C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina. Posamezna številka 30 sigi,, stara SO atot■ »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te* lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. ŠTEV. 40. V GOR6C1, ČETRTE8V26. DECEMBRA 1929. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po. 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. LETO I. Tedenski koledarček. 27. decembra, petek: Janez Evange* list, apostol. — 28., sobota: Nedolžni otročiči; Kastor, mučenec. — 29., ne* del ja: Nedelja po božiču. Tomaž, šk., mučenec; David. — 30., ponedeljek: Evgenij, škof; Liberi j, škof; David, kralj. — 31., torek; Silvester, papež; Pavlina; Melanija. — 1. januarja, sre* da: Novo leto. Obrezovanje Gospo* dovo. — 2., četrtek: Makarij (Blažen* ko); Aleksander. Novice. Sv. oče zapustil Vatikan. Dne 20. dec. 1879. je sedanji papež Pij XI. pel svojo prvo sv. mašo v ba* ziliki sv. Ivana pri Lateranu v Rimu. Po konkordatu in sporazumu z drža*, vo, po tako zvanih lateranskih dogo* vorih. je šel večkrat po časopisju glas, da hoče »vatikanski ujetnik« iziti iz Vatikana in s tem tudi dejanski poka* zati, da je konec njegovega jetništva. Vendar so bile vse te vesti prenaglje* ne. Šele slavje zlate maše je nagnilo sv. očeta, da je prestopil prag Vatikan* ske države. V petek 20. t. m. zjutraj proti sedmi uri se je nepričakovano, ne da bi o tem javnost le kaj slutila, odpejjal v avtomobilu z večjim sprem* stvom v baziliko sv. Ivana, kjer je da* rovai Nebeškemu svojo zlato mašo. Skromno, v krogu najbolj zvestih pri* jateljev, se je izvršila pomembna slav* nost. Rimske ulice so bile še zapušče* na, ko je brzel papežev avtomobil pro* ti Lateranu in ravno tako se je pogla* var Cerkve vrnil tudi skoro neopažen nekaj ur pozneje v svoje Vatikansko mesto. Šele pozneje se ie raznesla po Rimu in državi vest o papeževem iz* hodu. ki pomenja konec 59*letnega jetništva. Kdo bo poročil kraljeviča? Rimski list »Tribuna« javlja, da bo poročil prestolonaslednika Humberta kardinal Maffi iz Pise in ne kardinal Gamba iz Turina, kakor smo zadnjič posneli po drugih listih. Kardinal Maffi je velik prijatelj kralja Viktorja Emanuela, pri katerem je večkrat v gosteh v poletnem dvorcu v San Ros* sore. Razun tega se smatra nadško* fija v Pisi po Rimu za najodličnejšo vladikovino v Italiji. Poziv Velikega sveta. Po razglasitvi novega zakona, ki do* loča, da je fašistovska stranka odslej državna naprava, je Veliki fašistov* ski svet pozval »vse one, ki se ne mi* sli j o podvreči v polnem obsegu in brez pridržkov točni disciplini faši* stovske stranke, da v teku enega tedna izstopijo.« »V stranki in milici morajo biti vsi, od poveljnikov do prostakov, prežeti z duhom vojakov iz prve bojne vrste in zlasti v težkih časih pripravljeni na vse žrtve.« Boj brezposelnosti. Pred kratkim je goriški podprefekt Anzà sklical v vladno palačo sejo, da bi se posvetovali, kaj storiti proti brezposelnosti. Dognalo se je, da je bil brezposel* nosti v goriški pokrajini začasno kriv zastoj dela v ajdovskih in podgorskih tkalnicah. Nato se je sklenilo, da se je treba lotiti že nameravanih del na de* želnih in občinskih cestah, zidanja no* ve norišnice ter nove poštne palače. Zastopnik fašistovskega delavskega sindikata je zahteval, da se je treba pri zaposlitvi delavcev v prvi vrsti ozi* rati na domačine. To je pravilno! Davek na tuje napise v Trstu. V smislu zakona Od 9. maja 1929. bo davek na tuje napise ali na napise, ki vsebujejo kakšno tujko, od 1. januar* ja 1930. dalje ne več štirikrat, temveč petkrat večji kakor davek na druge napise. Davek mora znašati najmanj 150 lir (prej 100). Tržaška občina po* živa obrtnike, da pred 1. januarjem odstranijo tuje napise in o tem obve* stijo mestni davčni urad. Sestanek pokrajinskih tajnikov. V četrtek 19. t. m. so imeli na otoku Brioni, ki leži ob južni obali Istre v bližini Pulja, pokrajinski fašistovski tajniki iz Istre, Zadra, Reke, Trsta, Gorice in Vidma skupno sejo. Raz* pravljali so o političnem in gospodar* skem položaju v naših pokrajinah, o vprašanju duhovščine, slovanskega ti* ska, šolstva in učiteljstva ter tozadev* no zavzeli enotno stališče. Prebitek v državni blagajni. Iz uradnih številk posnemamo, da je dosegla vlada v proračunu 1928—29 prebitek 381 milijonov lir. Tudi prora* čun za leto 1930—31, o katerem je pred kratkim razpravljal ministrski ..svet, računa s prebitkom; državna blagajna misli prihraniti 263 milijonov. Rdeči petelin. Žalosten božič imajo prebivalci bo* gatn vasi Sv. Jurij na Trentinskem. Ne ve se, kako je izbruhnil ogenj pri ne* kem posestniku in hipoma objel vso sosesko. Ljudje so kot iz uma bežali na prosto. Rešili so si le golo življenje. Ognjegasci in vojaštvo je bilo spričo velikanskih zubljev brez moči. 300 ljudi je brez strehe, škode je čez 1 mi* lijon lir. Zimski mrazovi. Od nedelje sem je začela tudi v na* ši deželi razsajati burja. Že dva tedna prej so vremenoslovci napovedovali bližanje zračnega vrtinca, ki je plesal nekje nad Atlantskim oceanom in po* topil precej ladij ter po obrežnih me* stih razkril mnogo hiš. Menda je zdaj ta ciklon s svojim repom tudi nas oplazil, ker leze živo srebro že pod ničlo. Prihajajo poročila, da je po Apeninih in celo na ognjeniku Vezu* vu za celo ped snega. Tudi naši hribi so že odeti v belo, božično kučmo, pa vendar, upajmo, ne oznanjajo tako ostrih sv. treh kraljev kot lani. Nov češki konzul v Trstu. Za češkoslovaškega konzula v Tr* s tu je bil imenovan g. Vojteh Krbec. Dosedanji konzul v Trstu g. Julij Skarlžmdt je opravljal posle samo začasno. G. Skarlandt je znan kot češki pesnik in prav te dni so češki listi napovedali njegove nove poezije »Italijanski profili«. Pesnik opeva v tej zbirki tudi Trst, Devin in Koper. Pomoč Madjarom. Italijanska trgovska banka (Banca Commerciale Italiana) je sklenila dati Italijansko * madjarski banki 5 mi* lijona dolarjev (okrog 100 milijonov lir) posojila po ugodni obrestni meri. Razna podjetja in občine bodo s tem posojilom lahko dokončala dela, ki so jih radi pomanjkanja sredstev morala prekiniti. Živega hoče speči. V petek zjutraj je bilo. Neki posest* nik iz šempaške okolice je peljal le* pega prešička na trg v Vipavo. Vi* pavska burja nevgnanka je ostro brila in se igrala z redkimi snežinkami. Mo* žakar je mirno sedel na vozu in kadil. Ko je privozil v Črniče, začne prešiček neusmiljeno kruliti in se požene s silo z voza, na katerem je prasketal vesel ogenj. Kmetič ves razburjen skoči za ubežnikom, ljudje pa pribite z vodo in pogase ogenj. Kaj se je bilo zgodilo? Prešiček je mirno ležal na slamici, voznik je pa vlekel svojo cigareto. Pa je padel ogorek na slamico, ki je začela tleti in prešička peči. Ko je voz pri* drdral v Črniče, je bila slama že v pia* menu in prešiček, ki se ni hotel pustiti živ speči, jo je odkuril z nepričakova* nega ognjišča. Mraz je bil v sredo zju* traj, toda številni Črničani, ki so videli smešni prizor, so se tako prisrčno sme* j ali, da so se prijetno razgreli. Banca Commerciale Triestina. m Pred včerajšnjim so podpisali dogo* vor, ki se tiče naj večjega denarnega zavoda v Trstu, banke Commerciale Triestina. Voditelji so sklenili, da iz* roče večino deležeev banki Commer* ciale Italiana, ki je najmočnejša ban* ka v Italiji. Novi lastniki prepuščajo Triestini gotovo avtonomijo v novih pokrajinah. Brez mej. Letalstvo dosega z dneva v dan več* je uspehe. Zdaj poročajo listi, da sta francoska letalca Le Brix in Rossi pre* letela na poti iz Francije v Indijo v 72 urah razdaljo 10 tisoč in pol kilóme* trov, povprečno tedaj skoro 150 kilo* metrov na uro. A^ÌIOVI list fl « 1929 vk 070(450 36=163 61) Zastava goriške pokrajine. Izšel je kraljevi odlok, ki podeluje goriški pokrajini pravico imeti lastno zastavo. Zastava je svetlomodra in ru* mena, na sredi pa nosi grb. Grb ima obliko ščita. Gornji del nosi na Svetlo* modrem dnu pozlačenega leva, spod* nji del, ki ima srebrno ozadje, je z rdečimi progami razdeljen v več kva* dratnih polj. Na vrhu ščita stoji križ, znamenje savojske vladarske hiše. Mačka so zaprli. Zadnjič smo pisali, da se je 500 za* stopnikov hrvatskih občin pod vod* stvom zagrebškega župana poklonilo kralju Aleksandru. Ker nekaterim ra* dičevskim skrajnežem to ni bilo prav, so položili na železniško progo v bli* žini Zagreba rastrelivo in hoteli vlak z velikim odposlanstvom pognati v zrak. Naklep se pa ni posrečil. Za* grebška policija išče sedaj krivce in je v soboto zvečer zaprla drja Mačka, bivšega predsednika radičevske stran* ke, češ da je imel vmes svoje prste. Ravnotako so odpeljali na policijo bivšega avstrijskega polkovnika orož* nikov Bekiča in ga zasliševali obenem z Mačkom. Ko se je policijski komisar obrnil v stran, je Bekič pograbil rezilo, ki je ležalo na mizi, in si ga zasadil v prsi. Samomor se mu pa ni posrečil. Krvavečega Bekiča so prepeljali v bol* nišnico. Rudarjeva usoda. V nekem_premogovniku v Oklaho* mi (sev. Amerika) se je prošli teden pripetila huda nesreča. Vneli so se pii* ni in je razneslo velik del premogov* nika. 63 rudarjev je zasulo. Dozdaj so jih komaj deset našli, seveda zaduše.*’ nih. Kakšen božič za revne družine! Angleški svetniki. 15. decembra je papež slovesno pri* štel med blažene 200 angleških mu* čencev, ki so pod Henrikom VIL, Eli* zabeto, Jakobom I. in Karlom II. (v letih od 1537.—1630.) dali življenje za vero. Svetniški proces so pričeli že pod Leonom XIII za 360 mučenikov. 160 jih je bilo že prej povzdignjenih na aitar. Novo češčenje mučencev je v Angliji precej poživilo katoliško zavest. Poljska vladna kriza. V soboto zvečer je predsednik polj* ske republike Mošicki dal vseučilišč* nemu profesorju Bartelu nalog, naj sestavi novo vlado. Bartel je goreč ob* čudovalec in častilec Pilsudskega, a uživa obenem zaupanje demokratič* nih levičarskih strank. Njegova nalo* ga, je da posreduje med Pilsudskim in sejmom. Pilsudski bi vladal najrajši v sporazumu z poslansko zbornico in se izognil očitni vojaški diktaturi. Pogajanja med Trstom in Genovo razbita. Med »Tržaškim Lloydom« in geno* veškimi paroplovnimi družbami »SIT* MAR« in »Marittima Italiana« so se v Rimu vršila pogajanja za stopitev vseh treh podjetij v novo veliko pa* roplovno družbo, ki bi vzdrževala zveze z bližnjim in daljnim vzhodom. V Trstu so se zbali za usodo tako ime* nitnega podjetja, kakor je »Tržaški Lloyd*. Zdaj pa poročajo iz Rima, da so se pogajanja razbila, ker so hoteli imeti Genoveži v novi družbi enako besedo kakor Tržačani, čeprav bi vplačali samo 1/3 delniške glavnice. Zaenkrat ostane torej vse pri starem in črno*beli Lloydovi parniki bodo še naprej rezali morje proti Egiptu in Indiji. Božič na morju. V soboto je Kozuličev »Belvedere« odnesel zopet na stotine krepkih mož, fantov in deklet v Ameriko. Mnogi izmed teh so morda prvič pre* izkusili tržaško burjo, ko so lahko oblečeni in ozebli prenašali prtljago po mestu ali pa s culo v roki čakali na št. 2, da jih odpelje v Skedenj v Ko* zuličevo hišo. Kako strašno je žviž* gala burja in tramvaja le ni hotelo biti. Trd kruh je doma, a nič slajši ni v tujini. Marsikdo, ki je morda iz lahkomišljenosti ali pod vplivom te* ga ali onega agenta kupil listek za Ameriko, se je že v Trstu pokesal. A kaj šele v Ameriki. Primo De Rivera kaznuje. Svoječasno smo obširno poročali o ponesrčenem uporu, ki ga je meseca januarja napravil proti španskemu samodržcu Primu De Rivera topničar* ski polk v Ciudad Realu. Pred dnevi je vojaško sodišče izreklo končno ob* sodbo nad nekaterimi častniki tega polka. Obsojeni so bili: polkovnik Paz na 20, en podpolkovnik na 10 in dva majorja vsak na 11 let ječe. Bela zastava na ječi. V Češkoslovaški je stara navada, da razobesijo belo zastavo na strehi je* če, kadar je prazna. Seveda se kaj ta* kega le redko pripeti. Vendar so pra* ški meščani 17. decembra zvečer opa* žili belo zastavo nad praško ječo, toda vihrala je le do naslednjega dne zju* traj... Denar brez vrednosti. Kdor še ima 5 in 10 lirske bankov* ce, naj jih zamenja pri kakšni javni blagajni (n. pr. podružnici banke d’Ita* lia) do 31. decembra 1929. Po 31. dec. 1929. izgubijo ti bankovci vsako vrednost. Sovražniki od včeraj. V Berlin se je pripeljalo danes te* den močno odposlanstvo francoskih katoliških političnih osebnosti. Fran* coze je vodil Franc Maršal, bivši mi* nistrski predsednik in ugleden mož v finančnih krogih. Namen francoske* ga obiska v Nemčiji je ustvariti pri* srčne vezi med vodilnimi katoliškimi možmi obeh držav. Ti osebni stiki naj bi podrli tisto medsebojno nezaupa* nje, ki ga ustvarjajo francoski ter nemški nacionalistični krogi. Lepa bo* žična misel. Draginja. »Frankfurter Zeitung« (veliki nem* ški dnevnik iz Frankfurta ob Menu) je objavil podatke, kakšna je bila dra* ginja v 1. 1928. in 1929. po posameznih državah. Izračunane številke se zove* jo v trgovskem svetu »indeks cen«; n. pr. v Avstriji je bil mesečni indeks 1. 1928. 110, 1. 1929. pa 108; v Franciji 111—105. To se pravi, če si v Avstriji 1. 1928. porabil za živila na mesec 110 lir, si porabil v Franciji 111 lir; indeks služi torej za primerjanje draginje. Za Italijo je veljal: 153—143; za Nemčijo: 156.5—152.6; za Švico: 161—161; za Anglijo: 162—165 (draginja je tu zrast« la); za Švedsko: 171—173; za Norve* ško: 180—193; za Španijo: 184—176. Potemtakem je bila v teh letih Av< stri j a naj cene iša, Španija pa naj dražja dežela. Nove orgle v Trstu. Po vojni so postavili v tržaških cerkvah več novih orgel. Sv. Just se je prvi postavil z mogočnimi or« glami, ki so stale težkega denarja. Sledil mu je stari sv. Anton, temu pa »Jezuiti«; kmalu nato so zapele nove orgle tudi v cerkvi Marije pomočnice. Modernizirali so tudi orgle pri No* vem sv. Antonu in v Rojanu. Za božič pa bodo prvič zadonele nove orgle pri Sv. Vincencu. Postavil jih je mojster Zanini iz Kodrojpa. Organist bo igral lahko na dva manuala in razpolagal bo s 25 polnimi registri, da ne štejemo mehaničnih. To so druge orgle v Itali* ji, ki imajo svojevrstno pripravo, s katero organist, že preden prične igra* ti, odkaže posameznim registrom, kdaj naj vpadejo v igro. Priprava je gotovo praktičnega pomena in nervo* zni organisti je bodo gotovo veseli. Cesarska pesem. Avstrijska vlada je pretekli teden sklenila, da proglasi za državno himno staro cesarsko pesem »Bog ohrani«, in. vojni minister je ukazal, da jo vojaki morajo pri vseh svečanih prilikah igrati. Ker se besede nanašajo na dr* žavo, ki od leta 1918. več ne obstoji, so dali pesmi novo besedilo. Da so cesarsko pesem privlekli spet na dan, je ena izmed posledic hajmverovske politike. Delo framasoriov. V eni zadnjih številk framasonske* ga glasila: »Na hrapavi skali« so po* datki o številu prostozidarskih udov. V severni Ameriki je 50 velikih lož (društev) s 1650 podružnicami, v ka* terih je 3 in pol milijonov bratov (ta* ko se med seboj nazivajo. Lože imaj» tudi precej bogastva. Samo njujorška loža premore 9 milijonov dolarjev,, loža v Pennsvlvaniji razpolaga celo* z 12 milijoni dolarjev (228 milijonov lir). Tudi zelo močan političen vpliv imajo te prostozidarske zveze. V ne* katerih državah so skoro vsi poslanci framasoni in se morajo ravnati po na* vodilih velikega mojstra. — V Evropi je 1600 lož s 170.000 člani; najbolj so razvite v Angliji. Tam je 5900 lož s 464.000 člani. Program svobodomi* selcev je po besedah človekoljuben. V svojih javnih glasilih zatrjujejo ce* lo, da se v politiko sploh nočejo vme« šavati. Uradno poročilo o framason* skem zborovanju pa poroča na 364. strani glede političnega delovanja francoskih poslancev, vpisanih v ložo, sledeče: »Zbor poziva vrhovni svet in lože, naj natančno nadzirajo ravna* nje in glasovanje prostozidarskih po* slancev in ministrov.« Tu je zopet majhen dokaz, da posegajo v sve* tovne in politične dogodke tudi mo* gočne tajne sile. Kako le s politiko. Razorožitvena konferenca v Londonu. Dne 21. januarja se otvori v Lon« donu zborovanje, na katerem bodo za» stopniki petih pomorskih velesil, in si# cer Združenih držav Amerike, Angli# je, Italije, Francije in Japonske raz# pravljjjli, kako bi se oboroževanje na morju- dalo omejiti. Glavni vzrok je ta, da postajajo stroški za oboroževa# nje vedno večji in da jih davkoplače« vaici v posameznih deželah čedalje težje prenašajo. Razen tega je pa tudi iz skušnje znano, da neprestano obo« roževanje privede s časom do vojne. Prvi, ki je dal pobudo k temu po« morskemu zborovanju, je bil načelnik angleške vlade Mac Donald. Čim je Delavska stranka prišla na krmilo, je Mac Donald potoval v Washington, da se domeni in sporazume v tem pra# šanju z Amerikanci. Med Londonom in Washingtonom je vladalo namreč od leta 1927. radi pomorskega oboro» ževanja precejšnje nasprotje. Angleži so priznali sicer Amerikancem pravi» co, da si zgrade enako veliko brodo# vje, kakor ga ima Anglija, toda to Amerikancem ni še zadostovalo. Za» gotoviti so si hoteli tudi še pravico, da smejo v slučaju vojne svobodno trgo» vati po vseh morjih in zalagati z žive# žem in drugimi potrebščinami nevtral# ne in s tem seve tudi vojskujoče se de» žele. Ladje, ki nosijo živež, bi morale biti tudi v vojni nedotakljive. Angleži niso hoteli sprejeti tega načela. Vztra» jali so, da smejo v vojni odrezati svo» jim sovražnikom tudi dovoz živeža, zakaj v borbi za obstanek se sme dr« žava poslužiti tudi blokade. Ako bi v letih 1914,—1918. ne bili izstradali Nemčije, Bog ve, kako bi bila kon« čala vojna. Svobodna kupčija med vojno je jedro angleško » amerikan« skega spora. Da bi Amerika napadla Anglijo ali Anglija Ameriko, na to nihče ne misli. Zgodi se pa lahko, da se zaplete Anglija v vojno v nemimi Evropi in da bi Amerikanci hoteli de« lati kupčije s sovražniki Angležev, čemur bi se v Londonu seveda odloč« no uprli. To je edina nevarnost ame» rikansko » angleških oboroženih spo« padov v bodočnosti. Enak položaj na« stane seveda, če se Amerika spusti v vojno v Aziji in če bi Angleži hoteli kupčevati z njenimi sovražniki. Ker se v tej točki angleški in ameri« kanski politiki niso mogli zediniti, je v poletju 1928. angleška vlada skleni« la s Francozi pomorsko zvezo, kjer sta si obe državi obljubili medsebojno pomoč proti Amerikancem. Ameri« kanska vlada je proti pomorskemu dogovoru odločno protestirala in par« lament je sklenil graditi celo vrsto no« vih mogočnih križark. Začela se je oboroževalna tekma med Anglijo in Ameriko. Sicer pa vlada že od konca svetovne vojne med Amerikanci in Angleži huda borba za gospodarsko premoč v svetu. Oboroževanje je le zunanji znak gospodarske tekme. Mac Donaldova politika. Pomorsko oboroževanje stane pa strašne svote. Na Angleškem je 1 mi« ijon 300 tisoč brezposelnih, premogo» topna, železna in oblačilna industrija se nahajajo v krizi. V vseh deželah se Dori angleški trgovec s hudo konku« renco Amerikancev in Nemcev. Iz» dajati v takih razmerah vsako leto še milijarde za oboroževanje, je bridko. Ker imajo Amerikanci več denarja ka« kor Angleži, je gotovo, da bodo v do« glednem času dohiteli angleško bro« dovje in ga morda celo prekosili. Vse te težave je Mac Donald imel pred očmi, ko je sklenil, da gre v Ameriko na pogajanja. Prelomil je politiko svo« jega prednika Baldwina in mesto s Francozi, se je hotel pogoditi z Ameri« kanci. Njegovo potovanje po Ameriki je bilo kakor zmagoslaven pohod. Prebivalstvo je prvega ministra An« gli j e pozdravilo z velikim navduše# njem. V razgovorih, ki jih je imel Mac Donald s predsednikom Hooverjem (reci Huverjem), sta državnika prišla do načelnega sporazuma. Objavila sta izjavo, iz katere je razvidno, da sta se Amerika in Anglija zedinila v nasled» njih treh točkah: 1. Oba državnika sta še enkrat poudarila, da morata imeti Anglija in Amerika enako močno bro« dovje, in sicer se mora enakost doseči do 31. decembra 1930. 2. Podmorski čolni bi se morali po mnenju obeh vlad prepovedati. Razume se, da je zato potrebno privoljenje tudi Japonske, Italije in Francije. 3. V mesecu janu» arju se skliče v London mednarodno zborovanje petih pomorskih velesil, da se izvrši splošna omejitev oborože# vanja. Glede svobodne trgovine v času voj« ne ni v objavi sicer nobene besede, a Hoover in Mac Donald sta o tej važni točki gotovo razpravljala. Mac Donaldov obisk v Ameriki je vzbudil posebno v Franciji veliko ne» voljo. Francoski politiki so imeli ob« čutek, kakor da so jih Angleži zapu« stili in izdali. Poluradni »Temps« je pisal, da hočeta dve največji pomor» ski sili sveta, Anglija in Amerika, po» stati gospodarici morja in narekovati vsem drugim državam svojo voljo. Saj ima Anglija že danes skoro trikrat večje brodovje ko Francija in Franco» zi so že zdavnaj opustili vsako misel, da bi tekmovali z Angleži v pomor« skem oboroževanju. Francosko, itali« jansko in nemško brodovje skupaj ne doseže veličine angleškega. Če se Angleži združijo z Amerikanci, bi na» stala največja pomorska in gospodar» ska zveza, kar jih pozna zgodovina. Amerikanci in Angleži bi vladali lahko najmanj 50 let čez celi svet in držali vse ostale dežele v odvisnosti. Spora» zum med državami angleškega jezi» ka se bo pojavil žc na konferenci v Londonu 21. januarja. Japonci, Itali# jani in Francozi ne bodo v prijetnem položaju. Razen tega vlada pa še med Italijo in Francijo needinost. Enako brodovje. Italijanska vlada zahteva namreč, da se ji na zborovanju v Londonu pri# zna pravica do enako velikega brodov« ja, kakor ga imajo Francozi. Mussoli» ni je svoječasno v senatu izjavil, da je Italija pripravljena zmanjšati svoje brodovje tudi do najnižje mere, toda pod pogojem, da nima nobena druga država v Evropi večjega brodovja ka« kor Italija. V Parizu pa nočejo slišati o enakosti. Francozi trde, da je Italija dežela, ki leži vsa v Sredozemskem morju in drži lahko za vse svoje brodovje skupaj. Francija meji pa na dve morji: na Sredozemsko in na At» lantiški ocean. Zato mora svojo po» morsko silo razdeliti na več strani. Razen tega ima Francija prekomorske naselbine v vseh delih sveta: v severni Afriki ima Tunis, Algier in Maroko s 15 milijoni prebivalcev, v srednji in južni Afriki merijo njene naselbine 6 milijonov 600 tisoč štirjaških kilome«j trov in štejejo 20 milijonov ljudi, otok Madagaskar ima 3 milijone prebival« cev. Francoska Indokina v Indijskem oceanu ima 700.000 štirjaških kilome» trov in 20 milijonov ljudi, francoska posestva v Južni Ameriki merijo 90 tisoč štirjaških kilometrov in štejejo 5 milijonov 500 tisoč prebivalcev. Ra« zen tega ima Francija zemlje v Tihem oceanu in mandat v Siriji. Perkmor« ska posestva francoske republike so več ko dvajsetkrat večja nego doma« čija in v njih prebiva več ko 60 mili« jonov ljudi. To je mogočno carstvo, ki ga Francija mora braniti Francija ho» če imeti prosto in varno pot v svoje prekmorske posesti, hoče z njimi svo» bodno trgovati in zato potrebuje pri« merno brodovje. Njeno brodovje mo» ra biti brezpogojno večje nego itali« jansko, zakaj Italija nima tako veli« kih in raztresenih prekmorskih pose« štev kakor Francija. Libija, Eritrea in Somalija imajo površino 1 milijona 600 tisoč štirjaških kilometrov, a sa« mo 1 milijon 700 tisoč ljudi. Poleg te» ga so vse italijanske naselbine ali ko« Ioni j e v Afriki in mejijo po večini na Sredozemsko morje. V Parizu pravi« jo, da se položaj Italije ne dà primer» jati s položajem Francije. Ako bi Francija priznala Italiji enakost v bro« dovju, bi bila v resnici šibkejša od Ita« lije, zakaj svoje ladje ima raztresene na vse strani sveta, dočim drži Italija svoje vojno brodovje na enem kupu. Italija bi bila v Sredozemskem morju v vojaški premoči in tega Francozi ne smeip in ne morejo dopustiti. Francija se lahko obveže, da ne bo držala v Sre« dozemskemTmorju več ladij nego Ita« lija, a v drugih morjih mora imeti prò# sto roko. Italijanski razlogi. Tega francoskega dokazovanja v Rimu ne priznavajo. Italija res nima tako obsežnih in bogatih prekmorskih posestev, toda na njenem ozemlju ži» vi 40 milijonov ljudi, katerih življenje je popolnoma odvisno od dovoza iz tujine. Italija mora uvažati skoro ves les, ves premog in železo, večino su# rovin za industrijo in, kar je najvaž» ne j še: tudi hrano. V letošnjem letu je naša država uvozila n. pr. za 500 mili» jonov lir koruze, za 200 milijonov me» sa, za 275 milijonov živine in za 1 mi» lij ardo in pol pšenice. Italija — je pi» sai »Giornale d’ Italia« — je edina dr» žava na svetu, ki je vsa obdana od ene» ga samega morja, čigar vrata se naha» jajo v vojaški posesti druge države. List misli pri tem na morsko ožino Gi» brattar in Sueški prekop, na dva vho» da v Sredozemsko morje, ki ju. drži v oblasti Anglija. Zadostuje, — pravi list — nekaj podmorskih čolnov ali par majhnih vojnih ladij, ki jih pod» pirajo topovi na suhem, da se ta vrata zapro in izstrada Italija. Francija, ki meji na več morij, se lahko preskrbi s potrebščinami po več potih in ni od» visria od dveh morskih ožin. Razen tega je francoska država bolj bogata in krije lahko v slučaju stiske svoje potrebščine doma. Njeno ozemlje meri 550 tisoč štiri jaških kilometrov, je torej mnogo večje kakor italijansko (321 tisoč), a na njem biva približno isto število ljudi kakor v Italiji. Fran» cija ima dovolj železa in dovoli, pre» moga, njena industrija ni torej nave» zana na .uvoz iz tujine. Saj premog ce» lo izvaža. Tudi glede živeža je Franci» ja v mnogo boljšem položaju kakor Italija. Francozi sicer uvažajo precej živil iz inozemstva, toda njih.poljedel» stvo bi lahko brez težave krilo potre» be domačega prebivalstva, ako bi se hoteli malo potruditi. Življenski ob» s tanek francoskega naroda ni odvisen od pomorske trgovine, Francozov ni 'mogoče izstradati. Če zahtevajo torej Francozi veliko vojno brodovje, ne iz» vira to iz, najnujnejših življenskih potreb francoskega ljudstva, temveč iz želje po prekmorski oblasti. Vojne ladje služijo Italiji, da ščiti dovoz ži» veža in surovin, Franciji za vzdrževa» nje velikega kolonijalnega carstva in francoske politične veljave. Življenski obstanek narodov je pa važnejši ka» kor njih politična mogočnost in zato pritiče Italiji po človeški pravici vsaj enaka mornarica kakor Franciji. Če bi imela dovolj denarja, — pravi »Gior» naie d’Italia« — bi Italija lahko za» E. A. Poe: ZLATI HROŠČ. Ponudil sem ji dobro plačilo. Ne» koliko se je obotavljala, potem je pa privolila, da me bo spremljala do ti» stega kraja. Našla sva ga brez poseb» nih težkoč. Nato sem ženico poslal domov, in začel kraj preiskovati. »Grad« je tvorila neurejena skupina peči in skal. Neka skala je bila radi svoje višine in umetne zunanjosti po» seb.no čudna. Splezal sem na vrh te skale. Potem pa nisem vedel, kaj naj počnem. Ko sem tako premišljeval, sem s po» gledom zadel na ozek, previsen rob na vzhodni strani skale, morebiti kak meter pod vrhom, kjer sem stal. Ta rob je štrlel čez prepad približno šest in trideset centimetrov; širok pa je bil samo en čevelj. Tik nad njim je bila v skali vdolbina, ki je bila podobna htevala nele pomorsko enakost s Fran» cijo, temveč tudi enakost z Anglijo. Pogajanja v Parizu. Da bi se v tei točki sporazumeli pred 21. januarjem, to se pravi pred zborovanjem v Londonu, je Mussolini naročil svojemu poslaniku v Parizu, grofu Manzoniju, naj se začne poga» jati z Briandom. Razgovori se vrše že par tednov, pa ne vemo, kako pote» kaj o. Pred kratkim je počil glas, da je tudi Italija pripravljena, se odpoveda» ti podmorskim čolnom, da se je torej v tej točki priključila mnenju Angle» žev in Amerikancev. To bi bila nova* sporna zadeva med Italijani in Francozi. Za države, ki nimajo dovolj denarja, da bi gradili mornarice, kakor jih imajo Ameri» kanci in Angleži, so namreč pomorski čolni najbolj uspešno obrambno sred» stvo. Podmorniki so po ceni in se po» stavijo lahko največjim bojnim lad» jam po robu. Če bi se podmornice prepovedale, bi bile šibkejše države, ki si ne morejo graditi dragih vojnih ladij, vojaško popolnoma odvisne od bogatih velesil. To je vzrok, da se Francozi in Japonci ne marajo odpo» vedati v korist Amerikancem in An» gležem podmornicam. Ravnotako od» ločno se drže podmornih čolnov majhne države. Če bi se Italija uradno postavila proti podmornicam, kar se ni še zgodilo, bi si pridobila na kon» ferenti v Londonu angleško in ameri» kansko pomoč in dosegla marsikatero ugodnost za svojo deželo. Končno sta» i lišče Italije je pa odvisno od pogajanj, ! ki se vrše v Parizu z Briandom. AJko ; pride do sporazuma, bodo Francozi in Italijani nastopili v Londonu enotno, in zagovarjali tudi v prašanju pod» mornic skupno mnenje. Da imajo Francozi velik interes, se sporazumeti z Italijo, je jasno. Po dogovoru, ki sta ga sklenila Mac Donald in Hoover, je namreč Francija v nevarnosti, da bo na zborovanju v Londonu osam» ljena. Nastopati proti dvema največ» jima pomorskima velesilama in povr» hu še proti Italiji, bi ne bila prijetna naslanjaču, kakršne so rabili naši oče» tje. Prav nič nisem dvomil, da je to »vragov sedež«, katerega je rokopis omenjal. Zdaj se mi je zdelo, da imam rešitev uganke v rokah. Da se more »dober kozarec« nana» šati samo na daljnogled, sem vedel; besedo »kozarec« namreč mornarji redko rabijo v drugačnem pomenu. Vi» del sem, da je tu treba imeti daljno» gled. Dano je bilo stališče, kjer ga je bilo treba uporabiti in ki ni dovolje» vaio nobene spremembe, Smatral sem tudi, da so oznake 41 stopinj in 13 mi» nut navodila za smer gledanja. Radi teh odkritij skrajno razburjen sem te» kel domov po daljnogled in se vrnil na skalo. Spustil sem se pa skalni rob in ugo» tovil, da se lahko sedi na njem samo v določenem položaju. To dejstvo me je potrdilo v mojem mnenju. In res, »41 stopinj in 13 minut« se je moglo na» našati samo na višino nad vidnim ob» stvar za francoske državnike. Zato se bo v Parizu morda vendar sklenil spo» razum. • Od zborovanja v Londonu je odvis» na usoda več sto milijonov davkopla» čevalcev po svetu. Predsednik Zdru» Ženih držav Severne Amerike gospod Hoover je že izjavil, da bo amerikan» ska vlada, ako se konferenca pone» sreči, V prihodnjih šestih letih zgradi» la za 1.000.000.000 dolarjev ali za pri» bližno 20 milijard lir novih vojnih ladij. To so naravnost neverjetne svo» te. Amerikancem bi sledile seve An» gleži, Japonci in vse ostale države. Nastala bi med narodi silna, brez» krajna tekma v oboroževanju, ki bi izčrpala davkoplačevalce in povzroči» la nov svetovni požar. Zakon o korporacijah sprejet. V soboto je poslanska zbornica iz» glasovala zakon o državnem svetu korporacij, o katerem je »Novi list« svoj čas že pisal. V njem bodo zasto» pani delodajalci in delojemalci vseh panog gospodarstva in reševali pri zeleni mizi svoje spore. Mussolini, ki je predsednik sveta, bo v slučaju po» trebe kot zastopnik države posegel vmes in določil smernice, katerim se bodo morali vsi podvreči. Gospodar» stvo v Italiji se bo razvijalo odslej po enotnem, načrtu in služilo namenom, ki jih postavi država. Minister za kor» poracije Bottai je rekel v soboto, da ! polaga sedaj vlada temelje poslopju, ! v katerem naj žive bodoči rodovi v ; miru in varnosti. To delamo — je re» kel — v času, ko divja v svetu divja borba sebičnosti. Med tem ko se v po» liriki državniki hinavsko sklicujejo na mir, se v resnici pripravljajo na vojno, v gospodarstvu govore o premirju, a v resnici organizirajo napad mogoč» nih in bogatih narodov na šibkejše dežele. Prav v takem trenutku je treba oborožiti naše gospodarstvo, da dose» žemo po politični tudi gospodarsko neodvisnost, ki je potrebna za name» ne. ki nam jih je Mussolini postavil. zorjem, ker je bila vodoravna smer jasno dana z besedami »sever severo» vzhod«. To smer sem z žepnim kom» pasom takoj določil. Nato sem na» ravnal daljnogled v kotu 41 stopinj tako natančno, kakor mi je bilo brez pripomočkov mogoče, in ga previdno premikal gori in doli, dokler nisem opazil okrogle razpoke ali odprtine v listju nekega velikega drevesa, ki je svoje sosede v daljavi mnogo preka» šal po velikosti. Sredi te luknje sem zagledal belo liso; spočetka nisem mo» gel razločiti, kaj je. Vravnal sem dalj» nogled na tako razdaljo in spoznal, da je človeška lobanja. Po tem od» kritju sem bil tako vročekrven, da sem smatral uganko za rešeno. Oznaka »glavna rogovila, sedma veja, vzhod» na stran« se je namreč mogla nanašati samo na točko na drevesu, kjer je bila lobanja pritrjena. Besede »ustreli sko» zi levo oko mrtvaške glave« so do» puščale tudi samo eno razlago, ako je Kaj nam z dežele pišejo? iz Vipavske doline. Planina pri Vipavi. — (Z a d o* voljni Vipavec.) — V Brithu na šolskem vrtu so 'napravili vodnjak. Toda kljub visoki svoti vodnjak pu* šČa. Ko so ga o tvorili, smo slišali, da bodo poti in stolpno uro popravili. Čakamo! — Letošnjo lepo jesen so mnogi kmetje izrabili, da so bregove prekopali za trte. Še ga bomb pili. Le cena se počasi dviga. Trdo delamo, pa smo le veseli zvečer ob naših knji» gah in časopisih ter ob nedeljah v ve* seli družbi. Renče. — Iz vsake vasi se kaj čuje, le iz naše občine ne pride nič. Pa ima* mo le žalostne novice: v enem mesecu smo imeli kar tri smrti. Zadnji je umrl mlad, 18*letni fant Jožef Kokelj. Bog mu bodi milosti v! Gor. Branica. — (Prošnja ob* č i n a r j e v.) — Po dolgem času se spet oglašamo, a to pot s prošnjo na nJ*ša oblastva. Vabimo jih, naj si pri* dejo ogledat naše poti. Raša nam je razrila vse dohode do njiv. Ne vemo, kako bomo vozili. — (Zvestoba našihfantov.) — V tem letu smo imeli dosti porok. Trije naši fantje so prišli celo iz Francije domov po de* kleta. Počasi daleč prideš. Tako tudi naša mlekarna, ki se zdaj že lepo raz* vi ja. — Pred kratkim je umrl naš nek* danji cerkovnik, 67*letni Franc Čeho* vin. Naj mu bo lahka zemlja! GOSPODARSKEGA pouka ne do* biš danes nikjer, razen v Novem listu. Zato ga takoj naroči in pošlji 15 lir 30 stotink. Sv. Mihael. — Pred nekaj dnevi je hodil po naši vasi človek, ki se je iz* dajal za vinskega kupca. V resnici pa je bil zvit sleparček in pijanček. Ko* lovratil je več dni od hiše do hiše in neki dan se ga je tako nalezel, da se je zvrnil pod zid. Naslednji dan pa jo je počasi ves potolčen odkuril. Ljudje, varujte se laži*kupcev! — Drva pri nas izginjajo, kot bi jim rastle noge. Bo* mo že našli tiste, ki se ob tujem gre* jejo. Sv. Tomaž pri Ajdovščini. — (U m r 1 j e m o ž.) — 14. t. m. je pre* minul v 76tem letu starosti gospod Fran Bratina, posestnik in dolgoletni župan skupne občine Skrilje — Sv. Tomaž. Pokojnik je bil skrben in var* čen gospodar, ki je svoje posestvo okrepil in izboljšal, svojo družino pa z ljubeznijo in strogostjo vzgojil v de* lavne in ljubeče otroke. Županoval je dolgo vrsto let z nesebično požrtvo* valnostjo. Poskrbel je za izboljšavo obč. poti, za obnovitev vodovoda. Ob evakuaciji goriške okolice so dobili mnogi begunci varno zavetje v nje* govi občini. Posebno domači ubogi so mu bili vedno pri srcu. — Sam zase je bil pa prav diogensko skromen. Kako je bil pokojnik spoštovan in prilju* bij en , je pokazal njegov pogreb. Bo* di mu lahka zemlja domača in časten spomin! Iz tržaške okolice. Sv. Ivan pri Trstu. — (Pevkam in vzgojiteljem!) — Letos je Marijina družba dala dosti nevest. Koncem preteklega meseca se je po* ročila še ena: g.čna Birsa Fernanda z gospodom Adamičem iz Škrbine na Krasu. Pri poroki je pel domači pevski zbor. Obilo sreče! — Pevke pa bi ob tej priliki prosili, naj se še pri obi* čajni službi božji in pri vajah tako po* trudijo. — Še nekaj imamo povedati. Na Sovranišču srečuješ gručo smrkav* cev, ki jim gre kletvina bolj iz ust ko očenaš. To nam ne dela častil — Dne 6. dec. je umrla Frančiška Okretičeva. N. p. v m.! Ricmanje. — (Mladina, pa* met.) — Četudi tožijo povsod o stiski denarja, se vendar to pri mladini ne pozna. Četudi nima »ficka« v žepu, mora ob praznikih piti. Pa ne pije šlo za iskanje zakopanega zaklada. Videl sem, da je bilo mišljeno tako, da je treba izpustiti skozi levo oko lo* banje kroglo in potegniti vrvico ali z drugimi besedami ravno črto od naj* bližje točke debla skozi »strel« (ali točko; kjer je krogla padla na tla,) in jo podaljšati za petdeset čevljev. Pod dobljeno točko, sem si mislil, je mo* rebiti skrito veliko bogastvo.« »Vse to,« sem rekel, »je neznansko jasno in prav duhovito, toda prepro* sto in enostavno. In kaj si storil, ko si zapustil «škofov hotel«?« »Noj vse potrebno o drevesu sem' si natančno zapomnil in se vrnil domov. Takoj ko sem »vragov sedež«' zapu* stil, je okrogla luknja izginila in od nikoder je nisem več videl, pa naj sem se obračal, kolikor sem hotel. Najdu* hovitejša zvijača pri tej zadevi se mi zdi ta, da se tista okrogla odprtina ne vidi z nobene druge dosegljive točke kot z ozkega roba spredaj na skali. Pri tem pohodu k »škofovemu hti* telu« me je spremljal Jupiter, ki je brezdvomlno že nekaj tednov opazo* val moje raztreseno vedenje in poseb* no na to pazil, da nisem bil sam. Toda naslednji dan sem zgodaj vstal in po* srečilo se mi je, da sem se mu izmuz* nii. Šel sem v gore, da bi poiskal dre* vo. Po dolgem trudu sem ga našel. Ko sem prišel domov, me je moj služab* nik hotel pretepsti. Konec dogodiv* ščine pa prav tako poznaš, se mi zdi, kot jaz.« »Zdi se mi,« sem rekel, »da pri pr* vem kopanju nisi našel pravega mesta, ker je bil Jupiter tako neumen, da je spustil hrošča skozi desno mesto skozi levo oko lobanje.« »Čisto prav. Ta napaka je v »strelu« — to se pravi na mestu količa tik pri drevesu — povzročila samo razliko petih centimetrov. Ako bi bil zaklad pod »strelom«, bi bila pomota brez* pomembna. Toda »strel« in najbližja mogoče za žejo; pije kakor otrok brez pameti. Ih kadar se vpij ani, je na dnevnem redu kreganje in pretep. No* čem govoriti o zadnjem pretepu, ker me je sram; saj sem sam Ricmanje. Želim samo, da bi razgrajače enkrat srečala pamet. Miljska občina. — (To in ono.) — Cesta proti Ospu ni bila po vojni nič popravljena. . Celi potoki so drli po njej. Sedaj se je pa v Ospu ustano* vilo podjetje, ki drobi grušč in ga vozi na državno cesto, a smo skoraj na slabšem. — Tudi na cesti iz Milj v Sp. Škofije skozi Robojez bi bilo treba kaj popraviti. Delavci, ki hodijo v Trst, gredo raje v Milje na parnik. ■**- V Argentino je odpotoval drugi izse* 1 j enee Vincenc Pohlen; pa še nekateri mislijo odtod. — Pretekli mesec sta se poročili dve naši cerkveni pevki. Sramoto je pa naredila Gor. Škofijam neka dekvna, ki je svoje dete zaduši* la in ga skrila v kup kamenja. Žz idrijskega kotla In okolice. Važno. — Novo leto je tu! Treba si je oskrbeti lepo in zanimivo čtivo za prihodnje leto. Vsega tega nam obilo nudita »Novi list« in »Družina«. Po* šljimo čimprej na upravo v Gorici, via Mameli 5, L 29.80 in dobivali bomo oba lista celo prihodnje leto! Naroči se pa lahko tudi v trgovini gg. Trevna" in Ciniburka. Naroči hitro in priporoči to tudi prijatelju. »... učite vse narode«. — Dne 19., 20. in 21. t. m. je imel č. g. p. gvardijan iz Sv. Gore duhovne vaje za vse tuk. vojaške oddelke in ostalo italijansko občinstvo. V nedeljo pri sv. maši ob 9. uri je bil slovesni sklep. Novgrob. — V starosti 85 let je umrl vp. jetniški paznik Ignacij Rav* nihar. N. v m. p.! Idršek. — (Glas iz tuji ne.) — V Franciji se je težko ponesrečil 23* letni Seljak Janez, sin tuk. posestnika. Ranila ga je mina v rudniku. Iz vse okolice. —- (M r 1 i š k i ogle* di.) — V vsej naši okolici vlada ne* točka drevesa sta bila samo dve točki dolge črte; zato je seveda pomota, kakor je bila v začetku majhna, po* staj ala vedno večja, čimbolj smo črto podaljševali. Ko smo dosegli petdeset čevljev, nas je že speljala na čisto na* pačno sled. Da ni bila moja slutnja, da mora biti tu nekje resnično zako* pan zaklad, tako trdno vkoreninjena, bi bil lahko ves naš trud zaman.« »Toda tvoje bahavo vedenje in na* stopanje, ko si mahal s hroščem po zraku — to je bilo vendar zelo čudno. Zatrdno sem mislil, da si zblaznel. In zakaj si hotel, da je zamorec spustil skozi lobanjo prav hrošča in ne kro* gle?« »Ako hočem povedati resnico, mo* ram priznati, da me je jezilo, ker si tako vidno dvomil o mojem zdravem razumu. Zato sem sklenil, da te bom po svoje kaznoval s tem, da te bom malo potegnil. Zato sem mahal s hro* ščem po zraku in zato sem ga dal vre* zadovoljstvo radi nerednega mrliške» ga ogleda. Večkrat se zgodi, da je ce* lo pokop preložen za eden ali celo več dni. Prosimo prizadete, da se to ure» di. — Kmet. S Pivke. Hruševje. — Naša vas je središče hrenoviške občine. 36 hiš je v vasi, go* stilne so pa tri. Morda je to tudi krivo, da so fantje repo toliko časa ribali s harmoniko. Potem pa je neke noči par revčkov po vasi tako razgrajalo s »kar» jolami«, da bi jih bilo treba krotiti. — Letos smo imeli že 6 mrličev. Pa še so stare korenine pri nas, n. pr. 87 letni Martin Brune, ki je še letos po* kosil 3 ha grunta. — Tudi iz Hruševja so se jeli seliti v tujino, čeprav ni ni* kake sile. Goriče pri Hrenovkah. — (Naši gozdovi in ceste.) — Goričani imamo lep gozd na Nanosu. Po dolgih pregovorih smo se vendar Zedinili, da smo sklenili gozd razdeliti. Razdelili smo ga in smo po večini prav zado* voljni. Samo zdi se mi, da smo začeli prehitro in v škodo izsekavati in pro» dajati. Po naši vasi je pot že taka, da se Bogu smili. Ne zgane se nihče; pa smo tudi sami krivi, nemarni in trmasti. Malo dobre volje bi bilo treba, ne pa vsak zase vleči. Tako imamo namesto Gorič — Blatno vas. Prosimo tiste, ki so postavljeni kot nadzorniki cest, da pridejo enkrat k nam in z ukazom napravijo red, po* sebno še ker dobimo, kakor se sliši, v vas gostilno. Iz Gor. Ravnica. — (Smrt v tujini.) — Pred kratkim nam je došla žalostna vest, da je umrla v Buones Airesu tukajšnja domačinka Karolina Skok, poročena Bončina. Pokojnica je šla pred krat» kim v Ameriko. Stara je bila komaj 24 let. Večna luč naj ji sveti! Preosta* lim naše sožalje. Srpenica. — (Dobri opomini.) — Srpeniški fantje in možje so se pred či z drevesa. Na to misel me je spra» vila tvoja lastna opazka o njegovi ve» liki teži.« »A tako, sedaj mi je jasno. Samo ena točka mi je še uganka. Kaj naj si mislim o okostjih, ki smo jih našli v jami?« »To je vprašanje, na katero ne znam bolje odgovoriti kot ti. Možna pa se mi zdi samo ena rgzlaga, čeprav je grozno si predstavljati tak zločin, ka< kršnega slutim. Jasno je, da je Kidd — ako je res Kidd skril ta zaklad, o čemer ne dvomim — moral imeti pri delu pomočnike. Ko pa je bilo delo opravljeno, se mu je zdelo umestno odstraniti vse, ki so vedeli za njegovo skrivnost. Mogoče je zadostovalo par udarcev z lopato, medtem ko so nje* govi pomagači delali v jami, mogoče jih je bilo treba več — kdo ve?« (KONEC.) kratkim zopet napravljali čez široko lužo. Le opomin našega organista Franjota jih je ustavil doma. Komaj so se duhovi pomirili, že je neka ženska zatrobentala, da si je njen prihranil tam doli par tisoč. Taki trobentači naj molče in ne gonijo ljudi z doma v trpljenje! — Še to povejmo, da so šipe po vaških oknih sedaj brez ne» varnosti. Srpeniški stric. Trnovo pri Kobaridu. — (Dvoje spominov.) — Eno na račun neka* terih staršev; med sv. mašo se paglav* ci pode okrog cerkve in kričijo, pa jih ne more nihče strahovati. Jim manjka domače vzgoje? Menda manjka tudi tistim dekletom, ki si še za zimo no* če j o omisliti daljših kril. — Smo se že kaj zganili za naročnino naših listov? Loje pri Podmelcu. — (Častit ostanek). — Nismo se še oglasili v Novem listu. Pri zadnjih smo! — Prenovili smo cerkev sv. Petra. Lepe podobe je naslikal g. Seljak iz Pod» melca. O cerkvici gre glas, da je zelo stara. Vklesane številke kažejo letnico 1561. Med vojno rekvirirani zvon je pa nosil celò letnico 1286. Kakšna starost! — Letina je še bila. Če Bog da tako naprej, že še pojde. Lažno. — (Poroka.) — Poročil se se je Filip Šuligoj. Svojo družico Olgo Šavlijevo je pripeljal iz Loma. Vso srečo! — Kakor čujemo, nam bo z no» vim letom poštno ravnateljstvo ušli* šalo prošnjo, da nam bo poštni sel do» našal na Lažno pošto. S Krasa. JClanec. — (Luč za božič.) — Kakor se sliši, bo tudi naša občina do» bila drugo leto električno luč. Elektri» ko dobe tudi Matarci. — Pomnožilo se je tudi na naši občini število urad» ništva. V službo pri županstvu je namreč vstopila domačinka gospodič* na Metlikova. Tomaj. — (Tako se naredi!) Naša pot od Kala do cerkve je bila taka, da stare mamice niso mogle niti k sv. maši. Končno se je vzdignilo par kmetov iz Košaca in nekaj drugih, ta» ko da so skupno v enem poldnevu po» pravili pot v veliko zadovoljnost vseh, ne samo starih mamic. Pot so popra» vili brez občinske pomoči, čeprav leži na pošti 10.000 lir za popravila. Hva* la gre seveda onemu, ki se je za stvar energično zavzel. Orlek pri Sežani. — (M l a d a ž r » t e v.) — V teku efnega leta je neizpros» na morilka jetika pobrala med mladi» no že tretjo žrtev. Zadnjo je pobrala Kristino Stojkovičevo. Komaj pred enim letom smo spremili k večnemu počitku njeno sestro Marijo. Pogreb je bil prav ljubek. Naj ji,bo tudi več» no spanje lahko! Divača. — (Stari Tentava.) — Vstopil «sem v Brunellijev potniški av* tomobil, ki me je zapeljal v prijazno vasico, ki se je nekoč na starih »atlon» tih« imenovala Duatsch, Duvatsch, Diivača, sedaj Divača (morda od du» vati — pihati: okoli Divače burja res strašno premetava ljudi). Potrkal sem pri prijatelju, ki me je ljubeznivo sprejel, ponudil kozarec vina, nakar se je pričel zanimiv pogovor. Prvo vprašanje, ki sem ga stavil prijatelju, je bilo, če še živi stari Tentava. Osup» nil sem, ko mi je povedal, da je letos umrl; starčka, ki je zadnje čase bole* hal, je stisnil letošnji hudi mraz. — Gregor Žiberna, p. d. Tentava, je bil znan in priznan jamar. V svojih mlaj» ših letih je vneto stikal za kraškimi jamami, videl je dno pošastne, preko 300 m globoke »Kačje jame; njegova največja zasluga pa je odkritje Diva» ške jame, — sedaj kraljeviča Humber* ta jama — ki je kmalu zaslovela ter v zvezi z naraščajočimi obiski dvignila gospodarsko stanje vaščanov. Telesni ostanki tega šegavega, neugnanega, do skrajnosti trdoživega Kraševca — ra* di svojih jeklenih živcev bi lahko igral vlogo kakega indijskega fakirja — kačo črnico si oviti okoli vratu je bila njemu malenkost — počivajo sedaj na domačem pokopališču. Županstvo mu je dalo postaviti skromen, a ličen spo» menik. Šmarje pri Sežani. — (Novi obrtniki.) — V Šmarjah so se po» javili rokodelci, ki bi radi delali kon» kurenco sežanskemu dimnikarju. Ker pa niso dovolj izučeni v tej stroki, zlezejo po »lojtercah« samo do okenc, kjer spé zaljubljena dekleta. — Pred kratkim je nekdo na zemljišču, ki je skupna last šmarskih jusarjev, pose* kal nekaj hrastov. Prav bi bilo, da bi ! omenjeni pošten j akovič hraste pro» dal ter izkupiček daroval za ubiti šmarski zvon. Da ne bo kdo mislil, da imamo Smarci samo »žvižgovca«, ka* kor je trdil lansko leto »stric Jaka« na »Lukovem« ognjišču, je treba pove» dati, da imamo nekaj hi najboljšega terana. — Sliši se, da bomo dobili z novim letom tudi svojega »briftroger* ja«. To je seveda nujno potrebno, po» sebno v zimskem času, ko morajo ho» diti »šmarske pupe« v pol ure oddal je» no Sežano Po zaljubljena pisma! Iz Brd. Gor. Cerovo. — (Briška »ma* t i «.) — V »Novem listu« včasih čita» mo, da je umrl najstarejši človek v va» si. Tukajšnjemu veleposestniku g. Bregantiču Andreju pa je vsahnilo najstarejše črešnjevo drevo, mati vseh briških »divjak«. To drevo je dalo po vseh Brdih na tisoče cepičev, tako da smo sedaj vsi bogato pre» skrbljeni s tem žlahtnim sadom. Vrhovlje nad Kožbano. — Ker se od povsod čita, pa se mi tudi oglasi» mo. Radi hude zime smo pridelali manj vina kot drugod. Z drugim pri» delkom smo pa zadovoljni. Bog nam daj še dosti takih letin. V zadnjem času sta se izselila od nas le dva, in sicer eden v južno Ameriko, eden pa v Avstralijo. Za naš cerkveni shod smo prvič slišati na novo pretite zvo» nove. Po glasu in velikosti so podobni prejšnjim. Shod »Skalnice« bo v nedeljo dne 29. decembra ob 4. pop. v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Ker je ta shod na» menjen tudi v proslavo blaženega Janeza Bo» sca, vabimo vse društvenice k obilni udeležbi. Predstdniltvo. »NO VI CIST« Stran 7 Štev. 40. _____________________ Kaj se sliši po Muzej v ledu. Leningradski učenjak Šumgin pred« laga, naj bi država osnovala v najbolj zmrzlih krajih Sibirije poseben muzej, vsekan v led. V tem muzeju na bi shranili telesne ostanke sedanjih ljudi in živali, da bi pozni potomci mogli vi« deti, kakšni smo bili njih predniki. Hud kritik. Pred par tedni je umrl znani kritik pariškega dnevnika »Temp«sa« Pavel Sonday. Pisatelji so mu očitali, da je med predstavo v gledališču spal, a jih je kljub temu ocenjeval. Ko se je spet nekaj podobnega pripetilo, stopi razjarjeni pisatelj drame h kritiku. Ta pa se mirno predrami in reče: »Saj s spanjem tudi poveš svoje mnenje«. Snaga nad vse. ___ Srednjeveška mesta so bila znana po svoji umazanosti. L. 1666. so se pa pariški mestni očetje odločili, da ku« pij o par metel za pometanje javnih cest. To se je Parižanom zdel tako va« žen dogodek, da so dali kovati spo« minsko kolajno na ta znameniti dan. Bab je ver ni Napoleon. Niso samo stare mamice babjever« ne, tudi mogočni Napoleon je marši« kaj veroval, kar se nam smešno zdi. Mogočni francoski cesar se je namreč zelo bal začetne črke M. Več okoli« ščin ga je privedlo do tega. Moreau in Murat, njegova najzvestejša generala, sta ga prva izdala, v Moskvi je začela njegova slava bledeti, zakon z avstrij« sko nadvojvodinjo Marijo Lujizo je bil nesrečen. Zato je razumljivo, da ni mogel trpeti v svoji bližini ljudi, ki so začenjali svoje priimke z M. Lepa moda. Pri nas nosimo v znak žalosti črno barvo. Na daljnem vzhodu je v na« vadi bela. V 16. stoletju so pa Fran« cozinje nosile sivo. Po obleki so pa bile narisane — mrtvaške glave in kosti. Metuzalem. Če je resnična ta, ne vemo, zanimiva pa je: angleški dnevnik »The Central China Post« (Osrednja kitajska po« šta) od 20. septembra poroča, da so v osrednji Kini našli nekega moža Ly« Ching«yun po imenu, ki ima — 252 let. Starina ima že štiriindvajseto ženo in je še prav pri moči. Malo popra. Pri zadnjih angleških volitvah je poslanka Astor govorila na shodu ter je podčrtavala razlike med moškim in žensko. Med drugimi je omenila tudi to, da so ženske vedno lepše oblečene ko moški. »Saj so lahko«, zavpije vmes moški zborovalec, »ko pa mo« ramo mi plačevati vaše toalete«. Gledališka navada. Če predstava dobro uspe, kličejo običajno igralce in pisatelja na oder. Ta navada je že precej stara. Prvič se je to zgodilo 1. 1743. v Commedie Francaise, pariškem gledišču, ko so igrali Voltairjevo »Merope«. Občin« stvo je vpilo samega navdušenja, naj svetu. se -Voltaire pokaže na odru. Ta pa ni vedel, kaj bučni vihar v dvorani po« meni in jo je popihal. Dolga krila v angleški zbornici. Kakor znano ima angleški državni zbor tudi ženske članice. Pripadajo vsem trem strankam: delavski, lihe» ralni in konservativni. Po poročilih listov pazijo te ljudske zastopnice strogo na modo, zato prihajajo v zadnjem času v zbornico v veliko daljših krilih, kakor spomladi. Neka« tere nosijo krila, ki segajo skoro do gležnjev. Vedno se udeležujejo sej brez modernih klobučkov. Spoštovanje pred tiskom. Stari pisatelji so Kitajcem vcepili veliko spoštovanje do tiskane besede. Tiskane besede so jim bile svete. Zato je tudi bilo prepovedano zametavati knjige in časopise; to je veljalo za onečaščenje. Da bi se pa vendar rešili neporabljivega tiskanega papirja, sp sezidali po mestih »darilne stolpe«, vi« šoke votle stolpe, kamor so metali od« rabljene knjige, pisma, račune itd. Še danes hodijo na Kitajskem po šolah m uradih posebni postreščeki, ki proti plačilu odnašajo popisan papir, da ga sežgo. Danes, ko se na Kitajskem silovito dosti tiska, je to spoštovanje sicer padlo, a še vedno srečaš pravovernega Kitajca, ki spoštljivo pobere košček potiskanega papirja s tal in ga zatlači v kako zidno razpoko, da ga ne po« hodijo. HAT ASU ! H AT ASU! Skrivnostno ime in vendar zgodo« vinsko. Slavna, mogočna kraljica se je tako imenovala. Vladala je nad sta« rodavnim Egiptom, bila je torej fa« raonka, pa ne med onimi iz svetopi« semskih zgodb. Boriti se mora proti raznim dvorskim spletkam, zakaj pra« vična in modra kraljica ima med mo« gočnim plemstvom in svečeniško ka* sto mnogo sovražnikov, ki bi jo ho« teli vreči s prestola in posaditi nanj drugega vladarja, ki bi bil igrača v njihovih rokah. Pri tem niso izbirčni v sredstvih. Na čuden način pridobe njenega brata za svoje naklepe, toda še o pravem času se Hatasu zave ne« varnosti in z lastno voljo se otrese ljubezni, ki bi ji bila skoraj v pogubo. Njen mladi brat Tutmes jo občuduje in ljubi kot sestro in kraljico in ven« dar pade pod vpliv njenih sovražni« kov, ki se pri svojem delu poslužuje« jo tudi čarovnij. Okrog glavne osebe je pisateljica Križanovska nanizala vse polno dru« gih oseb, katerih dejanja so sila dra« matična, zanimiva. Je to ena izmed najbolj zanimivih povesti; po svoji napetosti presega druge njene ro« mane. Vse te zanimive dogodke bodo bralci »Novega lista« prebirali v pod« listku, ki prične izhajati z novim le« tom. Uverjeni smo, da bomo ustregli našim čitateljicam in čitateljem s to velezanimivo povestjo, ki bo dolgo časa polnila predal našega podlistka. [Pozdravi rojakov. Slovenci v Belgiji. Ker se bližajo sveti božični prazniki in novo leto 1930., voščimo vsem v domovini, da bi jih praznovali zdravi in veseli. Prinčič Stefan in brat Andrej, Števerjan; Mugerli Avgust, Še« berljak; Gabrijelčič Štefan, Velendol; Vidic Alojz, Mišček. Zdaj nam gre dobro, upamo pa še na boljše. — Voščilom se pridružujejo še: brata Franc in Dominik Rupnik, Predgriže; Tratnik Anton, Bele št. 12; Bonča Viktor, Se« dej Franc, Tominc Franc, Vihtelič Franc, Vih» telič Alojz; Lampe Dominik, vsi iz Zadloga; Lazar Franc, Vrsnik; Gantar Tomaž, Idršek. Iz Francije pošiljamo voščila za božič in novo leto ter naj« lepše pozdrave staršem, bratom, sestram in prijateljem. Jožef in Jožefa Kralj iz Domber« ga in Ernest Sever iz Vogerskega. — Voščila pošiljajo tudi: Krivec Alojz in Andrej, Pra» petno; Gabršček Ivan, Testen Ivan, Janež Pe» ter in Anton, Poljubin; Logar Albert, Janež Anton, Tolmin; Kaučič Ivan, Bajt Andrej, Za* tolmin; Mrak Matija, Gabrje. Pozdravi s pota. Na potu v Argentino pošiljamo iskrene po« zdrave vsem v domovini, želeč jim srečno no* v o leto: Henrik Špacapan, Ozeljan; Franc Ko* ronov, Vogersko; Lojze Katarin, Krm in; Vari« ža Angelj, Videm. S parnika »Conte Verde«, ki plove proti južni Ameriki, smo prejeli pozdrave in voščila, ki naj jih izročimo tudi vsem prijateljem in znancem od: Katarine Lebanove iz Solkana, Pepce Bratinove iz Štomaža, Pepce Kodeljeve iz Ajševice, Marije in Emilije Vidmarjeve iz Raven. Za umnega gospodarja. Gospodarski koledar za januar. Od 1. do 15. preglej davčne sezna« me, ki so razobešeni na občini. Poglej vse postavke in preračunaj, ali si pra« vilno obdavčen. Drugače vloži rekurz. Na domu: Ali si že poslal naročnino za »Novi list« in »Družino«? Če nisi, odpošlji takoj. Izrabi tudi zimski čas v svojo gospodarsko korist. Sedaj premisli, kje in kaj boš sadil, nabavi si potrebnih semen in umetnih gnojil, napravi obračun črez gospodarstvo prejšnjega leta in proračun za prihod« nje. Poglej in prouči tudi kakšno strokovno knjigo. Gospodinja pa naj pazi na zdravje in naj vsak dan prezrači vse stanova« nje. * V shrambi preberi krompir in od* strani gnilega. Preglej tudi repo, peso in kar je drugega v shrambi, da ne trpi škode. Sedaj pripravi krompir za se« me. Zberi zdravega in takega s plitvi« mi očmi ter ga lepo razprostrl po kaki lesi, da bo zagnal močne kali, kavje. Pazi pa, da ti krompir ne pomrzne. V kleti: Če nisi še pretočil vina, na* pravi to čimprej, kakor je »Novi list« že pisal. Pazi, da so sodi polni. Ne trpi pri vehah in čepih cunj, zakaj po njih zleze v vino glivica, ki povzroča cik to kan. Ne drži repe, zelja, krompirja in podobnih pridelkov v istem prostoru, kjer je vino, ker dobi neprijeten duh. V vrtu: Misliti moraš na tople gre* de, v katere lahko že sedaj vseješ raz* lično seme. Najbolj hitro delujejo v topli gredi konjski ali ovčji in kozji gnoj, goveji in prašičji delujeta bolj počasi. Vrt na prostem dobro pognoji s hlevskim gnojem, ga prekoplji ter pusti velike grude, ki bodo premrznile in lepo razpadle, tako da bo potem vrt prijetno obdelovati. Ali se sporni« njaš, kako je bilo prijetno lansko po« mlad vse poljsko delo, ker je bila vsa zemlja dobro premrznjena? Napravi načrt; kako boš vrt obdelal. V sadovnjaku: Očisti debla in veje mahu in lišajev, za katerimi se skriva marsikateri škodljivec. Za to delo je najbolj na mestu posebna jeklena ščetka. Drevesa poškropi z antipara* sitom, ki bo uničil glivice mnogih bo* lezni. Breskve poškropi z raztopino modre galice, kot je to pisal »Novi list« v,posebnem članku »Kodravost breskev«. J Na njivi je v tem mesecu navadno zelo malo dela. Če pa le dovoli zmr* zlin, preorji njive, da bo zemlja pre* mrznila, se navžila zraku in vsrkala obilo vlage. Vso deževnico in snežni* co bi morala zemlja vpiti in si tako pripraviti zalogo za čas suše. Zadnji čas je, da spraviš na njivo in podkop* lješ hlévski gnoj za krompir. Drugače bo dal gnoj krompirju bore malo hra* ne, saj ostane premalo časa na njivi. Če pa drugače voziš gnoj na njivo in ga ne podkoplješ, potem pokrij po* samezne kupe z zemljo, da ne bo veter odpihava! in dež izpiral redilnih snovi. V vinogradu okopaj in pognoji tr« tam; že sedaj kopaj jamice, kamor boš zasadil nove trte; odstrani vse one tr* te, ki si jih ob trgatvi zaznamoval za malovredne. V ostalem pa pripravi ko* le in trte obrezuj. Na senožeti izgrebi mah, izkopaj trnjeve grme, odstrani kamenje ter senožetim pognoji s Thomasovo žlin« dro in kalijevo soljo. Trg tmefNih iriditi™. Splošna slika je sledeča: Domačega sadja ni več, trguje se nekoliko le še z jabolkami, a z izključno jugoslovanskim pridelkom. Na trg prihaja še nekaj kostanja in hrušk. Povpraševanje iz inozemstva po domači ze* lenjavi je vedno večje, kar je posledica tam» kajšnje zime. Zato so tudi pri nas cene v zad» njih dneh precej poskočile. GORICA, dne 23. decembra: Zelenj ad: radič rdeč 320 do 340, vrzote 20, zelena 70, motovilec 340, peteršilj 50 do 70, špinača 140 do 150. solata endivija 120 do 150, cvetača 100 do 150. Krompir 45 do 50. Kilo je z našimi Mijami? Suša v zadnjih dveh letih in lanska zima sta zamorile marsikatero čreš* njevo drevo. Mnogo dreves se je tudi iz drugih razlogov posušilo. Stara črešnjeva drevesa so zato v deželi pre* cej redka. In vendar nam dajejo ravno črešnje precej lepih dohodkov. V zadnjih le* tih so kmetovalci črešnje prav dobro in lahko prodali, trgovci so se letos kar trgali zanje. Kdor zasleduje stati* stiko naših kmečkih dohodkov, lahko ugotovi, da pride v deželo letno inad 10 milijonov lir samo za črešnje. To je zelo lep denar, a dobro ter za naše go* spodarstvo koristno bo, če to svoto še povečamo. Pomnožiti je treba seveda število dreves, pa to ne zadostuje. Mnogi, če ne vsi kmetovalci so opa« žili, da se razvija črešnjevo drevo prav lepo, če raste na obdelani zemlji. Če pa kmetovalec dotični kos zemlje po* seje z deteljo in opusti obdelovanje, drevo nekam ostari, napadajo ga vse mogoče bolezni, polagoma hira in kon* čno ovene ter se posuši. Drugače tudi ne more biti, zakaj drevo je tudi živo bitje in ima svoje zahteve kakor človek ali žival. Žival brez krme crkne, človek brez hrane umre! Kako naj raste drevo brez vsa* ke nege? Zato je dolžnost vsakega kmetoval* ca, da skrbi za svoja črešnjeva dre* vesa in jih ne pusti v nemar ter obišče samo, ko jih je treba obrati. Črešmja je precej skromno drevo, a na vsak način hoče rasti na obdelani zemlji, to je na zemlji, ki je vsaj enkrat na leto prevržena. Črešnja je hvaležna za vsako trohico gnoja, a najvišje pri* delke bo dala, če se ji redno gnoji. Gnoj ne stavi k deblu, temveč pod ob* močje drevesne krone. Gosenice so hud črešnjev sovražnik in v letošnjem letu so napravile ve* likansko škodo. Ali si naredil lepilne pasove, kakor smo svetovali? Ali pa* ziš, da je lepilo sveže? Če puščaš go* senicam vso prostost, ne preklinjaj spomladi gosenic, temveč tepi sebe po trdi glavi. Sedaj moraš tudi pregledati vsa črešnjeva drevesa in odstraniti vse suhe in'nalomljene veje. Odžagaj jih,• rano obreži in zamaži z lepilnim vo* skom. Ne vesi se po drevesu s podko* vanimi čevlji, ki ranijo drevesno sko* rjo, zakaj iz ran se lahko razvije dre* vesni rak. Čitaj v knjigi »Sadjarstvo« poglavje o pomladitvi dreves, mogoče je mar* sikatero tvoje drevo potrebno pomla* ditve. Sedaj v zimskem času imaš obilo prilike in časa, da se pozanimaš za take stvari. Črešnjevih dreves ne zanemarjaj, če hočeš imeti lep pride* lek in dohodek, ki si ga najbrž tudi sam želiš. Italijansko čebelarstvo. Po uradnih podatkih je v Italiji 114 tisoč 251 čebelarjev, ki imajo skupno 632.325 panjev. Najbolj je razširjeno čebelarstvo v severni Italiji. Računa* jo, da je bilo 1. 1928. pridelanega v ce* H Italijk23.155 kvintalov medu in 2.063 kvintalov voska. — V Julijski Krajini je po uradnih podatkih 1990 čebelar* jev, ki imajo skupaj nekaj nad 15.000 panjev. Slinavka in parkljevka. V naši deželi sicer te bolezni ni, a kot piše list »L’ Agricoltura Friulana« od 14. decembra, razsaja imenovana bolezen v bližnjih provincah Treviso in Benetke. Ker sta slinavka in parkljevka na* lezljivi bolezni, ki lahko napravita hudo škodo živinorejcem, svetujemo vsem živinorejcem, da prečitajo toza* devni članek v knjigi »Kako zdravimo živino« (stran 21) ter se tudi tako ravnajo, ker lažje je bolezen prepre* čiti, kot jo zdraviti. Stoječa voda — smrt trtam. V vinogradih in za vrstami trt (plant) ne sme biti stoječe vode, ker napravi zemljo trdo in težko, da se trt* ne korenine ne morejo širiti. Umljivo je, da take trte slabo rastejo in še slab* še rodò. Nekatere celo poginejo, ker jim splesnijo korenine. Zato glejte, da ne puščate v bližini trt stoječe vode. Napravite ji odtok. Ne sekaj oljki Puljski prefekt je prepovedal sekati oljčna drevesa v južni Istri ter na oto* kih Cresu in Lošinju. Kdor bo hotel posekati oljko, bo moral odslej vpra* šati za dovoljenje kmetijski urad v Pulju. Nova naredba ima namen pre* prečiti uničenje oljčnih nasadov. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da mi je go* spod GoreusČek Albert, mehanik v Kobaridu napravil v najkrajšem času J po vseh pravilih železarske stroke in za zelo nizko ceno trpežen in ličen štedilnik. Zato se mu tem potom za* hvaljujem ter ga vsakomur toplo pri« pčročam. Avguštin Uršič, Mlinsko št. 4. Velika razprodaja za božič in novo loto pri tvrdki BLL’ ECONOMIA FfllfllBLIBRE Trst-Piazza Ronterosso N. 5 ! Frštanj fantazija za obleke . . od L 1.75 dalje j Lawntènis .....................od L 1.60 dalje | Frštanj za srajce..............od L 2.70 dalje Frštanj dvojno lice . . . . od L 3.50 dalje j Frštanj rdeč in moder, križan od L 3.50 dalje Frštanj za srajce, križan . . . od L 3.70 dalje Voln. blago za suknje 150 cm . od L 10.— dalje Polvolneno blago za obleke . od L 6.50 dalje Moške suknje (prilika) . . . od L 75.— dalje Ženske suknje najfin. izdelave od L 140.» dalje Cajh za hlače..................od L 3.50 dalje Črtano blago za srajce . . . od L 2.50 dalje Tople otroške majčice . . . od L 3.90 dalje Tople moške maje . . . . od L 6.50 dalje Pullower (velika izbera) . . od L 10.50 dalje Kotenina rjava.................od L 2.25 dalje Madapolam .....................od L 1.90 dalje Jajčna kožica .................od L 2.85 dalje : Platno za rjuhe 150 cm visoko . od L 4.50 dalje i Satin črn in barvan . . . . od L 3.50 dalje j Brisače lanene meter . . . . od L 2.90 dalje ! Volnena ogrinjala . . . . od L 16.50 dalje | Velika izbera nogavic za moške, ženske in | otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la* j nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze* ! nin, itd. itd. I Proučite naše cene in videli boste, da ni i nižjih v Trstu. — ZA NAKUP ČREZ 15 LIR ! DOBITE DARILO. ■ Zvestim odjemalcem voščimo ve* šele božične in novoletne praznike. Zopet tone eno leto v večnost. Mae lenkostna doba v zgodovini, a dolga in dogodkov polna za posameznika. Ljudje pomakajo peresa v črnilo za voščila in pozdrave. Listi objavljajo običajne uvodnike s »pogledom na« zaj in pogledom naprej«. Kako naj si pa mi stisnemo roke na pragu novega leta? Pisane slike žive Ijenja in vrvenja v naši deželi ne bos mo razgrinjali; prelistaj le letošnje številke »Novega lista«, pa se boš zas čudil polnosti življenja, ki polje med našim ljudstvom, vernim kot vsekdar Bogu in zemlji svoji. Da bi naše ljudstvo ostalo tudi za nanre? oošteno. zvesto in verno, je najboljše voščilo, ki ga »Novi list« more poslati ob novem letu v deželo. Število zvestih bravcev naj se 1930. 'pomnoži vsaj za par tisoč. To je naša želja, a tudi korist in dolžnost ljud= stva. Naprej v leto 1930.! ...................................ìllllllllllllìlllliìllilllll...... lllli!llil'!l!lllllllllll!lllllllllilil!l!llliliillllilillllllllllllillilllllillllllllll Dvanajst popotnikov. Bil je hud mraz, na svetlem nebesu zvezde, noben vetrič se ni ganil. Pumi! je padel star lonec na sose« dova hišna vrata. Pit, paf! so počili možnarji. Tako so v stari Postojni po» zdravi j ali novo leto. Bila je Silvestro« va noč! Zdaj je v stolpu udarila dva« najsta. Trarara«a«a! Pošta je prišla. Veliki poštni voz se je ustavil pred mestnimi vrati. S sabo je pripeljal dvanajst oseb, vsi prostori so bili zasedeni. »Živjo, zdravi, ura!« so peli ljudje v hišah, kjer so slavili Silvestrovo in se ob polnočnem bitju dvignili s pol« nimi čašami, da nazdravijo novemu letu. »Veselo novo leto!« se je razlegalo, »mnogo veselja, denarja, žegna, pa nič žalosti in jeze!« Tako so si voščili med seboj in tr« kali s kozarci, da je zvenelo — in pred mestnimi vrati je stal poštni voz s tu* jimi gosti, dvanajstimi popotniki. Kdo »o bili, kaj so hoteli, kaj so prinašali? »Dobro jutro!« so klicali staremu Boštjanu, ki je s sulico stražil ob mest« nih vratih. »Bog daj dobro jutro!« je odgovoril — saj je ura že odbila polnoč. »Kako Vam je ime? Kakšen je vaš stan?« je vprašala straža prvega, ki je izstopil iz voza. »Poglejte sami v mojem potnem li« stu,« je odgovoril mož. »Jaz sem, kar sem!« In res je bil cel možak, oblečen bleščal šopek V gumbnici se mu je rosnih vijolic. »Marec, Marec!« je zavpil četrti za njim in ga potapljal po rami, »mar ne vohaš? Kar brž v stražnico, tam ku« hajo vinski čaj, tvojo ljubo pijačo. Jaz ga voham že odtu. Marš, gospod Ma« rec!« — Toda to ni bilo res, zakaj ta . gospod je hotel le dokazati, da ima pravo ime — in zato je uganjal z njim f aprilske šale. Sploh je bil videti pore« den dečko; delal ni rad, zato si je pri« pravil mnogo praznikov. »Če bi le ne bilo na svetu vse tako spremenljivo,« je pravil, »pa zdaj smo dobre, zdaj ; slabe volje, zdaj sije solnce, zdaj de« žuje, zdaj jok, pa spet smeh! V tem kovčegu imam poletna oblačila, toda bilo bi nespametno, jih obleči.« Za njim je stopil iz voza vitek mla« ; denič. Gospod Maj! se je predstavil. Nosil je lahno, svetlozeleno obleko, za klobukom pa šop rož. In vriskati je znal- da so se gozdovi prebujali in ze» leneli. kadar je začel. »Zdaj pride gospa Junijeva!« so - zaklicali iz voza in izstopila je mlada ■ ‘ * * ’ " ' bi« v medvedji kožuh in visoke škornje. »Jaz sem mož, v katerega mnogi lju« dje stavijo upanja. Pridi jutri k me« ni! Dal ti bom novoletno darilo! Me« čem tolarje in Srebrnjake med ljudi, dajem plese, kar 31 plesov, ker več noči nimam. Vse moje ladje so za« mrznjene, toda v moji pisarni je toplo in prijetno. Trgovec sem, Januar se imenujem in nosim s sabo račune.« Pa je izstopil drugi, ta je bil brat Kurent; bil je glediški ravnatelj, po« glavar vseh plesov, oče vseh maškar/ Oprtano je imel veliko harmoniko, na katero je zdaj zaigral okroglo po« skočnico. »S tole mojo ljubico,« je dejal, »bo« mo o pustu preganjali mačke. Tako bom pritiskal, da bo vse skakalo. Vse dni vse veselo! Zakaj meni ni usojeno dolgo življenje; od vse družine je mo« je življenje najkrajše; učaka! bom le 28 dni. Včasih mi dajo za poskočnico še en dan — toda to me malo briga — ura!« »Ne smete tako kričati,« ga je po« svaril stražnik. »A kaj, seveda lahko kričim! Jaz sem princ Pust in potujem pod ime« nora Februar.« Zdaj je izstopil tretji; bil je videti ko pravcati post, toda nos je nosil vi« soko, ker se je čutil mnogo pametnej« šega ko njegov prednik in je tudi znal prerokovati. Toda preroštvo ni mast« na služba in zato je proslavljal post. gospa, ponosita in brhka. Znano je bi lo, da vabi vsako leto na najdaljši dan na veliko gostijo, da bi gostje imeli dovolj časa, pojesti z vseh številnih krožnikov na mizi. To odlično gospo je spremljal njen mlajši brat Julij. Bil je debelušen gospodič, poletno oblečen in s slamnikom. S seboj je imel le malo prtljage, zakaj ob veliki vročini mu je bila sitna;, zato se je oblekel v plavalne hlačke in to ni bilo mnogo. Potem se je izkrcala sama mati, go«, spa Avgustova, trgovka s sadjenf (na. debelo) in veleposestnica. Debela je_V> in topla, prime za vsako delo, nosi sa«*v 1 ma koscem južino na polje. »V potu £ svojega obraza si boš služil kruh!« je rekla »tako stoji v svetem pismu. Po« tem pridejo sprehodi, ples in igre in. vinski prazniki!« Bila je vzorna gospo» dinja zn hišo in dom. 'S3E| Ža njo je izstopil mož v zrelih letih. Povedal je, da jc slikar September. Ta je imel gozdove! vse liste je prebar« val, pa še kako lepo, če je le hotel! Kmalu se je gozd bleščal v rdeči, ze« leni, zlati in rjavi barvi. Mož jc nosil s seboj sveženj čopičev in velik lonec barvila. Na to je skočil iz voza Oktober. Bil je Židane volje in se je pozibaval; stražnik Boštjan je koj uganil, da je malce vinski. Rekel pa ni nič/ ) Kaj pa tale rdečenosec, ki stiska pod pazduho tolsto gos?« je gruntal Bo» štjan. Bil je November z Martinovo gosjo in maj oliko rebule, s katero si je zdravil nahod, ki se ga je v deževnem j vremenu in kraški burji tako rad pri« i jemal. j Slednjič je izstopila iz voza stara i mamica z majhno pečjo. Zmrzavala je, toda njene oči so žarele ko dve svetli zvezdi. Na roki je nosila cve« tlični lonec, v katerem je rastla maj« hna smrečica. »To drevo bom gojila, i da zraste do božičnega večera, potem ga bom obložila z zlatimi jabolki, pri« trdila nanj goreče svečke in posula s srebrnim snegom. Potem bom poteg« nila iz malhe mohorske bukve in bom *4* Stran 10 na glas brala božično pripovedko, da bodo otroci prav tiho, da bodo mali voščeni angelčki pred jaselcami oži# veli, se razleteli po sobi in vsakega na čelo poljubili, vse, velike in male in tudi otročiče, ki stoje v veži ali pred hišo in pojo pesem o betlehemski zvezdi.« »Tako!«- je dejal stari stražnik Bo# štjan po soldaško, »zdaj naj se kočija odpelje! Zdaj imamo vseh dvanajst. Drugi voz — naprej !« »Le pripelji najprej teh dvanajst k meni!« je zaklical poveljujoči kape# tan v stražnici. »Potne liste ohranim tu; vsak velja za en mesec. Ko zapade, bom na potnem listu popisal, kako se je dotični obnašal. Gospod Januar, iz# volite stopiti bližje!« In gospod Januar je stopil naprej. -------Ko bo preteklo leto, ti bom povedal, kaj je dvanajst popotnikov prineslo meni, tebi, nam vsem. Zdaj še ne vem, oni sami pač tega še ne ve# do, zakaj čas je zelo čuden gospod. Sas IkMltorzieoo. asivlj^rifo. Naloge dobrega lisica. Dne 5. t. m. so v Berlinu slovesno posvetili veliko palačo, v kateri bosta nameščeni tiskarna in uredništvo »Germanije«, vodilnega dnevnika nemških katoličanov. Ob teh slavno# stih »Germanije« je izšla slavnostna številka lista, v kateri je papeški nun# cij v Berlinu nadškof Pacelli napisal važen članek o nalogah katoliškega tiska. Cerkveni knez piše: »O moči časopisja ni da bi raz# pravljali. Neštevilni milijoni vsak dai! čakajo na besedo časopisja, da po njem oblikujejo svoje politično mišljenje, svoje socialno čuvstovanje, nravstveno zadržanje, versko prepri« Čanje, svojo osebnost, družinsko živ# • ljenje, vse svoje svetovno naziranje. E ; Tisk je vzgojitelj prve vrste, za dobro ali slabo. Te moči tiska je deležno tudi katbliško časopisje. Njegov vpliv je razširjen na tisoče in tisoče ljudi, ki segajo po katoliškem listu v prepriča# ~hju ali vsaj z željo, da dobijo v njem vesti, razjasnitve in sodbe o vseh važnih vprašanjih tekočega življenja, in sicer vse z vidika katoliške res# niče. Zakaj načela so, ki določajo zna# čaj katoliškega tiska. V brezbrežnem in razburkanem morju svetovnega časopisja in njegovih nazorov, ki se pehajo za dnevnimi mikavnostmi, se laskajo človeškim strastem, se zibajo v puhlem breznačelju zdaj na levo, zdaj na desno, lovijo dobiček — v tem morju naj stoji katoliško časopisje kot videc in znanitelj, ki kaže vse stvari v pravi luči najvišjih, nespre# menljivih resnic, kot narodni vzgoji# tel j, ki ve, da je ljudstvo in on sam zavezan s trdnimi, nepremakljivimi nravstvenimi zakoni. To časopisje ima nalogo, urejevati življenjske vrednote. Katoliško nače# lo reda je sveti Pavel izklesal v gra# nitne besede: »Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi.« Bog je edina absolutna, najvišja vrednota v katoliški piramidi vrednot. Njegove misli, Njegova vo# lja, Njegove postave in razodetje, kakor jih po cerkvi uči, so tisto merilo, po katerem mora katoliško časopisje meriti in soditi življenje in svet. Pred dobrim časopisom je odprto neizmer# no obilje življenja, velikansko polje kulturnega snovanja — na vse pa gle» da z večnostnih vidikov. Pod tem vr# hovnim načelom reda je cel katoliški časopis, njegovi verski, načelni članki, ! njegova politika, književne ocene, nje# ! ga gospodarski in pravni predali, tudi njegovi oglasi. Po tem vrhovnem na# čelu naj se katoliški tisk bori, da se silno trpljenje lastnega ljudstva pa tudi vsega človeštvo olajša.« Te besede o katoliškem tisku so ta# ko jasne in sodobne, da bi si jih vsi, ki so za dober tisk vneti, morali vtis» niti v srce. Važne so posebej še zato, j ker so prišle iz ust moža, ki ga je via» j dajoči papež ravno ta mesec imenoval za kardinala — in ki je določen za eno najvažnejših mest v vrhovnem vod» stvu katoliške cerkve. Spomini osemdesetletnika. Starosta slovenskih politikov Fra# j njo Šuklje je praznoval pred dnevi i osemdesetletnico. Bravce bo zanima» | lo, da je ta mož bival kot mlad profe» j sor 1. 1871. v Gorici. Iz njegovih »Spo» | minov« prinašamo odstavek, ki se tiče ! njegovega bivanja v naši deželi, kjer j je bilo njegovo prvo službeno mesto, j Prišel je k nam kot izrazit pristaš mia» ! doliberalne struje. Šuklje piše o tem v ! svojih »Spominih«. ! In kot tak »prekucuh« sem šel z j Dunaja v Gorico, kjer sem takrat , prevzel suplenturo na ondotni realki. Našel sem tam nekaj dobrih prijate» ljev iz študentovske dobe, Levec je bil na gimnaziji, Glovacki na učitelji» šču, potem je na realki poučeval zna» meniti pisatelj in veliki naravoslovec ; Fran Erjavec, poleg njega na tem za» ; vodu ali na gimnaziji Vodušek, prof. ; Lazar, Šantelj, Čebular, Plohl in še ne» kaj gospodov. In baš v Gorici je prišlo do prvega boja med Staro# in Mlado» j slovenci. Najprej v »Čitalnici«, kjer j smo mi »Mladi« začeli s pasivno re» sistenco. Prišli smo pač k čitalničnim ; zabavam, a demonstrativno se izogi» : bali vsakemu plesu, na veliko žalost mlajšemu ženskemu spolu, ki je brid# i ko pogrešal svoje brhke plesalce, in na veliko jezo starejših gospodov, zla» ; s ti odbornikov, ki so ge deloma sami j. z junaškim obupom vrgli na plesni ! parket ter v potu svojega obraza vr» teli svoje plesalke, spremljani od ško» doželjnih pogledov mladoslovenskih upornikov. Čitalnico smo naposled docela bojkotirali, zato pa smo sklenili, pri» rediti slavnost v takem obsegu, ka» kor je Gorica dosihmal še ni videla. Peščica nas je bilo delavcev, a pokazali smo toliko gibčnosti in j iznajdljivosti, da smo dvignili celo | Goriško ter pritegnili mnogo občin# j stva iz Trsta in njegove okolice. Iz» j med domačinov so nas imenitno pod» I pirali Viktor Dolenc, ustanovitelj j »Edinosti«, veseli in nadarjeni Ernest | Klavžar ter dva brata Ferrila, zelo po# j rabna dečka. Slavnost vprizorjena na ! čast Prešernu ni bilo omenjena zgolj 1 na čitalničarje, posrečilo se je nam, i da smo pritegnili elito goriškega | mesta. Prišel je deželni glavar grof ; Fran Coronini, šef politične uprave j baron Rechbach, mestni župan grof i Karol Coronini, polkovnik 52 p. p. s S celim častniškim zborom, mnogo slo# ! venskega in italijanskega razumništ» i va, tako da je bila velika dvorana ita# ; lijanske »Società filodrammatica« na» : bito polna. S virala je kompletna vo» jaška godba, pevski zbor, dopolnjen z najboljšimi pevci z dežele in s Trsta, je štel okoli 60 mož, vrh tega smo še iz Ljubljane povabili dva odlična soh» sta, tenorja Ranzingerja in baritonista Nolija, z jedno besedo, postavili smo se s svojo prireditvijo! Skrbeli smo tudi za primerno olepšanje prostorov ter šli tako daleč, da smo nad hišnim uhodom dali napraviti v reklamne s vrhe veliko plinovo solnce. Staroslo» venskih krogov, med njimi celo Čital* ničnega predsedstva, niti povabili ni» smo, kajti boj med dvema tokovoma v slovenski javnosti se je bil uže pričel. Socialni pionirji. Vedno bolj se širi prepričanje, da so slabe stanovanjske razmere po ve» likih mestih krive nravnega propada» n ja sicer dobrih družin. To veliko so» cialno zlo se je po številnih socialnih zborovanjih še premalo pretresalo. In vendar stanovanjska beda bržkone globlje zareže rane v zdravi organizem človeške družbe kot pa morda vpra» Sanje osemurnega delavnika, starost» nega zavarovanja itd. Malo je držav, ki bi z močno roko naredile tukaj red. Pri nas smo imeli do letos prisilno najemnino. V Av» stri ji pa je ob takozvanem »stavbnem vprašanju« prišlo do ostrih političnih borb med socialnimi demokrati in ! krščanskimi socialci. Vse skupaj pa nič ne pomaga, dokler ne bo postavo» dajalec prisilil državo ali pa bogate posameznike, da zidajo stanovanjske hiše. Toda tu mora socialna zakono» daja poskrbeti, da ne bo najemnik v gospodarjevih rokah le molzna krava, sicer bo še vedno veliko število ubož» nih družin hiralo po vlažnih kleteh ali mrzlih barakah. O tern velevažnem vprašanju so se predlansko leto posvetovali nemški škofje in letos nemški katoliški shod v Magdeburgu. Sklenili so, naj se usta# nove po vseh farah dobrodelni skladi, ki bodo prispevali k najemninam rev» nih katoliških družin. To je prva po» moč. Potem pa se morajo povsod usta» novi ti »Stanovanjske zadruge« za zi» danje novih družinskih hiš. Osnovno glavnico naj založijo cerkvene občine iz svojega. Čast takim socialnim pio» : nirjem! Srečo in veselje v novem letu 1930. žele sledeče tvrdke: - ANDREJ MAURIČ k fak BRATA ABUJA, zaloga vina, žganja in špirita. manufakturna trgovina. * Gorica, Gorica, via Carducci 3. via S. Antonio 4. ih, è. Ih, ALOJZIJ REBETZ, LUIGI BRONT, ČEVLJARNA DONDA, čevljarna. zaloga sukna in izgotovljenih oblek »Alle grandi fabbriche«. Trsi, Trst, Trst, via Carducci 36. Corso Garibaldi 10. Corso Garibaldi 16. L fak - ik VITTORIO FORTUNATO, A. BAŠEVI & FIGLIO, BORIS SIMANDL, zaloga nabožnih predmetov. konfekcijska tvrdka. velika zaloga radioaparatov, specijelna delavnica pisalnih in računskih strojev. 1 - -< Trst, Gorica, Gorica, j via G. Rossini 26. Corso Verdi 38. Corso Vsrdi l,-1 Ik k," ALOJZIJ POVH, ČEVLJARNA FORCESSIN, IVAN KERŽE, urar in zlatar. - zaloga posode. Trst, Trst, Trst. Piazza Garibaldi 2II. via Caprin 5. Piazza S. Giovanni 1. fet EMILIO WOKULAT, k JOSIPINA PODGORNIK, K MOHOR PLESNIČAR, zaloga gramofonskih in fotografičnih »Hotel Central«. zaloga kuriva. potrebščin. Gorica, Gorica, Gorica, Corso Viti. Eman. lil 7. Corso G. Verdi 32. Koren 10. h. k KAREL PRINČIČ, JOSIP PIREC, KATOLIŠKA KNJIGARNA, gostilna. zaloga domačih vin. Gorica, t via Nazario Sauro 18, Gorica, Gorica, (prej via Dogana). via Formica 1. via Carducci 2. m. / H wàsà #S>i v m: 1 ■r «a Gostilna s prenočiščem »VITTORIA«, ANTON BREŠČAK, zaloga pohištva. k TEODOR HRIBAR nasi., trgovina z manufakturnim blagom. Trst, via XXX. Ottobre, vogal via Valdirivo. Gorica, via Carducci 14. Gorica, Corso G. Verdi 32. h» k S. OHLER & Co., JOSIP KERŠEVANI, AVGUST RAVNIK, zaloga dvokoles, pušk in samokresov, zastopnik zavarov. »L’ Union«. zastopstvo šivalnih strojev »Pfaff«. T r st, Gorica, Gorica, Corso Viti. Eman. Ul. 16. Piazza Cavour 9. via Barzellini 2. lik """k k ANGELI KODRIČ. IVAN REŠČIČ, RUDOLF VUGA, trgovina jestvin. gostilna. zastopnik motornih koles »lndian«, »Ziindap«, »Molaroni«. Gorica, Gorica, Gorica, „ via Morelli 4. Piazza Amicis 11. via S. Pellico 1. k "Hhk. ELIJA ČUK, JOSIP KAMENŠČEK, GIOV. KLUN & Co., zafoga šivalnih strojev, dvokoles itd. gostilna. zastopnik avtomobilov Ford. ? » Gorica, Gorica, Trst. Piazza Cavour 9. na Komu 8. via S. Caterina 5. k k k MARIA ACCERBONI, FELBERBAUM & ROLICH, EDOARDO BRAUNIZER, 7 manufakturna trgovina. manufakturna trgovina. manufakturna trgovina. Ì Trst, Gorica, Gorica, ? Aj: • ? via Genova 21. V J- *Corso Verdi 7. via Rastetlo 3. '<-• - k k k . /« »PHENIX«, FRANC ŠTRANCAR, Katoliško zavarovalno društvo francoska zavarovalna družba. zaloga vina — viale XX Settembre 96, »LA CATTOLICA«. Trst, via S. Nicolò 11. v Tomaj, št. 18'. L Novoletni dar Novemu listo: T rst, Trst, via Macchiavelli 1011. gostilna »Alle Corriere« — via Romagna 4. Naročite se nanj! BisBromašnih, bed' pozdravljen! 1869.-1929. (@lej v zadnjem listu: poročilo iz Št. Vida!) Pred 77 leti je stal v Klancu pri Kranju 12«Ietni Reboljev fantiček na vratih očetove hiše in se nekam zamišljeno oziral po gorenj« skem svetu. Oče je imel opravek na dvorišču. Pa se je zgodilo, da je oče vprašal fantiča: »No, Matevž, kako boš? Če hočeš biti duhov« siik, poj deš v ljubljanske šole, če ne, boš pa doma za pastirja!« In sin je po kratkem pre« misleku resno zatrdil: »Oče, duhovnik bom!« In začela so se prelepa dijaška leta in počit« niške poti, ki jih tako lepo opisuje Pregelj v svojem: Na vakance (»Mladika« 127.). V šesti šoli pošlje Bog dijaku prvo bridko poskušnjo: oče umrje! Naš dijak je bil tako srčno nave« r,an na domače, da ni mogel ostati v Ljub« ljani — preblizu se mu je zdelo domu, preveč je krvavela rana! Zato je v sedmo šolo šel na Reko, da bi daleč od doma lažje prenašal iz« gubo očeta. Po maturi, kam? »Duhovnik j j bom!«, te besede njegove mladosti so mu pri« : šle na misel in stopil je pred ljubljanskega škofa Vidmarja in prosil za sprejem v seme« nišče. Škof ga ni mogel sprejeti, ker je seme« nišče bilo prenapolnjeno. Kranjski dekan Reš pošlje maturanta s priporočilom v Trst k ško» fu Legatu. Prijazni škof ga sprejme kot bogo« slovca, mu da pet goldinarjev za pot in ga po« šlje v Gorico. Toda tudi v Gorici naš bogo« sloveč ni mogel bivati v semenišču. Samo hra» no je dobival tam; za stanovanje, obleko, knji« ge pa je skrbel sam, in sicer s poučevanjem di« jakov. Tako so minula 3 leta v Gorici. Četrto leto pa je preživel naš bogoslovec v Trstu in se pripravljal za posvečenje. 23. novembra 1869. ga je škof Legat posvetil v mašnika. Drugo nedeljo L 1869. je v Kranju pel novo mašo. — Prva njegova služba je bila v So vinjaku, druga v Lovrani, kjer mu je bil župnik poznejši škof tržaški Štcrk, tretja v ! starodavni Klani, četrta v Slivjem in 1. 1888. je ! postal župnik v Truški nad Koprom, kjer je ostal do 1. 1922., torej je tam župnikoval pol« n ih 34 let. Naš biseromašnik je bil potemtakem dušni pastir med Istrani polnih 53 let! Leta 1922. je stopil v pokoj in 4. 12. 1922. se je na« stanil v Šentvidu pri Vipavi, kjer ga vse spo« štuje radi skromnosti in častitljive starosti, ki ga pa ne ovira prav nič, da ne bi vstajal vsak dan ob petih in pomagal župniku. Tržaški škofje: Legat, Dobrila, Glavina, Šterk, Nagi, Karlin in Bartolomasi so bili nje« go vi predstojniki; vsi so ga radi imeli in po« znejši dunajski nadškof in kardinal, dr. Nagi ga je imenoval za častnega konzistorijalnega svétnika tržaške škofije. Sedanji tržaški škof dr. Fogar mu je tudi zelo naklonjen in mu je iskreno čestital k biseromašništvu. Ravnotako sta mu čestitala naš goriški knez in nadškof in ljubljanski. Kaj je bil preč. g. Rebolj svojim istrskim ovčicam, to pa vé in ceni edino Bog. Naj bi Bog, ki je razveseljeval biseromašniko» vo mladost, zlatil tudi zarjo njegovega večera, to je želja in voščilo vseh, ki se veselimo Tvo« j ega slavja! B. Nove postave. NAJEMNINSKA POGODBA. (Nadaljevanje.) Ali je treba registrirati najemninsko pogodbo? Kakor druge pogodbe tako je treba registrirati tudi najemninsko pogodb bo pri registrskem uradu, ki je našim ljudem zelo dobro znan. Registrirati je treba tudi ustne najemninske in podnajemninske pogodbe, ki se tiče« jo nepremičnin. Registriranje notarske pogodbe pri« skrbi notar sam s tem, da predloži re« gistrskemu uradu overovljen prepis izvirne pogodbe. Ustne najemninske in podnajemninske pogodbe, ki se ti« čejo nepremičnin, je treba prijaviti na dveh kolekovanh vzorcih, ki jih ima urad na razpolago za stranke. Prijava ne sme zadržati drugih podatkov ko one, ki jih zahteva vzorec. Zasebne pismene najemninske (podnajemninske) pogodbe se pa re< gistrirajo takole: Pogodbo morajo stranke napisati dvakrat; enkrat na kolekovanem pa« pirju (carta bollata) 3 lir, drugič na kolekovanem papirju 2 lir. Obe izvir« ni pogodbi je treba nesti na registrski urad na kar izvrši urad registracijo najemninske pogodbe na podlagi kr. odloka od 30. decembra 1923. št. 3269. Dan regstracije zasebne pismene na« jemninske pogodbe je tisti »DOLO« ČENI DAN«, o katerem smo govori« li na koncu zadnjega članka. Rekli smo, da ne more kupec v najem dane. stvari, odpovedati najemniku najem« nine, če je bila pogodba sklenjena pred prodajo z zasebno pismeno listi« no z določenim dnem. Najemninska pogodba za nedoločeno dobo. Ako nima najemnik notarske na« jemninske pogodbe ali pa zasebne pismene pogodbe z določenim dnem. a je bil v posesti v najem dane stvari že pred prodajo, mora kupec dopusti« ti nadaljevanje najemnine za ves čas, dokler trajajo po zakonu najemnin« ske pogodbe, v katerih ni bila dolo« cena najemninska doba. Ako ni bila pri najemninski pogodbi dogovorje« na najemninska doba, traja po zako« nu najemnina toliko časa, dokler je nista kupec ali pa najemnik odpove« dala v roku, ki je v dotičnem kraju običajen za odpovedi najemnine za nedoločeno dobo. Če si vzel v zakup zemljišče za ne« določeno dobo, se po zakonu smatra, da je bil zakup sklenjen za čas do po« hiranja pridelkov. Najemnik ima pravico do odškod« nine nasproti najemodajalcu, ako mu je kupec v najem dane stvari odpove« dal najemnino, ker ni bila pogodba sklenjena z notarskim spisom ali z zasebno pismeno listino z določenim dnem. Pogodba preneha po dogovoru. Najemodajalec in najemnik sta se že ob sklepu pogodbe dogovorila, da preneha pogodba za slučaj prodaje. V tem slučaju najemnik nima pravice do odškodnine ne od najemodajalca ne od kupca, ako ni bilo drugače skle« njeno. Ako se pa hoče kupec poslužiti pravice, ki si jo je najemodajalec pri« držal pri sklepanju najemninske po« godbe, mora to javiti najemniku v roku, ki je v dotičnem kraju običajen za odpoved najemnine. Najemnik kmetije mora biti o tem obveščen najmanj eno leto prej. Če si je prodajalec pridržal pravico nasproti kupcu, da mu mora v določe« ni dobi vrniti prodani predmet, ne more kupec odpovedati najemnine, dokler ni pretekla omenjena doba. KMEČKA POSOJILNICA V ŠMARTNEM vabi dne 5. januarja 1. 1930. ob 16. uri vse člane na REDNI OBČNI ZBOR za 1. 1928., ki se bo vršil v prostorih g. Sfiligoja s sledečim dnevnim redom: 1. Potrditev računa za le* to 1928. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. —• Naznanjamo, da občni zbor dne 15. decembra ni bil sklepčen zaradi neza« dostnega števila članov. vseh vrst, bloke slovenske in ita« lijanske za sten« ske koledarje ter ozadja več vrst ima v zalogi Katoli« ška knjigarna v Gorici, via Carducci 2. V KNEŽAKU sem otvoril ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORI J in sprejemam vsako nedeljo od 9. — 4. pop. v ambnlatoriju drja Einkela. FriscH. TOVARNIŠKE CENE! C8 S « S « C a KJ E *5T N « S 2 > o £ CL ■V v POTREBŠČINE kovače,'mehanike in mizarje santo pri HD 3 O < e/^ 3 » N £ 8) 3 « 3 P S » S O P. PELE.ER, K AH AN df C. Trieste, via S, Nicolo it. >2 Lastna skladlSCe v prosti luki TOVARNA REMS.CHEID - NEMČIJA Otvoril se je Siaplnaforliiiti za trudne Im raztopljene noge. V našem posebnem ortopedičnem oddelku smo na primeren in poseben način namestili P0DL0ŽKE SUPINATOR ZA ČEVLJE in NAČIN NA OVOJE MAY, ki se uporabljajo že 20 let ter jih razni zdravniki priporočajo. ....- ■ —•.... ■ — Tako obda Supinator peto in zabrani upogib noge na stran. Tako zabrani Supinator razploščenost noge ob strani in da sigurno oporo. Tako Supinator elastično podpre nadstopalno vdol« bino in pomaga nositi večjo težo. ■ v i V ■ • Tako podpira Supinator elastično kot na vzmeteh bolj ob« težene dele. Čevljarno DONDÀ, ustanovljena 1. 1887. TRST, Corso Garibaldi 16 - Telef. 82-23. Posebne določbe za hišno najemnino. Kdor vzame v najem hišo ali posa* mezno stanovanje, je dolžan prinesti v stanovanje toliko pohištva, da je najemnina krita. Ako ima najemnik le neznatno pohištvo, mu sme gospo# dar odpovedati stanovanje, če ne jam# či na drug način za najemnino. Ako ne plača najemnik najemnine, mu gospodar lahko zaseže (sekvestira) vse pohištvo in če je najel prostore za trgovino, tudi trgovske predmete. Ali sme gospodar zaseči tudi stvari, ki niso najemnikove? Če najemnik ne plača najemnine, sme gospodar zaseči tudi stvari, ki ni# so njegove, a se nahajajo med njego# vim pohištvom. To zakon dopušča, ker bi drugače najemnik lahko vedno trdil, da stvari niso njegove. Gospo# dar pa ne sme zaseči ukradenih ali iz» gubljenih stvari in stvari, o katerih je vedel, predno jih je najemnik prinesel v hišo, da niso najemnikove. Gospodar lahko zaseže tudi stvari, ki jih je odnesel najemnik drugam, a mora vložiti tožbo v teku 40 DNI, če gre za stvari, ki so bile odnesene iz najetega zemljišča, in v teku 15 DNI, l|te pe so bile odnesene iz stanovanja. \ vii ima najemninska terjatev pred# nost pred drugimi terjatvami? Io ima V SLUČAJU DRAŽBE. Pri 'n je treba razlikovati dva slučaja. 1. Če je dan, ko je bila najemninska | ogodba napravljena, natančno dolo# cen, ima gospodar večje pravice, ko če ta dan ni določen. Natančno se določi dan, kdaj je bila pogodba sklenjena, P Z-.registracijo pogodbe. Pogodba je (bila torej registrirana: v tem slučaju dobi 'najemodajalec PRED DRUGI# MI UPNIKI iz izkupička zaplenjenih stvari najemnino za tisto leto, v kate# rem je vložil proti najemniku tožbo, za vsa naslednja leta po tožbi in za eno leto pred tožbo. Za prejšnja leta dobi pa najemodajalec skupno z dru# d* gimj upniki le sorazmerno plačilo na» jemnine. 2. Pogodba NI BILA registrirana: v tem slučaju ima prednost pred dru» gimi terjatvami najemnina samo za tisto leto, v katerem je bila vložena tožba, in najemnina za naslednje leto. Za najemnino iz prejšnjih let se mora deliti izkupiček sorazmerno z drugimi upniki. Kakor najemnina tako ima v slučaju dražbe prednost pred terjat» vami drugih upnikov tudi najemoda» jalčeva terjatev za škodo, ki mu jo je povzročil najemnik. Kaj mora plačati najemnik za slučaj, da se je po njegovi krivdi razveljavila pogodba? 1. Odškodnino za škodo, ki jo je povzročil s tem, da je zlorabil v najem vzeto stvar; 2. najemnino za dobo, ki je potreb» na, da se da hiša ponovno v najem. Ali zamore gospodar razveljaviti no» godbo, če hoče sam stanovati v hiši? Ne! Le če si je gospodar to pravico izrecno pridržal, lahko odpove po» godbo, a v roku, ki je na dotičnem kraju običajen. Posebne določbe za zakunne pogodbe. Zakupnik (to je oni, ki vzame zem» ljišče v najem) je po zakonu dolžan ČREVA!! Pri nakupu slanih in suhih prvovrstnih črev za salame, klobase, klobasice i. t. d. obrnite se na IZDELOVALNICO ČREV v GORICI, via del Macello 46. Boti. Billi. [OMEL specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operater na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof .Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Sorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Ta in drugi teden prodaja za božične praznike z velikim popustom S. LEVI TRST - via S. lazzaro št. 9 - TRIESTE Lawntenis od L. 1.90 naprej Flanela v vseh barvah po L. 2.40 Flanela črtasta „ „ 2.60 Frštanj plav, težak, za moške spodnje hlače po L 3.80 Frštanj za obleke po L 2.60, 3,— 3.80 Žamet za obleke „ „ 4.50, 4.80, 5.20 „ zamoške hlače,težak od L 7.— Cajh za moške hlače od L 6.50 Frštanj za srajce, piket po L 2.80 Madapolan „Coredo“ po L 1.90 m Platno „Madonna“ „ „ 2.90 m Platno pravo „lrlanda „ „ 3.20 Platno za rjuhe od L 4.90 naprej Platno „Douglas“ 150 visoko po L 6.50 m Velika izbera borga za srajce, plavipe za predpasnike, flanele in drugega. Pogrinjala za postelje, izredna prilika, po Lit. 11.— Nogavice, maje, brisače, kuhinjske cunje in drugo po najugodnejših cenah. Avtomobili Tovorni avtomobili Vlačilci POPOLNA IZBERA izvirnih nadomestnih delov. Zastopstvo: Gl O V. KLUN & Co. TRST, Via S. Caterina št. S. - OORIGR, Viale XXIV Maggio št. 10 priskrbeti si toliko živine in kme* tijskega orodja, kolikor je potrebno za obdelovanje zemlišča. Nadalje je zakupnik dolžan obdelovati zemljišče kot dober gospodar. Kaj lahko napravi gospodar, če se za* kupnik ne drži pogodbe? Gospodar lahko: 1. zahteva, da se zakupna pogodba razveljavi in 2. da mu plača zakupnik odškodni* no za vso škodo. Kje mora zakupnik shranjevati pridelke? V prostoru, ki je bil za shranjevanje pridelkov določen. Kakor pohištvo ta* ko služijo tudi pridelki za kritje za* kupnine. Zakupninska terjatev ima v slučaju dražbe isto prednost kakor najemninska terjatev. Kdaj lahko zahteva zakupnik znižanje zakupnine? Ako so vsi pridelki enega leta ali vsaj polovica propadli zaradi vremen* skih nezgod (toča, mraz, slana, stre* la.). Ne more pa zahtevati znižanja, če se je tej pravici izrecno odrekel. A tudi v tem slučaju sme zahtevati zni* žanje zakupnine, če so bili pridelki uničeni po izrednih slučajih, n. pr. po vojni ali po povodnji (če ni povodenj v dotičnem kraju v navadi). Zakup* nik se pa lahko odpove pravici zahte* vati znižanje zakupnine tudi za izred* ne slučaje. OBNOVITEV LICENC. 1. ) Trgovci, ki prodajajo razgledni* ce, cigaretni papir in cigaretne cevčke, morajo prositi do 31. decembra 1929. na kolkovanem papirju 2 lir za obnovitev licence. Prošnjo naj vložijo na finančno in* tendanco: priložiti je treba kolek 3 lir in staro licenco. 2. ) Tobakarnarjem, katerim uprav* Ijajo trafike poverjeniki (commessi), ni treba prositi za obnovitev pover* jeniške licence za 1. 1930., ker so pri* znane tiste iz 1. 1928. in 1929. 3. ) Tobakarnarji, katerim poma* gaj o pomočniki, (coadiutori, assisten* ti) morajo prositi za obnovitev po* močniških licenc za 1. 1930. Prošnje morajo vložiti na tale naslov: Ufficio Compartimentale per i servizi Com* merciali e Fiscali dei monopoli, Trie* ste. Prošnji je treba priložiti staro li* cenco. 4. ) Do 31. dec. 1929. morajo biti ob* novljene tudi gostilniške licence, licenca za nrodajanie visoko alkohol* nih piiač (žganja i. t. d.) in licenca za dovoljene igre. Za obnovitev Gostilniške in licence za visoko alkoholne piiače ni potrebna posebna nrošnia. pač na ie treba na* praviti na prefekturo nrošnio na kol* koavnem papiriu rfveh lir za licenco za dovoljene igre. Te tri licence se ob* navliajo preko županstva. Županstvu bodo morali gostilničarii i. t. d. izro* Citi stare licence, za vsako licenco ko* lek od 3 lir in znesek za obnovitveno pristojbino (tassa, governativa). Ob* novitev licenc izvrši nato županstvo uradno. IZJAVA. Podpisani naznanjam, da nisem plačnik dolgov, ki jih napravi moj mlajši sin Rihard iz Zapuž. Vincenc Kašlrin, Zapuže 18. Ali ste že kupili žepni koledar Vedež za leto 1930? Dobite ga v knjigarni t papirnici ŠTOKA — TRIESTE, via Milano 37 in pri vseh trgovcih na deželi. /Tama Trieste \ l$e> €> ©$>; \ GARANTITA j Rezila za britje od 60 cent. naprej. Velika izbera bri-vnih strojčkov. Strojčki za striženje lir 17-, dvovrstni cepilni noži, škarje, srpi, pile za žage, najrazličnejše obrtnijsko orodje. Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanje in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah. Posebnosti: ,#SOLINGEN,# LAMA TRIESTE CORSO GARIBALDI 19 Najvišje cene e|e| plačujem za Kože t^/4 Sc,j3 kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveri ass mia J? i ujcev. it./ domačih zajcev. D. WINBSPAGH - TRIESTE Via Cesare Battisti 10/II, vrata 16. Telefon št.63-81 Sprejemajo se pošlljatve po pošti. Igrače in najlepša darila za božič. SKLADIŠČA ® APPELLAMI Trst, via Roma 5, telef. 77-28. Opomba: Naročnikom tega lista damo 15% popust. Zobni zdravnik dr. Robert Hlauaty sprejemat od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23-11. Ob sredah In sobotah ordinira v POSTOJNI „91 buon mercato" TRST — Via Arcata 16 — TRST Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči. Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne. Gostilna . BLBEREO VITTDRIfi" Trst, Via XXX. ottobre, sopi Via Valdiriuo = Telefon 39-86. = Sobe za tujce po zmernih | cenah. Domača kuhinja, iz- 1 | bera rib; istrska in kraška g i vina. i i Izvrstna postrežba! i Za obuvalo rabite ! SIDOL COMPANY TRST — Via S. Zaccaria Ite v. Telefon N.ro 72-73. Vsi morajo vede/i, da so čevlji FOECESSm najboljši in najcenejši. Samo e TRSTU via Caprin 5 (Su. Jakob) Čevljarnica FORCESSIN Govorimo slovenski! Stran 16 »NOV I LIST« Štev. 40. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 351: Tukaj prodajajo mešani« co umetnih gnojil za krompir, ki je takole se« stavljena: 2 kg amonijevega sulfata, 8 kg ka« lijeve soli ter 64 kg superfosfata. V neki knji« gi pa čitam, da je treba za krompir 20 odstot« kov amonijevega sulfata, 30 odstotkov soli ter 50 odstotkov superfosfata. Zemlja je tu ilovnata, peščena, v hribih pa bolj lahka, po domače »belična«. V zadrugi pravijo, da kalija ni treba mnogo, pač pa več amonijevega sul« mta. Ali je to res? (Vprašanje iz Koperščine) Odgovor: Mešanica, katero prodaja zadruga, je prvovrstna za ilovnato zemljo, za peščeno zemljo je premalo kalijeve soli. V splošnem je v Koperščini zemlja že po naravi precej bo« gata na kalijevi soli in je ni treba mnogo do« dati Ln kvintal Vaše mešanice zadostuje za njivo 1000 m2. 1 prašanje št. 352: Sedaj ko sekamo zmrznje* nc oljke in delamo kole za trte, se vidi, da je oljkin les črviv. Navadno niso bile oljke črvi« vc. Starejši ljudje pravijo, da je črvivosti kri« va mlada luna, ki je sijala, ko so oljke zmr« znile. Ali je na tem kaj resnice? Odgovor: Oljke so postale črvive, ker je cn napadel umirajoči les, ki sc ni mogel tako uspešno hraniti, kot se brani živ. Luna pa je v na stvari nedolžna. Ì prašanje št. 353: Imam dve aspedistri, ka« Jterima listje porumeneva in nimata nobenega .'Ivovega poganjka. Bojim se, da mi usahneta, •i. vzrok in kako naj odpomorem? V Odgovor: Aspedistra je zelo skromna rast« linica. \ zrok. da listi rumene, je najbrž zalivanje, to se pravi, da sploh niste zalivali ■ pili pa preveč. Menda ste zalivali s popolnoma - < Z.- mrzlo vodo, dočim je treba zalivati aspedistrc mlačno. Mogoče imajo prevelik lonec in je postala zemlja kisla. Presadite aspedistri v no.’ , vo posodo in dajte jim nove, dobre zemlje. I prašanje št. 354: Semenski krompir poga« i nja tanke in dolge klice. Kaj je temu vzrok? Odgovor: Vzrok je gotovo toplota in zaduh« lost. Semenski krompir naj bo lepo razvrščen na Iesi, ne preveà na kupu, pa bo zagnal moč« nc klice. Tanke klice lahko odstranite. Če se F. vrsta m izrodila, bo krompir pognal močnejše. ! prašanje št. 355: Opral sem sod s sodo in M-oco vodo. Kaj naj naredim, da bo dober za žganje? Odgovor: Kupite parafin, raztopite ga in na« mažite še vročega po notranjosti (s čopičem), kavnotako dober je »riparin«. I prašanje št. 356: Imam po stanovanju mišjo zalego. S čim jo uničim? Odgovor: Če ne zadostuje mačka, je treba kupiti strupa. Najboljši strup je cinkov fos« 'ur, o katerem smo že večkrat pisali Vprašanje št. 357: V kakšni posodi in na kakšnem prostoru naj hranim zabelo (prašičjo mast), da ne postane žaltava? Odgovor. iv masti nc sme imeti dostopa zrak; hranite mast v kositemi posodi. Toplota pcdpjra razvoj žaltavosti, zato držite mast na čim hladnejšem prostoru. Vprašanje št. 358: Zakaj gnije čebula v su« icm m primernem hramu, kamor je bila shra« n.fena v suhem vremenu? Odgovor: Vzrok je najbrž slaba vrsta čebu» c. ki je poletna in ne pozna. Mogoče je bila tudi pobrana še zelena. Vprašanje št. 359: Ali ohrani superfosfat svojo vrednost ali pa kaj izgubi na moči, če sv radi vlage strdi, in ga je treba pred upora« bo razbiti? Odgovor: Strjen superfosfat ni nikdar toliko vreden kot rahli superfosfat, zgube pa niso flvtomobilna mehanična šola, držami patent zajamčen. - Vedno odprli tečaji. TRST, Via Imbriani 14. Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice! Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cénah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) Z A. B O Z Z C Vellha izbera okraskov za božična drama. Velika izbera igrač; popravila punčk za otroke; bogata izbera jaselc, palm ter umetnih cvetlic za dom, cerkve in pokopališča. W W Alojzij Ocvirk, ure! Buchbliider, Trst, Via delle Torri 2 — (Piazza S. Giovanni) Danila za birme, poroke, dobite v ZLATARNI F. BURA, TRST - torso Garibaldi 35 L. 1881. ustanovljena hiša. Zaloga perzijskih In tnrSMh preprog. Via Cassa di Risparmio štev. 8 - telefon 43-30, TRST. Darilo za božič ln novo leto. Posrečilo se mi je kupiti od uradne trgovske komisije sovjetskih republik (U. R. S. S.) veliko skupino perzijskih preprog najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah. Vljudno vabim svoje odjemalce in ugl. občinstvo, n v moji trgovini v ulici Cassa di Risparmio 8 to sk ječo iz 300 kosov po različnih cenah, razne kakovc sti. Za blago ponujeno v razprodajo sprejemam vomost in jamstvo. Sin H. G. Ai vedno enake. Čim trši je in čim več časa je bil trd, tem manj je vreden. Zato je treba super« fosfat hraniti na suhem prostoru. Vprašanje št. 360: Naša mlekarna je usta« novljena z deleži. Člani so podpisali po en de« lež na vsako kravo, od katere nosijò mleko v mlekarno. > Kakšno glasovanje je pravilno? Ali naj ima vsak član po en glas ali toliko kolikor deležev? Odgovor: Poglejte v pravila zadruge! Vprašanje št. 362: Ali je dovoljeno se voziti z motornim kolesom brez »patentina« in ali ne zadostuje letna taksa? Se smeta voziti dve osebi? Odgovor: Brez »patentina« se ne smeš vo= ziti. Preden napraviš izpit pred vladnim inže« nirjem, dobiš pa lahko začasno dovoljenje. Vo» ziti se smeta tudi dve osebi, a brezplačno. Vprašanje št. 363: Ali je res, da po novem letu ne bo treba več plačati gostilničarjem vladne takse (tassa governativa) in da so od« pravljenj kolki (»bolli«) na mrzla in gorka jedila? Odgovor: Vladna taksa ostane še vedno v veljavi, kolki pa so odpravljeni. Vprašanje št. 364: Poškodoval sem se pri poljskem delu in je že leto dni, odkar sem bil pregledan od zdravnika z Roentgenovimi žar« ki. Do sedaj nisem dobil še nobene odškod« nine. Kaj naj napravim? Odgovor: Najprej morate vprašati zdravni« ka, če je prijavil poškodbo zavarovalnici za nezgode pri kmečkem delu. Lahko pa tudi pi» Sete zavarovalniei in vprašate, kaj je z Vašo prošnjo za zavarovalnino. Naslov zavarovalni« ce je: »Cassa Mutua Infortuni agricola, San Marco, Venezia»Mestre. Vprašanje št. 365: Kje naročim Mohorjeve knjige in neko drugo knjigo? Odgovor: Naslov Gor. Mohorjeve družbe je: Gorizia, via Orzoni 36. Knjigo naročite lahko pri Katoliški knjigarni, Gorizia, via Car« ducei 2. Vprašanje št. 366: Kaj je vzrok, da moja ži» vina objeda les? Kakšno zdravilo pomaga? Odgovor: Čitajte v knjigi »Kako zdravimo živino« na strani 50. poglavji »Lizanje« in »Ko« stolomnica in mehkokostnost«. Vprašanje št. 367: Kako naj ravnam, da mi pesino in seme korenja prej izkali? Odgovor: Par dni pred setvijo zavite ga v vlažno vrečevino, po dveh do treh dneh pa sejte. Vprašanje št. 368: Kje dobim knjigo »Naša zdravila in njih vporaba v domačem zdrav« ljcnju?« Odgovor: Pišite Katoliški knjigarni, Gorica, via Carducci 2. Vprašanje št. 369: Mislim apniti njive in sa« dovnjak ter pognojiti tudi s hlevskim gnojem. Ali smem mešati obe gnojili? Odgovor: Zavisi od apna, ki ga mislite po« rabiti. Če hočete rabiti razpalo žgano apno, trosite eno gnojilo letos, drugo prihodnje leto. Ako pa hočete rabiti sadro (gips, gesso agri« colo), lahko raztresete obe gnojili letos, le ne istočasno. Če pa ' apnite z obcestnim blatom, smete gnojiti tudi istočasno. Vprašanje št. 370: Vojaščina dela cesto in vozi skozi moje gozdne nasade ter mi je po« končala nad 1000 mladih smrek. Kam naj se obrnem, da dobim povrnjeno škodo? Odgovor: Napravite prošnjo na Ufficio For« tificazioni, Udine. Vprašanje št. 371: Moj mož je bil pri voja« kih četovodja, potem narednik, jaz pa dobi« vam vedno le najnižjo pokojnino, kakor da bi bil moj mož navaden vojak. Poleg tega je bil Hom ». E. III it. 16 TRST-TRIESTE Dorso ». E. III it. J Ker je došlo dostt novega Maga zadnje mode, dobite v vseh naših oddelkih VELIKO IZBERO predmetov pripravnih za božična in novoletna darila. v vseh oddelkih in na cenah zaznamovanih na vsakem posameznem predmetu. Corso V. EJIII Št. IB TRST-TRIESTE COFSD U. E. III Št. IB V vašo korist je, če si pred nakupom ogledate naše izložbe, Ce ugotovite dobro kakovost našega blaga, Ce primerjate naše vedno nižje cene. Razen teh prednosti uživate še do preklica ugodnost splošnega popusta za pred vojno deželni pismonoša in mi gre po« kojnina. Kam naj se obrnem? Odgovor: Napravite prošnjo na »Direzione generale delle Pensioni di Guerra, Roma«, da Vam povišajo pokojnino, ker je bil mož na« rednik. Glede poštarske pokojnine p& je za« deva sledeča: če ste svojo terjatev glede po« kojnine moža nasproti Avstriji prijavila do 25. aprila 1925., počakajte na rešitev prošnje. S posredovanjem ni mogoče v teh slučajih ve« liko doseči. Vprašanje št. 372: Kako bi prišel kot trgo«* vec do potnega lista za inozemstvo, in sicer v Severno Ameriko? Ali je treba imeti vpoklic iz Amerike? Odgovor: Je skoraj izključeno, da bi mogli dobiti potni list za Severno Ameriko! Če pa hočete potovati kam v inozemstvo po trgov« 1 skih poslih, vložite prošnjo za potni list po« tom županstva na kr. kvesturo. Vprašanje št. 373: Na ruski fronti sem bil ranjen v Besno roko in sem vojni invalid. Do sedaj pa nisem še nikjer, prijavljen za invalid« sko pokojnino. Kam naj se obrnem? Ali je že prepozno? Odgovor: Prošnje ne morete več vložiti, ker je rok že zapadel. Vprašanje št. 374: Kam naj se obrnemo ra« di vojne odškodnine na zemljiščih in na hišah? Napravili smo. prošnjo na intendanco v Gori« co in v Trst, pa ni rešitve. Odgovor: Gre najbrže za avstrijske rekvi« icije. Naprosite županstvo, da podreza pri fi« »učni intendanci. Na denar boste morali ven« še dolgo čakati, če niste za škodo napra« / že vojnoodškpdninske prošnje ali če niste pravočasno zaprosili za 70°/o predujem. Vprašanje št. 375: Ali so tudi po razglasitvi novih postav še veljavne stare ženitbene po« -<-..dbe? Odgovor: Da! Vprašanje št. 376: Moj sin dela že dve leti Belgiji. Ali 'sem jaz, njegov oče, dolžan pla« čevati.zanj samski davek? Odgovor: Na podlagi člena 5. in 8. o sam« skem davku niste dolžni plačati samskega datlca za svojega sina, zakaj oče je dolžan pla« čati davek za sina le, če živi sin na njegov ra« čun. Samski davek morajo plačati italijanski > državljani, četudi se nahajajo v inozemstvu. Vprašanje št. 377: Moj prvi sin je bil popol« noma oproščen vojaške službe, potem pa se je izselil v Argentino in se povsem ločil od me« ne. Drugega sina letnika 1909. so tudi potrdili. Ali lahko napravim prošnjo, da bi tudi tega oprostili vojaške službe? Odgovor: Vaš drugi sin nima pravice do skrajšane vojaške službe, ker ni prvorojenec. Vprašanje št. 378: Pred vojno smo imeli tr« govino jestvin, a moj oče jo je opustil v voj« nem času. Mislim na novo prositi za licenco. Kam naj se obrnem? Odgovor: Vložite prošnjo na občinsko ko« misijo za trgovske licence. Prošnjo spišite na kolkovanem papirju 2 lir. Vprašanje št. 379: Ali morajo tudi invalidi plačevati družinski davek? Odgovor; Da! Vprašanje št. 380: Zaposlen sem pri nekem gospodarju s poljskim delom in on pravi, da se moram vpisati v kmečko«delavski sindikat. Kdaj stopi ta zakon v veljavo? Odgovor: Zakon že velja. Vstop v sindikat je po zakonu prost, za sindikat določene pri« spevke pa mora plačati tudi kdor se ne vpiše. V prašanje št. 381: Pred sedmimi leti sem kupil in plačal nekaj zemlje, a še sedaj so prejšnji upniki vknjiženi in notar se sklicuje na prodajalca, ta pa na notarja. Kaj naj na« pravim? • 1 Odgovor: Če nočeta ne prodajalec ne notar izvršiti svoje dolžnosti, izročite zadevo odvet« niku, da s tožbo prisili prodajalca, da razknji« ži vknjižena bremena, ki jih niste po kupno« prodajni pogodbi prevzeli. Vprašanje št. 382: Za izvrševanje vinotoča (osmice) sem plačal kavcijo in sedaj bi rad to kavcijo dvignil, ker nimam več vinotoča. Odgovor: Napravite potom županstva proš« njo na finančno intendanco, da Vam povrne vplačano kavcijo. Če pa mislite tudi v prihod« njih letih držati osinico, je bolj pametno, da pustite kavcijo, ker bi jo drugače morali po« novno vložiti. \'prašanje št. 383: Brez mojega dovoljenja spuščajo drva po žici črez moje zemljišče. Ali morem to preprečiti? Ali smem pobrati drva, ki padejo na tla? Spuščanje drv me ovira pri delu in obstoji nevarnost, da drva koga ubi« jejo. Odgovor, Pritožite sc pri županstvu proti podjetju. Najbrže je bil objavljen na občinski deski razglas, preden so zgradili dotično na« pravo. Podjetje je dolžno plačati odškodnino za morebimo škodo in je tudi dolžno prepre« čiti vsako nevarnost. Vprašanje št. 384: Nameravam napraviti okno na »osedovo dvorišče, a sosed mi brani. Ali ima to pravico? Odgovor: Lastnik ima pravico, da v svojem zidu, ki meji na sosedno zemljišče, vzida okno, a to mora imeti železno mrežo in stekla mora« jo biti pritrjena na okvir. Okno se mora zi« dati najmanj dva metra in pol nad podom prostora, ki ga hočeš razsvetliti, če se ta na« haja v pritličju, najmanj dva metra, če se na« haja v gornjih prostorih. Vprašanje št. 385: Moja hči nima ne obrtne» ga lista in ne drugega patenta. Ali sme učiti drugo šivati? Ali morejo mene ali njo zato kaznovati? Odgovor: Ne. sme učiti; Vas lahko kaz« nujejo. Vprašanje št. 386: Imam majhno posestvo v hribih, a obdavčen sem bolj kot veliki kmetje. Kam naj se obrnem? Darovi. , Za »Sirotišče sv. Družine«: N. N. 44 L; N. N. 6 L; Valentin Rudolf 50 L; Fr. Simčič, stav« benik, 50 L. Preplačila za knjigo »Sejavec« 229 L. — Srčna hvala! r T O L IVI I II S Zdravnik - kirng - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt izvežban na klinikah naDunajuln vMonakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), k V Gorici druge dneve v tednu (via DantelO). > Dr. Joško Jakončič ■ je otvoril lastno pravno pisarno ■ v KANALU v prvem nadstopju nad lekarno. lir nat danti prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem „DUBIED" S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo ELIJA ČUH, Gorica, piazza Cavour štev. 9. Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine. Lastna mehanična delavnica, via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju. MODNI SALON t Velika izbera damskih klobukov zad* njih novosti., po zmernih cenah. Preoblikovanje in po= pravila po naročilu. Gorica, iiia Mazzini 6 (prej via Municipio) Petra Iviozetičeva. KMETOVALCI ! Radi višjih cen masia je sedaj čas zelo ugoden, da si nabavite posnemainih DIABOLO Posuemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike! 2 Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano. Za vsa pojasnila pišite na naslov: Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavano 4-II. Odgovor: Napravite prošnjo na Ufficio di* strettitale delle Imposte dirette, (Vi v Tolmin). Vprašanje št. 387: V trgovini imam sina učenca. Ali sem obvezan plačevati bolniško blagajno za njega? Odgovor: Ne! Vprašanje št. 308: Ali je mogoče zamenjati polovične kose pet* in desetlirskih bankovcev (brez enakih serij) in kje? Odgovor: Ni mogoče. Vprašanje št. 389: Moj brat v Severni Ame* ri ki bi rad vzel mojega sina k sebi. Poslal mi je tudi vpoklic. Kam naj naredim prošnjo? Odgovor: V Zedinjene države je mogoče vpoklicati samo lastne otroke. Zato se ne splača vlagati prošnje za potni list. Vprašanje št. 390: Moja sestra v Jugoslaviji je bolna in bi ji rada poslala hčer za postrež* bo. Kaj naj napravim? Odgovor: -Bolna sestra naj napravi vpoklic (atto di richiamo) pri italijanskem konzulatu (v Ljubljani), ki naj ga pošlje Vam. Na to na* pravite preko občine na kvestur« prošnjo za potni list. Vprašanje št. 391: Že dve leti plačujem od hiše izredno visok davek, četudi ni na hiši no* ben ih zastaranih davkov. Kaj naj naredim? Odgovor: Če plačujete zemljiško*dohodnin* ski davek, poskusite najprej, da se Vaša hiša sploh oprosti hišnega davka, ker je kmečka. Zato vložite po 15. januarju 1930. na davka* rijo (v Postojni) rekurz. V tem rekurzu zahte» vajte, da se Vaša hiša oprosti hišnega davka, ker je kmečka. V istem rekurzu zaprosite, da naj Vam davkarija hišni davek vsaj znatno zniža, ker se zdi, da je za Vašo hišo mnogo previsok. Vprašanje št. 392: Doslej je bila živina do enega leta davka prosta; sedaj pa so popisali tudi prašičke za črez zimo, to je za drugo le* to. Ali je to pravilno? Odgovor: Občina mora pravilnik glede ži* vinskega davka predložiti prefekturi, in če ga ta odobri, je davek v redu. Vprašanje št. 393: Ceste smo popravili s tla* ko, sedaj pa zahtevajo še denarne prispevke za cesto. Ali je to prav? Odgovor: Prispevek za ceste je deželna dav* ščina, s tlako pa popravljate občinske ceste. Vprašanje št. 394: Ko so delali železnico iz Čedada v Kobarid, niso izplačali odškodnine za vzeto zemljišče. Pri prijavi za vojno ško* do so nam rekli sodnijski cenilci, da to ne sp a* da v vojno škodo. Sedaj pa pravijo, da nam izplačajo odškodnino po neki postavi iz leta 1865., in sicer po 3 do 60 stotini^ za m2. Kam naj se obrnemo za pomoč? Odgovor: Prizadeti lastniki naj napravijo enotno prošnjo, ki naj jo vsi podpišejo, na »Ministero delle Comunicazioni, Roma«. Proš* njo pošljite potom prefekture v Gorici. Umest* no je, da Vam prošnjo priporoči tudi Vaše žu* panstvo. Vprašanje št. 395: Vdova sem in sem pro* dala premoženje, ostal mi je le »jus« do ob* činskega zemljišča. Moj sin pa je »jus« prodal istemu, ki je kupil premoženje. Kaj naj ukre* nem proti temu? Odgovor: Če je bil »jus« veljavno prodan z Vašim pooblastilom ali če je bil sin lastnik »jusa«, potem ne morete ničesar ukreniti. Če pa ste bila Vi lastnica »jusa« in niste dala sinu pooblastila za prodajo, je kupno*prodajna po* godba glede »jusa« neveljavna. V tem slučaja piidete do pravice, če ne mirnim, pa sodnijskim potom. Vprašanje št. 396: Ali so slovensko sestav* ljene pogodbe veljavne? Odgovor: Da! ZDRAVNIK £ dr. Oreste Adalberto * sin, po domače mladi, H sprejema vedno v svojem p ambulaloriju v GORICI, na Travniku (Piazza Vittoria) št. 11/1. * nad lekarno Cristofoletti. M 5 I I DOMAČA TRGOVINA JOS. KRAIGHER v POSTOJNI postreže, samo z dobrim svežim blagom, Kupujte doma! Odlikovani zobozdravniki ambulatori] M. BREZIGAR SPREJEMA V GORICI na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria) polegkinematografa. Dr. TEOFIL SIMČIČ je o tvoril v IDRIJI nasproti ljudski šoli nad Kavčičevo gostilno lastno pravno pisarno. ZDRAVNICA dr. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci sprejema od IO. - 12. in 15. - 16. ure GORICA, Corso Vltt. Etn. III. štev. 59. ► Avtoriziran civilno inžinirski urad ■■ dr. ing. fiaberščik Oskar, TOLMIN Izvršuje vsa civilno inžinirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelir? zemljiščš; izdela zemljiške skice za kupn '' prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za pri’ legirana posojila; itd. F i TOVARNA POHIŠTVA S. HEHSKOVITS, Gorica, (S. Rocco) Via. Lunga prodaja tudi zasebnikom pohištvo za navadne in razkošne sobe po tovarniških cenah. | Tvrdka Teod. Hribar - Gorica | CORSO G. VERDI št. 32 •83t priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ^ uà vrst, posebno veliko izbero črnega suhn* za č«at. duhovščino in @ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. *4 Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in ve« gn, potrebno za njihovo popolno opremo. 5jž m BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE g : MUNDLOŠ": PFAFF : MUNDLOS : PFAFF : MUNDLOS : PFAFF Josip Kerševaaii - GOMICA Piazza Cavour štev. 9. u* < ta ta cn O -J Q z; □ Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk m vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov. Mehanična delavnica. Bencin „MMP0“ GORICA - Piazza Cavour štev. 5 Bencin ,.LAMPO Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju. Telefon 6t. 415. Brzojavke; KERSF.VANI, GORIZIA. TIOLI O C/2 > »3 ( Stran 20 »NOVI LIST« NOVI list 1929 070(450.36=163.6)' Valuta — tuji denar. Dne 21. decembra si dal ali dobil za lij 1 dolar 18.95 lir 1 angl. funt 92.95 lir 100 dinarjev 33.70 lir 100 šilingov (avstr.) 269.— lir 100 čeških kron 56.75 lir 100 nemških mark 457.60 lir 100 švic. frankov 371.60 lir 100 franc, frankov 73.75 lir 100 belga 267.50 lir &Beneške obveznice 72.60; obveznice | «Consolidato« 81.60. Belgijski denar. Ib Neki naročnik piše: Ljudje dobivajo le 50 B lir' za 100 belgijskih frankov. Novi list pa piše, da 100 belgijskih frankov velja 267 lir. Kako je to? Belgiji je danes uradna denarna enotaidSelga« in ne več frank,'četudi so stari vedno v prometu. Vsak belga je to« li ko kot 5 starih frankov, torej je 100 frankov ,20 belga. Ker je vreden vsak belga 2.67 lir, predstavlja 100 frankov vrednost 53.40 ital. lir (*#20 krat 2.67). Menjalnica pa ne izplača 100 frankov, ker hoče nekaj Od »Novi list« priobčeval vred« ist zujteO belga, kar je toliko kot 500 frankov. -------£?------------------------------------- vseh .tik40 lir za ,. .m uriti. Zato je dobil dopisnik 1^5(Hir Loterijske številke ■dne 21. decembra 1929. A rra£> k Vf no” " '> Bari [//vlorenca Be’.vij}an čcv Neapelj r l’ermo ■Ji Rini urin ferietke rck 31. dec.: Buje, Kanfanar. Sreda 1. jan.: Postojna. Četrtek 2. jan.: Herpelje. Sobota 4. jan.: Vodnjan, Dutovlje. Gramofonske plošče in droge gramofonske potrebščine. Emilio ISokulat 8 C. G o r I z 1 a Corso Vltt. Em. 111 7. Telefon štev. 347. BHfflBSHSaSBHBBi Tu : TTjì. T i Fotografske potrebščine — muzikalije. Plošče z narodnimi napevi. irni urednik: dr. Engelbert Besednjak, a Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev, 18. Alali oglasi. Sij «o m 2 5o-1 (OH I Vsaka besec 019610437,40 rf)R najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez zuamire ne 1 oa- i| govarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. —• Moderna zlatarna. Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Zv* lenjadnpmu trgu) Pohištvo nU(ii širom naše dežele znana industrija pohištva Stefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po naj nižjih cenah. Ne zamudite prilike! Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34. Poročne sobe, zel° močne, masivne po 1400.— lir. iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz m a« hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce« n ah. Turk — Trst, via Battisti 12, vogel via Pal es trina. Oglase za vtie italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No* vi list« in »istarski list* Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36. Neveste pozori 300 lir žimnice in vzmeti za 2 postelji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136. Kmetovalci goriške pokrajine l Mes nična posojila daje banka. Obrnite se na tvrd* ko G. Weiss. Gorica, via Barzellini 20. Popolna skladišča motornih koles. — Za» stopstvo znamk: Ariel, Bianchi, Guzzi, Gilera, Harley«Davidson, Triumph. Tam dobite mode« le za 1. 1980. avtomobilov Bianchi in izvirne nadomestne dele. Tvrdka Cremascoli — Trst, via S. L ascaro 17. Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15. Vino ostane nepokvarjeno skozi celo leto, če denetc v vino en teden pred prvim preta* kanjem »bisulfit«. Navodilo in »bisulfit« dobi« te pri meni. — Just Ušaj, Gorica, P. Vittoria 4. Zasebni uradnik, veš5 vsch pisarniških del, išče tudi začasne zaposlitve. — Priporoča se posebno za ureditev računov pri posojilni« cab in sestavo bilanc. Zahteva skromen hono« rar .— Dominik Kacin, Recca S. Giovanni, p. Cerkno. V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, šamot opeko za štedilnike, inajoličnc plošče in raznovrstne ce« mentne izdelke po najugodnejših cenah. — Žnidaršič. Šola za krojenje, šivanje in vezenje. Modni salon Fiori. O tvori se 5. januarja. Trst Lava« to io 5. Donda. Železnino, kovine, kuhinjske potrebščine, orodje za vsako obrt kupite po ugodnih cenah pri Rodolfo Fonti (Krynicki), via Commer» ciale 3, Trst. : POZOR KMETOVALCU Slamoreznice, reporeznlce, pluge, brane In druge kmetijske stroje RAZPRODAJA pod tovarniško ceno tvrdka FRANC SAU-NIO, Gorica, via Carducci 25. Tam dobite tudi najboljše originalne nemške šivalne stroje in dvokolesa. Ne zamudite prilike Ì__________ Rihenberška gospodarska zadruga nazna» nja, da je o tvorila v Ajdovščini zalogo lastne« ga vinskega pridelka. Hiša z vojno odškodnino v Gorici, via P arcar 8 je na prodaj. — Pojasnila: Raštel 39, trg. jestvin. Naznanjam, da sem odprl v Tolminu, hi« ša g. Brenčiča, zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa. Sprejemam tudi naročila. Enako pohištvo, močno, imam na prodaj v Solkanu. Franc Kancler. Posojila na vknjižbo P° 6