Največji tler«n*ki dnevnik v Združenih državah
Velja z« vse leto « • >	$6.00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
last slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Duty la the United States.
Inml every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers«.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 66. — ŠTEV. 66.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 21, 1927. — PONDELJEK, 21. MARCA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
VELIKA NAPETOST MED
ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
"Umorjena" deklica se je pojavila, da reši mo-
Državniki slutijo vojno nevarnost v balkanski krizi. — Italijo dolže, da oborožuje Albanijo. — Jugoslavija baje podpihuje vstajo, da se strmo-, ža, ki je bil obsojen na glavi vlado Zogu paše. — Mussolni je posva- dosmtrno ječo.— Zavr-ril Anglijo pred zadregami.	j njena ženska je identi-
ficirala kosti pogrešane mladenke.
'Umorjena' deklica Ruski profesor se je pojavila« | o boljševiški
nevarnosti.
Profesor Rostovcev je rekel, da je boljše viška vlada najbolj obžalovanja vredna, kar jih je i-- mela Rusija. — Vlada je okruta, koruptna in ekonomski neuspešna.
NEW IIA VEX. Conn.. 20. mar-..... .	. "'ea. — Oster napad na rusko boli-
in neki mek-ec <rorjan so igrali . ... . ,	.
.	..... sovmskn vlado je vprizonl veeraj
prvavne vloge v proees«. ki je imel ..	,	,
...	.... ..... j profesor Mihael Kostoveev z \ale
za i -iliHlico, da je bil (iotu-m liri-, ...___ _ .
| vseueilisra. Profesorja smatrajo za
WILLIAMSBURG, Kv., 20. marea. — Zavrnjena ženska, neka deklica, nezadovoljna z »lomom
dosmrtno jeeo
enega najveejih zgodr vin.irjev
PARIZ, Francija, 20. marca. — Evropski ognjenik Balkan je zopet pričel grmeti ter pošilja v zrak iskre, ki obetajo le malo dobrega. To je bilo ugotovljeno tukaj na temelju poročil, prihajajočih iz Rima in Beograda.
Poročila pravijo, da Italija pošilja bojne ladje in municijo na albansko obal, Jugoslavija se pa pripravlja, da navali na Albanijo v namenu, da strmoglavi vlado Zogu Beja.
Tem vznemirljivim govoricam manjka oficijel-nega potrdila, a so zelo vrjetne vspričo napetih od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo izza časa, ko je Italija podpisala pogocfbo, sklenjeno v Tirani, v kateri je obljubila, da bo "ščitila" neodvisnost Albanije.
Priznava se, da je francoska javnost zelo vzne • mirjena vspričo sedanjega položaja in vsled tega jc je skušal včeraj francoski zunanji urad dobiti de finitivne informaeje glede natančnega statusa ju-goslovansko-albanskih odnošajev.
Odkrito priznavajo, da bi vsak izbruh med obe ma tema balkanskima državama resno ogrozil evropski mir. Razventega pa bi vsak napad Alba
nije na Jugoslavijo ali obratno spravil Francijo očeta in mačehe. — je rekla. —
v velikanske zadrege. Stališče Francije je še bolj '^prosila sem Cooler Dahneva. vsem oviram> s katerimi sknša vla.
delikatno, ker je politično invazijo Albanije od ™0< z a^omobllom- Hda zavihi ali militi izboljšanja.
• i i.. .	i i -t a |..	. . zHcznisko postajo. Tam me je pu-; T.
strani Italije javno odobrila Anglija potom mini- stjl tor sp odppljal. Xat0 sem vze-
stra Chamberlaina, ki je sklenil lansko leto ustme- la vlak v Cincinnati, kjer sem de-
no pogodbo z Mussolinijem.	lali1 v neki predilnici.
Zopetni tornado v Arkansasu.
Tornadi v Arkansasu so ubili 23 oseb ter jih dosti poškodovali. — Dva
tornada sta «e pojavila: ŠANGHAJ, Kitajska, 20. marca. - Izjalovlje v presledku 24 ur.-O- nje šantungske obrambe na Sunkiang fronti, je
NADALJN! USPEH KANT0NČAN0V
Kantončani so si priborili pot v 5 an g ha j. — Polom severne obrambne črte pri Sukiangu. — Sedem poraženih oddelkov se je umaknilo. — Le vreme zadržuje pohod proti mestu.
zemlje Oklahome je bilo tudi prizadeto.
li ''umora", katerega ni nikdar	^^	. ^i ka Spring. Xa dn,ate manj po Canga, je bil izveden potom obkroževalnega Plbčl-
1'sm.	1 v. ...	.... .. . , skodovamli pa zdravijo na tlomo ' * v • i i•	••	. • „ .,	...
)va izmed prizadetih sta raz-,NT' * P»bhkae,je, ob-^ y (.nJ pw f	nja južnih ali nacijonuiisticnih sil. I a manever je
la okoliščino. v katerih j(- iz-i- sv<UP011',zon' " „	Po prihodu cnldelka državne mi- imel za Posledico, da so bile severne pozicije nc-
■»r	~	1 roieseor Hostoveev je Kus ter je	j	o	•	■ -	1	J
bov< č obsojen na radi
nila Marv Viekerv stara šestnajst . .. . , . ,	. .	.
, . "	. hi! dolgro let i-lan fakultete na pe- . .,
let. Nekaj kosti so našli pozneje	. .	......	... eivdne i»oliei|e se i«- zopet uveli i
.	..	. i 1 ro«rrajskem vseuedis»*u. \ svouh .,	J '	-J
v nekem zapuščenem rovu. in o- . . .. .	i vilo r<*d v majhnem mostu Milic:*
.... , ,	(izvajanjih je rekel :	. .
sveta neke ženske je poslala (011-	T> ... ... ,	Cisti eeste ter vodi razdelitev o-
, _ .	.... , I — Koljseviska vlada je najhuj-', . .
lev Dahnev-a. stare«ra .i-i let v . . . , ..... , * .. jbleke m hrane.
, , , . ...	, . sa vlada, kar jih je imHa Russia	, . ..
Frankfort jetnisnieo za vse dni	. , , .. .	, I Bankirji v fJreen Forest in dru
kantonški armadi odtvorilo pot proti Šanghaju, in tukajšnje vojaške oblasti so mnenja, da bodo do-
SPRIXCFIELD. Mo.. 20. mar SegIe 2aželjeno mesto v teku par dni. ea. — Tornado, ki je v petek po j Njih napredovanje pa je bilo zavlečeno od nc-no,i o pustošil poloviro mesta | ugodnih vremenskih razmer, ki so tudi zavlekle r.r-oou For,s, Ark j, uničil dva-1 nacijonalistične operacije za zavzetje Sučova
najst človeških življenj. Sest najsi j p t	.	J .	J	J
, ljudi je bilo nun no poškodovanii, [. "olorn severne črte pri bunkiangu, katerega je (terse nahajajo v bolnieah v Kure branilo nekako sedem tisoč mož armade generala
lice iz Harrisona ter organizacij
f ranktort jetnisnieo za vse dni	. . . ..... ^ , Hankirji v lireen Forest in dr
.. . r> .	I v svojem dolgem življenju. Dok-	.;	' UI
njegovega zdvljenja /enska. ^[a-! trinarna nPuspe5na> oUnita -J** kraj,h so ustanovil, glav,
r,e .Ta e k son. stara 2( let. je pnsla k	S(y(laj •	fako sla.j««»ne ter zbirajo pomožne sklad
vsled tega v je,o.	(,0 no slabSa kot ie bila _retl| Lastninsko škodo v Green F
vsled tega v jeco.	^	.	. ,
.	.... I ha. ee ne slabsa kot je bila pred
Marv \ ickerv se je pojavila . .. . . .. ^ ... , . i . _	, t devetimi let,. Opazit, je nekaj ma-
včeraj na svojem domu potem ko ... .	.	.	,
.	... .	i lih izprememb, a so izpremembe
so jo iiogresah ter jo smatrali za
mrtvo izza avgusta 1025 ter prekinila molk.
— Izginila sem z doma. ker nisem bila srečna v družbi svojega
na slabše.
— Ce je Rusija sedaj boljša kot pa je bila ob pričetku boljševiškej
vlade, ni to poslediea naporov via de. temveč naravnega proeesa v razvoju velikega naroda, kljub
116 le.
Lastninsko škodo v Green Forest eenijo na kakih $300.000. Tristo ljudi je brez doma. Nemogoče je natančno ugotoviti števila smrtno ponesrečenih, ker še vedno prihajajo nadaljna poročila. GREEN FOREST . j marca. — William 1 star farmer, je ubil Holds Rud-
— C ula sem. da je bil Dabnev obdolžen. da je umoril mene. a ni-
V7 slučaju, da bi poslala kalija čete v Albanijo,
navidezno v namenu, "da vzdrži red ter zavaruje som hotela, da hi me vzel zopet vlado* , za kar ima dovoljenje Anglije, bi bilo sta Vlomov in vsled tesra sem bila ti-
lišče Francije, kot zaveznice Jugoslavije, skrajno 1,0 To 1>rona^la tako (lrl-°lčasnr , w	K! j i*	f• • • i	-i i •	kot sem mogla ter sklenila nato .
težavno. Nadaljna neoficijelna ugotovila, ki so ohjaviti da spm ^ živa bo
dospela semkaj, ugotavljajo, da SO bile V Zadnjih Dabnev oproščen. Nisem hotela dveh tednih poslane štiri italijanske bojne ladje v ndiTi doniov prišla vsled tega v bližino Drača, obložene z municijo in orožjem.	*jer prej ži-
Poročila dostavljajo, da bo kalija kmalu zased- '°yjotnižki eolie; je Dabney pola vse vasi ob albanski obali.	I dal svoje izjavo.
Informacije iz Valone pravijo, da prihajajo Svr.jo nesrečo je pripisoval slu-
transporti z vojnim materijalom iz Italije. Ob istem faincm» večanju z Marijo Jaek-v	-i •	vi	.	i .	, son, glavno pričo proti njemu te-
času povdarjajo poročila notranje nesoglasje mea kom obravnave> s katero imel
pristaši Zogu paše in močno rimsko-katoliško sku- več sestankov.
pino, ki mu nasprotuje. Nezadovoljstvo je baje' — ^rarija Jackson je prisegla
tako veliko, da bo prišlo v najkrajšem času do iz- v!^\ mQn\ k_Qr n'lfZm zapu'
bruha.
V*	.	.	. . — Marija Jaekson je pri obrav-
trancoskem zunanjem uradu je vznemirje- „J>vi pričala, da je bila / menoj in
stiti svoje zene ter živeti ž njo.
vzdržljive. Severni so se hitro umaknili, brez vsakega najmanjšega poskusa, da se upirajo. Vče iaj zvečer je dospelo dva tisoč teh vojakov v Sang ha j.
Polom, čeprav pričakovan, ker so bile severne čete v zadnjem tednu na vseh frontah v velikih stiskah, je nastopil hitrejše kot se je domnevalo. V splošnem so mislili, da se bodo Kantončani eventualno polastili kontrole Sanghaja s pomočjo kake politične kupčije.
Nekaj vznemirjenja je občutiti radi možnosti Ark.. 20. spopadov, ko bodo dospele v Sanghaj kantonske •ey. 2.1 let j čete, a inzemske naselbine se čutijo popolnoma i, , t	1If<!s Rml'j varne, ker ji jih obdaja devet bataljonov angleških
da-a. starega 4.) let. državnega! v	*1 * * D
cestneir i nadzornika, iiudd je bil z artiienjo. Razventega pa so na razpolago še takoj mrtev, kiijti ena krogla mu! "ete drugih narodov in mornariške sile.
Angleške čete so bile včeraj pripravljene nasprotovati vsaki invaziji mednarodne naselbine, i če bi prišla od severne ali južne strani. V sekcijah pod kitajsko kontrolo so bile ceste zapuščene in hiše zaprte. Sepatam je bilo opaziti skupine polici stov in vojakov.
1 . |	General Sun Cang Fang, kojega armada je bila
ffl006ff!l pi6Sl. zdrobljena pred par tedni vsled navala južnih, je
Vdministraei'a e 1 oi i ti	--| baje zbežal v Jangčov, ob Jangtse reki. Imeli so
— minis.ranja je ,muptna Vatikan je prepričan, da ga jetnika v Nankin^u, odkar so bile razbite ivio-in neuspešna. Birokracija najhujše . . . j {" T	,	K
vrste vlada v Rusiji in ovira vsa-j izginja doba jazza. — gove sile . Velike gruče Kitajcev so prihajale vče-
Po vsem svetu je opazi-! raj iz Nankinga. Nacijonalisti so blizu Sučova, a ti reakcijo proti moral- včeraj popoldne je ostala Nanking-Sanghaj železni razbrdanosti po vojni, niča še intaktna.
Delavski nemir traja še naprej,vendar pa ni bilo RIM. Italija. 20. marca. Dobi; opaziti splošnega odziva na poziv za generalno
ICo prej. /je verska j>olitika via de brezbozirna in bedasta. .Vlada skuša vsiliti narodu ateizem ter vsled tega okru to zasleduje eer-
je predrla srce. drugi dve pa «rla vi. Fsrev se je takoj udal šerifu — Fbil sem ga v imenu napisa
kev. Nobenega patriarha niso iz-,ne P°«tave. — je izjavil.
volili izza bedne smrti patriarha Tikhona. Pet škofov je bilo.aretiranih in vrženih v ječo. ki so za-sno načelovali cerkvi. Doba mu-čeništva. ki se je pričela za rusko cerkev z Leninom, še davno ni končana.
ko obliko inicijative od strani prebivalstva. Tajna policija s špijoni je dejanska vladarica Rusije.
— Ekonomske razmere so obžalovanja vredne. Cene so visoke ter rastejo z vsakim dnem. Tvor-'
Vatikan in
nice ni'maja surovin ter so delo- jazza ho odzvonilo. je mnenje va-| stavjco ma zaprte. Izdelano blatro je red- tikanskih krogov. Xa ta način so' S aV
ko ter ne najde nikakih kupcev, uamn č razlagali poročila, ki so! glastlli zmago ali vrjeli. da se je umetnosti. Združene države. A > ker je naslabše vrste ter strašno prišla iz duhovniških krogov, da mopal.i posameznikov izboljšala. I glija in Canada so pričele spozn.i ,<lra«ro.	, so se časi definitivno obrnili proti j Nobenega dvoma pa ni, da se'vati nevarnost nemoraluosti ,.
_	.	.	.j ^Tezdc in plače so nizke in de- va!u nemoraluosti. ki se je dvignil j vse vlade, ki stoje pred splošnim ' odru, doeim sodelujejo Italij..
nosfc povsem neprikrita. Glasi se, da je Jugoslavi- ,dekliee. in da je videla, kako sera lavei zahtevajo boljše plače. |kot poslediea velike svetovne voj-| polomom standardov, pečajo bolj Špaiiuska in druge dežele ob Sre-
— Xa tisoče brezdomovinskih ne.	-	j 1U !>«>!j z nalogo, kako ustaviti ne- dozemskeni morju s Cerkvijo pr;
otrok je videti, ki žive življenje Noben del sveta ni ostal brez! moralnost in kako uničiti ali vsaj obrambi tradicijonlnih idej divjih zveri. Boljši del mlajše ge- učinkov te reakcije, neraeije izgublja vero v življe-
.	«	J u o------i
ja v diplomatičnih pogovorih s Francijo ponovno uaPaf]eI tor umoril, izrazi la svoj strah pred Albanijo, odkar je prevzela Italija protektorat, ki pa ni seveda nič drugega [ Bančni banditi na kot diktatura nad albanskimi zadevami. Položaj je skrajno nevaren.
delu.
NEW ORLEANS. C.a., 20. mar-
, V svojem veselju radi teh izpre-njc, — soglasno s poročilom Luna- nienjmih razmer, katere pripisn-
oim jiti te vzroke.
— Madžarska. Italija. Nemčija, Belgija in ("ehoslovaška, — je re-
svetosti družine.
Zagovorniki kontrole rojstev in razporok so pričeli po trenutnih
carski j a, mimstra za javno vzgo- jej0 deloma i>aj»cževi resnični kri- kel Conte delta TT»rre, ki govori uspehih izgubljati tla. Ženski 1 j jo. Nekateri mladiči se izpremene žarski vojni proti vsem oblikam ponavadi v imenu papeža. — so
Francozi trdiio da ie fuffoslaviia klinb t^mn ea- — Dva bandita sta napadla ii>J __
* lant^i	J » Ud Jc Jugoslavija KlJUD ionu	Mctarie podrnžnieo tU- y b:,ntllto' <lri1"1 pa lzvrso ^m«, nemoral nest i, nišo šli vatikanski'Storile oficijelne korake proti ne-
I mor. Pridige komunističnih votli-! nradniki še tako daleč, da bi pro- moralnosti, ki se skriva za krinko
pokazala miroljubnem duh in da so popolnoma ne-osnovane govorice glede koncentracije čet in bližajočega se napada na Albanijo, kot je trdil list Gior nale d'Italia.
LONDON, Anglija, 20. marca. — Mussolini je baje informiral angleški zunanji urad, da se pripravljajo resne zadrege na Balkanu v obliki "jugoslovanske "mobilizacije" za napad na Albanijo.
Angleški zunanji urad je izdal komunike j, da je malo nevarnosti za evropski mir, dokler bodo velike sile tako miroljubne kot so sedaj.
Jugoslovanski krogi v Londonu so odločno zanikali, da se vrše kake vojne priprave, a so odkrito priznali, da ima italijansko - albanska pogodba vznemirljiv učinek. Bolgarski krogi so zanikali, da se pogaja Bolgarska glede tajne pogodbe z Italijo. Politični opazovalci pa so prepričani, da mora biti nekaj temelja za veliko število govoric, ki prihaja jo iz balkanskih glavnih mest.
BEOGRAD, Jugoslavja, 20. marca.
podružnico tu-j kajšnje Gretna Rank and Trust Company. Odnesla sta $4000. potem ko sta zaprla manager j a in neko žensko v blagajno.
Cvetje v Washing tonu.
teljev glede razbrzdanosti uničijo i zadnje ostanke moralnosti, in praktično opravljenje zakona je! uničilo družinsko življenje.	|
— Splošno umevajo po vsej Ru siji, da ni v Rusiji moproe noben, napredek, dokler bo obstajala; boljševiška vlada in vsled tepra se|
WASHINGTON, D. C., 20. mar- čudim, da je našel boljševizem to-j ea. — Slavne japonske črešnje. ki liko odločnih zagovornikov v tej; obrobljajo Potomac Park, so pri- deželi, postbno med onimi, o kate-j čele včeraj naenkrat cvesti.	rili se vsled njih poklica domnevaj
Drevesa so dar japonskega ee- da so prijatelji morale, vere in sarja.	demokracije.
i o v inozemstvu, da so mobilizirane jugoslovanske čete na albanski in italijanski meji, so popolnoma neutemeljena. V oficijelnih krogih pravijo, da ni nobene vojne nevarnosti.
Občutek vznemirjenja je posledica deistva, da so pričeli jugoslovanski gorski prebivalci čutiti, da
ji in plesi, ki so dosegli stadij ;d>-snrdnr-sti, so se pričeli vračati k dostojnosti.
se hoče Italija polastiti iste vse obvladujoče vloge, Velik I katero je igrala nekoč v, balkanskih zadevah Av-nemir prevladuje na Balkanu, a poročila, ki kroži- j stro-Ogrska.	.
Se
zna m
To je sesnam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Me dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaabno k, ako bott« rpoitevali svojo korist Id našo tanealjivo t«r točno poatrašbo.
Posebni podatki.
Pristojbin* n IspU-tila ameriških Mar.
▼ /ognetavijl ta Italiji znaša kakor •ledi :sa $25. ali sanji znesek 79 tov; od f25. ds $3M. h S
	Dinarji			Lir«	
Din.	---- 800 ____	f 9.40	Lir ...	... 100 ____	. $ 5.20
Din.	____ 1,000 ____	$ 18.60	Lir ...	... 200 ____	.. $10.10
Dm.	---- 2,500 ____	% 46.25	Lir ...	... 300 ....	. . $14.85
Din.	____ 6,000 ____	$ 92.00	Lir ...	... 500 ____	.. $24.25
Din.	____ 10,000 ....	$183.00	Lir ..	... 1000 ....	.. $47.50
Za poSllJatre. ki presecajo DesetttaoC Dinarjev ali pa Drstko« 14» dovoljujemo pothra
11*-%
vetje sveto po
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street	i***: oobtlandt mm	New YorK* N«
- ■	- , fe r ■ . - ■	V.,
GLAS NARODA, 21. MARCA 1927.

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubUsked by 1LOYENIO PUBLISHING COMPAJfX IA CtrperaH+m)
Fnuik Sakaer, president.	Lonia Benedik, treasurer.
Place of btuinaM of the corporation and addramm of above offiocn: B2 Cortlandt 8t, Boroughof Manhattan, New York City, N. Y.
" 0 L A g
Razstava sfik slovenskega umetnika.
NABODA" Voie§ of the People"
11 rued Every Day Except Sundays and Hobdays.
fa —la leto velja Ust ta Amerika
4m Kanada___—__—$6.00
%a pol leta —-----$3.00
Bo Četrt leta_________$1.50
Za New York ta eeia la$g $7.00
Za pol leta-------$9.50
Za inozemstva na šala lata —*7.00
Za pol leta_______ $9JO
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in pratmikaa.
Slovenski Na rodni Dom v Cleveland«. Ohio, je te dni izpreme-njen v pravo narodno svetišče, kajti zvečer l.">. marea je bila o-tvorjena v njegovem krasnem avditoriju razstava slik našega ame-'stavljena, je že prej kupila S. X. r i ško-slo venskega umetnika. Sin j P. -J. v Chieagu. Drugo večjo sli-Slovenijo. priprost emigrant, raz-, ko si jo zasignral Slovenski Navil je v tej deželi vseh možnosti'rod dom v Clevelandn. Eno večjo
aranih" okoli 30 slik. Če to za naš >llovenski živel j v Clevelandn ni rastno, potem ne vem kaj bi bilo.
Sliko "Moč narave", ki je raz
Junak Južnega tečaja.
Miko jo kpilo dramatično društvo 'Tvan Cankar". Slovenski Del.
Norveški polarni raziskovalec Gran je napisal povodom loletni-
ce smrti junaka Južnega tečaja kapitana Roberta Falcona Scotta spominski f-Ianek. v katerem opisuje. kako je rešilna ekspedieija iskala Seotta in njegove tovariše. Seott je našel v ledenih pustinjah Južnega tečaja smrt 20. februarja 1912. Okrog Južnega tečaja je nastopilo takrat že toplo vreme. —
Popili brei podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj m Ha^ovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-hfT, proaimo, da m nam tudi prejšnjo biv&liiče "»—»nn«, da hitreje
najdemo naslovnik*.
LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York* N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
) MF S11,-" I'll 'UP V

■ila.
VZNEMIRLJVA POROČILA
Tz Londona in Pniiz;i prihajajo vznemirljiva poro-
Dom v Clevelandn je baje kupil Ledene ?<>re so pokale, morje, o-dvo. Večje število so jih kupili po-lba1®- ozra*je oživelo. Pred maj-
f^amezniki. Razstava se zaključi jhno' zastieženo kolibo je stala sku-26. marca in takrat bomo vedelijpina živali in	Konji so ne'
m javnosti sporočili koliko slik inistrPno tel)t3li s kopiti sneg. psi so katero so. kupili posamezniki.
lajali in komaj čakali, da jih pozen o gonjači dalje proti Južnemu tečaju. Naenkrat se je začni sig-
Tičojo se zadnjih razvojev na Balkanu. Jugoslavija je baje začela mobilizirati. Mobilizira proti Albaniji, ki je popolnoma Mussolini jevim jerobst vom.
Francija je precej dobra in odkrila zaveznica goslavije.
po« i
Ju-
svoj izredni talent do take višine, da človek ne more vrjeti in pojmi-fi. dokler ne vidi. Ko smo se zazrli v to zbirko biserov, nam je postado jasno, da ameriški umetniški krogi niso brez vroka priznali našega odličnega rojaka resnim umetnikom. Popisati te umotvore bi moge le umetnik in rtfeu-meli bi pa popolnoma lo umetniki. Toda treba jih je videti in duša čuti to. česar beseda ne more izraziti.
Menda ni bilo nobenega poset-nika razstave, ki bi no bil vonelo iznenaden. da je sin našega na roda zmožen kaj takega. Pričakovali smo mnogo, toda našli smo mnogo več. Najbolj iznenadeni pa smo Kili tisti, ki smo sodili, da so sliko našega umetnika izdelano ta-
korekoč vse po enem kopitu, kot Razstavno uro so med tednom o<l nja je izginila za nami v strašnem jo to videti pri mnogih drugih j2 do 5. ure popoldne in od 7. do snežnem metežu. Cgasli vulkan E-.umetnikih. Tn pa vidimo vso. od 10. ure zvetVr: v soboto od <>. do'rebus. čigar mogočna kupola so jo globokih simboličnih slik, kate- 12. uro dopoldne, od 2. do 5. popol dvigala za nami na severu visoko rili pomen moro raztolraačiti le dne in od 7. do 10. ure zvečer. V nad ravnino, jo postajal vedno
čet vero nožnega tovariša, ki je podlegel naporni hoji, in šel pogledat Scot t o ve zapiske. Nisem sicer sen timentalen, toda ko sem listal po dnevniku svojega nesrečnega po-voljnika. so mi stopilo solze v o« Najprej sem prečita! Seottova pi sma. naslovljena soprogi dr. "SVil so na in materi poročnika Bower sa. Tmirajoči junak Južnega te čaja ni niti z besedico omenil stra-
Noki šaljivi rojak je takoj prvi večer rekel umetniku, naj mn za spomin pusti zaboje, v katerih je'nal- Tak°.i smo vedeli, da sc pri-imel slike, ker nazaj v Illinois po- r'enja	naše poti tja
šiljati itak ne bo imel kaj. Po|'1oli «>roti "Z™™"™™ ledenemu uspehu prvega večera soditi, sebo'J>zu- ki se ->e lesketal na obzorju ta šala izpremenila v resnico. Kdojkakor z,ata fiten»- — Po ledenem jo rekel, da naš narod no zna ee-|mor-iu il1 zasneženih pustinjah smo niti lepote in umetnosti? Kdo jo nadaljevali pot. da najdemo Seot-rokol. da našo ljudi skupaj priva-*ta in	tovariše, ki se jeseni
bi samo časa pijačo? Ponosni smo ^ta 1912 niso vrnili od, Južnega lahko na naš narod, kakor smo po- tfM'aJa-
nosni na našega umetnika!	] Minilo je več dni. Snežna pusti-
Nekateri bogati ljudje nimajo sreče s svojimi otroci.
Živel je bogatin, ki jt- imel precej postarno hčer. Obljubil ji je veliko doto, toda ženina ni in ni hotelo biti. Nevesta je bila grd.* ko greh in jo imela poleglega še par drugih slabih lastnost:.
Nazadnje s«' je vse -no oglasil šilih rank, ki so jih morali pretr- mladenič. ki se je denarja po-peti on in njegova tovariša prod '"Pomnil.
smrtjo. Vsako besedo je dobro' }>frkrat so jo bil že skesal, pa premislil, preden jo je napisal. |so konečno vseeno zvabili v hi-
Drugi dan zgodaj zjutraj smo P01* raznimi pretvezami, pokopali svoje mrtvo tovariše. —f Nekega due jo prišel bogatin Odstranili smo ogrodje Šotora in ves V0!>pl in zadovoljen v družbo trupla je pokrilo platno. Dr. At- svo.ii>i prijateljev, kinson je opravil potrebno obrede' — Ti — so ga vprašali, nakar smo zapeli žalost in k o. Od — Tako veselega te žo davno ni-Južnega t era ju je potegnil ta T-as s,no videli.
močan veter in v snežnem metežn' — Ileer sem oddal. Včeraj je so bila trupla kmalu pokrita s sne-	poroka. Tako mo hole roko.
ženo otlejo. Nanosili smo na mrtve vam 110 morem povedati, tovariše kup snega in zapustili; — Roke te bole? — so se čudili
svete poljane Južnega tečaja.
Vrteča se vila.
|prijatelji. — Saj imaš kuharico. I Sam menda nisi kuhal, du bi to r"-Ue bolele.
j — To ne. .tmpak v cerkev sera spremil ženina in nevesto. — Pa zakaj to bole rok««?
I — Veste, moji hčeri so je takn
PARIZ. Francija. 17. marca.
Odlični francoski arhitekti so	, , ,
.. t	, . ... mudilo v cerkev. d;i sem |o murni /.
prefllagah niso ah vilo. ki naj bi	,	„	, ..
.....	rfosno roko nooprestano vleči n;i-
zaj. Z levico som pa ženina vlekel
za seboj.
sledila sol neti, vrteča so nh posebnih tračnicah.
Model, ki je razstavljen v Niči,
umetnik in šo to morda le. kadar(nedeljo od f>. dr 12. dopoldne in manjši. 11 mož. 7 konjičkov in 22 .jo v posebnem razpoloženju, pa od 2. do .">. uro popoldne. Zvečer psov. to je bila peščica živih bitij.
do cvetnih šopkov, katerim manj-1(v nedeljo 20. marca) bo banket, ki je prodirala v prostrano deže- k;lže vilo slnjIM-.0 na železniških
ka le vonj. da bi privabili čebele, na katerega so vabljeni vsi. , lo smrti. Dno 12. novembra zju-	tračnicah ter opremljeno z elek Z/im,-,ani }o
in <lo volikogii števila čudovito] Vsi Sloveuei in Jugoslovani iz traj sem kot vodja spr<Mlnjega od-	1ril.ni,n motorjem ki bi omo^or-il ''^V S° t,1f,i ,in	Un^je.
ljubkih m izrazitih pokrajinskih Clevelanda. Loraina in drugih o- d«-lka rešilne ekspcdjeije opazil.	,>rebivalccm ol*račaiiio hiše" so ljudje im Miirsij. bi se
j slik. Kje jo vzel naš umetnik to- kmliških naselbin, kakor tiuli iz da moli iz snežene pustinje neka-	|;lsfnj likr, življenja, da ga jo na naj- za pad no Pennsylvania so vabijo- ka piramida. Imel som dobro vpre-j
rai-a nj<' volji.
* i-• i " • m	i- • •	i.	•	i--	ii,...	"	- .	-i Tako opremljeno hiše
Angliji! o iz i z Alussoliiujem ter odobrava njegove ^•iiz'icne.ise naoine mogel vdahniti ni. da posetijo to prvo našo nmet- go in na vso moč sem pognal kn-sta]
naj
bi
zaključke.
Vojna med Jugoslavijo in Albanijo bi bila da le ko-bežnega jDomeiia.
V tem slučaju bi ne šlo za posest par albanskih vati, za par pedi jugoslovanskega ozemlja, pač pa za obstoj moene antante, vladarice vsega sveta.
Dva Priuči po va strela v Sarajevu sla v sedmih letih politično preobrazila ves svet.
polj, sončnih gajev, gričev in pohlevnih domov. ( lrvek gleda in uživa, gre naprej in se zopet vrne in ponovno uživa: dalje ko* gleda
ah ...	T ... . i ..	^ i" premišljuje, več čarov se mu
Albanija je orodje Italije, Jugoslavija orodje Pran-|0(lkriv«. Toda. kai s
vsaki pasamezni sliki, tn je nam niSkn razstavo v Ameriki. Kaj ta- nje proti piramidi. Naenkrat se je' plebcjcom skrivnost.	| kepra se še ui videlo med amori- pokazalo izza oblakov solnce in
Življenje glede izmed mrkih ve- škimi Slovenci, in morda se niko-'njegovi žarki so obsijali zasneženi lik o mestnih zidov, iz zimske, je- li več no bo.	J šotor. Ni bilo dvoma, da smo na-
Konske. poletno in pomladne nara-j H koncu naš ho še omenjeno,
iz skalovja.Mi« bo vsak večer, dokler traja razstava v zabavo občinstvi kratek glasbeni program. Odbor
le $8000 do $50.000
Suh dan v Dublinu.
'li to. kar smo iskali.
ve. iy. .intra in večera.
DT'BTJN. Trsga, 20. marea.
iCJJC.
Bodočnost ni odvisna «-d teli dveli orodij, pač pa od fcil, ki bodo ravnale ž njima.
<e bo Albanija zmagala, bo spravila Italija dobiček. Ce bo zmagala Jugoslavija, fraiK'oski diplomatje v Parizu.
t 5
FAŠISTI KOT DRŽAVLJANI

V	področje delavskega departmenta spada tudi naturalizacija nedržavljanov.
Di'zavni department ima ] »oseben urad, ki se ha vi s koeljiviim vprašanji glede liaturalizaeijo.
Temu uradu načeluje F. Crist, zadnjo besedo ima pa seveda delavski tajnik Davi.s.
V	Združenih državah je nadalje protifašistovska li-ga, ki ji predseduje dr. C lias. Farna.
Dr. Farna je vprašal gospoda Crista, če lahko postajo fašisti, kateri so prisegli Mussoliniju neomajno zvestobo, ameriški državljani.
/
Kot znano, morajo fašisti priseči, da bodo v prvi vrsti služili interesom Italije, ne samo v Italiji, pač pa tudi, ee se nahajajo v kaki drugi deželi.
Gospod liaturalizaeijski komisar je odvrnil, da se fašistom ne sme delati nobenih ovir, če hočejo postati ameriški državljani. In je še eel o pristavil: 4 *Baš nasprotno. Takih državljanov potrebujemo kot so laški fašisti."
Iz te izjave bi bilo mogoče sklepati, da imajo tudi razni drugi revolucionarji iste pravice kot jih ima laški fašist. Nap rimer komunisti, sindikalisti in anarhisti.
V	odgovor navajajo oblasti, da ti revolueijonarji ne priznavajo nobene obstoječe vlade.
Fašisti ne priznavajo nobene demokracije.
Mussolini j evo povelje jim je božja beseda. Rrazloček je le ta: komunisti so sovražniki vladujo-čega kapitalističnega razreda.
Fašisti so pa njega prednja straža. In so najbrž zastrantega tako dobrodošli.
Drevo smrti.
Angleški znanstvenik Sir Aleksander Člene se v kratkem napoti 7. znanstveno akcijo v Centralo Afriko. Namen ekspedicije je, da prouči skrivnost takozvanega ■"Drevesa smrti'*. Drevo omami m Usmrti vsakogar, ki zaspi v njego-
aj se da povedati z besedami Treba jo videti, gledati in zopet gledati!
Otvorilni večer jo nad vsa pričakovanja dobro uspel. Avditorij S. X. Doma tako okusno urejen, bodo prazno'vali zmago I da je videti kot prava umetniška
galerija. Odsek za dekoracije je svojo nalogo tiad vse častno rešil. Razstavo je s kratkimi besedami formalno otvoril Mr. Mara, predhodnik Slovenskega Narodnega Doma, nakar jo prepustil predsedniško mesto in besedo aktivnemn predsedniku pripravljalnega odbora Mr. J. X. Roglju, ki je zbranemu občinstvu v znesenih besedah naslikal pomen tega velikega dogodka med ameriškimi Slovenci, pozdravil umetnika kot brata med brati in sestrami, in pozval navzoče, naj glodajo in uživajo, naj še pridejo in povedo o biserih, ki jih t«j dni krije streha S. N. Doma. tudi drugim.
Govern predsednika je sledil kratek in lepo izbran muzikalični program. Razpoloženje občinstva je bilo nekako pobožno-veselo, kakor so tako spodobi za svetišče umetnosti. Posetnikov je bilo dve do tri sto. kar je tudi za Cleve land lepo število, če pomislimo, da je bil to prvi večer razstave in še delavnik po vrhu. Naš narod ni tako materialističen, kakor se nam skuša včasi natveziti. Dajte mu nekaj res lepega, pa bo kmalu razumel. cenil in užival. "Odrasli smo. ni nam več treba pasov, za druge shranite povoje", dejal je pesnik Gregorčič, in to velja v polni meri tudi v tem slučaju.
Vseh posameznikov se ne more zainteresirati za umetnost pri nobenem narodu, in bi bilo nesmiselno pričakovati kaj takega od našega malega, priprostega narodi-ča. Ako-se zanima za kaj takega vsaj vsaki deseti, je to že velikanski uspe}i pri vsakem narodu. Upa-to pa smemo, da bodo cleveland-ski in okoliški Slovenci ta rekord prekosili.
Takoj v prvih nrah raztave so ee pričeli pogavljati na različnih slikah listki z označbo kdo je do-tično sliko kupil, oziroma rezerviral. Če sem prav poučen je bilo izmed 95 razstavljenih slik takoj prvi veder kupljenih, oziroma
Predsednik
, Obš:a me je neka čudna tesno-	i, ut- i -i
,„..„,' .	J	11 rvic v zgodovini diibhnskih po-
*,Jt,n ba. Oz pol ure smo bili zbrani vsi i:
1	, Ucl.}SKlll sodise
okrog šotora, ki so ga obdaiali vi- i,^,, ,	_____
Za	—i —ti. Vhod v ^	nioloi. ,,m Klns„j5e
jt? *
je
delu. da
grozno radi sporazumeli ž njimi, t IV-enjaki in znanstveniki dokazujejo in in ono. toda knj natančnega ni mogel šo nih«*e dognati.
<Mkr»d t:i vroča zelja po sporazumu s prebivalei Marsa?
Ali hi no bilo doslo boljše, da bi so prebivalci zemlje najprej salmi med seboj sporazumeli?
I	*
Coolidge je že po čKr ek. Toda
ni bilo včeraj no-j
kar naturi jako molreC
ves čas tako požrtvovalno na bi, od znotraj tesno zadrgnjen.
ie naravnost čudovito. prerezan sm0 0ledenelo platno in lv pntr- , Vse dela in se trudi z veseljem in prvi žarki jutranjejra solnea s0 '
navdušenjem za eden cilj. ki je obsijali notranjost šotora. — Med vsem skupen: kar najlepši uspeh dvema spalnima vrečama )o ležal
jo dogodilo to na dan po proslavi vore njegovi pristaši. To njihovo
govorjenje je Coolidge-n v naj-
Canadska pravica.
HALIFAX. X. S.. 20. marea. —
vi senci. Razširja namreč omam-ljiv duh.
Sir Cleve, ki je nekoč zaspal pod takim drevesom, je sama po naključju nšel smrti, K sreči pa je našel spečega pod drevesom neki črnec in ga rešil gotove »rti. Ekspedieija hoče točno proučiti vrsto struja, ki uhaja iz cvetov.
razstave.	} kapitan, Scott. Njegova obleka je
Vsem Slovencem, oziroma -Tugo- bila raztr?ana. obraz strašno zabu-sl o van oni v Clevelandn in bližnjih hp! koža žo]ta in blesteča kakor naselbinah - •	»
ne zamudite si ogledati umotvora.1 vrp-j ob Scottovi desnici smo našli j<* bil Reginald Adams aretiran na
a sel bi na h pa še enkrat ta opo-|steklo nbraz kazal vso 2nake Canadska pravica je prekosila ta-'noki ya<]n[ mi: Razstava traja do 26. marca; ^o^ borbo s srartjo. V spalni kozvano New Jersey pravico, knj Uy ^
p zamudite si ogledati umotvora.'ob Scot to vi desnici smo našli i? bil Reginald Adams aretiran na ■* m , tA ,, . n . . , a ki jih je pričaral na platno sin poro5nika Bowersa, ob levici pa ^ malo pred letovanjem, od- * .	"	P" p ,>n'
našega naroda!	-	..........m	'
veejo oviro.
*
Bigamist jo tisti človek, ki je obenem z dvema ženska poročen.
Kaj pa jo tisti, ki je poročen s .tremi ženami? — bi ra 1 izvedel ovedni rojak, om kako se takemu pm
A. J. T.
Zadušil se je na skorji kruha.
ELIZABETH. J.. 17.
dr. Wilsona. Obema se je poznalo, i voden na policijsko postajo, ob-da ju je presenetila smrt V span-|(,olžen napada, spoznan krivim, ju. Zdelo se je. da so med dolgo(obsojen na $fi.00 globo ter odvedla ko sobolovih kož smehljata. V|den nazaj na ladjo, nemi grozi sem zagrnil vhod v to' ^"se se je zgodilo hitrejše kot v strašno grobnico in srečal pogled tridesetih minutah, izmučenega, sestradanega konjič-! ka. Njegove zenice so bile motne.'
isti vzroki
ozirib
Izreden slučaj.
V Monakovem se je te dni vršila razprava proti strojevodji Au-
Xapetost med Italijo in .Tugo-
i. marea.*
William Reilly. star 73 let. kapi-|iz "ozdrvi so mil visele ledene sve-tan ladje Lehigh Coal and Xavi- na katerih so se poznali sledi-gation Coal Company, se je zadu-1vi krvi*
šil včeraj zjutraj na koščku kru-j Nekaj časa sem stal molče pri beleju iz Rosenheima, ki je bil kriv!»lavijo jako narašča, ha. Jedel je s svojo ženo in sinom,'šotoru, potem sta pa prišla za me- katastrofalne nesreče, ki se je do- Akr bo vojna neizogibna, bo-ko mu je obtičal kos kruha v gr-'noj podčastnika Cream in TVili-J godila lansko leto na kolodvoru v.^ videli, kako hitro bodo sneli s lu. Vsi poskusi, da se potegne am. — Dovolite, da vam čestitava. Monakovem. Pri nesreči je bilo u-! klina vzrok za vojno.
Pravijo, da imajo vedno iste posledico.
Ta trditev pa ni v vseh pravilna.
Vzemimo zaljubljence.
Zaljubljeni moški se vedno bolj neumno obnaša kol p/, zaljubljena ženska.
kruh ven so ostali neuspešni.
Stavka japonskih ladijskih kuharjev.
Časopisje poroča, da je Averes-
TOICIO. Japonska. 20. marea.— Stavko za višje plače so proglasil* kuharji v službi Xipon .Tusen Kai-.* ,sa. velike japonske parobrodne črte.
Vsled tega se je zakasnilo od-,potovanje raznih velikih japonskih parnikov.
jo spregovoril William. — Dr. At- biitih 24 oseb. 72 pa težko ranje-j kinson je nama rekel, da so našli nih. Razprava bi se morala sprva: glasom Scottovega dnevnika na odgoditi. ker sta dva obsojenčeva cu zopet romunski finančni mini--Tužnem tečaju norveško zastavo, j zagovornika tik pred razpravo u- ster.
— Segel sem mornarjema v roko.! mrla. Razprava pa seje vseeno vr-j Averescu jo znan dot dober fi-toda srce so mi glodali čudni ob-lšila in Aubelle je bil obsojen na nainmik.
čutki. Pustil sem svojega ubogega pet mesecev zapora^	j Tn Romunska mora imeti do-
brega finančnika, če hoče pokriti
stroške, ki jih ji napravljata kraljica Marija in njen sin Karo).
Velika noč in piruhi
Zatrt je treh mehiških listov.
MEXICO CITY, Mehika, 20. marca. — V nekem poročilu iz| Guadalajare na Universal se gla-} si, da so občinske oblasti zaprle-naprave treh listov, obdolženihj protivladne propagande v zvezi z j verskim vprašanjem v Mehiki. •
Vdova obtožena umora.
MACON,	20. marca. —
Vdova Mrs. Eva Tanner je bila včeraj odvedena v okrajno ječo na temelju obdolžbe umora. Mrs. Tanner je bHa družabniea nekega Hogg«, ki je bil v sredo ponoči n-streljen na samotni poti, deset - milj od tnkaj.	I
Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
i
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna nafegjriTa. v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. T.

*
Vatikan je odločno nastopil proti moderni ženski modi in proti modernim plesom.
Proti modi je eno samo zdravijo, namreč moda. ki je še bolj moderna. Isto je s plesi.
Kar se mode tiče, žensk«' rajse poslušajo zapovedi iz Pariza kot pa iz Vatikana.
¥
Ceh osi ova ško časopisje poroča, da bodo madžarski in tirolski fašisti vprizorili pohod proti Dunaju. Ko bodo dospeli v avstrijsko glavno mesto, bodo strmoglavili socijalistično vlado ter osnovali vlado po Mussolinijevero nzorcn.
Pohoda se bodo udeležili tudi laški fašisti.
S katere strani bodo Lahi prodirali, se ni znano. Najbrž po Primorskem mimo Bovca na Koroško.
Ko bod^ dospeli do Kobarida, se jim bo gotovo parkrat kolenilo.
SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA
Po "Narodnem Dnevniku".
C H. LUCIETO
^it-tiaii J dejal. *ebnega stavili
Nato .smo .si natančno o; hiao. Xa«li nismo ničesar pa rasten v kleti aparat za brezžično le.lografijo, ie starega Nustema. V" *obi nemškega Obersta .smo našli Tii>li več švicarskih uniform, m-tl njimi uniformo ženij.skega komandanta. Gotovo so je Oberst te po-hluieval, da hodil ''inšpieirat" kv i eartfk e 1 rdnjave.
Ko smo pregledali \vo hišo, .smo *>e vrnili v sobo. kjer so orožniki Kt razi l i Jamesa Meverja. Švicarski policisti so zapečatili vse za plen jene listine in nato je zavel šef Lzpra-aevati Mayerja. DejaJ mu je:
— Prodno Vas /.ačnem izpra-
že rati i tega. da Vas pred i m radiograi'u.
(V.trt lire pozneje smo s pomočjo X - žarkov dognali krivdo ♦Jinncsii Meyerja.
V eni cigaret mho opazili temen« predmet. Ko .smo jo raztrgali, smo našli v njej papir, ki je bil skrbno zvit med duhanom.
Na tem papirju se jo nahajala formula razstreljiva za raz&tre-Ijevanje francoskih tovarn, ki ,>o bile točno navedene.
Vspričo tega dokaza je moral -lames Mever priznati.
Nekaj dni pozneje pa je vojno sodišče v Ženevi obsodilo na šest
šcvati. Vam moram povedati, da mesecev zapora in .">000 frankov bori o vse izjave. ki mi jih tukaj j jrlobe. Razen tega je bil izgnan iz sedaj poveste, lahko pozneje en- švicarskega ozemlja, krat pričale zoper vas. Ali ste' Njegovi .srtkrrvci. TJorgone in razumeli'	! njegova tolpa, so bili tudi obsoje-
James Meyer se je nasmehnil, j ni in dobili različne kazni, potein pa je dejal:	; Nasprotno pa nismo nikoli mo-
— Nič me ne bo kompromitira-hrli zvedeti za pravo ime neinške-lo. -kajti odklanjam vaako izpra-!jra ObeMa, čeprav sem dal nje-
er
\'em-
ševanje.
—	Vas bomo že prisilili!
—	Le [KKhtnitf!
—	To bomo tudi storili! Kako so imenujete *
—	Kaj V a.s to bri^ra! vedite, čeprav som rojen v
čiji, som ameriški državljan, in zagovarjati bortc morali pred mojim konzulom ra li vsega. kar *ein moral pretrpeti po svoji aretaciji. Jaz s to zadevo prav ničesar nimam opraviti. Prijatelj sem poMvtnika te hiše in da mu napravim iifth)&o sem šel v kavarno Hormone, iskat ta dva možaka....
Pokazal je z očmi na mojega tovariša in na mene.
—	(V Min prav razumel, je nadaljeval policijski šef, ste ravnokar priznali, da ste v zvezi ne ha:mo z IVorgonom. temveč tudi s posestnikom te hiše. Ali mi lahko povmte njegovo iroe
—	Ne, — je odgovoril Jame« Clever.
—	Ker je v Viišem interesu, da pa skrivate: sieer pa kaj za to!
To bonio zvedeli tudi brez Vas.
In obrnil se je proti detektivom ter jim dejal:
—	Preiščite tega možaka !
To so takoj storili. Na tablo .so zaporedona polagali iz žepov 5pi-jona prav zanimive predmete; en browning, kom^xletno vlomilsko o-rodje, di na milno patrono, Biek-fardovo vrvico. velik nož. napačen potni list in tako dalje.
Med temi stvarmi se je nahajala tudi .srebrna cigaret niča. katero je James Mever neprestano po strani gledal.
Zato sem jo vzel v roke in jo skrbno pregledoval. Našel nisem nič posebnega, saxno šest cigaret. Obrnil sem se k švicarskemu tle-tektivakemu šefu in «ra vprašaj:
—	Ali nimate morda na carinami roentgen o vt^ga aparata za
pregledovanje vsebine sumljivih kovčkov?
—	Gotovo, — je odvrnil.
—	Potem bi Vas prosil, če bi se podala tia, da progledava te cigarete.
—	Zakaj ?
—	Ker bi rad vedel, kakšne vrste <tobak je to.
Tu me je detektiv že razumel.
—	Šel bom z Vami. — mi je
[
!• govo fotografijo tiskati \ več ti-!.>ir izvodih in jo razpoki,d tia v.se kraje.	,
Vsekakor pa je bilo nevarni tolpi cd .sedaj naprej onemogočeno. da bi nam Akodila. in odkar smo razkrili nje tajno .skrivališče, tudi
o Oberst 11 nismo nikoli več kaj >lišaJi.
Nekaj dni pozneje, ko sem konto zadevo, ,so me .poslali v zapadno Francijo, kjer se je nahajala tol-upa moških in žensk, ki je zelo vznemirjala javno mnenje.
NOVA ŠPT.JONAŽNA ZADEVA V XANTE SIJ
Čeprav je bila Inna Staub ona najnevarnejših špijonk. so j. voa-tlar ni posrečilo stalno nis^liti so v Franciji, kajti preostro smo jo nadzirali.
Zato so pa prihajale k nam <lru-•:< ženske, 'ki so večkrat zrnja u> l< vale, ki pa niso bile iii.i taki1 drzne, niti tako spretne kot ona. a "kljifb temu zelo nevarne.
I r:no Staifb so marsikatero žen-.-kc posnemale in ona ni tul-t nikakor edina ženska, ki j«- izvrševala u. nizkotni potsei.
Nemški špijonažni urad jo po šiljal v Francijo celo vrsto žensk; tako jih je nekaj časa kar mrgolelo v Xantes 11 in St. Xazairu, ko ste ti dve pristanišči postali britanski 'bazi za izkrcavanje.
Nekatere so javno kazale, da so demimondke, ki tudi te so bile zelo nevarne, kajti če so bile spretno. so lahko zvedle od svojih ljubimcev stvari, kojili važnost .skoraj <rotovo niso zna.le ceniti, ki ,>o jlli pa drugi. boljšo informirani ljudje izkoriščali.
Druge so si poiskale .službe kot guvernante, delavke v pristanišču ali pa trgovske službe, in sicer pri tvrcfeah, kjer so čini lažje prihajale v stik % angleSkimi vojaki, ali pa z hzkrcanimi mornarji.
(iotovo je, da je bila po informacijah. poslanih jk> teh ženskah, marsikatera ladja torpedirana. 111 Nemci so potom njih od dno do dne vedeli, katero ladje so prihajale in odhajalo v naših pristaniščih in kateri i>olki, 'koliko mož in topov je bilo iakrcanili. Zvedele so te ženske, če no bile
celo na kateri odsek fronte odhajajo izkrcani britanski polki.
Xeki dan sem imel lepo priliko, opazovati tak slučaj.
»Sedel .som s prijateljem na terasi kavarne na Place Gra&lin. K sosedni mizi sta sedla dva angleška šiabna oficirja v družbi lepe dame. Iz začetka so se pogovarjali o stvareh, ki me niso nič zanimale, potem sem pa naenkrat postal pozoren na njih pogovor.
Na vprašanje, ki ga je stavila "dama", je izjavil eden oficirjev:
—	Res je, draga moja. da odpotujem v ponedeljek proti severu.
—	Proti severu.' je vprašala 4'dama". To ne pove ničesar, povejte mi rajši, 'kam naj vam pošiljam svoja pisma f
Oficir, ki je moral biti v tem oziin zelo naiven človek, je potegnil iz svojega žepa beložnico. pogledal vanjo in slednjič dejal:
—	Počakajte, vam boni takoj povedal. V torek zjutraj bomo v le Bourgetu. Opoldan so odp-*lj« • mo naprej in dospemo zvečer v Amiens. Od tam naprej nas bodo razpostavili. <ia j>odi»iramo našo X.....stJio divizijo meti Bethunom
in Arrasom.
GLAS NARODA, 21. MARCA 1927
SLAVNA PISATELJICA
Rabljev poklic.

Francoski krvnik Gebrge ITeni* opisuje zanimive doživljaje iz svoje krvniške prakse.
Ko sem so odlo«"il za svoj poklic, pravi Benit. sem bjl trdno prepričan, da prevzamem službo, ki je nihče drugi noče opravljati. Prvi ; mi je prišel pod roke rojak iz mojega rojstnega mesta Marseilla. ki t sem ga poznal že od mladih nog. Težko jo povedati, kakšni so bili 'moji občutki, ko jo padla njegova plava pod piljotino. Dolpo som i razmišljal, ali naj ostanem še na-
tečim glasom: — Nedolžnega boste obglavili! Moja duša ne bo i-mela pokoja. Vedno bom protestiral proti smrtni obsodbi, noč in dan vas bom strašil. Ne dam vam miru. dokler ne boste dovolj občutili. kaj se pravi po nedolžnem u-mreti. —
Njegove besede so bile tako zelo prepričevalne, da mi je sekira omahnila. Krvnik instinktivno čuti. koga ima pred seboj pravega zločinca ali po nedolžnem obsojenega. Toda kot mehaničnemu in-
tiNoanwnno « umdckwooo. n. t.
Na sliki vidite slavno švedsko pisateljico Selmo Lagerlof. ki je dobila Xoblovo nagrado za svojo knjigo "Maehaeka**.
USODA VOJNEGA JETNIKA
V mirni vasici Cakajovcah na
STRASEN UMOR
V vasi Radobice na Slovaškem
Slovaškem, jo živel več let v sreč-'je bil izvršen*nedavno bestijalni u-nem zakonu kmet Valentin Bojda.' mor. Pri potoku so našli žensko Zona mu je rodila dete in s tem so truplo, ki jo ležalo pod snegom že jo njegova zakonska ^reča še po- več dni. Orožniki so uvedli stropo veV-ala. Ko jo izbruhnila svetovna preiskavo in kmalu je bit aretiran
Idalje na svojem mestu, ali naj strumentu zakona 'dam temu težkemu poklicu slovo. | Končno sem se odločil ostati pri krvniškem poklicu in vestno op-jravljati svojo službo, pa naj so ,zpodi karkoli. Pozneje je postalo moje življenje neznosno, kajti neprestano so me preganjali fantomi onih. ki sem jih obglavil. Xoč in dan vidim glave, ki so padle pod mojo sekiro. Posebno plava Marije Prevostove. prve ženske, ki sem jo obglavil. mi stoji vedno prod očmi. Marija je bila najlepša ženska. kar sem jih poznal. Prepri-
mi ni preosta-
vr-jna. je moral Bojda k vojakom, domači kmet t "mik
ki je živel v.čau sein. da bi sekira v mojih ro-
I"soda tra je zanesla na rusko divjem zakonu 7, umorjeno Marijo kali omahnila. akq bi se mi bila ta
GLUHONEMA PLESALKA
fronto, kjer jo bil kmalu ujet. Že- Babiakovo. Cinik je pri zaslišanju krasna ženska v usodnem trenot-na tli dobila od moža nobenega pi- odločno tajil vsako krivdo in je kn nasmehnila. Pred justifikacijo sina. vendar je pa upala, da še živi hotel dokazati svojo nedolžnost sem ji moral odstriči divne kodre, in da se po končani vojni vrne tu-.tudi z alibi, kar se mu pa ni posre-,Ko sem vzel škarje, sem za hip o-di sro«"no domov. Minila so leta. j	Zaslišatio priče so trdile, da kleval. ^larija so mi je prijazno
toda o možu ni bilo ne dulia ne se je (.'mik s svojo ljubico cesto nasmehnila, mi vzela iz rok škar-sluha.	j prepiral. Zaslišan je bil tudi prvi je in si sama od stri grl a lase. češ da
Po končani vojni je žena obupa-j mož umorjene kmetice. Tomaž, ki mi hoče olajšati neprijetni posel, la. Dva soseda sta se vrnila iz rns- so je tako sumljivo vedel, da so gaj Ko je položila svojo lopo plavo kepa ujetništva in ji povedala, da .pridržali v preiskovalnem zaporu.' na tnalo in čakala, da pade strašni Plesna uemrtnost gluhonemim« j,. njen mož v Rusiji umrl in da Tomaž je izjavil, da je morilce' nož, je jutranje solnce zadnjikrat navadno m dostopna, kar ni ču-'sta bila celo pri njegovem pogre- njegove žene Cinik.	j obsijalo njene lase. Ta prizor mi
da, kajti kdor godbe ni sliši, tudi bil. Med tem se je mlada žena so-j Xjegnva izpoved se je točno n- ostane v spominu vse življenje. — pihati no more, vsaj tako ne, da znanila z nekim drugim kmetom.! jemala z vsemi okolnostmi. Pri po-' Vsako noč vidim Marijo pred sebi lahko označili njegov ples za ki jo je zasnubil. Bojdova je pri-' toku so našli okrvavljeno vrečo in jn Z(]j se nti celo, da slišim umetnost. Zgodovina baleta poznaj volila v drugi zakon, toda iz pre-! šop ženskih las. kar je pričalo, tin J njen nežni glas. doslej samo dve gluhonemi plesal- vidnosti je šla k notarju, kjer si je: je morilec izvršil svoj zločin v va-j Zadnji, ki sem mu pomagal na ki in eni*ra -plesalca. To so ame- dala v prisotnosti ob« h prič pisme-'si in nesel truplo k potoku. Ker je oni svet. je bil zloglasni morilec riška plesalka Miss Helen llech-im potrditi, da je njen mož v Ru-, bila njopova izpoved tako točna J Landru. Tudi njegova plava in mann. primabalerina dunajske o- siji umrl. Dokument so poslali vije preiskovalni sodnik sklepal, da strašne oči me neprestano zasledu-pere Adelina in ameriški plesalec Bratislavo, kjer ga je vojni lcuratljo Tomaž soudeležen pri umoru. |jejo. Drugi fantom, ki stoji noč in David Marvvell. Vsi trije so iz-j potrdil in si zabeležil. <la je Bojda i Xa sodnikovo vprašanje je mož (]an pred menoj, je mlad. elegan-red notalentirani.	i umrl.	izjavil, da je bila umorjena kme-ji0n mož. ki sem ga obglavil pred
tica prod leti njegova žena. Iver se 17	Obsojen jo bil na smrt ra-
pa nista dobro razumela jo skle-^i posilstva in umora neke devoj-nil odpotovati v Ameriko. V ta^icf.. Xekega zimskega večera smo namen jo ukradel očetu in ženi se zbrali na neobljudenem trgu v denar /ji vožnjo. Tz Amerike je Versaillesu k jostifikaeiji. Tini ukradeni znesek očetu in ženi vr-|SPm pristopil k obsojencu, se je 0-nil. Čez nekaj let je izvedel, da je,brnil k meni in izprepovoril z drli-njegova žena noseča. — Vrnil se	— ——
je in zahteval ločitev zakona. So-
Kot čebrta redka 'izjema na tem j Minili so meseci in mlada kmeti-poflju .se je pojavila nedavno v ea je povila v drugem zakonu de-Pragi 11-letna gluhonema deklica.! to. Nekega večera leta 1020 se je hčerka nekega državnega uradni-jpa za mrlvega proglašeni kmet ka, Mobi Uranova. ^Iobi se je(Valentin Bojda nepričakovano vr-začela zanimati za i>lesno uniet-(nil iz ruskejra ujetništva. Ves pre-noKt že kot dete. Njena mati je senečen 111 razočaran je našel v dobra pianisrka in deklica ji 111 svoji hiši tujega moža in dete. —
jalo drnpepa, nego da hladnokrvno opravim svoj posel. Zamahnil sem in glava je odletela. Zdelo se mi jo. da so oči usmrčenega polne življenja in da mo pomilovalno gledajo. Xekaj let pozneje se je res izkazalo, da dotičui ni izvršil zločina, radi katerega jo bil obsojen na smrt. Policija jo namreč našla neko truplo, ki pa ni bilo i-dentično s truplom pogrešane tlo-vojke. Dotična devojka se je skrivala pred svojim ljubimcem, ki jo je zapustil, in ko je izvedela, da je bilo najdeno truplo, v katerem so spoznali njo, in da je polieija aretirala njenega nezv« stebra ljubimca. je mislila, da j«- zaslužil k;i-zen zato. ker jo jo zapustil. Niti vest o smrtni kazni ji' ni ganila, da bi 11111 rešila življenje. Tako je šol nesrečnež po nedolžnem v smrt.
Nkateri obsojenci so se vedli preti smrtjo eitu«~no. Vrhunec cinizma jo dose«el morilce Landru. — Razočaran sem in težko mi jo pri srcu. — je izjavil pod giljotino. — da vidim med množico, ki je prišla gledat mojo usmrtitev, samo eno žensko. To pomeni konce romantizma. Mislil sem, da je v Parizu več pogumnih žensk, ki si bodo hotele ogledati na zadnji poti takega junaka, kakor sem jaz.
Vlom v stanovanje Crosavesca.
Na Dunaju imajo spretne vlomilce in tatove, ki izkoristijo vsako ''konjunkturo". Tako so to dni vlomili v uradno zapečateno stanovanje trapično preminulega pevca Orosavesca. Odnesli so bogat plen.
dala miru, dokler ji mati ni ob- Takoj je zaslutil, kaj so je v nje-Ijubila. da ji bo pomagalči pri pro v i odsotnosti zgodilo. TCor ž.ene plesnih vajah.	i ni bijo doma. da bi se takoj pome-
Prvi javni nastop je imela Fr-'nil ž njo. jo odšel v krčmo, kjer banova 25. julija 1925. v Lažnih so mu sosedje povedali, da so je Podebradeli, kjer je dosegla sija-"žena drugič poročila. Nesrečni mož jen uspeli. Roditelji so po tem u- je zapustil rojstno vas in se kla-speliu uvčdeli. da je dekletce iz- til npkaj časa ves obupan po oko-redno talentirano 111 zato ji nis0(lici. Končno je dobil na Češkem več branili plenati. Mlada Mobi službo. Tu se je seznanil z nekim plese brez afektiranosrt i in kokek- j dekletom in se hotel poročiti. V ta stva, dasi ne .•»liši nobenega zvo- namen jo pisal ženi in jo prosil, da [ ka. Svoj p-les nekako doživlja in, naj privoli v ločitev zakona. V| pleše tako gracijozno. da jo vsi pismu jo omenil, da pri povratku občudujejo. Sedaj je gojenka ene ni hotel uničiti njene zakonske najboljših čeških plesnih šol. ki jo J sreče i uda po pravici pričakuje, vodi profesorica Klimeš-Polako- da mu sedaj tudi ona ne bo delala va. V plesni aCkademiji se peča j ovir. Toda žena ni hotela privoli-glnhonema deklica- z nadaljnim si- t' v ločitev.
dišče je njegovi želji ustreglo. — Z nezvesto ženo nista več občevala. pač pa se jo Tomaž sprijaznil ž njenim ljubčkom Cinikom. Preiskovalni organi domnevajo, da sta Črnile in Tomaž sporazumno umorila Babiakovo.
Spomini Zizi Lambrinove.
stematu-nim in metodičnim študijem baletne umetnosti.
Ker se je hotel Bojda na vsak način poročiti, je vložil pri sodišču tožbo za ločitev zakona z motivacijo. da živi njegova zakonska že-
Sneg v Dubrovniku.
Te dni je padel v Dubrovniku 113 z drugim možem v konkublna sneg, kar je prava redkost. Kakoi-tu-	odredilo, da mora
Bojda najprej
poročajo, je sedaj v Dubrovniku razen navzlic krasnemu vremenu spretne. \ precej hladno.
V KITAJSKEM VODOVJU


zahtevati ločitev drugega zakona. Ker je pa kmet zamudil zakonito določeni rok. se je pritožil proti prvi razsodbi. — Druga instanca je osvojila njegovo stališče in razveljavila zakon z nezvesto ženo:
Žena, ki je sklenila drugi zakon v trdnem prepričanju, da je njen prvi mož mrtev ,se je pritožila na vrhovno sodišče in živela s svojim drugim možem srečno in zadovoljno dalje. Nesrečni mož je zaman hrepenel po dekletu, ki naj bi mu pomagalo prenašati bridko usodo. Končno je prišla zadeva pred vrhovno sodišče, ki je priznalo dru gi zakon za veljaven z motivacijo. da ga je žena sklenila v trdnem prepričanju, da je mož mrtev in da je bil njen prvi mož že formalno proglašen za mrtvega^ Drugi tzakou torej ne more biti razveljavljen. Ta razsodba vrhovnega so 4išča je vzbudila med juristi vsesplošno presenečenje.
na«« predstavlja ameriško transportno ladjo na reki Yangtse. Take ladje ponavadi odvažajo begunec iz ogroženih krajev,	'
■Agifirajte za "Glas Naroda", naj-vtšji slovenski dnevnik v Ameriki.
Morganatska žena bivšega rom. prestolonaslednika Karla. Zizi Lambrino. pripravlja knjigo svojih memoarjev, ki bodo popisovali ljubezensko razmerje med njo ni romunskim princem. Delo bo nekak avtobiografski roiuan ter izide pod naslovom "Spomini nesrečne žen".
Vest o tej knjigi je vzbudila na romunskem dvoru veliko bojazen in skrb. Knjigi bodo namreč pri-dejani faksimili ljubezenskih pisem med Zizi Lambrinovo in princem Karlom, ki je v svoji korespondenci vehementno napadal svojo mater.
ROJAKIPOZOR!
Iz proste roke razprodaje so zemljišče prnjSciue Unulac v jakciu lepem iu prometnem kraju Betokrajine. oddaljeno komaj ure »hI železniške postaje. Zlasti lepi in dobri so travniki in njive na takozvanoni "Nonunion" v opcini Podzemelj, ležeč skoz ob okrnjni cesti. V neposrctlni bližini so frrajščinski >roz<lovi slir-ni amerikanskim j>ark<>iii in je kraj j>o-sebno pripraven zji naseljitev.
Prodajajo se ]h> želji večje ali manjšo parcele in sicer njive in travniki, poprečno oral po Sijr,. , ftoalovi pa i»> 40 .V) S.
Vse tlaljnje in natančneje informacije ili»l»ij«. s«- pri tvr«lki "Sumi>-grad". Grada o v Belokra jini.
Pojasnila daje pa tudi iz prijaznosti g. I. Smuk, ž.npnn oi«"inc Po<l-
zemelj. ki je biva! O let v Cleveland« in --e je utlomovil v n;tve»leni okn-llci. kjer jo jako zsid<n-oljen, prijuiročiijo«' rojakom široni Amerike naselitev v tem lepem, prometnem in zdravem kraju Slovenije.
I J—
NAROČILO
Pošiljam vam celoletno naročnino (polletno $3.00) ter novega naročnika
Njegovo ime .........................
Njegov naslov .......................
Mesto in država .....................
$6.00
Liker, ki prinaša pivcem slepoto.
V Bitterfeldu na Nemškem je priredil domači notar prijateljsko zakusko, na katero je povabil celo vrsto odličnih meščanov. Povabljenci so prišli, povžili jedi v najboljšem razpoloženo in- zalili zakusko z vinom in pivom. Preden sco se pa razšli, je kazal notar odpreti steklenico nenavadnega likerja. Nekateri so odklonili, češ, da imajo že vsega do grla dovolj. 13 oseb pa si je dalo liker nato-čiti, a komaj so izpraznili- čase, so jih popadle strahovite bolečine. Nekaj ur nato so vsi ti nesrečneži oslepili, notar* ki je priredil pojedino. pa je umrl.
Oblastva so zaplenila preostalo količino likerja in jo dale kemično preiskati, da se ugotovi pro-Wenienea zločina.
Kot nagrado mi pošljite sledeče knjige, ki so navedene v vašem seznamu:
$
Skupaj $ 3.00 (ali $ 1.50)
Moje ime......
Naslov.........
■ Mesto in država
Naroeruk Glas Naroda.
Če bi vam knjige, ki sem jih naroiiL". medtem pošle, vas prosim, da mi pošljete druge, ki so približno
i?te cene in podobne vsebine.
■ ? ^ ■■ ■ - . - ■ ■ ■ - ■ . ■ ■ ■ ....... ..... —
I

' 1 : " J ......
:- 11
KH59
r,LAS NARODA. 21. MARCA 19ST.
MATI SKRB
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
ZAČASNO COOLIDGE-OVO STANOVANJE iih pravkar «biii Pri krstu z bia-1
gos lovi j eno vodo. . .
Prefekt. ki je stal 7.a njimi, bi rad zatikal kot nekoč, ko j»* pasel ovee po holiiiili — pa ni mogri.l Preveč je bilo v srcu. Xem je stal, strmci in ni sam s«*bi verjel, da so ' st* dečki tako čudežno zbudili.
3	(Nadaljevanje.)
Takoj po Velikinoči sta se brata odpeljala. Takrat je bilo v hiši dosti solza. Ko pa so jo odpeljal voz /. dvorišča, jo pritisnila maU f.vojo zasolzono lice k Pavlu ter zašepetala:
—	Dolgo si bilo zanemarjeno, moje ubogo dete. Sedaj *va zopet : .ima kot nekoč.
—	Mama, jaz sem tukaj, je vzkliknila mala Kata. ki jo iz-tognila ročici in njena sestrica je storila isto.
—	Da, tudi vi dve sta tukaj, — je vzkliknila mati in solnčni svit jc zablo»tol preko njenega, bledega obraza.
Xnto pa jo vzela obe v naročje, stopila ž njima k oknu ter dol-•ro zrla proti "boli hiši".
Pavel jo vtaknil svojo »lavo med »uho njeno obloko.
Mati jo povesila svoj pogled in ko je srečala njegove starik.ive pametne oči, je nekoliko zardela ter se nasmehnila. Nobene besedice pa tli izpregovorila.
olv se je vrnil oče i/, mosta, jo zahteval, naj Pavel prične hoditi v šolo.
MaLi jo postala zelo žalostna tor prosila, naj ga pusti šo pol lota dotna. da ji no bo toliko dolgčas po starejših dveh. Rekla jo. da ga bo sama poučevala, o,v j>a ni hotel ničesar vedeti o tem ter ji rekel, da je "solzava Liza".
Pavel so jo prestrašil. — Hrepenenje po šali. ki pra jo prejo vodno polnilo, je popolnoma izginilo. Seveda, sedaj nista bila več tam brata, ki bi sra bodrila k temu.
Naslednjega dno ga jo prijel oče za roko tor ga odvedel v vas. ko jo prvo hiše so ležalo kakih dva tiso." korakov od Ma jhoferjevega zemljišča.
To je bila vsekakor preooj dolpra pot za malega dečka.
Nebo jo evelo. kot zna lo na CJo-j riškem. Mehki vetrovi so veli od, Benečije, škržati so stružili. tatu! od razkošnih vetrov so prosladko žgoleli slavei.
Srodi vasi stoji križ Tam so zbe-jro fantje vsak večer in pojo. Njih I pesmi niso take. kot jih pojo pri j nas,, vriskajoč od mladosti in svo-j bode. Tam so posiui plalio. v srcu zadržane. Nič ni v njih fantovske prešernost i. razposajenosti.
Odprl sem okno. da bi prišla pesem iz vasi v mojo izbo:
'Šumi. šumi. Soča krvava, solza ogromna meni se zdi.š. Kaj. kaj bridko zdihuješ? Glej. tu tvoj rod šc ponosno zre

HtNftV MILLER. ««IH O C.
Ker Belo hišo popravljajo, se jo presolil predsednik Coolidge v po
slopje. ki ga vidite na sliki. Poslopje je na Dnpont Circle v verja tla je narod mo-. u ashnifftonu.
men v črni luknji. To je morala biti kovačniea, — a kako naj delajo ljudi tudi v nedeljo?
Lotila so ga je želja, katere ni mogel pojasniti, da se iz j oče in I medtem ko jc slepo drvel naprej, so mu priteke debel solze iz oči. Naenkrat je videl pred seboj širok jarek, ki jo bil do roba na-
Pcsoin je izzvenela v brezkončno nevero. Morda ni niti eden
'an, še
ponosen : saj vidi, da vso obupuje, vso mirno čaka smrti. . .
Zadnji večer pa so nekam oživeli. No vem. kaj jim je vzrastlo »v srcu. Morda jo kdo med njo vrgol besedo, naj upajo, morda še več. In ta beseda jo užgala zavest, po-sem sn moža vest-
zomljiv-a.	{	«- • - i i i	.	"	besedo, naj upaj
.r ii i,	- i i ,	i i-i	Naenkrat je videl pred seboj širok jarek, ki je bil do roba na- r . u	.
To )o bila vsokakor prrcei dolga pot za malega dečka.	, .	. .	, ,	jn beseda je i
.	. .,..«, 7	.	" ,	,ii 'polnjen z vodo. Dobro .p'vedel, da no bo nio<*ol uriti nreko i nromi	- i. ,
Pa vol pa jo dobro držal. Tako strašno <ra jo bdo strah, da bo	.	,	, .*	1 P1111 !',OKO- «> prema-»|10R Vsemoč.Cul
, , .	ti i ii-ii	.	.Pal» J«-* kijubovalnosi. Nkocil 111 v naslednjem trenutku so ie zgrnila I »
dolnl r da roe o.i o«etn. da In korakal z njim do konca sveta.	, . , , .	" " J' 1111,1, ne »In sove:
. , . , ., . ,	,	, .	....	.- i preko nje»a. debela umazana voda.
Sola ie h d a nizko, s slamo pokrito poslopje. ki ve ni prav mej p .	.
razlikovalo od kmečke l.išo in poleg nje so stali vsakovrstni drogi'.	« 1	močvirskih rastin „a oble- Uc slovani kj
^ ^ . ^	ki, so je vrnil zopet na kopno.
' , Sl UTukai obeša io Ione otroke. - ie noiasnil oče.	•MldMHSr1 ^ P°S""i,i ^ ^ ^	^ ^ ^ "M-l-^tti! Pr
rpadel tu u jo vos popiim, in ko ga j<
(Dalje prihodnjič.)
Med brati na Primorskem.
poleg nje
z lestvicami
Tukaj obešajo lene otroke, — jo pojasnil oče. Strah Pavla so je seveda še povečal. Ko pa j*» vzet v narn« nčitelj. prijazen star mož. z belimi kocinami in zašpehanim te-' - . ,	....
V M	, 1 ..... ...	•	, /nlosten 1,1 počasnih korakov proti domu.
lovmkntn t»»r mu pokazal lvPn knjizieo s »likann. se jo zopot popolnoma pomiri! in le razni tuji obrazi, ki so zrli proti njemu s klopi niso poraenjali za njega ničesar dobrega.
Dobil jo zadnje mesto ter je moral dve uri risali dolge črte na' LOJZE C _(
tablico
Y presledkih so prišli k njemu večji fanti ter ga vpraševali, kaj
je prinesel seboj. Ko so videli, da jo imel klobaso, so mu jo vzeli.
To je seveda mirno dopustil, ker jo domneval, da mora biti tako. Ko
jc odhajal proti domu. so »a pretepli in odon mu jo natlačil kopri
ve za ovratnik. Domneval jo. da mora biti tako. ker jo bilo pač naj
manj, kar so mu jo moglo pripetiti.
Ko pa je imel za seboj hiše tor šel popolnoma osami jen po pla- ,iiQ„..i, „ - •• ,	. t	.----
»javi je pričel jokati. V,Sel se je pod ter prieel zreti proti si- u, IV^U.72-7 l "" f""'" T	s ^
njemu nebu. kjer so Švigale semintam lastaviee.	I n J f,, T T	t"'" '""V""'' mladIno P^eni-
- Ah. ,-e hi le mogel leteti. „„li jM< - si je mislil. - Pri tern'T^'	"a	italijanski v^jhelji!
j»a so jo Npotunil "bele hiše".
Vzravnal so jo ter poiskal z očmi to hišo. Kot
katerem mu je pripovedovola mati v svojih pra
' 1	—	, 10. man so no nasmeje, ne upa
stola nasproti. Okna so mu žarela nasproti kot biseri in zelono gr- kor bi bj, smeh tuj bo]pl bi
i. kje so nošo mejo?
'•Maladetti! Prokleti!" jo rjovelo skozi tiho vas. Padali so koro-
pričelo zebsti, je odšel ha- po ?lavah aivje krhanje, su-
van je. . .
i
Crnosrajčuiki so jih polovili do enega in pretepli: — Sto lir pla-" >*aj A'sak! Če ne. vas javimo naprej, uporniki, maladetti se bia v i!
Ali naj se torej čez tvoja polja, t v« rje vrtove in tvoje lepo vasi. 110-
P.rliii- i	i	, • ,	..	: srečna majka Goriška, razlije sreč-
1 sl- zoni'Ja kraška, skopa , no krog njih suče, se i»ra ž niimi	- + -	* 4 . •
' si T iiwii.. t..i.;	A ■■ 1 ■ , , „ .	1-1<l - 11 na pesom. «-e tujec pretepa tvoje
i si. .Ljudje ^ tebi trpe. da jim nih-; kolo. boža jih. Darila jim daje,
K marca:
C:¥»'ftiia. Hamburg.
SC. marca:
Olympic, Ch«rbour*; Repu bil«. Cbarbourc, Bremen.
SO. marca:
Prea. Hardlnj. Charhourc. Bremen
SI marea:
Suffren. Havre; Hamhurf, Cb«r-bourc. Hamhurj; Berlin. Cberboum Bremen.
2. aprila:
France. Havre — SKUPNI 1ZI.ET
5.	aprila:
Berenguria. Cherbourg.
6.	aprila:
Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
7- aprila:
Westphalia, Hamburg
9. aprila:
I.rvuithan, Ch#-rl»ourR; Jluenihen,
Cherb«>urg. Bremen.
12.	aprila:
Murthu Washincton, Trat.
13.	aprila:
Maurctania, Cherho'irg.
14.	aprila:
All.cit llallin, Cherlioiirg, Hamburg.
15.	aprila:
<»lyni|»i<% CherI»oiirg.
16.	apnla:
Siui »urt. Cherbourg. P.remen.
19.	aprila:
Udi.vr.ce. Cherbourg, Hamburg.
20.	aprila:
A*|mtunia. Cherbnurg;	Wash-
ington, (Jht-rbourg, 1'rt-mr-u.
21.	aprila:
.Ww Vork, Cht-rbi.urg, Hamburg.
22 parila:
Columbus, Cherl»ourg, Bremen.
23. aprila:
Paris. Havre: MaJ«-»ll>*. Cherbourg Tor« k. Bremen.
27. aprila:
I'.rrrtiguria. Pht-rliotiri;: l'rcs. llarrt-
\r.g, Clierlxjiirg, IJroiiieii. 2fl. aprila:
I>ruLiihliini], Cherlmure, 1Iumt>nrg 30. aprila:
Leviathan. Chorhonre: Fninr«.
Ha\Te; Uremen. Ch»-rt>r»»irE-. Isremrn
4.	maja:
Mauritania, Cherliotirg: President Rooaevelt. Cherbourg. Brrmen.
5.	maja:
Cleveland. Chorbourg. Hamburg.
6.	maja:
l:«Un. Cherbourg. Bremen.
7.	maja:
Oij-mplo. Cherbourg.
10.	maja:
Prea. W ilson. Trst RKtTN'l IZLRT
11.	maja:
Aqultania, Cherbourg.
12.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg? Muen<-hen, Cherbourg. I'.rem»-n.
14.	maja:
Pari«, Havre. SKUPKI IZt.RT
17 ma;a:
P«-rengaria. Cherbourg: Columhua. Chertxturg. I'remen. a
15.	ma}a:
r;»-orKe Washington. Phertwuirg. Pi e»nen.
19. maja:
Werttiihulia. Hamt»u:g.
21. maja:
leviathan. Cherbourg: Franre. Ilav-re; I>erfflinger. Bremen.
24.	maia:
Mattha Washington. Trat; Hnllanr«, Cherbourg. Hamburg.
25.	maja:
Mauretanla. Cherlxmrg: Pr«-aldent Haj-tling. «"ht-rln.urg. Premen.
26.	maja:
Albert I'-al'in. Ohetliourg. Hamburg
2f. mala:
•"ilympi«'. Cherljourg. Republh'. Br#-m»-n. t *li«-rl>.-iiris
31. maja:
Autitta nla. «'herboiirg. Thiirlngta, Ilambut g
4.	junija:
l»:«rij«. H.ivri*.
n. lunija:
Pres Wilson. Tr*t RKI'I'XI IZI.KT 2. julija!
11- »le Frame, Havre — SKi'PNl
lZI.KT
5.	avgusta:
President Wilson, Trst —SKUPNI
IZLKT
•y-e no izmeri trpljenja do dna. —;«Vpieo. erno srajčko, pas hi? ^ jOee m mati nosita težke žulje na Si, si. tutti siamo Italiani. . . Tn
najdražje mladce? .
, ............Z.CIU- - oente, ej. mlatimo znaj
ie mislil Pri tenJl^ k'	»a kamenje 'ti nase italijanski vz-oj
,e mislil. - Pr, tem , b) ]	l]a k] pšoniei. ajdi. Do,kl p_bijo ^
Pa zemlja	ponajveekrat ne enje, ■
Kot začarani -rad. o' yls4	1nt>n , t ino Je V5i° tesno.
mrzla .je. . . (»eetn lep;a mrak na ee-l.	. ,
-avliieab mu ie ble- i	- .leunino. svet pa je lei>
J 1 ' I,u Je Jo. mati se	ne nasmeje, ne upa seji - • . 1
ROMANTIČNO ŽIVLJENJE
dom : neznat-
mi^evje se je zgrinjalo kropr nje kot stoletna see iz trnja.
Kot godili mladiei so }>oleteli si-
Otto Krems je bil neznaten tr-umazano. j „ovsj.j pomočnik v Duesseldorfu. ,n : V njegovih žilah pa je tekla nemir-
hjan je prvi na svetu. Tudi jaz na krL ki je pognala po svotu
om «1 j,m. . .	| in nekega dne je odjadral preko
Zaman tvoje solze, o mati. detc!0eeana v Ameriko. A tudi tam ni
V njegovo bolest se je pomešal, obelitek ponosa in samozavesti novi in hSere v svet 7a kruhom so
- Sedaj m velik, — si je rekel. — sedaj hodiš vendarle že v so-|šli Doma ni	doraa j>kaJ^ ljubila, nimaš -a ve?, bolje bi bilo ničesar zanj. Vrnil se je v Ev-
I ropo baš v času. ko so v Franciji
lo. In če bi hotel sedaj nastopiti potovanje, ne more inieti nikdo ni- mon jp ^^ Tam v	tov.H. 'l)i]o-	nisi imela. . .
4-e*ar proti temu.
Nato pa se ?a .je zopet lotil strah. Hudobni bik in stekli psi. -'tino za pno sladko besedo	j Petnajst jih je torej bilo, ki so
človek ne more nikdar vedet«. Sklenil je vsled tega. da si celo stvar] Tisto dpobno ^ ]d no b- moJ vstopili v seminar nad morsko o-premisli do prihodnje nedelje.
hujšega na oni poti kot na poti v šolo. Seveda, vozna cesta je vodila ; kozi temen smrekov gozd in v takih gozdovih stanujejo vsakovrstne pošljejo/k' fakaTo" najbolj m pritlikavci, čarovnice in volkovi, ki niso tako posebno redki, kot temne prevare.
Petnajst dečkov — vsi z doma-
čih njiv — je vstopilo. Xad morsko obalo se pne med oljkami in
Luže povest o Rdeči kapici, a če bi šel preko travnika, bi vedno ob držal v očeh svojo domačo hišo ter bi ne mogel zgrešiti poti.
Ta obisk se mu je zdel kot častna dolžnost, katero mora izpol niti sedaj, ko je "velik" in če se je iznova vzbudil v njem strah. se|^^ sominar. Tam >e zmerjal strahopetcem. To besedo so smtrali v Šoli kot najvčeje so dečki vstopili.
z., i ji nje. ^	J (>jsta slovenska kri jiolje v njih.
Ko je prišla nedelja, je sklenil tvegati potovanje. Splazil se je pa ^rajo biti v tujem zavodu k plotu ter pohitel tako hitro kot so ga nesle noge preko očetovih tlljo hese<lo r.uti tnjo kultnro piti .11 a vn»kov v smeri proti "beli hiši".	Tn vondar komaj 5ebljajo ltalijaiI.
Nato je prišel do plota, katerega je z lahkoto prepezal in zna- sko. . . komaj vežejo besedo na betel se je na tuj. ženili, na kateri se ni mudil še nikdar poprej. Tudi S0,i0. A vzgojitelji, ki so profesor-»ukaj ni bilo ničsar nevarnega. Grmičevje je žarelo v soluenem svi- znajo lo ljubo materinščino, ki tn in gorak veter mu je pihal na s,,rot i. Skušal je žvižgati, a je ,no ' ^ Jiravi italijanščina. Deček, ki ral so vedno vleči sapo noter, če je hotel proizvesti glas. Tega se je'si majhen. neuk. ti se uči moje-a sramoval in lotilo se ga je maloduše.	«jpzika fla sp boYfl donmela -
Nato je prišla močvirnata planjava, ki jo zopet pripadala nje- o. radi bi šli ti negodni mladiči jrovemu oeetn. Oče je dostikrat govoril o njej ter rekel, da bo pri-|v zarod, kjPr vsaj preclstojhišt-eel rezati tam šoto. hotel je pričeti stvar na veliko in za to mu je Vo domače, da bi vsaj najpotreh-
vtdno manjkalo denarja.	„ -- ________•	, T ^ .
J	ne j se po svoje povedali: Tlačni
i avel se je udri do Členka v močvirje in šele tedaj prišel na mi- smo, gospod, dajte nam kruha! Pa kc, da si bo onesnažil nove Čevlje. Prestrašil se je ter se spomnil be-]liaši domači zavodi so ubogi, dr-xed svoje matere: — Pazi nanje, dečko moj. kajti prihranila sem si žava se niti ne ozre v tem pogledu denar od skupička za mleko.	I nanje, zato morejo sprejemati lc
Nosd je tudi lepo baržunasto suknjo, ker je bila nedelja. Ogle- sinove premožnejših staršev, da rial si je sijajne trakove na suknji m- razmišljal, če naj se rajse'niso ob koncu leta v prevelikem vmesne toliko radi suknje, temveč da ne razžali svoje matere. j deficitu.
— Mogoče mi bo uspelo. — se je potolažil ter pričel hiteti. Tla Dečki revnejših staršev —kara? fo se udirala pod njegovima nogama in pri vsakem koraku je bilo O, dovolj je prostora, in napol za-slišati čivkanje, kot če potegne človek kolec iz eebra zh surovo ma- stonj. Italijanski zavodi, ki si pri-
f^r>' ^ .	vzamejo poleg izobrazbe tudi na-
Xato je dospel do Črne vode, na koje robu so rastle cvetke in log potujČevanja, prejemajo od dr-m kateri je plavala zelenkasta razredčina železa. Previdno se jc.vo-jžave visoke podpore. Tako jim je dil ognil, a zašel popolnoma v močvirje, iz katerega pa se je zopet iz-'omogočeno sprejemati gojence lobacal. Čevlji so bili popolnoma umazani, najbrž jih bo lahko iz-Ukor o brezplačno. Tja morajo torej sinovi revnih kmetskih star-
nah.se bodo prodali tujcu za drob-1-----------j najbolj iskali prostovoljcev za maroško vojno. Prijavil se jc in preživel v tujski legiji dve leti. Leta 1924 se je naveličal tudi tega življenja ter je lepe noči dezertiral k vstašem. Xa lastno pest je zbral malo četo Arabcev ter ustavil fran coski bataljon, ki je že vdrl v vstaško ozemlje. —
To je dvignilo njegov ugled pri vstaših in poverili so mu važno službo — šoferja pri Abd el Kri-
„	iglo rezati kamnov v kamnolomu' balo. V šoli smo ostali, v vrtu je
* hlsa pa ,uu 1,1 ^^ od todi,j naPrej nobenega miru. Vsaki ob oba1i< ki bi np mo?lo prcnaSati dušila težka burja. Tam smo igra-I>ot; kadar je Sel preko planjave, se je vpraševal, kaj neki more biti|težkib vr0(, z ];ulij, tisto (lete nai li slepe miši. trden most. poglejte
I gre v šolo. Ubogo nebogljenče. tja i vodieo.
Predstojnik, dolg in črn, je stal sredi avle in zrl na petnajst-dečkov, kako bodo igrali.
Eden v krogu se spomni in zapoje Son Ttaliano, Taljan sem. . . In vseh štirinajst gre. ponovi in; mu. Znal se je temu, takrat še ta-potem poje dalje do konca. Pred-i ko mogočnemu vstaškemu vodji stojniku se je obraz raznežil, —j tako prikupiti, da je kmalu avan-neskončna ljubezen je vzrasjla nabiral za njegovega tajnika, obrazu. Razpel bi roke in objel vseh petnajst srčic — morda še prefekt a, ki stoji ob strani bled in tih. tega tujca, ki ne čuti z nami. . .
"Olie bello. earissimi — che bel-lo! Aneora una volta, faneiulli. an-
FRENCH LINE
Compaznie 6enaralj Tmsaila.itique
V EVROPO ZA VELIKONOČ
Slavni parnik na olje
FRANCE
ODPLUJE IZ NEW Y0RKA
2. APRILA ob 11. dopold. l
preko HAVRE — pristanišče Pariza.!
l*liir»KLTŽITE SK NASKJi:' VrU-IuO-
Xor.VKM!' IZLETV V
JUGOSLAVIJO
Potujte udobno in razkošno in poceni
VpraSujte svojt-Sii ap^rstii	|><^lrol>-j
noail.
niUT.A oni'I.VTJA PARIS 23. aprila: 14. maja FRANCE 30. apri'a; 21. maja
FRENCH LINE \
POTREBUJEM 2 PLESKARJA,
en^ga, ki je izurjen pri notranjem in zunanjem barvanju in ene«a za pomoč. Oglasite se pri: Anthony Birk. Painter in De.eorater. 1811 Stephen St., Brooklyn, N. Y. (Gx 15—21)
DOBILI SMO ŠE NEKAJ KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ter jih imamo v zalogi. Zbirka štirih knjig Stane $1.50. Cleveland ski rojaki jih lahko dobe pri Mr Antonu Bobkn, 6104 St. Clair Ave. in pri Mr. Charles Karlin-gerju, 1086 Addison Road.
Uprava Glas Naroda.
Xekcga dne so vstaši zaplenili veliko letalsko bombo. Krems je iz* nje naredil tristo ročnih granat in bil zato nagrajen z generalsko' šaržo in lepo, mlado sorodnico na-! čelnika Abd el Krima, ki jo je do-' bil za ženo in ž njo velika posest-eora... Kako lepo. srčeea. kako le-!va. Zdaj se je prekrstil v musli-
po! Se enkrat, dečki, še. . je bodril.
Pa se je tisti, ki je prej z^čel to
mana Kaid el Had jo in prevzel jc poveljstvo nad vso artilerijo vsta-sev. V tem svojstvu je prizadejal
pral pri vodnjaku.
Korakal je naprej. Prešlo mu je vse veselje do žvižganja in eim'sev ,morajo. da se nekaj izuče, ker večja se .je pričela dvigati "bela hisa" iz grmičvja. tem boli tesnoUmda ie trnka, niti znoi niti Vri
grmičvja, tem bolj tesno-gruda je trpka, niti znoj, niti kri
tem malim.
pesem, ozrl in videl bledega pre- j Francozom in Špancem mnogo pre-fekta. v očeh mu je ležala brez-j glavic.
danja bridkost. V grlu je dečku j Ko je moral Abd el Krim kon-zastala pesem, stisnilo ga jc. —j čno kapitulirati, je odšel Kaid el. Spomnil se je. da je lagal, ko jeJIadja na posestva svoje žene. A J pel. da je Taljan. . .	i kmalu je bil povabljen v bližnje
Ancora. earissimi! — je pro- mesto k francoskemu poveljniku.
Vrnil se ni več, ker so ga kot voj-
sil predstojnik.
A kakor bi se vsem iztrgal en
nega dezerterja in izdajalca are-
krik. so zapeli: Po jezeru bliz'j tirali. Sredi februarja je bH po-Triglava. . .	stavljen pred vojno sodišče in ob-(
O. kako neskončno lepa je do- sojen zdaj zopet kot Otto Krems mača pesem v tuji hiši, pri tujih, na smrt radi dezertacije in veleiz-] mrzlih ljudeh!	j daje. Stoično je poslušal razsodbo
Tuji predstojnik pa je mahal z
• 1
pla- tuje je
rokama : — No, no. qnesta e brut-ta. ba. ha. brutta. brutta, brutta . . . grda. Tz dečkov je planilo, kar jim je tesnilo prsi. Prepolni so bili laži, ko so peli: Ttalijan sem. . . Bolelo jih je od teže. Zdaj pa si>
predstojnik se ved-'jiin obrazi učdolžno žareli, kot bi
in mirno odšel nazaj v ječo. Baj'c je intervenirala nemška vlada za' njegovo pomilostitev, njegova že-J na pa ponuja vsa svoja ogromna bogastva, ako ji vrnejo moža.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor j« namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da je pon-(oi o i*>tnLb listih, prtljagi ln dragih itjrareb. Vsled na£e dolgoletna lsknfinje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila ln prlporoCamo. redno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedriaTljanl same jejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti al morajo' dovoljenjt all permit la Washlngtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro* šnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na ceneralega naaalnl-Ifcrga komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SL Julija, 1924 se nikomur veC ne pofflje permit po i>oStl, ampak ga mora ltl iskati vsak posUes osebno, bodisi v na J bližnji naselnl-KU urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost.
Kako dobili svojce b starega kraja.
Kdor Seli dobiti aorodnlka aH svojce ls starega kraja, naj naaa prej pISe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčenih v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriSke državljane, ki žele dobiti sem šarile ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce.
AmerlSkl diavljanl pa samorsje dobiti sem lene ln otroke do 18. leta bran da bi bili itetl v kvoto, potrebno pa Je delati proinjo v Washington.
Predno podf aaiefe kaki korak, plilta nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
«s eonuNDv «*„ new ion
NAZNANILO.
Vsem narx-nikoin v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČER NE in prosimo, da pri njem ' obnovi-
jo naročnino.
Upravništvo.
KNJIŽICA
"KAKO POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN" nam jc pošla. V kratkem izide nova izdaja. Ko jih bomo zopet imeli, bomo objavili v listu.
Uprava Glas Naroda.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glaa Naroda'.
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G las Naroda**.
rt-
Agitirajte za "Glas Naroda*'; ha j-J+večji *tm*rn*ki dnevnik v Ameriki
■ ■.. ;....... ,:,
/
i jIKSi.-^ i _ i