
Tovarišice in tovariši!
V gospodarskem življenju Trsta prihaja do izraza temeljno protislovje. Na eni strani so naj večja industrijska podjetja, paroplovne družbe in kreditni zavodi last 1RI, in torej last države ; večina ostalih podjetij, ki imajo kakšen gospodarski po. men, je v rokah italijanskih industrijskih in finančnih skupin. Tržaško gospodarstvo je za. to sestavni del italijanskega go. spodarslva. Z druge strani, tržaško gospodarstvo ne vrši specifičnih nalog v zvezi z narodnim gospodarstvom, pristanišče je v zelo veliki meri (za več kot 75-80% ) v službi svojega mednarodnega zaledja, dočim sé krajevna industrija (z izjemo Jadjeidelniske in čistilnic), ki je izgubila svoje deželno tržišče, težko uvršča v vsedržavno potrošniško tržišče, ker so proizvodni stroški visoki zaradi zemljepisne oddaljenosti Trsta od narodnega tržišča in zaradi dejstva, da gospodarstveniki smatrajo bližino državne meje kot drago tveganje.
Dokazi nezanimanja za investicije
To protislovje leži na dnu krize, ki muči naše mesto in povzroča tudi posebno zadržanje do naših problemov s strani velikih italijanskih monopolov ter izrazito nezanimanje zasebne pobude za naše gospodarstvo.
Organi Confindustrie zavirajo na vse načine vzpostavitev tradi. eionalne pristaniške funkcije Trsta iz konkurenčnih razlogov ; kajti ta olajšuje industrijski izvoz srednjeevropskih dežel, ki so povečini konkurenti italijanske industrije. Zaradi tega ustvarja Confindustria težave razvoju našega pomorstva, pušča nerešena vprašanja železniških zvez z zaledjem, v okviru znane vladne «atlantske» po. litike omejevanja trgovine z evropskim Vzhodom.
Odgovornost za gospodarsko krizo
Nezanimanje italijanskega in tudi krajevnega kapitala za iskanje investicij na našem ozemlju dokazujejo neznatna nakazila ro. tacijskega sklada (1.866,500.000 lir za podjetja, ki delujejo na ozemlju in 1 milijardo lir za podjetja goriške pokrajine), zaostalost naprav mnogih krajevnih industrij in počasnost obnovitvenih programov, ter neprestano večanje bančnih pologov, dočim prošnje za finansiranje ne presegajo v splošnem 50 odst. pologov samih.
Co n l’industria smatra Trst za pasivno področje z vidika po-trošnega tržišča, toda Trst ima dejansko drugačne značilnosti v primeri s pravimi pasivnimi področji, kot n. pr. v južnih pokrajinah ; kajti naše mesto razpolaga s človeškim premoženjem na visoki kulturni in poklicni ravni, dočim njegove proizvajalne naprave ne čakajo
drugega, kot da se jim da njihova prava vrednost in da nadaljujejo svojo delovno tradicijo, ki je ena naj višjih v Evropi.
To osnovno protislovje je izvor krize, ki muči več ali manj naše mesto že od konca vojne in ki se je še poslabšala zaradi prisotnosti 50 tisoč beguncev, od katerih je najmanj 13 tisoč delovnih ljudi, zaposlenih ali brezposelnih, ki so se že uvrstili med stalne prebivalce mesta.
Odgovornost za krizo pada na razne vlade teh let, ki so mnogo obljubljale zlasti na predvečer prevzema italijanske u-prave, ko je Sed bova vlada obljubila nešteto stvari. „
Toda konkretno je bila politika raznih vlad zasnovana na improviziranju in brez organič. uosti. Raje so skušali zasilno reševati najbolj kritične situa eije s Sela d, s tečaji za pre-usposobitev in drugimi skrbstvenimi ukrepi in končno z otvoritvijo izseljevanja v Avstralijo in druge dežele, po zloglasni teoriji «razpršitve», kot pa da bi pripravili organični načrt za obnovo. Politika za Trst se je razvijala v znaku razdrobljenosti in protislovnosti. Pod mogočnim pritiskom množičnih akcij je vlada, na primer, dodelila Trstu določeno število ladij ki so omogočile vzpostavitev važnih pomorskih prog ; toda pomnoži te v trgovinskih prog z Daljnim Vzhodom, ki jo zahte-
va vse mesto, ima še priti. Če bo pa načrt Cassi ani za preureditev podpiranega pomorstva sprejet, se bo moral tržaški Lloydj ki je leta 1938 upravljal 19 prog in jih sedaj upravlja 10, celo odreči štirim sedanjim pomorskim progam.
Sama ustanovitev rotacijskega sklada se je, kot smo videli, pokazala kot nezadostno učinkovita, ker je bil sklad vzet iz organičnega načrta. Im. da navedemo drugi primer «visokega zanimanja» vlade, na področju tarif železniških zvez z zaledjem, je vlada, po tein, ko sé je z Avstrijo dogovorila o pomembnih znižanjih, takoj enostran, sko povišala tarife iznad prvotnih.
Tudi pri sestavi in sklepanju pogodb o skupnem evropskem tržišču je vlada popolnoma prezrla koristi Trsta spričo konkurenčnih pristanišč Zahodne Nemčije ter pristala, na primer, da uživa Hamburg posebne olajšave pri mednarodnih trgovinskih izmenjavah z Vzhodno Evropo ter izkoristi preferenčne železniške tarife na škodo jadranske obale. V ostalem, že same smernice zunanje politike italijanskih vlad na črti atlan-tizma, z oviranjem trgovine z Vzhodom, s hlapčevanjem angl o - francoski napadalni in imperialistični politiki do arabskih dežel, predstavljajo resno oviro za razvoj našega pristanišča.
Nerešeni resni problemi Trsta
Tovarišice in tovariši kongresisti !
Zaradi vladnega zadržanja niso bili rešeni zelo resni tržaški problemi. Res je, da se je od leta 1954 do danes število zaposlenih v proizvajalnih dejavnostih povečalo za okoli 7 tisoč enot (od katerih 4 tisoč v industriji), dočim se je zmanjšalo odgovarjajoče število zaposlenih v javnih službah in tistih, ki prejemajo podporo od vlade. Toda kljub tem pozitivnim številkam se je število brezposelnih v teh letih vrtelo o-krog 20.000 enot, dočim nadaljnji tisoči delavcev niso bili šteli za brezposelne, ker so prejemali podporo pri Selad in v tečajih za strokovno preusposobi-tev. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za mesec april navaja statistika, po običajnih strogih revizijah 16.631 brezposelnih. Ena najbolj bolečih plati te rane je brezposelnost 5.177 mladincev, z žalostnimi posledicami, ki se izražajo v moralni nemirnosti mladine, v popuščanju družinskih vezi, demoralizaciji in kriminalu mladine .
Poleg brezposelnosti imamo žalostni pojav izselitve približno 13 tisoč tržaških delovnih ljudi v daljno Avstralijo, od katerih ne manj kot 8.000 v delovnih letih in celo v zelo mladih letih. Kot posledico imamo os ta rei ost našega prebivalstva, izgubo kvalificiranega delavstva, spremembo značaja mesta.
Zagovorniki gesla «vse je v redu...» se hvalijo s 45 odstotnim povišanjem pristaniškega prometa v primeri s predvojno, toda ta predstavlja skoro izključno množično blago — premog, rudni d e, žito in petro-
Premeščanje kapitalov v druge pokrajine in inozemstvo
Tudi industrijska proizvodnja beleži protislovne podatke. Priznava se 75 odstotno povišanje v primeri z letom 1938, toda istočasno se je nacionalna proizvodnja povišala za 112 odst. Končno moramo ugotoviti, da so številna industrijska podjetja, ki so nastala v industrijskem pristanišču v Zavija h (imenovanem že... industrijsko pokopališče), potem ko so prejela znatna državna nakazila, propadla.
Obrtništvo, mala industrija in mala trgovina delujejo v nadvse težkih pogojih zaradi nizke kupne moči delovnih ljudi in velikega števila brezposelnih. Razen tega se je število takšnih malih podjetij ogromno pove-
mačiti v še poslabšujočem $l le in ui
1
ki
'itvi te
slu, kajti danes ne more več računati na potencial trošil j e Krasa in bližnje P* *e skriv ki sta izven meja dočim so dernski sporazumi o maleifl
mejnem prometu dali le ne? °spodar:
ten doprinos.
Spričo tega položaja, v krajevni kapitalisti pren*0'
jo središče svojih poslov v svoj
ge pokrajine, nekateri celo inozemstvo, dočim v Trstu sij o dobičkanosno a malo sino nalogo agentov Confi*1 strie in so nesposobni, U*1
predlagali rešitve, ki ne bi ledilo
zajedavske, kot dokazujejo kateri kaj malo realistični p[ logi, ki so jih postavili p*1 Trgovinske zbornice.
Predstavljajo se kot zag°' niki teze o industrializaciji lutaci sta, in to v polemiki proti f“Vl- lot sti coni in da bi zavirali, smo videli, okrepitev Trsta
pristanišča svojega medna1'udrieg;
nega zaledja. Dejansko je. stavljanje ene teze proti o1 (°čiv industrializacija ali ok*( ,le nje» te v prometa — - iz umetni#	gre
Nismo proti razvoju indust* Alo kril vendar pa vztrajamo in dovinska izkušnja to potfJ — da je razvoj prometa p°( ga za poživitev vseh večjih spodarskih, trgovinskih.
sirijskih, bančnih in za'1 valnih dejavnosti, in zaj( tudi malo trgovino in ob*1 štvo. Toda na to se bom0 povrnili.
^daljev
Sličen
bis la za ol !falne j li no oj 'skega j
Wbin
^tno z
W. s
Vse mt skupii
Pod L
tonfine
ai*ska el liu ljud !i 'ikov.
‘•ni pro Ugod« “vano j Gorica. Rl. PSE
Ueglei Rimu i Gorja,
V socia kateri
l|(kmuk "ku n»
‘‘»letizi.
none,
je pi "joča
k P'
P r,a ga im ■i lsUti. rp teža>
°kno\e
Globoko nezadovoljstvo ljudstva proti vladi
“me
*itv
onfi

avni d
Želel sem ponovno podčrtati, da pada odgovornost za krizo na vlado in na sredinske stranke, ki so postale glasnik najbolj reakcionarnega dela italijanskih monopolov. Enako težke odgovornosti padajo na krajevne federacije KD, PRI in P SDÌ zaradi gospodarske in po. kitične krize, zaradi mrtvila občinske uprave, zaradi protiljud-ske občinske politike višanja pristojbin in tarif Acegat in zaradi protikomunistične diskriminacije ter zaradi in volucije, ki je privedla do sramotnega k lerofašist ičnega občinskega od. bora.
Prebivalstvo se tega zaveda in dokazuje globoko nezadovoljstvo, ki se širi proti vladi in proti strankam, ki jo sestavljajo ali podpirajo ali ki so jo sestavljale v preteklosti, tako kot proti Bartoli je venni klerikalnemu odboru, ki uživa podporo fašistov in gospodarske desnice, to je zakletih sovražnikov Trsta in njegove obnòve. To nezadovoljstvo zaostruje notranja nasprotja v KD. PSDI in PRI, kljub «levičarski» frazeologiji, kateri odgovarja sivi ma desničarska politika.
h za
PoiHors * Dal "jim Vi "žirom, linica!
la za "'ega. ' Š,v» žel Š (spo Jtižne ž °>ljske.
He;
zniški
Ostani

G,
N.
k
Spričo takšnega položaju naša naloga vedno bolje i*11 zirati značilnosti tržaškega Uličnega življenja z vseh uj vib vidikov. Za uspeh bor** demokracije je zelo važno kot pravimo v naših tezah bratsko sodelovanje s to v* od PSI, ki ga ne sme razlika v mišljenjih glede nih ideoloških in politi vprašanj. Utrditi je treba odnose sodelovanja z leviča* mi demokratičnimi skupi*1 ali ki se navdihujejo po •- ) lizmu in z indipendentisti. vsem moramo premostiti # pomanjkljivost našega deh1 ^ vzpostavitvijo plodnih sl*N*ici0 poleg s socialdemokratski**1’ b. 01 republikanskimi delavci te*” dipendentisti, tudi s katoh i mi delavci, ki danes e*11 potrebo po politiki t°c nega odprtja in so čarani nad sramotno ^ med voditelji KD in fašist*
lahko prispevajo v kolikor
enotni borbi proti fašizm*1-
gospodarsko obnovo, za d°’ ij^
k
posel
kratičen, pošten in delovni činski odbor, brez protikoi*1’ ^ stičnih diskriminacij, ki v° š 1 5 v objem s fašisti.
Borba za gospodarsko obnovo Trsta
Tovarišice in tovariši!
V središče našega kongresa, kot sicer vse naše akcije, postavljamo borbo za gospodarsko obnovo Trsta. Lahko rečemo, da je tržaški delavski razred, preko Komunistične partije sestavil načrt ukrepov, ki so lahko odločujoči za razvoj mesta.
Predvsem se mora Trst otresti komisarskega režima, skupno z omejitvenimi ukrepi, ki jim je še podvržen po toliko letih od konca vojne. Zato vztrajamo v naši borbi za široko avtonomijo našega Ozemlja, v okviru dežele Furlanija-Julj. ska krajina s posebnim statutom, ki naj se ustanovi na podlagi 116 člena republiške ustave. V vaši mapi imate, tovariši kongresisti, brošuro, ki jo je izdala naša partija, da gre v javnost osnutek statuta, ki ga je v zbornici predložila KPI in
da sc spoznajo naša stališča glede na posebni gospodarski položaj Trsta. Znano vam je, da podpiramo težnjo, da mora biti glavno mesto dežele Trst, da je treba našemu Ozemlju priznati najširšo upravno in zakonodajno avtonomijo, tudi v smislu, da se Trstu zagotovi razpoložljivost teritorialnih davčnih in valutnih dohodkov. Zato mora imeti Tržaško ozemlje svoj teritorialni svet in posebni statut dežele mora vključiti, v zaščito Slovencev, določbe II. pri. loge Spomenice o sporazumu, ki je bila odobrena v Londonu 1954 leta.
V sklopu borbe za deželno ustanovo in za politično ter gospodarsko obnovo dežele, se naša partija konkretno bori za enotnost vseh Slovencev, za zaščito njihovih demokratičnih narodnih pravic, zato, da se jim prizna dejanska enakost
k' °d.ško, m
pravice v uporabi jezika, i,r * lle čno zastopstvo v državni*1 v javnih organizmih, svob6
ev po
“de
je
Oovo “to ra h pareli 111 žc *lOVo
"Wiru
ilo
tud grad
h, uš
te
"Va:
m ki
tva j
Prekr iškega J Palarr ^Ggniii t,
Nmi„ j .‘belici /" begu P«
h da
V,!° G'
N*1*
me
organizmih,
dostop do vseh funkcij v nih, socialnih in gospoda* j ustanovah in za juridično [j/J J ditev slovenske šole.
Nameravamo se aktivno Ip. i ležiti v tem okviru borK ^tf deželno avtonomijo. mobRGj ti prebivalstvo in mu ustv zavest, da se preko širok*’ ( , tonomije rešijo tudi ten* ; Slce in
problemi gospodarstva in k(l ,,j-*- ki
n os ti Trsta. Zato morar**0 ^*ia, j( staviti v pravo luč avto*1 ^tiotn stično tradicijo, ki je stalo’1 ^ s^°jev ment v zgodovini Trsta, ’’ ^ ll^črt( s tva riti moramo, na podla-1’, ‘K (j treh, ki izhajajo iz da*1 stvarnosti, močno avtono- ^ eno zavesi, ki naj postan1’ ^ ' ‘ Kor katera bo dosegla za deŽ^1 ^ °bst0
in torej tudi za Tržaško
Ije — posebni statut,
J 1 %
( nadaljevanje na 3.
sli
je
^ialjevanje z 2. strani)
reba ■era ore ìeial je 1 m so aleni le nei
i, vi iremei iv v cel® frstu nalo jonfi" il, da e bi
'jej°
čni p' li pr'
žag«1 ;aeiji rroti rali, Prsta leiln i je iti 1 oki etnič( ldust1 in potrl ta p° ečjili
li-
za'
zaj' i obr bom«
Nadaljevanje poročila Centralnega komiteja Komunistične partije T 0
,aUčen in čimbolj napreza bistvena točka našega la za obnovo je ustanovitev ;talne proste cone. To je li no orodje za poživitev ,skega prometa, za postop-»sorbiraiije brezposelnosti, "■Uno znižanje življenjskih 'v. S to zahtevo se strice mesto. Obstojajo pa skupine	gospodarsko
s'1« in uživajoče politične o-1 ki sc zoperstavljajo u-'itvi te zahteve, dočim via-skriva svojega nasproto-'• Pod tem pritiskom, ki ga C°nfindustria po politični ;i °spodarski desnici, je tudi ,ilska demokracija, kljub d ‘in ljudi, tudi njenih pri-’■ ''kov, po mnogih dvournih J‘la svoje nasprotovanje in. 11 ' jirosti coni in se isto-1 Ugodno izjavila za tako-
'(li-
ano prosto cono, kot jo Gorica. Na istem stališču PSD! je imel kot stran-l,l§otliiu stališče za prosto neglede na razne i reve-Rimu in mnenja prof. rt^erja, ki je vplivna oseh-v socialdemokratskih kro-Literi na podlagi svojih dotacij nasprotuje tej liyi- Toda pred kratkim je demokrat prof. Dulci na . na občini, ob prisotno, al vWriega predstavnika ho-e |11 letizi rati stališča raznih (očividno vključno tudi njegove stranke) in tr-- gre že itak za to, da se r ‘Jo kriteriji za ustanovitev c°ne, kot velja za Gorijo pa obsolutno neodgo-i»‘ aj°č*a potrebam Trsta. Opo. 1110 na resnost tega stali-ga morajo voditelji PSD!
To stališče povzroča težave stvari gospodar, 'Unvc Trsta.
A
;'shu.
ùnien
titve IR1 od °nfindustrie
di
ožaj» je a" kega di n j'
borb
ražno
ležal'
toV
avoi del našega načrta je a za vrnitev tradieional-fotnorskih prog, posebno 2 Daljnim, Srednjim in 1,111,1 Vzhodom ter dodeli-jZ,roma gradnjo v naših 'udicali primerne tonaže via za prevažanje blaga in ll‘ega. Vztrajamo Uidi lia ll**vi železniških zvez z za-. (sporazumi za izkorišča. Zne železnice, podvojitev
lede
.oliti''
eba
;viča(
-ti'1
PO
Sti. P'
iti rf del» ^ stil
i ter satol' ,
S C»l
‘O1’
izmV-a dc|i ovni ikoU'ti a v»‘le
* oljske, gradnja predora ?uiško povezavo med no. kDstaniščem in glavno po-in na sestavitvi že-i *• in pristaniških tarif, .0(*° lahko tekmovale z
V
ev podjetij IRI od Coni.
N,
e je za našo gospodarjevo velike važnosti, ker koralo omogočiti ohnovi-9starelili naprav ladjcdel-*n železarske industrije i5l,rfc il°vo tržaškega hrodovja kitfi j' Cl°niranih paroplovnih
°kvj;
!ti0
‘tu;
Tu našega načrta je tudi zahteva za pro-gTadnje stanovanjskih hiš, da se zadosti 18 2v^()šnjam za stanovanje in a*isb Do 8 lem pomaga omilili
'Kor W'-T'- V našemu načrtu
Vldena nadalje podpora j. 111 kmetov za okrepitev .l'dva jn zaieito njihovih * P°-ebno za ustanovitev ^'n*b bolniških blagajn za hTeko uvedbe zadevnega jakega zakona, ki ga ko-, t al amara še ni blagovo-^egniti na Trst, ne da hi s^cli tega tukajšnji «ita-^i» škandalizirali. .^seljence iz Miljskih liri-^ begunee iz področij, ki i)(S a pod Jugoslavijo zalila se jim čimprej iz-H^^kodnina za zapuščeno li, ' *n posebne podpore, 0 Za kmete in ribiče, za.
e bosta morala Trst in 0 ljudstvo več trpeti za-položaja, ki so ga mednarodni dogodki.
centra velikih monopolov naperjena proti Trstu in proti ko. ris tim, ne samo delavskega razreda, marveč tudi vseh drugih slojev, ki so torej lahko njegovi zavezniki. Enotnost vseh slojev prebivalstva se je že večkrat uresničila v skupnem raz-krinkovanju in sporazumnih protestih, ki so se sprevrgli v stavke in zapore. Toda ta enotnost se ne uspe še spremeniti v akcijsko enotnost okrog skupne platforme zahtev za obnovo mesta.
Naloga partije v tern položaju je, da nudi perspektive tej potencialni enotnosti s tem da postavi cilje. Danes mora hiti bolj kol kdaj koli jasno, da obramba koristi Trsta, akcije za zahteve delovnih ljudi in raznih slojev prebivalstva, so istočasno posebni vidiki splošne a k.
cije za novo vlado, za novo politiko, proti klerikalni integra-listični involtici ji in preokretu na desno. Rešitev naših problemov je odvisna od vlade in torej od borbe delovnih ljudi in italijanskega naroda za vlado, ki naj izvaja politiko v korist velikih ljudskih množic, ki naj ima za svoj program popolno uresničitev republiške ustave, ki naj izvaja zunanjo politiko neodvisnosti in miru, doprinosa k pomiritvi in razorožitvi, miroljubnega trgovanja z vsemi deželami, s socialističnimi deželami, ki predstavljajo večji del našega zaledja.
Cilji slovenski h in italijanskih delovnih ljudi Trsta, se kot vidite istovetijo s cilji borbe vsega italijanskega delov, nega ljudstva za demokratično vlado delovnih razredov, za ita-
lijansko pot v socializem.
To je pot, ki si jo mi osvajamo. In naloga nas v Trstu je, da z njo seznanimo vse ljudstvo, da populariziramo cilje, kot jih je določil Vlil. kongres KPI. Naša naloga je, da boljše delamo, da se boljše borimo za združitev okrog delavskega razreda, ki ga gospodarska kriza najbolj prizadene, srednjih slojev, obrtnikov, malih in srednjih gospodarstvenikov, kmetov, mladine in žena Trsta v akciji proti moreči politiki mo. nopolov, za novo vlado, za novo notranjo in zunanjo politiko. Samo od te borbe je namreč odvisna rešitev perečih tržaških problemov in v tej borbi imamo važno podporo najaktivnejšega in najbolj. borbenega dela italijanskega naroda, velike in slavne KPI.
Velike sindikalne borbe vseh kategorij
Tovarišico in tovariši!
Lelo, ki je preteklo od našega kongresa do danes, je označeval velik razvoj borb, katerih so se udeležili delovni ljudje skoro vseh kategorij. Lahko re. conio, da v italijanskem življenju prevladuje danes gibanje velikih množic delovnih ljudi, da bi našle konkretno rešitev življenjsko važnih problemov izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev. Na vasi, na severu in jugu, se kmetje borijo za upravičeni razlog, zahtevajo pomoč, kredite, davčne razbremenitve, da bi mogli kljubovati hudi nesreči, ki je najprej z mrazom in nato s poplavami, prizadela italijansko kmetijstvo. V Padski nižini in v južnih pokrajinah se zemljiški delavci hrabro borijo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, ki so vedno neznosnejši. V mestih — in Trst se v celoti udeležuje teh borb se gibajo de-lavci čistilnic Aquila, gradbeni delavci, pol d ržavni in uslužbenci krajevnih ustanov ; naj omenim 24-dnevno stavko ACE-GAT ; žene delavke zahtevajo enakost plačila, upokojenci se borijo za povišanje pokojnin, ki so obupne ; železarji, na najbolj naprej pomaknjeni točki fronte dela, se bijejo za znižanje delovnega urnika in v Trstu je posebnega pomena borbenost in strnjenost delavcev 1LVA v Skednju, katerih celotna udeležba pri velikih stavkah v vsedržavnem okviru izpričuje obnovo in obstoj novega položaja, znanilca pozitivnih razvojev.
Osnova teh borb je zavest o globoki socialni neuravnovešenosti, ki označuje italijanski položaj in, naravno, tudi krajevni. Dobički monopolistov na. raščajo, profiti se vrtoglavo dvigajo (od 40 do 80 odst.) do-
čim so se plače upoštevajoč povišanje življenjskih stroškov stvarno povečale le za 5-6 odstotkov.
Razvoj proizvajalnih tehnik, uvajanje novih strojev in predvsem v Trstu pospeševanje ritmov dela ter fizičnega in psihičnega napora, kateremu
le. CGIL zahteva aktivno sodelovanje delavcev v podjetjih IRI za odpravo brezposelnosti (ki je eden od osnovnih ciljev za gospodarsko obnovo Trsta), za industrializacijo južnih predelov, za dvig italijanske industrije na najvišjo raven tehničnega in proizvajalnega n a pred-
V zvezi s tem je dobro napraviti nekaj pripomb glede volitev za obnovitev notranjih komisij, ki so se vršile v zadnjem letu. Delodajalci so vsepovsod spletkarili, da bi razdvajali, da i)i poglobili razkol v notranjosti tovarne, z diskriminacijo na škodo razrednega sindikata, s palernalizinom. Toda njihov cilj ni samo zadeti CGIL, marveč u-kroliti delavca, še bolj omejiti sindikalne svoboščine in si tako ustvariti možnost za večje izko. liščanje delovnih ljudi v tovarnah. Čeprav je ohranila svojo moč, je enotna sindikalna orga. nizacija zabeležila na volitvah za notranje komisije, ki so se vršile v zadnjem letu, lahne izgube v nekaterih tovarnah, dočim je v drugih izboljšala svoj položaj. Upokojitev starih delavcev in diskriminirano sprejemanje na delo, pr Spuščanje v proizvajalni proces istrskih beguncev in novih, mladinskih po. kolen j, izhajajočih iz mestnega in podeželskega srednjega sloja, diskriminacija pri povišanju plač za zasluge, napredovanja itd., vse to ima nedvomno svoj pomen pri volilnih izidih v tovarnah. Toda to vprašanje mora biti predmet pozornega proučevanja naših tovarišev sindikalnih voditeljev, za boljše razu. me vati j e položaja v posameznih tovarnah, za popolno analizo sprememb, ki so nastale v proizvajalnih procesih in v sestavi delovne sile. Z večjo učinko. vitostjo je treba vodili akcijo
Ob priliki praznika dela se je udeležilo prvomajske povorke veliko število mladincev, ki so zahtevali prepoved jedrskega orožja in izboljšanje življenjskih pogojev. Nasi partiji je pri srcu usoda mladega rodu in se zato odločno bori za rešitev vseh mladinskih vprašanj.
so podvrženi delovni ljudje, vse to je občutno povečalo storilnost dela, proizvodnjo na osebo in skupno proizvodnjo, toda delovni ljudje niso prejeli temu odgovarjajočega povišanja, ki bi izboljšalo njihove življenj, ske pogoje.
a, p' ivo!*1
5vob0‘
J %
oda1" j
Odlaga _ ptnosti vseh kadetih
r0 i v.
telU^(	tn tovariši!
n W’. Ki ga je sestavila na-an'°f ti, Ja' je lahko podlaga za v 1111 'h ^acinosi, vseh proizva-v v obrambo mesta.
tab’"
da»»'
a n» |ts
co
rg,
Xtr$
sl°je
.	delavski razred
[^ar ; ^ /L zna v obrambi
‘$jtv^0^0vinskih koristi naj. v 1 80 v koristi vsega
Konkretna možnost, ki
ež>H st°ia za združitev v "koijah vseh osnovnih .sl°jev, izvira iz dej-politika vodilnega
Povečanje storilnosti v naših tovarnah
Evo nekaj podatkov o položaju v Trstu : pri Esso Standard .se je proizvodnja na osebo povišala osemkrat od 1939 do 1956, v Aquili je proizvodnja na osebo prešla od 450 ton v letu 1939 na 1.200 ton v letu 1956 ; v ILVA v Skednju se je proizvodnja na osebo od leta 1950 do 1956 povišala za 165 odst. pri litem železu. 73 odst. pri koksu, 134 odst. pri jeklu, 58 odst. pri valjanem železu; v ladjedelnici Sv. Marka se govori o povišanju storilnosti v višini 30-35 odst., v Tovarni strojev Sv. Andreja, zlasti v topilnici in mehanični delavnici pa 100 odst.
Isto bi lahko rekli o drugih večjih in manjših tovarnah. Spričo takšnega položaja se veliki delodajalci, Confindustria, ne samo nočejo pogajati, marveč odbijajo sleherno zahtevo in ne skrivajo svojega namena povečati pritisk na vlado, da si zagotovijo vedno bolj absolutno gospodarsko in socialno nad-moč in pospešijo izkoriščanje delovnih množic.
Toda delodajalski napadalno, sti odgovarjajo delovni ljudje z enotnostjo in značilnost borb, ki so v teku v tej fazi zopetnega sindikalnega razmaha je prav enotnost, ki se ustvarja skoro povsod v stavkah in agitacijah v vsedržavnem okviru, bodisi po sektorjih ali kategorijah, bodisi na ravni podjetij. Delovni ljudje se vedno bolj zavedajo,
da so plačali preveč drago svojo razdvojenost, ki je bila vne-šena tudi v notranje komisije in je privedla celo do ločenega pogajanja (primer Aquile ni zadnji ), protiustavno in diskriminatorsko razdvojenost na škodo najprej CGIL, toda bistveno škodljivo za življenjske koristi vseh delovnih ljudi.
Splošno geslo enotnega sindikalnega gibanja je spremenitev tehničnega napredka v socialni napredek, izboljšanje življenjskih pogojev in delovnih odnosov v tovarnah. Iz tega kongresa ponovno potrjujemo, da smo naklonjeni tehničnemu napredku, tudi če menimo, da ni v tovarnah naloga delavcev postavljati predloge, vsaj dokler se ne ustvarijo drugačni pogoji, to je dokler se ne ustvari demokratična vlada delovnih razredov.
Na vsak način mora bili jasno, tudi kar se tiče podjetij IRI, da je razredna borba tista, ki v osnovi vzpodbuja tehnični napredek, katerega razvoj je sad političnega in gospodarskega pritiska, ki so ga izvajali sindikati in delavske partije v teli letih.
S tem v zvezi je posebnega pomena posebno za nas v Trstu, v sedanjem položaju globoke gospodarske krize — akcija za uresničitev organične. ga načrta, ki naj podjetjem IRI poveri odločilno nalogo za gospo d arsko-soci alni razvoj deže-
ka, da prispeva h konstruktivni socialni smeri delovnih odnosov.
Od tod potreba po pospešitvi borbe za ločitev podjetij IRI od Confindustrie, kar je predpogoj za odpravo sedanjih pomanjkljivosti, za izboljšanje organizacije proizvodnje, da se prepreči demobilizacija enega od podjetij IRI kot je lad jedel, niča Sv. Roka.
Vsem pa mora bili jasno, da mora sodelovanje, ki ga sindikati ponujajo pomeniti takojšnje prenehanje diskriminacij proti enotnim sindikatom in notranjim komisijam, konec nesramnih povračilnih dejanj proti poštenim delavcem, ki so krivi samo, da branijo interese svojega razreda in skupnosti.
Cilji borbe delovnih ljudi
Tovarišice in tovariši!
Delovni ljudje se danes borijo za splošno in razlikovano po. višanje prejemkov, za znižanje delovnega urnika ob isti plači, kar je cilj konkretne borbe •nekaterih velikih kategorij, kot so železarji, in nekaterih velikih kompleksov v krajevnem merilu, kot so CRDA in Tržaški arzenal. S splošnimi borbami je treba povezati posebne zalili've Trsta za gospodarsko obnovo in zahteve posameznih strok in podjetij. V te splošne in posebne borbe se uvršča akcija proti naraščanju življenjskih stroškov, ki mora biti stalna in mora uživati vso našo podporo.
Vse te zahteve pa so tesno povezane z osnovno zahtevo delavskega razreda in vseh delov, nih ljudi : zahtevo po svobodi v tovarnah, to se pravi, prenehanje diskriminacij in represalij na deloviščih, pri zaposlovanju kot pri odpuščanju z dela, vzpo. s ta vite v svobodnega uživanja sindikalnih in demokratičnih pravic v tovarni.
proti paternalizmu, proti politiki batine in belega kruha, ki jo uvajajo delodajalci v tovarnah.
Postavlja se tudi potreba po zopetni uveljavitvi sindikata, po okrepitvi njegove sposobnosti pogajanja za obrambo in izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev delovnih ljudi.
Naklonjeni smo debati, ki jc v teku v italijanskem deliv-skem gibanju za združitev sindikalnih središč, za ustanovitev ene edine velike sindikalne organizacije, neodvisne od delodajalcev, vlade in od strank.
Komunisti odobravamo in podpiramo zahteve, ki jih je sestavila CGIL in menimo, da si je v Trstu nova Delavska zbornica CGIL resno prizadeva, la, da hi konkretizirala delovanje v okviru splošnih smernic CGIL in da bi sindikalna organizacija postala vedno bolj demokratična. Organizacijska in politično-sindikalna decentrali, zacija, z ustanovitvijo okrajnih in krajevnih Delavskih zbornic, z ustanovitvijo sindikalnih sekcij v tovarnah in nekaterih zvez, predstavljajo pomemben napredek. Z druge strani, razne zahteve in akcije, ki se konkretizirajo v posameznih tovarnah, v CRDA, Arzenalu, ladjedelnici «Giuliano» in drugih tovarnah, odgovarjajo imposta, ciji CGIL in že same po sebi predstavljajo občuten napredek
na poti v avtonomijo in demokratizacijo sindikata ter omogočajo mobilizacijo vseh delovnih ljudi določenega podjetja za najbolj nujne in občutene zahteve.
Dolžnosti
sindikalnih
voditeljev
Sindikalni voditelji imajo dolžnost, in mi zadolžujemo nase tovariše, da dajo svoj največ ji doprinos, da osposobijo e*
notno sindikalno organizacijo na način, da se bo znala vedno bolje lotevati nove imposlacije zahtev, s koordiniranjem poseb. nih borb in bolj splošnih akcij krajevnega in vsedržavnega zna. čaja, z razvojem specializiranih sindikalnih kadrov, da se z uspehom vodi naprej borba delovnih ljudi in se okrepijo sindikati predvsem s stalnim delom prozelitizma.
Smatramo, da okrepitev CGIL v Trstu prispeva k ustvaritvi pogojev za uresničitev e-notnosti delavskega razreda. E-notnost se ne uresničuje na terenu tistih, ki menijo, da ni mogoče voditi nobene akcije za zahteve in za obrambo delavskih svoboščin, če se prej ne reši vprašanje enotnosti. Nasprotno, enotnost delovnih ljudi se uresničuje okrog konkret. nih zahtev, v tovarnah, pri mobilizaciji in akciji za te zahteve, i; razvijanjem zavesti, da jih je mogoče uresničiti in s prevzemanjem pobude v borbi ; predvsem pa s teni, da se vsem delovnim ljudem da razumeli osnovno važnost enotnega predstavništva delovnih ljudi v tovarni, v notranji komisiji.
Naloga partije pri delavskih borbah
Tu bi se želel zadržati pri naši nalogi, nalogi komunistov. Mi potrjujemo potrebo po popolni avtonomiji sindikatov od
strank, od vlade, od gospodarjev. Toda prav zaradi le potrebe se vsiljuje dolžnost točno določiti našo usmeritev, našo akcijo, naše naloge v zvezi s problemi in borbami delovnih ljudi. Nimamo namena postavljati našo specifično sindikalno akcijo nasproti akciji sindikalnih organizacij, marveč hočemo podpirati specifično akcijo sindikatov. Zato je potrebno premostiti predsodke, ki jih še imajo nekateri tovariši glede dela v smeri množičnih organizacij in zlasti sindikatov. Komunisti morajo biti najaktivnejši in najborbenejši del v sin. (likalih in v tovarni.
Lastne
politične
pobude
Z druge strani čutimo komunisti dolžnost, da imamo svoje lastne politične pobude za podpiranje delavskih borb, da razvijamo v posameznih tovarnah in v krajevnem merilu, na podlagi agitacije za zahteve, svojo lastno širšo aktivnost, ki naj postavi delavske probleme na splošnejšo raven akcije strank v smeri gospodarskih in političnih oblasti. To se ne sme dogajati abstraktno, marveč tako. da se iz vsake borbe za zahteve povzamejo po. trebe po spremembi strukturnih in političnih pogojev, ki jih ta borba postavlja, kajti le ta-
ko se pravice delavcev lahko prelijejo v splošnejše zahteve po svobodi in napredku.
V tem okviru moramo komunisti postavljati probleme delavskih borb, kakor tudi pro. Ideine proizvajalnega srednjega sloja in kmetov, da bi podprli njihove zahteve in podčrtali, kar jih združuje z delavskim razredom v borbi proti velikim monopolistom, sovražnikom Tr. sta in njegove gospodarske obnove, proti ozkim skupinam privilegija, ki se upirajo koristim in težnjam malih in srednjih gospodarstvenikov. Posebno pozornost moramo posvečati mladini, ki najbolj občuti rakovo rano brezposelnosti, diskriminacij, sitnosti in kršenja zakonov in delovnih pogodb. Predvsem pa moramo voditi veliko borbo, s podpiranjem sleherne akcije sindikatov in z lastnimi pobudami, za ozdravitev rakove rane. brezposelnosti ; kajti ne moremo ostati ravnodušni spričo razredčenja najdra. gocenejšega kapitala našega mesta : specializirane delovne sile.
Ne pozabite, končno, da ne more biti politike obnovitve, če neposredno ne prispevamo za rešitev velikih problemov, ki za. nimajo žene delavke in gospodinje, kot je akcija za dejansko pravico žene do dela, za enakost plačila pri enakem delu med moškimi in ženskami v vseh sektorjih gospodarskega življenja, priznanje pokojnine gospodinjam in razširitev socialnih uslug, da se jim zajamčijo bolj človeški pogoji življenja, zaščita delavk na domu itd.
Pravilna analiza XX. kongresa KP SZ
Dragi tovariši!
Naš kongres se vrši dobro leto dni po XX. kongresu KP SZ, ki ni samo postavil temelje za nadaljnji mogočni razvoj Sovjetske zveze, kateri je, s VI. petletko in z nedavnimi sklepi o decentralizaciji gospodarstva, odprl velikanske perspektive na poti v komunizem, marveč je predstavljal tudi osnovno etapo za okrepitev temeljev zdrave enotnosti dežel socialističnega tabora, za utrditev komunističnega gibanja v vseh deželah ter prišel do važnih teoretičnih zaključkov na podlagi radikalnih sprememb, ki so nastale na svetovni politični pozorniei.
Na podlagi mednarodnih dogodkov, ki so si v tem času sledili, lahko ugotovimo, da je bila analiza XX. kongresa pravilna in da so bili pravilni zaključki do katerih je prišel glede možnosti, da se izognemo vojni le da ostanejo sile miru, ki so ogromno narasle, budne in se brez preslanka borijo, da se prepreči uresničenje imperialističnih načrtov — kakor so bili pravilni tudi zaključki glede različnih poti prehoda v socializem upoštevajoč narodne, gospodarske in politične značilnosti in tradicije vsake posamezne dežele — o možnosti mirnega sožitja me d dvema svetovnina sistemoma, socialističnim in kapitalističnim, na podlagi medsebojnega tekmovanja.
Zaradi tega lahko potrdimo sodbo, ki smo jo izrekli na lanskem kongresu o XX. kongresu ter jo obogatimo z nauki, ki so nam prišli iz razvoja dogodkov v svetu, ki potrjujejo nezadržno napredovanje socializma, kljub divji protikomunistični gonji
padanja in spletke. V7 luči reso. lucij XX. kongresa so se v teku leta odnosi med socialističnimi deželami in med komunističnimi in delavskimi partijami o-krepili preko cele vrste stikov, diskusij in pogodb, osnovanih na načelih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, avtonomije in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Istočasno se je v vseh socialističnih deželah in partijah teh dežel razvil proces demokratične obnovitve, preko izboljšanega uve. 1 javljanja načel kolektivnega vodstva, demokratičnega centralizma, z ukrepi, ki so omogočili decentralizacijo upravne in politične oblasti, intenzivnejšo in aktivno udeležbo množic pri upravljanju dežele in tesnejše stike vodilnih organov z bazo partij in partij z ljudskimi množicami.
Vse to lahko zabeležimo kot pozitivni učinek poglobljene a-nalize v zvezi s čaščenjem osebnosti in napak tovariša Stalina in vsemi posledicami, ki so iz tega izšle v ZSSR, v ostalih socialističnih deželah in v mednarodnem komunističnem gibanju. Nasprotnik, ki je izkoristil tudi začasno dezorientacijo, nastalo v komunističnem gibanju pred. vsem zaradi načina, s katerim se je izvedelo za vsebino toliko razpravljanega «tajnega poročila» tovariša Hruščeva, je «kušal spremeniti kritiko zagrešenih napak v popolno obsodbo Stalina in sovjetskega socialističnega sistema. Toda'v teku odpravljanja čaščenja osebnosti in popravljanja iz tega izhajajočih napak, je bil lik tovariša Stalina postavljen na svoje pravo mesto, kol lik, ki kljub svojim napakam ostaja lik velikega marksističnega voditelja, misle-
imperialistov, kateri sc ne iz o- j ‘a in tvorca izgradnje socializ-gibajo metod provokacije, na- ! ma in njegovega razvoja.
Madžarski dogodki
V obdobju, ko se je socialistični svet urejeval in popravljal napake, sta mednarodni imperializem in notranja reakcija skušala uničiti pridobitve režima madžarske ljudske demokracije in sanjala, da bi to izvedla tudi v drugih deželah in tako ustvarila nevarno vojno žarišče v Evropi. Naša partija je dobro reagirala na divjo protikomunistično gonjo, ki so jo sprožili tudi v Trstu, kot v vsem kapitalističnem svetu. Razkrinkali smo provokacije, razbili posku. se fašističnih tolp in prešli v ofenzivo celo v občinskem svetu. Istočasno smo v partiji globoko in živo obravnavali dogodke, njihove značilnosti in izvore, obranivši in okrepivši enotnost naših vrst.
Naša mnenja in naše usmeritve o madžarskih dogodkih so
ista kot mnenja KPI in njenega VIII. kongresa — kar je na. vedeno v tezah Centralnega komiteja. Menimo, da je imela kontrarevolucija na Madžarskem svojo glavno moč v starih koristnikih kapitalističnega režima, ki so jim skrbno pomagale, jih finančno podpirale in oborožile imperialistične sile, zlasti ameriške. Žal je mogla zunanja in notranja reakcija izkoristiti za svoje cilje tedanje globoko nezadovoljstvo madžar. skih ljudskih množic, ki so ga vzbudile resne napake starega partijskega vodstva, zlasti napake, kot je kršitev socialistične zakonitosti. Pomanjkanje spo. štovan j a	marksističnih načel,
pomanjkanje enotnosti in disci. pline v partiji je predstavljalo ugoden teren za kontrarevolucijo. Razvijajoč svoje protimark-
sistične, revizionistične, nacionalistične in protisovjetske ide. je, je skupina Im re Nagy-Loson-ezi široko prispevala k povečanju ideološke zmede, k ohromitvi partijskih, državnih in socialističnih sil ter s svojim izdajstvom odprla vrata kontrarevoluciji. V resnem položaju, ki je nastal so ustanovitev revolucionarne delavsko kmečke vlade, pod predsedstvom tovariša Kad ar j a, njegova odločna akcija in oborožena pomoč Sovjetske zveze napravile veliko u-slugo stvari socializma in miru. ma rksislično-leni ni stičnega nau-S tega kongresa pozdravljamo j ka.
važne uspehe, ki so jih dosegli madžarski tovariši in ljudstvo po porazu kontrarevolucije.
Imperialistom je propadel cilj ločitve Madžarske od socialističnega tabora, toda niso odnehali s poskusi, da bi razbili enotnost socialističnih dežel s širjenjem nacionalističnih pojmov in teorij o tako imenovanem «narodnem komunizmu». Mi priznavamo in si osvajamo orientacijo, ki jo je potrdil XX. kongres in po kateri ne sme biti pot, kateri je treba slediti za dosego socializma v posameznih deželah, mehanično oblikovana po stalnih shemah, marveč jo je treba prilagoditi gospodarskim političnim in socialnim posebnostim konkretne stvarnosti naroda. Smatramo tudi, da komunistične partije morajo biti in se pokazati pred ljudskimi množicami, kot politična sila. ki bolj kot katera koli drugi tolmači potrebe in težnje vse skupnosti naroda, kol partija, ki zna bolje prilagodili svojo borbo konkretni narodni stvarnosti. Izkušnja je namreč dokazala, da si je v nekaterih kapitalističnih deželah, kot v Italiji in Franciji, komunistična partija uspela pridobiti največje zaupanje ljudskih množin tudi v najtežjih trenutkih, ko se je pokazala kot sila prednje straže vsega ljudstva, dočim se je v drugih deželah. ko se je pokazala nesposobna tolmačiti konkretne narodne pogoje, nehala razvijali in se je izsu:ila. ločena od množic in tudi od delavskega razreda.
Toda vse to nima kaj opravili s nacionalizmom, ki zanikuje veljavnost internacionali-slične solidarnosti socialističnega tabora ter vlogo, ki jo ima Sovjetska zveza in partija, ki jo vodi, v socialističnem svetu. Z.S. S.R. je in ostane središče, odločilna sila mednarodnega delavskega gibanja in svetovnega socializma, prva in naj močnega so. cialistična država, katere izkušnje in osnovne značilnosti so i-mele in ohranjajo univerzalne vrednost.
Ob priliki svečanih proslav 40. obletnice Oktobrske revolucije si obetamo prikazati ljudskim množicam velikanski obračun štiridesetih let življenja ZSSR, poglobiti naše poznavanje izkušenj in uresničitev prve dežele socialističnega tabora v prak. ličnem izvajanju in obogatitvi
Borba
proti dogmatizmu in sektaštvu
Tovarišice in tovariši!
Ko ponovno poudarjamo ta osnovna pojmovanja in svojo zvestobo načelom, podčrtujemo potrebo borbe proti dogmatizmu, ki se na političnem terenu izraža pri nas predvsem v sek-taštvu. Vemo namreč, da je za okrepitev naše borbe nujno potrebno izkoreniniti iz naših vrst ektašlvo, ki zaradi tradicij in raznih pripetljajev krajevnega delavskega gibanja, predstavlja še vedno oviro za naše delovanje. Sektaštvo teži za osamitvijo in ošibitvijo akcije komunistov med množicami, dočim je nam potrebna partijska organizacija. ki naj bo globoko povezana z množicami, ki naj bo tudi številčno močna, da bi mogla vlivati borbenost in revolucionarni zalet delavskem razredu in ljudstvu. Le partijska organizacija, ki je prosta slehernega sektaštva, se lahko u-činkovito brani pred nevarnostmi reformističnega revizionizma, ki sloni na sugestijah in domnevah o dozdevni spontani spremeni tvi kapitalizma, v evoluti vnem smislu, v socializem, na podcenjevanju razredne borbe v nacionalnem in mednarodnem okviru, na omalovaževanju vloge delavskega razreda in njegove partije, na dozdevni « premostitvi» osnovnih pojmov proletarskega internacionalizma.
Glavna
nevarnost
Na tem obmejnem področju, z narodnostno mešanim prebivalstvom, se je, kot vam ie dobro znano, sleherna tendenca po reviziji načel marksizma-le-ninizma vedno izrazila predvsem kot revizija načel proletarskega internacionalizma. Skozi vso zgodovino delavskega gibanju, je bilo to namreč glavna
nevarnost, ob kateri smo morali bili vedno budni. Zapleteni pripetljati našega delavskega gi. banja od njegovega nastanka do prve svetovne vojne, od fašističnega obdobja do zadnje vojne in do neposredne in podaljšane povojne dobe. so nam vedno dokazali, da predstavlja enotnost med Slovenci in Italijani teh krajev dragoceno imetje, ki ga je treba neutrudno braniti pred vsakomur. Sleherna slabost, sleherno popuščanje nacionalizmu, slovenskemu ali italijanskemu. se je v teh krajih drago plačalo. Zalo je treba sleherno tendenco za ločitev delovnih ljudi in demokratov ter ljudskih množic na nacionalni podlagi odločno razbiti, kajti to je vedno pomenilo in bi tudi jutri pomenilo povzročitev resne škode delavskemu razredu. prebivalstvu teh krajev, odvrnitev delovnih ljudi in ljudstva od borb ter njih utesnitev v zaprte skupine nacionalističnega značaja, ki bi se neizogib-no spopadali med seboj name-«to da bi solidarizirali. Smo absolutno proti idejam, ki so vedno prihajale in še prihajajo tu pa tam na dan in ki hočejo ločiti italijanskega delovnega človeka od slovenskega, demokrata ene od demokrata druge narodnosti. V duhu enotnosti med Slovenci in Italijani so se vodile in dobile naše najbolj slavne bitke, umirali so pobrateni naši največji junaki, Slovenci in Italijani, ki so skupno kljubovali v oboroženi borbi, v zaporu, na posebnih sodiščih, v izgnanstvu. V tem duhu moramo danes nadaljevati borbo, z obvezo vseh tovarišev, mesta in vasi, ki so se v naših vrstah naučili proletarskega internacio. nalizma in so ponosni, da nadaljujejo z lepimi internaci o-nalističnimi tradicijami našega
(Nadaljevanje na IV strani)
Nadaljevanje in konec

poročila Centralnega komiteja K P TO
30 lr
(Nadaljevanje a 3. strani) i žrtvijo začrtali to pot in v nji- I da se vedno borijo proti nacio-delavskega gibanja. Cnriel, hovem imenu se moramo trudi- nalizmom in nacionalistom, ter Frausin in Gigante, kot Toma- ti, da bo delavska in demokra- stojijo, danes kot včeraj, na Žič, Srebrnič in Kolarič in z lična organizacija močna med borbenem mestu, ki ga ponovno
njimi stotine herojev, zvestih in Italijani in med Slovenci, brat- zavzemamo v prvih vrstah veli-borbenih pristašev, so s svojo | sko združenimi in odločenimi, | ke KPI.
Mednarodna debata
Tovarišice in tovariši!
Z globokim zanimanjem smo spremljali diskusijo ki se je razvila, zlasti po tragičnih madžarskih dogodkih, med voditelji Zveze komunistov Jugoslavije in voditelji KP SZ ter drugih komunističnih in delavskih partij. V naših sekcijah in celicah, na naših aktivih in v Centralnem komiteju smo o-h ravna v ali ta vprašanja, ki nas od blizu zanimajo, povlekli smo koristne nauke in izboljšali našo ideološko izgradnja.
Taka srečanja raznih komunističnih in delavskih partij z Zvezo komunistov Jugoslavije, so dokazala voljo po razumevanju, željo po tesnih stikih in sodelovanju na vseh področjih, voljo podčrtati skupna gledišča pri važnih vprašanjih in razčistiti gledišča, pri katerih so razlike.
Tovariš Mao Ce Tung nas uči, da moramo razmišljati in spoznavali obstoj protislovij v ljudstvu, v partiji, med komunističnimi partijami ter razumeti, da tudi če so ta protislovja v primeri z glavnimi nasprotji med ljudstvom in njegovimi sovražniki manjša, so vedno nasprotja, ki obstajajo med pravilnimi in zgrešenimi idejami in ki jih je treba premostiti s kritiko in odločno ideološko debato, kajti sicer postanejo lahko osnovna protislovja in služijo lahko reakciji. Sklicujem se še posebno na tiste ideje, ki zanikajo razrednega sovražnika, ga prikazujejo pohlevnega, prepričanega da mora umreti, pripravljenega da mirno izgine in mu odvzemajo njegovo jedro.
Prepričani smo, da ureditev odnosov med vsemi komunističnimi in delavskimi partijami ter med temi partijami in Zvezo komunistov Jugoslavije utrjuje solidarnost mednarodnega delavskega gibanja. Prepričani smo tudi, da so internacionali-stična solidarnost mednarodnega komunističnega gibanja in socialističnih dežel ter vloga Sovjetske zveze in njene partije konkretne in temeljne stvarnosti. Zanikati obstoj socialističnega tabora, zanikati potrebo in obstoj središča tega gibanja in tega tabora pomeni ošibeti to enotnost, podcenjevati borbo imperialistov za uničenje socia-
lističnega tabora, da preprečijo njegov razvoj.
Prepričani smo, da bodo po razčiščen ju teh nesoglasij postali stiki trdnejši, sporazum in sodelovanje obširnejša, diskusi. ja koristnejša.
Za
izboljšanje
odnosov
z ZKJ
Zato želimo, da bi se odnosi vedno bplj izboljšali, posebno med Zvezo komunistov Jugoslavije in našo Komunistično partijo Italije, na podlagi načel e-nakopravnosti in medsebojnega zaupanja. Predvsem pa podčrtujemo važnost sprejetega kriterija o nevmešavanju v notranje zadeve vsake partije, ker smo na podlagi naših izkušenj v stanju ceniti izredno važnost tega kriterija. Od zadnjega kongresa do danes smo tudi mi poglobili proučevanje jugoslovanske stvarnosti in jugoslovanske poti v socializem in si obetamo nadaljevati s preučevanjem, da bi vedno bolje spoznavali to stvarnost, to pot, in vse probleme izgradnje socializma v sosednji deželi.
Iz vseh diskusij, ki so se razvijale v tem letu, je naša partija izšla enotna, močna, prekaljena, zrelejša z ideološkega in političnega vidika. Iz dogodkov, ki so si sledili v obdobju, ki nas loči od V. kongresa, je naša partija " povzela koristne nauke in tovariši so se začeli bolj zanimati za študij naših teorij in načel marksizma-leni-nizma. Na tem kongresu se moramo obvezati, da se bomo posvetili študiju inteligentno in z vztrajnostjo za nadaljnji dvig ideološke ravni vseh članov par. tije. To prizadevanje za ideološko samovzgojo in vzgojo nam bo dalo večjo odločnost v politični borbi, okrepilo bo našo partijo politično in organizacijsko, oborožilo bo tovariše v obrambo naših načel in predvsem načel proletarskega inter-nacionalizma, ki so bistvenega pomena za utrditev enotnosti med Slovenci in Italijani.
katerih prihaja 1 član na 17 volivcev. In vendar smo kljub vsemu ustvarili v Trstu pogoje, ki nam nudijo možnost, da pridobimo tisoče delovnih ljudi, mladincev in žena, ki imajo pogoje za vstop v našo partijo ; to so množice, ki so vedno ob naši strani, ki se udeležujejo borb in prispevajo v naših nabiralnih akcijah, pa jih le ne znamo vpisati v partijo.
Naša partija je po povprečju let članov starejša in vendar ni stalne akcije za pridobivanje mlajših. Tudi žene so v sorazmerju z moškimi slabo zastopane, saj jih je komaj 30 odst. čeprav vsi poznamo doprinos aktivnosti in borbenosti, ki sp ga bile žene vedno sposobne nuditi demokra ličnemu gibanju.
Iz tega kongresa postavljamo kot neodložljivo potrebo obnovitve in okrepitve partije. V trenutku, ko se pripravljamo na
vzdol, da odstranimo birokratizem, ustaljeni birokratizem, preživele metode, kjer še obstajajo. Napravili smo že korake naprej. Naš Centralni komite se je sestajal povprečno enkrat mesečno, Izvršni vsakih petnajst dni, tajništvo vsak dan. Naš aparat je bil občutno skrčen in je sestavljen iz aktivnih in sposobnih tovarišev, od katerih je večina lesno povezana z bazo, z vodilnimi nalogami v sekcijah in celicah ; vendar pa nameravamo še bolj zmanjšati naš aparat, še nekoliko znižati število funkcionarjev ter okrepiti prostovoljno delovanje okrog naših vodilnih organov in delovnih sektorjev partije. Poziti. vno je tudi dejstvo, da so se vsakih petnajst dni sestajali sekcij skl sekretarji in drugi člani sekeijskega komiteja, ki so jih sklicali odgovarjajoči sektorji dela (organizacija, uprava, tisk in propaganda), dočim so se ožji aktivi in plenumi za usmerjanje tudi pogostem a sestajali.
Največjo skrb je treba posvečati našim terenskim organizacijam, celicam in sekcijam in se truditi, da bodo naše sekcije postale vsepovsod aktivna središča političnega življenja, pobude in borbe, tesno povezana z množicami, sposobna razvijati, na podlagi lastne obdelave,
sekcijski vodilni komite, celice in vsi tovariši usmerjati in jim pomagati.
Skrbeti moramo z večjo resnostjo za tovarniške celice in posebno še za celice velikih tovarn. Te celice imajo razdrobljeno, težavno življenje in tvegajo, da bodo zaostale v odnosu s politično aktivnostjo teritorialnih organizacij. Govoreč o borbah, ki so v teku in ki se pripravljajo, sem se zaustavil pri odnosih, ki morajo obstajati med sindikalno in partijsko dejavnostjo in nalogo partije v borbi. Toda za uresničitev te naloge dviganja in usmerjanja je nujno potrebno, da je partija dobro organizirana, da je prisotna in aktivna, da dà ob-
čutiti vedno svoj glas. Zaradi j la največja moč naše partije v
tega moramo okrepiti partijo v tovarni, prilagoditi jo novemu položaju in novim nalogam, da bi bolje delovala. Dobra organizacija partije bo veljavna pomoč ne samo tovarniški borbi, marveč tudi pri organiziranju solidarnosti izven tovarne, solidarnosti, ki je neogibno potrebna, da se premaga odpor delodajalcev.
Istočasno moramo vztrajali, da bi bil vsak komunist, član tovarniške celice, aktiven v sek. ciji, kjer stanuje, da bi tako izpolnil svojo izgradnjo in svojo izkušnjo ter bi istočasno pomagal teritorialni organizaciji, da bo bolje delovala in se bolje borila.
Notranje življenje partije
Glede notranjega življenja partije moramo zabeležiti kot pozitivno dejstvo diskusije po XX. kongresu, o mednarodnih dogodkih, ki so si sledili in v pripravo našega kongresa, za kar se je vršilo več sto sestankov sekcij in celic, na katerih so se razpravljale naše teze in
Pozitiven obračun naše partije
Tovarišice in tovariši!
Za uresničitev programa gospodarske obnove v splošnem okviru italijanske poti s socializem, je naši partijski organizaciji potrebno — kot je podčrtano v naših tezah — da se obnovi in okrepi. Obračun, ki ga podajamo kongresu, je nedvomno pozitiven tudi z organizacijskega vidika.
Toda naša osnovna naloga na tem področju je spremenitev naše partije v množično organizacijo. Gotovo ni prvič, da postavljamo to vprašanje, toda danes, na tem kongresu, še bolj podčrtujemo to potrebo, ker vstopamo, kot sestavni del v ve. liko partijo, kot je KPI, od ka. tere lahko povzamemo dragoce-ne izkušnje dela, borbe, organizacije, skratka celo vrsto dejavnosti in usmeritev, ki so iz KPI napravile množično partijo, partijo novega tipa.
Vsi se gotovo spominjate naših prizadevanj na tem področju. Znano vam je, da je bila partija pri nas sekta, ogromen aparat. Ni bilo rekrutacije, marveč zvito odbiranje članov, ki bi se jih lahko prepustilo v takšno partijo, okuženo z nacionalizmom in pustolovstvom, brez notranje demokracije, brez možnosti razvoja. Lotili smo se dela za izgradnjo Komunistične partije, ki naj ima značilnosti, kot jo danes vidimo oziroma kot jo želimo. Od tedaj se je naša partija povečala, vendar je pa sektaštvo še nadalje bremenilo in bremeni kot velika težava. Obstaja še vedno odpor za pridobivanje novih sil, kampanje za rekrutacijo so slabo organizirane in občutene, zaradi spominov nekaterih tovarišev na takoimenovano partijo
«maloštevilnih a dobrih». S tem je povezano nezadostno organizacijsko izkoriščanje našega dela med množicami, stalnega dela prozelitizma, ki se razvija samo istočasno z obnavljanjem izkaznic in po zaslugi omejenega števila tovarišev.
Cilj, ki ga je določil V. kongres za rekrutacijo je bil objektiven cilj, kar dokazujejo volilni izidi. Toda ni bil uresničen. Imamo danes sekcije, v katerih je odnos med člani par. tije in volivci 1 proti 3, toda imamo tudi še vedno sekcije, v
Kljub težkim gospodarskim razmeram si tržaško delovno ljudstvo z velikim trudom in požrtvovalnostjo gradi kulturne in ljudske domove. Nedavno je bil dograjen nov Ljudski dom v Griži in njegove svečane otvoritve se je udeležilo veliko število tovarišev in demokratov. Komunistična partija podpira takšne ljudske pobude, a se obenem bori, da bi vlada sama bolje skrbela za potrebe ljudstva
povratek v veliko družino KPI, je dobro točno določiti kaj razumemo kot obnovitev. Fronta obnovitve partije je bistveno fronta obrnjena navzven, ki zajema politično aktivnost partije in njen način dela.
Noče biti torej samo formalna vzpodbuda. Obnovitev je predvsem v bolj popolni in boljši obdelavi naše politične platforme, ki naj izhaja iz poglobljene proučitve posebnega položaja Trsta, iz teženj in koristi vseh državljanov, ki najdejo lahko svojo rešitev v okviru italijanske poti v socializem. Obnovitev je torej v bogatejši analizi gonilnih sil. v tej borbi in v širšem iskanju zaveznikov delavskega razreda v borbi proti oblasti velikih monopolov, prvih sovražnikov ne samo delavskega razreda, marveč tudi same stvari gospodarske obnove Trsta.
Množična partija novega tipa
Množična partija, partija novega tipa, ki jo potrebujemo, je torej partija delavskega razreda in ljudstva, ki se ne omejuje samo na kritiko in propagando, marveč s pozitivnim in konstruktivnim delovanjem vedno bolj posega v življenje tovarne, vasi, okraja, mesta ; partija, ki naj bo sposobna prenesti v svojo politiko in svoje vsakodnevno delovanje tisto glo. boko spremembo, ki je nastala v položaju delavskega razreda v odnosu s temeljnimi problemi nacionalnega in krajevnega živ. ljenja. Zaradi tega moramo postati velika množična organizacija, ki črpa iz delavskega razreda svoje odločilne sile, toda kateri se približujejo tudi najboljši elementi srednjega produktivnega sloja, obrtništva, najboljši elementi naprednih intelektualcev, veliko število mladi, ne in žena, kajti le tako, le tak-
šna partijska organizacija bo sposobna v celoti rešiti nalogo odločilne prednje straže delavskega razreda in tržaškega ljudstva, za gospodarsko obnovo in socialni razvoj.
Nedvomno je sposobnost partije, da se zna postaviti na čelo borb, prispevala k njeni okrepitvi, k povečanju njenih stikov z množicami in njenega vpliva med njimi. Vendar pa je še treba premostiti birokra-tične oblike dela, obrniti našo pozornost zlasti navzven, ne zapirati se v lastno lupino. Pospešiti moramo naša zborovanja, naše javne manifestacije, naše pobude za borbe, kot smo dokazali, da znamo delati v teku nedavnih dogodkov, ko smo organizirali desetine javnih zbo. rovanj v slehernem okraju, v vaseh in podeželskih občinah.
Gre torej za to, da izboljšamo delo partije od vrha na-
politano linijo partije ter jo prilagoditi posebnim pogojem okraja ali vasi za mobiliziranje in organiziranje s požrtvovalnostjo vseh članov enotne borbe množic okrog konkretnih in množicam dobro znanih ciljev.
Stiki
nje naših tednikov zavisi od dobrega dela za njihovo širjenje. Ustvariti je treba mrežo raznašalcev v sekcijah, kjer je še ni, razširiti krog tovarišev, ki se posvečajo tej osnovni dejavnosti v . vseh sekcijah. Sleherni tovariš, sleherni voditelj sekcije in celice se mora zavedati, da širjenje tiska ni naloga ene same skupine tovarišev e-nega samega sektorja dela, mar. več je naloga vse partije in vseh njenih organov.
Posebno akcijo je treba razviti za revijo «Rinascita». Ta revija, ki jo vodi tovariš Togliatti, se še malo širi in čila, dočim predstavlja enega najbolj dragocenih sredstev za ideološko in politično vzgojo tovarišev in naših prijateljev in simpatizerjev.
teh letih in zadnjih mesecih, in je še vedno, v njeni strnjenosti in njeni enotnosti. Na ta način je partija premostila vse težave in je odločno reagirala na vse protikomunistične gonje. Naši nasprotniki iz vseh razno, barvnih delavnic protikomunizma so skušali vse, stokrat so nam napovedali smrt, pa so morali vsakokrat spoznati, da nam je dobro, da gremo dobro naprej, dočim je bila prava kriza v njihovi hiši. Protikomunizem postaja vedno bolj bumerang, ki se vrača in zadene tistega, ki ga je vrgel.
Končno je potrebno okrepiti komunistično disciplino, ki ni v nasprotju z demokratičnimi zahtevami, marveč je jamstvo za spoštovanje demokratično izražene volje večine partije.
razkrojevanja,
hičnega
ciplini, raznim tendencam, obrekoval ni m ali enostavno kle. petavim, vedno nezdravim deformacijam in igri prazne aka-nemičnosti.
Kritika kot iskanje zagrešenih napak
To so pravila, ki urejujejo Komunistično partijo. To pripada komunističnemu običaju, ki predvideva kritiko, kol iskanje zagrešenih napak in načina da se jih popravi, ki ni ločena od pravilne uporabe samokritike. Čenča, kot podtikanje, je nas-
Borba za razvoj demokracije v , partiji proti sleherni obliki bi. .protno od kritike, je pot pro-rokratičnega sektaštva, ki je
nedi- moramo posvetiti posebfl' zornost, je vprašanje kadi njegove vzgoje. To je nje, ki smo ga precej za rili tako z vidika organi* ga vzgojnega dela kot z smelega napredovanja 1 Starih tovarišev ostaja Dober del njih je junašk del v borbi proti sovra* Ostali imajo velike izk1 znajo usmerjati v težkih eijah, toda, kot rečeno, j1 malo in tudi zanje so ve! naravni zakoni življenja. Kadri predstavljajo večin čeprav nimajo mnogo izk1 ne poznajo dobro vseh p1 nov in nimajo moči stari! d rov za usmerjevanje, so dri v polni življenjski mo1’ o nagnjeni, da bi preveč 'i v preteklost in imajo \ v o razvit čut za novo, Iragocena vrlina kom11
istočasno borba za politično in organizacijsko izboljšanje partije, ne sme pomeniti kršenja de. mokra ličnega centralizma, prosto pot frakcionaštvu, formiranju struj, raznim oblikam anar-
vokacije in prodiranja nasprot-nika, proti kateremu moramo vedno imeti živo politično in organizacijsko budnost, zlasti na obmejnem področju, kot je naše.
k kongre Ostano
zlasti v teh trenutkih, ki ^de
Xo bogati na političnem
2 Ne,
n ju in dogodkih. Te tov'poroča
“stopali.
>"ijah
Eno od vprašanj, kateremu
ki so sposobni, da se nag» vijejo in zgradijo, vzgajati, pomagati jim, d® skup pred ujejo, da se postavi) našo stran in, ko bo po» stopijo na naše mesto.
Finančna
sredstva
partije
druge teme borbe. Potrebno je skrbeti, da bodo imeli naši sestanki vedno večjo politično in vzgojno vsebino, vzpodbujati kritiko in samokritiko, zagoto- 1 ranju pobiranju članarine, de-
Da bo lahko izpolnila svoje naloge, ki jih narekujejo borbe, da bo lahko tiskala svoja dva tednika, mora partija razpolagali s finančnimi sredstvi. Mora. li smo vršiti vzgojno delo v tem smislu, kajti takšni proble. mi se svoj čas niso postavljali Dosegli smo določene vzpodbujajoče rezultate v raznih kampanjah nabiranja prispevkov, kampanjah za tisk, volilnih kampanjah, za Prvi maj itd., ki dokazujejo povečano zaupanje prebivalstva v našo par-lijo. Toda potrebno je še nadalje izboljšati delovanje na tem področju, z boljšim organiziranjem in populariziranjem naših pobud. Večjo paž-njo moramo polagati organizi-
Bodoče politične volitve in naše naloge
Tovariši in tovarišice!
Prišel sem do konca svojega poročila, ki povzema dejavnosti in naše usmeritve, naše u-pehe in napake, popravke in naše bodoče naloge. Boriti se za mir, za avtonomijo, za gospodarsko obnovo Trsta, za socializem, to je naš program.
Vračamo sc v vrste slavne Komunistične partije Italije v Irenutku, ki je zelo resen za ljudstvo naše dežele. Nahajamo se pred novimi političnimi vo-li Ivami in Krščanska demokra-i j a sprejema vse ukrepe, da si zagotovi zmago, kol jo je imela 18. aprila. V Miljah so se demokristjani sestali, da organizirajo kampanjo na našem o zemlju, in tudi ustanovitev kle-r ofašis ti enega občinskega odbora predstavlja politični ukrep v tej smeri.
koriščanja delodajalcev, davčnega pritiska in pritiska velikih monopolov ter zaradi vladne nemarnosti.
Izidi prihodnjih političnih volitev bodo pomenili važen preokret za italijansko ljudstvo. Preokret v smeri popolne kle-rikalizacije, pospešene ofenzive velikih industrijskih in zemljiških monopolov, v smeri vlade notranje reakcije in večjega udinjanja tujcu, če bodo demokratične in napredne sile poražene ; napredovanje demokratični h sil po poti socializma, če :>odo te sile uspele, kot so u-;pcle 7. junija, porazili Krščan.
Menim, da srno ostali tem naukom Lenina in sci j a in ostali jim bomo tudi v bodočnosti, kajti ti ki so nam omogočili prefl1' zadnje težko leto, polno n ih dogodkov in divjo pfl! munistično gonjo, ki je vno trdo preizkusila in ko* rala našo prekaljenost ko1 stičnih borcev.
Spremenitev naše parti
federacijo, ki je potrebi1' aktualna, nam bo dala da okrepimo naše borbe,
Z večjo učinkovitostjo vseh problemov. Avtonomij, žaške federacije v KPI
N
I
o
Bati
b'zvoliei hej» "misije in raz "»tentar prijatelj plah Naj!,
Ni kon
celo
P* naj
A
, nino hi se p part itd. x i '9r, sku dcjstva Prejel višje, 'ia na “edem
’LlVCda
I- N, ke
Sija
«ter,
rega k in •
usi
'st«časi v kom 9 demo ’ «vobo,
sko demokracijo in njene seda- j nilni činitelj za progra»
Dobra
z množicami
To bomo uspeli ostvariti, če bomo delovali po navodilih statuta KPI, to je našega statuta (čl. 17), ki pravi: «Vsaka partijska organizacija mora i-meti najtesnejše vezi z ljudskimi množicami ; preučevati mora iz-kušnje množic, zbirati mnogovrstna mnenja, da jih uredi s študijem in izdelavo in jih nato prenese množicam, kot ideje in direktive, ki jih je treba širiti in izvajati. V ta namen mora vsaka organizacija: a) razpravljati in rešiti v duhu politične linije partije vprašanja, ki se ji postavljajo ali, jih iznesejo vodilni organi ; b) preučevati vprašanja nacionalnega in mednarodnega delavskega gibanja ; c) zainteresirati za te diskusije in študij vse svoje člane».
Evo kako moramo izboljšati delovanje naših sekcij, in zlasti sekcij na podeželju (kjer je naša organizacija kljub velikemu vplivu naše partije —- še vedno šibka, pomanjkljiva, malo aktivna), da bi mogle postati res prava ljudska središča.
Večkrat se je delovanje sekcij razvijalo z izključitvijo o-snovne organizacije, ki je celica in ki se neredno sestaja. Treba pravilno ceniti važnost dela celice, pomagati tovarišem, da bo delovala, sklicati sestanke članov, izboljšati njeno politično raven.
Posebno moramo kritizirati zapuščenost in podcenjevanje ženskih celic, ki jih imamo in zato se v naših tezah vztraja na potrebi', da se jim pomaga, ker ima jo, kot vse ostale celice, nalogo obravnavati in izvajati vso par. tijsko politiko in jih mora zalo
viti stalno kroženje idej in iz- ; lovanju kolektorjev ter —bolje kušenj, z baze do vrha in o- razvijali pohudo «podporne bralno, izboljšati kolektivno : vodstvo in naše metode dela.
S tem se bo izboljšala udelež-
ba na sestankih in povečalo število aktivnih tovarišev, ki I jih je še malo in jih jte treba pohvaliti zaradi njihove zrelosti in sposobnosti, zaradi njihove vztrajnosti in predanosti partiji ter jim je treba tudi bolj pomagati pri mobiliziranju vseh vpisanih članov.
Širjenje
tiska
Poseben pomen zadobiva v sedanjem položaju širjenje komunističnega tiska, kot orodja mobilizacije, usmerjanja in organiziranja partije in množic. Uspehi, ki jih beležimo v zadnjem letu pri širjenju tiska so še omejeni. Koncentrirati se moramo v širjenju «l’Unità», re. vije «Vie Nuove», «Il Lavoratore« in «Dela». Pri tein moramo zlasti razumeti, da izhaja-
razvijati
znamke», ki jo še vedno razdeljujemo samo v notranjosti partije in ki je, lahko rečemo, šele na začetku, kot stalno delovanje za podpiranje partije. V zadnjih mesecih je bilo nekaj izboljšanj, toda še vedno imamo sekcije in celice, ki so na tern področju napravile malo ali nič.
Rekli smo, da morajo komunisti utrditi in razširiti svoje slike z množicami. Od tod izhaja važnost aktivne udeležbe komunistov pri delovanju množičnih organizacij, da se izognemo nevarnosti, da bi par. lijske organizacije vršile naloge, ki pripadajo množičnim or. ganizacijam, vsaki na svojem področju in istočasno, da nudimo — kot je rečeno v tezah - največji doprinos akcijski e-notnosti večine našega prebivalstva, da razgibamo sloje prebivalstva, ki so še pasivni ali so začasno izgubili pogum, da vlijemo ljudskim množicam zalet, navdušenje in zaupanje v 1 asine sile.
priprava porok zmage
Komunisti
in množične
organizacije
Ne bom se zadržal pri važnosti komunistov, da so aktivni v svojih sindikalnih organizacijah, ker sem o tem vprašanju že govoril na drugi strani mojega poročila.
Želim pa še posebno podčrtati potrebo, da žene komunistke nudijo največji doprinos organizaciji Zveze demokratičnih žena ter ponovno poudariti, da je nadvse važna naloga vse par-
tije, od vrha do baze, pomagati Zvezi komunistične mladine, katere nedavni, dobro organizirani in uspeli kongres je bil vir navdušenja in izkušenj za vse nas ; dokazal je, da naša Z KM lahko postane gonilno središče široke politične in socialne pobude med novimi po-kolenji.
In končno, tovarišice in tovariši, želim poudariti, da je bi-
Tudi mi se moramo pripraviti, da prispevamo k porazu totalitarnih načrtov Krščanske demokracije, da preprečimo nov 18. april, da ne dovolimo, da se v Italiji uresniči to, kar so hoteli klerikalci uresničiti s sleparskim zakonom.
Eden -od važnih činiteljev, ki nam je omogočil sijajno zmago pri upravnih občinskih in pokrajinskih volitvah preteklega leta, je bil ta, da smo se pravočasno dobro pripravili, da smo se povezali z množicami, da smo znali vzpostaviti tesno zvezo med volilno kampanjo in borbami za zahteve delavcev, mladino, žena, brezposelnih, u-pokojencev, kmetov, obrtnikov, malih in srednjih proizvajalcev, z vsemi, ki trpijo zaradi iz-
nje zaveznike, gospodarsko politično desnico.
Po več kot tridesetih letih se bomo prvič udeležili političnih volitev. Izkazati se moramo, kot smo se izkazali, ko smo volili pod terorjem fašističnih 'kvader.
Kampanja mora biti dobro organizirana, stalna, obširna, tudi zato, ker nam verjetno ne bo služila samo za izvolitev \ predstavnikov v parlamentu, pač pa tudi za izvolitev novega tržaškega občinskega sveta.
Istočasno moramo v politični akciji in borbah za zahteve prispevali k enotnosti vseh političnih in gospodarskih sil, da do. seže m o integralno prosto cono, deželno in teritorialno avtonomijo in ukrepe, ki so potrebni za gospodarsko obnovo Trsta.
Prispevati moramo k najširši enotnosti vseh demokratičnih sil, da porazimo klerikalni občinski odbor in reakcionarne sile. ki ga podpirajo. Neprestano moramo prispevati k enotnosti našega delavskega razreda, e-notnosti na deloviščih, enotnosti, kot podlago ljudske soli. darnosti, sindikalne enotnosti za učinkovitejše kljubovanje prevzetnosti delodajalcev.
Povratek v veliko družino slavne KPI
konkretno politiko tržaško munistov v velikem splošne - politike Komuni6 partije Italije.
Zahvala
vsem
bratskim
partijam
A"1- iz
Tovariši in tovarišicda
Ves
So, ki
X so
Te
»ženi r
N; iz
% izl Resu ka 111 Kres, i voliln 'le lajn, > števi 1 vsa" Cugini štetje
“kruti
Dovolite mi, da se v Zh .
'Vi
;ll ' “koro
eku tudi v vašem imenu *
lini vsem komunističnim ^ da je
Unija
iijam sveta, ki so nam ' n. “"'ja teh let, v najtežjih tren'! *n tale ob strani, in da se 1
zahvalim Komunistični P*
Sovjetske zveze, ki nam j' Prc di na ta kongres poslal» |j me bratski in prisrčen
P<4vciVCi’
Dragocena izkušnja dežel' ,	’ me'
jetov, ki je prva odprla pč 1$^
eializmu, je bleščeč svetil11' t„ UsDa
K VJ
vse narode, ki se borijo 1 e, ®' (balistično preobrazbo d(’, Vrspj Enotnost dežel socialist»' je 1 0
Tovarišice in tovariši!
Po trinajstih letih ločitve, se vračamo v Komunistično partijo Italije. Bila so to trda, mučna leta, leta neprestanih borb. Borili smo se pod križnim ognjem reakcije in dveh nacionalizmov, ki niso štedili s svojimi udarci. Zagrešili smo napake, velike in male, in jih drago plačali. Naša bitka je bila na vseh področjih lojalna, krepka, vztrajna in zato smo si pridobili spoštovanje, zaupanje in vpliv. Za delovne ljudi, za prebivalstvo našega ozemlja smo partija, ki hrani najboljše razredne in internacionalistične tradicije, smo partija tržaškega delavskega razreda, slovenskih in italijanskih delovnih ljudi mesta in podeželja. Vračamo se v Komunistično partijo Italije, partijo Antonia Gramscija, katerega spomin in nauki nas poživljajo in usmerjajo ob sedanji dvajsetletnici njegovega mučeništva.
Že v decembru 1918, pred skoro štiridesetimi leti, misleč na Lenina, je tovariš Gramsci dejal:	«Pri razlaganju social-
nih in političnih pojavov, pri določanju partiji poti, kateri mora slediti v vseh trenutkih svojega življenja, ni nikoli prezrl najmogočnejše vzmeti vse gospodarske in politične dejavnosti : razredne borbe. On pripada četi najbolj gorečih in najbolj prepričanih zagovornikov internacionalizma delavske, ga gibanja. Katero koli pobudo, ki v katerem koli, pa čeprav prehodnem trenutku, pride v konflikt s tem vzvišenim idealom, je treba neizprosno pobijati : kajti sleherni, še tako majhen odklon od poti, ki vodi neposredno v zmago mednarodnega socializma, je nasproten daljnim in takojšnjim interesom proletariata in služi samo za zaostritev borbe in podaljšanje gospostva buržoaznega razreda».
tabora, združenih pod 1,3 l6ga
proletarskega internacion»* X*13'
v središču katerih je S° »d;..
.	a,tana
ska zveza, ogromno pom" 1 tnno-.
silo socializma in pri’^ htjb J”
sposobnost njegovih idej “ v
Danes te ideje — kot j'
kel neki sovjetski voditi vo]je
ne poznajo meja; potujti' b'edkoi
svetu brez vizumov in p" J^sproti
odtisov. Ce so te ideje 1' C3ejšimi
rale v vse kote sveta in .“‘tiral 1
zum delovnih ljudi vseb i a»ke. -j
men ko še ni bilo ne ra»lV9ti
telefona, ne televizije in »'
tal, pomislite kako se 1Č “e že širijo danes, ko so triu»1	(
že na tretjini planeta in stale ideje 900 milijonov 1 ^»tle ških bitij!	^ in
Socialistične ideje zn'»'
dC^dert,
in bodo zmagale tudi v
deželah, tudi v naši dežel".
v tej Italiji, ki ji je soc» potreben, da bi mogla l1' velika in moderna drža'11 mokratična in neodvisna T ovariši !
Naj predstavlja ta
gres novo in veliko sp°‘
Hega
je 1
tudi
resti
go
svo in j
V6i|
‘i, ko
prot
našemu delovanju borbam.
Naj živi Komunistični
lija Italije ! Prisrčen P1 njenemu Centralnemu k° 1 in tovarišu Palmiru 1 liju!
Živela socialistična ^
Živel proletarski int» na ližem !
Živel mir v vsem sve'1'
X ? 18.V, .»|l uh1 *ede 3
Ig kl
ui
Otti