PROFESOR DR. SERGEJ VRIŠER OB PETINŠESTDESETLETNICI Po rojstnem kraju je prof. dr. Sergej Vrišer Ljubljančan, po delu in življenju pa M ariborčan, zaveden Slovenec in Jugoslovan. Že od študentskih let nepretrgo­ ma potuje od M aribora do Ljub­ ljane, po vsej Sloveniji, Jugosla­ viji in tudi po tujih deželah. Pred leti je bil m ilijonski potnik na zelenem vlaku. Čas in ener­ gijo, ki m u jo jem ljejo potova­ nja, porablja za študij, za zbira­ nje misli in reševanje ugank in zagat strokovnega dela in vsak­ danjega življenja. V rišer je oseb­ nost, ki iz daljave in od blizu trezno opazuje in presoja razvoj um etnostnozgodovinske stroke in vse, ki se v njenem središču ali okrog nje sučejo. Velja za duhovitega, veselega, uglajenega, bistrega in razgledanega kolega, ki je zgodaj okusil trpkost in Sergej Vrišer na Gradišču v Sloven- resnost življenja, a je pri tem skih goricah, 1975 ostal veder. Šteje med vodilne slovenske um etnostne zgodovi­ narje prve generacije, ki je diplom irala po drugi svetovni vojni. Ljubez­ nivost in odkritosrčnost, predvsem pa dejstvo, da se ni nikoli obdajal z žarki slovesnosti, genialnosti in s prezirom do m ladih in nevednih, so že od nekdaj privabljali v njegovo bližino študente in m lajše kolege. Rodil sc je v Ljubljani 9. novem bra 1920. Oče Maks je bil diplomi­ rani pravnik in banski svetnik, mati Neli, roj. Perkovnik, poštna urad­ nica. Očetov rod izvira iz Istre, m aterin iz zgubljene slovenske Koroške, iz Borovelj. Od otroških let so mu bile znane vse bolečine narodnostnega zatiranja Slovencev v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Pretresljiva je pripoved, kako so komaj poročenim staršem na Koroškem Avstrijci ponoči vrgli skozi okno v gnojnico namočenega psa z nem škim napisom : »Horuk čez Ljubeljski prelaz«. Kot mnogi zavedni Slovenci so se starši po prvi svetovni vojni stalno naselili v M ariboru. Tu je V rišer obiskoval osnovno šolo in realno gimnazijo in m aturiral 1939. Med leti 1939 in 1941 je študiral na Vojaški akadem iji v Beogradu, kjer ga je dohitela vojna, nato vojno ujetništvo in prisilno delo v Nemčiji. Bil je prisilno m obili­ ziran, vendar je iz vojske zbežal in se po pravi odisejadi ranjen vrnil domov, k jer je podpiral narodnoosvobodilno gibanje. Od m aja do okto­ bra 1945 je služboval pri propagandnem odseku MOOF M aribor, od ok­ tobra 1945 do avgusta 1950 pa kot tehnični risar v elektrarni M ariborski otok. Leta 1949 se je vpisal na ljubljansko univerzo kot izredni študent um etnostne zgodovine. Od avgusta 1950 do ju n ija 1952 je bil zaposlen kot slikar kostum ov pri Triglav film u v Ljubljani. Študij je končal z diplomo leta 1954 in se zaposlil kot kustos um etnostni zgodovinar v Po­ krajinskem m uzeju v M ariboru. Pet let je opravljal tudi delo okrajnega konservatorja, s katerim so bili povezani boji, zmage in porazi spom e­ niške službe. Peš, s kolesom, z avtobusi in vlaki, ob vsakem vremenu so ga vodila pota do bližnjih in daljnih krajev. Bolj kot trd a zima ga je ob konservatorskih ogledih m razila sila brezobzirnih, dom išljavih in nasilnih lastnikov spom enikov ali članov kom isij, ki so odločali o usodi naše kulturne dediščine. Spom eniška služba je za vsakega um etnostnega zgodovinarja največja preskušnja strokovnega in tehničnega znanja in sodelovanja z ljudm i raznih strok in tudi človeških značajev. Vrišer je to delo im enoval služenje v četi, k jer se je treba takoj znajti, se prav odločiti in se bojevati do zmage. M uzejsko gradivo in številni neobdelani spom eniki na terenu so ga spodbudili, da si je izbral za doktorsko tem o štajersko baročno kipar­ stvo. D oktorat je obranil 1962 pri svojem učitelju Francetu Steletu na univerzi v Ljubljani. Kot kustos je V rišer služboval v Pokrajinskem m uzeju v M ariboru v času, ko je bil ravnatelj m uzeja prof. Bogo Teply, razgledan zgodovi­ nar, muzealec, družbeni delavec, intelektualec, hum anist in šaljivec. So­ delovanje obeh je bilo zgledno in v prid muzeju. V rišer je 1963 po upo­ kojitvi Boga Teplyja prevzel ravnateljsko mesto, ki ga opravlja še danes. Teplyjevo delo je prevzel s spoštovanjem in zavestjo, da priznanje dela in znanja starejše generacije ne zm anjšuje pom ena in im enitnosti se­ danje. V letu 1963, ko je prevzel dolžnost ravnatelja, je izšla pri založbi Obzorja v M ariboru njegova prva um etnostnozgodovinska knjiga Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem. Z zanesljivim i atribucijam i in dati- ranji je Vrišer zbral obsežno in raztreseno gradivo, ga pregledno obdelal po času, avtorjih in šolah in se opiral na še vedno zanesljivo »orodje« um etnostnozgodovinske stroke: na stilno analizo, natančen pregled arhiv­ skih virov in lasten občutek. Pri obdelavi baročnega kiparstva opravlja V rišer podobno pionirsko delo kot njegovi kolegi, rojeni okrog 1920, ob drugih um etninah na Slovenskem. Vrišer šteje v vrsto »terenskih specialistov«, t. j. tistih, ki se klatijo po Sloveniji, iščejo um etnostne predm ete, raziskujejo slovensko um etnost in se ubadajo z vsemi slad­ kostm i našega terenskega poklica: naporne vožnje, hoja navkreber, vla­ čenje težkih nahrbtnikov, v katerih je več fotografskih priprav kot hrane in obleke, postajanje v hladnih in vlažnih prostorih, brisanje stoletnega prahu in pajčevin, prenašanje pripom b in nerazum evanje posvetne in cerkvene gosposke, iskanje ključev in »veselje«, ko po dolgotrajni hoji ključarjev ni doma. V rišerju ni treba pojasnjevati, zakaj m orajo um et­ nostni zgodovinarji znati latinsko in nem ško in se znajti v paleografiji. Kot pravi um etnostni zgodovinar je natančno pregledoval vire v krevlja- sti gotici in m nogokrat ne dosti laže berljivi rokopisni latinici. Strokovno smo V rišerju hvaležni za vsa nova, arhivsko izpričana im ena kiparjev in datacije, zasebno pa, ker nam je m arsikateri večer skupnega pose­ danja olepšal z zgodbami, ki jih je ob delu doživel in nam iz arhivov recitiral stara zasilna im ena Adama Tralala, Jakoba Falinoga, K atarine Piksnšufterin in drugih. Vrišerjeve knjige so strokovno zanesljive in je njegovo sodelovanje pri oprem i lastnih knjig, m edtem ko so o številu reprodukcij odločale založbe, njihova finančna sredstva in interes, kar je tudi opazno. Leta 1967 je pri M ladinski knjigi v Ljubljani izšlo Baroč­ no kiparstvo, ki zajem a izbrane in najpom em bnejše prim erke baročnega kiparstva na Slovenskem. V rišerjeva knjiga začenja to nedokončano vrsto in je bila 1971 kot prva in edina tiskana v nem ščini pri dunajski založbi Schroll. K podobi avtorja šteje tudi lastnost, ki zaznam uje nje­ govo osebnost: ocena lastne zm ogljivosti in izpolnitev dane besede. Zato sta tudi dve prvi številki v zbirki Ars Sloveniae Vrišerjevo delo. — Po knjigi o štajerskem kiparstvu sta pri založbi Slovenska m atica izšli na­ daljevanji: leta 1976 Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji in 1983 Ba­ ročno kiparstvo na Primorskem. V rišer je tudi med prvim i zvestimi pisci priljubljene zbirke Naravni in kulturni spom eniki Slovenije, ki jo izdaja m ariborska založba Ob­ zorja s sodelovanjem Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne de­ diščine. Leta 1969 je kot 17. zvezek izšel Mariborski grad, nato so sledili Sladka gora, Sveti Rok, Kamnica, Stari Maribor, Malečnik, Mariborski muzej 1 in Mariborski muzej 2. Radmirje je napisal skupaj z M arjetico Sim oniti, ki jo je kot m lado kolegico pred leti navdušil za raziskovanje um etne obrti na Štajerskem in v Sloveniji. Po besedilih v teh vodnikih in po člankih, ki jih objavlja v Zborniku za umetnostno zgodovino, Kro­ niki, časopisu za zgodovino in narodopisje, Sintezi, Situli in Varstvu spomenikov, spoznamo V rišerja kot razgledanega in široko zainteresira­ nega um etnostnega zgodovinarja, ki se loteva tudi oljnega slikarstva in fresk. Kot prvi je zbral in obsežneje obdelal renesančne viteške nagrob­ nike (ZUZ, n. v. VII, 1965, 195—294). Mnoge um etnike in um etnine, ki jih je v svojih knjigah om enjal, je pozneje dostikrat natančneje opre­ deljeval in dopolnjeval z novimi odkritji. Članki so objavljeni v lokalnih časopisih, kot so Kranjski zbornik, Ptujski zbornik, zbornik Svet med Muro in Dravo, Slovenjebistriški zbornik, Radlje skozi čas, Šentjurski zbornik in Ribniški zbornik. Objavljal je tudi v jugoslovanskih publika­ cijah (Kruševac, Varaždin) in dvakrat v avstrijski reviji Alte und mo­ derne Kunst (1964 in 1967). Številne ocene, kritike in opom be o naših kulturnih spom enikih, raz­ nih razstavah, prireditvah in sodobni um etnosti so objavljene v Naših razgledih, Večeru, 7 dni, Delu, Naših obzorjih in v glasilu m ariborske M etalne Naša tovarna. V rišer je bil tudi med pobudniki za ustanovitev likovnega salona Rotovž. Kot kostus in ravnatelj Pokrajinskega m uzeja je organiziral razstave in sestavil kataloge Razstava slik in muzejskega depoja, Baročno kipar­ stvo na slovenskem Štajersekm, Ranjene umetnine in baročni kipar Janez Jurij Mersi. Tehtno je sodeloval pri zasnovi razstave Narodne gale­ rije Barok na Slovenskem in napisal eno poglavje za ta katalog. Za um etnostno galerijo v M ariboru je napisal razstavni katalog o Janezu Vidicu, čigar delo sprem lja vrsto let in sodeluje pri postavitvah njegovih razstav (M aribor, Ljubljana, Gradec, Videm, Piran, Radenci, Ljutom er). Leta 1984 je pri založbi Obzorje v M ariboru izdal reprezentativno mono­ grafijo o tem pom em bnem m ojstru. V ztrajno sodeluje pri pisanju gesel za slovenske in jugoslovanske enciklopedije in za Slovenski biografski leksikon. Strokovna društva ga večkrat vabijo, da vodi oglede tujih m est in dežel. Zaželen je zaradi svojega znanja, prilagodljivosti in smisla za družabnost, ki ljudem bolj približa um etnost kot suhoparna in ozko om ejena vodstva. Sam je nekoč v šali naštel vrstni red ogledov: ena cerkev, dve »štariji«. Med krajšim i V rišerjem i objavam i so priložnostni članki, pisani ob rojstnih obletnicah (Stele, Rudolf, Kocmut, Blatnik idr.) in ob sm rtih pom em bnih in zaslužnih mož (Baš, Stele, Šijanec, Soklič, Škaler, Teply). Vrišer je eden redkih um etnostnih zgodovinarjev, ki venom er opom inja na nujnost in pom em bnost počastitve jubilejev. Prizadeva si, da so jubi­ lanti deležni potrebne pozornosti in priznanja, ob sm rti pa častnega spo­ m ina na delo in človeško podobo pokojnika. Ob trušču vsakdanjosti postajam o gluhi za tankočutno in hum ano pozornost do soljudi, naših učiteljev, vzornikov in prijateljev. — Vrišer je tudi vnet zagovornik po­ vezovanja generacij in utrjevanja vezi med um etnostnim i zgodovinarji. Kot raziskovalec baročne um etnosti na Slovenskem je pred leti organi­ ziral delovno skupino »barokistov«. Ob sušnih letih podobno organizira­ nih strokovnih sestankov in zborov um etnostnih zgodovinarjev so bila ta srečanja edine priložnosti za pogovor in snovanje um etnostnozgodo­ vinskih program ov. Ker ni le v slogi, temveč tudi v nepretrganosti moč, skrbi, da prvo srečanje ni bilo zadnje. Decembra 1984 je bilo v Slovenski Bistrici že peto srečanje, ki je bilo povezano z ogledi spomenikov na terenu, čeprav so srečanja »baročna«, se na njih sestajajo vse generacije slovenskih um etnostnih zgodovinarjev, tudi nebarokistov, saj vedo, da so to dobre priložnosti za reševanje strokovnih in poklicnih vprašanj. V rišerjeva velika bolečina so propadajoči »zlati« in baročni oltarji, neurejene graščine, m ed njim i zlasti Dornava, za katero je že zdavnaj predlagal, da bi jo s parkom vred spodobno uredili in postavili v njej muzej slovenske baročne um etnosti. Njegov dolgoletni predlog je tudi postavitev razstave kiparjev Straubov z gradivom iz Avstrije, Nemčije in Jugoslavije oz. Slovenije. Njegove želje in misli se bodo nekoč v prihod­ nosti prav gotovo uresničile, vendar ne bi smeli pozabiti, kdo se je zanje že zdavnaj zavzemal. Poleg zaslug za razvoj um etnostnozgodovinske stroke je V rišer zaslu­ žen tudi za napredek naše kulturne zgodovine in muzeologije. Bil je prvi strokovnjak, ki se je lotil sistem atične obdelave mode zadnjih tristo let na Slovenskem in vojaških uniform . Sad njegovih raziskav je bila vrsta razstav in razstavnih katalogov: Tristo let mode na Slovenskem (1965 v M ariboru in Ljubljani), Uniforme v zgodovini (1969), Deset let kostumske zbirke v Pokrajinskem muzeju v Mariboru (1975), Odeča iz zbirke Pokra- jinskog muzeja u Mariboru (Beograd 1976), Uniforme v zgodovini (1983 v M ariboru in Ljubljani). Zaradi njegove prizadevnosti so bile prav v zadnjih trenutkih rešene m arsikatere m odne obleke in uniform e, ki so v tujini že desetletja sestavni del kom pleksnih muzejev. V Pokrajinskem m uzeju v M ariboru je postavil zbirko zgodovinskih m odnih oblačil in uniform . Ta zbirka je prva te vrste in edina v Sloveniji. Od leta 1979 do 1983 je predaval zgodovino oblačenja v visokošolski in tem eljni organizaciji za tekstilno oblikovanje na fakulteti za naravo­ slovje in tehnologijo. Kot kostum olog je svetovalec za številne sloven­ ske in jugoslovanske gledališke, televizijske in filmske uprizoritve. N je­ gov slikarski d ar — ki nas je vse nerisarje navduševal ob risanju ko­ šatega papagaja v eni potezi — m u omogoča oprem o lastnih razstav in katalogov s skicami. Posebna Vrišerjeva skrb so tudi zbirke in predstavitve starih fotogra­ fij, album ov in dekorativne grafike. Leta 1976 je postavil razstavo in na­ pisal besedilo za katalog Maribor in njegovi ljudje v starih fotografijah (Maribor, Ljubljana, Beograd) in 1980 Iz albumov stare dekorativne grafike. Kot izkušen in dolgoleten m uzejski in konservatorski delavec je bil 1971 izvoljen za izrednega, 1978 pa za rednega profesorja za muzeologijo in konservatorstvo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, kjer vodi istoim ensko stolico in predava študentom um etnostne zgodovine, etnolo­ gije in arheologije. Leta 1983 je bil m entor prvem u doktorandu s pod­ ročja muzeologije v Jugoslaviji. — Kot muzeolog je sodeloval na številnih posvetovanjih v Jugoslaviji, v Vidmu v Italiji, kot um etnostni zgodovinar pa v Avstriji (Gradec, Celovec), na M adžarskem (Szombathely) in v Zvez­ ni republiki Nemčiji na univezi v M arburgu ob Lahni. Bil je tudi na m ednarodnih m uzejskih kongresih v Avstriji, Zahodni Nemčiji in na Danskem. Poleg Vrišerjevega strokovnega znanja vzbuja med tujim i ko­ legi občudovanje in spoštovanje tudi njegovo im enitno obvladanje nem ­ ščine z obsežnim besednim zakladom in pravilno izgovorjavo. Kot član naše družbe se V rišer zaveda življenjskih in delovnih obvez­ nosti in se ne izmika častnim , zanimivim in popolnom a nezanimivim nalogam in funkcijam , ki jem ljejo čas. Sodeloval je in še sodeluje kot član, odbornik in delegat v m estnih, pokrajinskih, republiških in m ed­ republiških odborih in skupnostih. Njegovih nekdanjih in sedanjih funk­ cij se je nabralo za gosto tipkano stran. Za strokovno in družbeno delo je prejel 1966 red dela s srebrnim vencem, 1975 red republike z bronas­ tim vencem, 1967 nagrado m esta M aribor, 1974 Valvasorjevo nagrado za m uzejsko delo in 1983 listino Zveze m uzejskih društev Jugoslavije za izredne uspehe v muzejstvu. Profesor Vrišer je vztrajen delavec, strokovnjak, nesebičen kolega, bister, veder, hum an, kulturen in izobražen človek, človek širokega hori­ zonta, odprtega srca in z im enitnim občutkom za hum or. Zajetna biblio­ grafija pričuje o njegovem delu in o nepogrešljivem človeku naše stroke in družbe. Velike energije in znanje, ki jih hrani, naj obrodijo še veliko strokovnih del, njem u osebno pa naj prihodnost prinese dosti izpol­ njenih načrtov, zanimivih najdb, iskrivih idej, veselja in zadovoljstva. Umetnostnozgodovinsko društvo, uredništvo Zbornika in njegovi kolegi mu ob obletnici iz srca želimo vso srečo in vse najboljše. K senija Rozman