Mont Blanc du Tacul FQto Rado Kočevar Ilado Kočevar: MONT BLANC DU TACUL (4248 m) J Prečenje Al·cte du Diable vgusta 1954 sem tretjdč obiskal Montbla:nško gorsko skupino. Tokrat sem doživel -dvoje lepih plezanj v , granitnih in ledenih strminah teh gor.a, ki jih nudita ~ klasično plezanje Grepona .in divje razsekani greben • Diabla. ~ Ceprav j-e Mont Elane s sev~rne strani še razine­ ... roma lahko dostopna gora, pa postavlja plczaJ.cu z =r.v.. _. j t12ne strani vr:sw zapletenih problemov, kakor so Arete du Brouillard, Innom:inata, P,euterey, Seniinelle Rouge, Brenva, Maudit in Di.able. Omenjeni vzponi niSIO toliko, težki kakoc svojevrstni v plezalnih podvigih, kakršne bi zaman iskali drugod. Kje je še v Alpah taka izrazita kombinacija ledu in granita v tisoč­ metrski dolžini štiri i.i.soč me.Lmv nad mo-r-jem? V načrtu sem imel mogočni Aretc diu Poufurey, e11oga najbolj divjih grebenov v Alpah sploh. Mi.kal pa me je turu Hudičev greben (AT@te du Diablc), v 4248 m vi:mkem Mont Bl , anc du Tc;1.cul, posebno 647 J Foto Rado Kollevar Pod vu·hom Mont Blanc du Tacula (11,ada,j Mont Blanc) ✓ še, ker sem ga svoj , e čase ogledoval iz bivaka »fissa« n a sedlu Col de la Fourche. Hudičev greben se dv;iga ,nad ledenjkom Gcan i . Iz njegove sreti. 649 'Foto Rado .Kočevar V plateh Mediane - najtežje Hudičeve igle (Arete du Diable) Underhill 4 opravili celotnO' pr.ečcnj-e od Col du Diabla do v']'.'lha Mont Elane du TacuLa. Do leta 1947 so ta vzpon pono vri.li šestnaj &tkrat, na,to še večJm,at, čeprav za,ra
  • Ko~var SkrbilUl Carmen - levo Mediane, dP.sno strep Carmen Od Col du Diabla do šlo·bin e Chaubert je šestdeset metrov višinske ra1.like. Skala je bila zaradi novegn snega precej zasnežena, morala sva čistiti stopi .nj-e, kar je bilo 7.,amudno delo. Škrbina, Chau~ bert med rogljičem »Corn du Diablc« in stolpom Chaubert je ostra. Pogledala sva gor in skoraj bi naju zadela kap. Granitna skala je bila wdeti povsod monolitna i n navpična. Končno sva se 1e odločila za l.t!:i..avno plez;anje. Vendar pa plezanje le ni bilo tako brezupno, kot je kazalo. V granitu je vedno tako. ko pa primeš skalo, je pa vse v redu. Cez pol uve ~va že stala na prvi Hudičevi Igli. S1edil je spust po vrvi na senčno stran stolpa Chaubert. Na polici, kjer sva pris;tala, sva zabredla v pršič !skoraj d'O pasu. Postalo je nenavadno mraz in na čevljih se je pričel nabiraiti požled. čudne so te gore. Na enem vzponu doživiš tu toliko sprememb, kolikor vse leto pri nas, pa še vedno mnraš biti pripravljen na najhujše. 652 Ledenik Mer de Glace Futo Rado Kočevar Pointc Media.ne (4097 m) je najtežja Hudičeva Igla. Ze s stolpa Chaubert sva se zdrznila ob pogledu na nasproti stoj,ečo iglo. Popol­ noma gladke in navpične plati držijo na ta drzni stolp v grebenu. Iz a!pinist;ične prakse sva že vedela, da so skale od daleč vse drugačne videti kakor od blizu. In res, iz škrbine j~ dr~la pripravna lašta na preh!po stojišče, ki so ga menda napravili sami arhitekti. Zdi se, da se je tukaj odkrušil velik granitni blok. Težave stolipa Mediane niso v počeh, kot bi človek sodil o plezalnih mestih v granitu. Gladka plošča z naklonom 90 stopinj z malimi oprimki, to je delikatesa Mediane. Tu sem plezal kot drugi, na ramenih pa sem nosil dva nahrbtnika. V za6ctku je .še -nekako šlo. S tovorom je bilo treba prečiti desno. Še ko sem stal na varovališču in opazoval CicO\ e pod­ plate, sem dvomil, da bom .lrot »nosač« izplezal to mSlovila o.d. prijaznega oskrbn ika. Vračala sva se proko l'edenika Geant in Mer de Glace v dolino. Ciril D , cbcljak: j GREPON ondoLa se je premaknila, odlepila od svojega betonskega sidrišča in se lahko gugajoč dvignila kvišku. Skoraj neslišno so drsela kolesca po jekleni vrvi žičnice, ki je nosila v bl~čeči gondoli babilon govoric, značajev in namenov. Daleč spodaj je ostala poi,;taja, venec limuzin okrog nje in člov,eški vrvež. Na vmesnem stebru se gonJola s svojo živo vsebino nep1·ijetno zagugljc in marsikdo s strahom por.iplje svoja prebavila. Kljub tem mornarskim vajam smo srečno prestali še tri stebre in izsto pili na Col de la Plan pod mogočno severno steno Aiguille du Midi. Ne bo dolgo, ko bo od tu peljala žičnica prav na vrh :i;n bo tako gost chamc~ih kopališč in barov v enem samem zračnem »pohodu« pristal v večnih snegovih montblanškega soseda. Od žičnici> smo sestopili do bajte z nevrednim imenom » Hotel de Plan«. Skupno ležišče, kjer bi naj stegnili svoja trudna telesa k zasluženemu počitku, je podobno hleviu srednje kmečke hiše. Be!Jo,n­ ski :.:idovi in tla (z žlebom S('Veda), majhno, zamre7.eno okence in polica iz desk ;,; eno odejo, miza in klop predstavljajo ves inventar skupnega ležišča. Prostor se od starega planšarskega lastništva ni dosti spremenil, le živina je druga. F.dino, kar je tu hotelsko, je t.:ena.: 250 frankov za vse zgoraj našteto. V hladnem, nikdar od sonca blagoslovljenem prostoru smo na­ vlekli nase vso opremo in začeli s kuho. Jedilni list je bil pester, saj je kuhal vsak S\IIOjtt in po svoje. Pri takih kuharijah sem počasi spoznaval, da se tudi že ta umetnost upravičeno deli v stopnje in končuje pri ekstremu, to je pri onem, ki s prazno zalogo in mrzlim kuhalnikom zleze sit kot »batina« na pograd. Perko je zaigral še zadnji direndaj in zagrnila nas je Jasna montbl!lllM{a noč. 655