SNEŽNIK JANUAR • tT. 1 V. občinska konferenca SZDL občine Ilirska Bistrica Občinska konferenca sociaLis mu statutov delovnih organizacij, zveze, ki je bila 18. 12. 1965, občiine iin krajevnih skupnosti, v je ugotovila, da postaja organiza¬ cija socialistične zveze v občini uveljavljanju načel kadrovske po¬ litike pri volitvah v razna skup- vse bolj torišče družbenopolitične ščinska telesa, v razpravah o dej a v nosti pobud občanov, in uvajanju sistema financiranja da se postopoma spreminja iz operativne, informativio propa¬ gandistične organizacije vse bolj v organizacijo ljudske iniciative, ki ocenjuje delovanje različnih mehanizmov samouprave, vzpod- družbeno političnih skupnosti ter v dejavnosti socialistične zveze ob uvajanju reforme. ukrepov gospodarske Solidarnost z jugoslovanskimi narodi pa je prišla v naši občini buja in daje nove predloge za predvsem do izraza ob zbiranju kar najbolj skladen družbeni raz¬ voj. Ugotovila je, da je organi¬ zacija kot celota svoja prizade¬ vanja črpala iz osvajanja in ure¬ sničevanja 'načela, da je vsestran- pomoči prizadetim po skopskem potresu. V zvezi z nalogami orga¬ nizacije pri razvijanju tradicij NOB je treba poudariti dejavnost občini res obremenjen z minožič- KO SZDL ob pripravah in na pro- nimd in zato včasih manj inten- Pogled v dvorano med delom V. obč. konference SZDL v Ilirski Bistrici sko organizirana akcija vseh druž- slavi Prekomorskih brigad, ki je zivnimi oblikami delovanja. Na- občine Ilirska Bistrica so bili izvoljeni sledeči člani: Bub¬ nič Alojz, Bregarje; Čeligoj Voj¬ vodi ti črnih organizacij, pose- zajemala konkretno programsko kazala je potrebo po analitičnem ko, II. Bistrica; Frolj Jože, II. Bi- bno še zveze, eden dejavnost občanov in uspelo dz- ed poglavitnih čimiteljev nadalj¬ nje uspešne graditve materialne osnove komune. vedbo osrednje proslave. Konferenca je ugotoviLa, da smo tudi v naši občini dosegli lepe V času med dvema konferen- rezultate pri graditvi materialne cama se je predvsem manifestiral osnove in pri razvijanju samou- Delovno predsedstvo konference predsednica obč. odbora SZDL bere poročilo aktiven odnos občanov do skup- pravnih odnosov. Srečevali pa ndh problemov in aktivna dejav- smo se tudi z določenimi težavami nost družbeno političnih organi- objektivnega un subjektivnega zadj v delovanju ob sprejemanju značaja. Tako je konferenca ugo- ustave, pri sprejemanju družbe^ tovila, da je množičen značaj so- ndh planov ožje in širše družbene ciatistične zveze včasih zaradi raz- skupnosti, v razpravah o spre je- vej an osti družbene strukture v • ••••• • •»• Cv.v.\v.v>.y.■ •»*•«*».•••••* * • * Zdravstveni dom v Ilirski Bistrici bo že decembra letos pod streho • • • • • • *%fi>%%y.v • • • • • • • • ••■(• • * ■ • • • • > • • •_» • ••.*••• • • • •• • • • • • • •••«• • • • • • >••••» • • • • • • •• • • • f • •••• • • . V.V.V.V.V.V.-.V.V- . 5 ». *\ . *y*v. •*vvQfisS%w#v. • • • • • • • • • • jittr v.vBv • ••••* junji • • • ».o • •s 3 S r» •••••• • • • • • • * # .y.vv. vv.y.!. Pogled na notranji del skladišča z industijskim tirom • •«••»*• • •• ••»»•••••••••« • * • ^ • •••• • • ■ * • • ^* ••*••••« ***** • • • • ♦ • • • •»•••*-•. • • • .‘/.V.V.V v- v. v. * • •••••*, • • • • • • tl mm* i .-.v • # • • * * • • • • f > v • m te t • • <*_• ■> * •. • # • • • • • • * • M • • • • » • • • • »A* • • M • • • • • • • • • • • » • * • » • • • » ••••••• * • . • ... .* I vvavv M*. .* v*..*.. • %y. • ,■ .•.•/Av.** *.»• v • O 0 C- • • • • • • . .*• ••• • •! . * . . • •!•! ■ •!•>: • •:v: x<4cWw>«g v. , *. \ vav. # .*.v»x% •: z*:-' /V/. s ■ • • • • • • • . • • >» * • . ^ /*%v * w m %. mmmm * - *• m > • ■$. w m m ? $-1 a* v v.* • •>%! ••* *• *.*Av/!v.v. # . .v!®.vav/ • •.{•> ••••• * v •* • v. .. . !\v 30». *T • ••• • •• • • • • #V» • ••V.*.V.W&. r V/..*/• ' • • • • 4 • < .*. V* • • #VV KO •• •••*••• V/.V.V •*•••••>:*: A / v.v w v.* .• • •. » • • • .v. ,N‘ ,VV f v .u VM v * vv v*v.w.% s YAW > v/. •j* .• • sv. • % •»•»• • v. i •. *«i ■ ■ • • • r> • • • « ■ >>y ,wvsv<. X-. ;//y • I • • » o •>X<' Novo zgrajeno skladišče podjetja Lesonit s površino 3000 m 2 JANUAR * ŠT. 1 ZAPIS Z 12. SKUPNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V decembru sta bili predvideni dve skupni seji občinske skupščine. Prva letu pa bo seča. oziroma dvanajsta v tem bila v soboto, 11., druga dni pred koncem je nekaj me- 12. seja skupščine je bila po vse¬ bini izredno pestra, saj so poslanci razpravljali in sklepali o vrsti prob¬ lemov s področja kulturno-prosvet- nih in telesnovzgojnih organizacij, o nalogah občine v pripravi na ob¬ rambo, o spremembi statuta ob¬ činske uprave, o popisu stanovanj¬ skih hiš, stanovanj in poslovnih pro¬ storov in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti. Sprejeli so odlok o povračilu stroškov in o dnevnicah odbornikov, odlok o komunalnih taksah, o javnem miru, odlok o po¬ trditvi statuta medobčinskega ga¬ silskega sklada, sklep o črpanju re¬ zervnega sklada ter izvolili člane sveta za narodno obrambo. V gradivu, ki so ga predhodno dobili odborniki, so se seznanili z najnovejšimi pogledi naše obramb¬ ne koncepcije. V tej koncepciji pri¬ haja do izraza prav komuna, ki je po ustavi in drugih zakonih osnov¬ ni činitelj našega družbenega živ¬ ljenja. Zato je njena vloga v sploš¬ nih naporih družbe v pripravah na obrambo posebnega pomena. Izredno velike količine in učinek sodobnega orožja (atomskega, ke¬ mičnega, raketnega itd.) bi v mo¬ rebitnem spopadu učinkovale pre¬ cej drugače kot v preteklih vojnah, tako na način vojskovanja kot na število žrtev. Vse to zahteva, da se za obrambo čimprej ukrepa, da se organizira zaščito ljudstva in dob¬ rin, tako da bi omogočili hiter pre¬ hod iz mirnodobnega v vojno sta¬ nje s čim manjšim številom žrtev v začetku vojnega obdobja. Nov na¬ čin vojskovanja bi zmanjšal, če že ne odpravil, razliko med fronto iz zaledja v klasičnem smislu in bi tako postala vsa dežela ena sama fronta. V zvezi s tem je realna dom¬ neva, da bi bile velike človeške žrt¬ ve in materialne izgube v primeru nepričakovanega napada oziroma nepripravljene obrambe. Naš druž¬ beni sistem daje možnost organi¬ ziranja uspešne obrambe, kot se¬ stavnega dela našega komunalne¬ ga sistema. Vloga komune se mora gledati s stališč potreb in usklaje¬ vanja načrtov ter ukrepov vseh vrst priprav. Aktivnost obrambnih pri¬ prav je zelo razcepljena in sega v vse veje gospodarskega in družbe¬ nega življenja. To pa zahteva med¬ sebojno usklajevanje obrambnih priprav ob sodelovanju vseh orga¬ nov in organizacij, posebno občin¬ skega sveta za narodno obrambo kot organa skupščine, ki bi moral s svojim delom združiti in pritegniti k aktivnemu sodelovanju vse čini- telje v komuni. Odlok o spremembi statuta ob¬ čine Ilirska Bistrica. Po večmeseč¬ nem delu komisije za organizacijo, metode in tehnike dela pri upravi skupščine je bil dan predlog odloka o spremembi statuta občine. Komisija je v skladu z načeli vključitve občinske uprave v gospo¬ darsko reformo analizirala obseg opravil posebno tistih delovnih mest, za katere je smatrala, da niso polno zasedena in proučila možnosti za prehod na novi funkcionalni sistem. V primerjavi z dosedanjim — resor¬ nim — sistemom dela v javni upravi je prednost funkcionalnega sistema predvsem v tem, da s koncentracijo opravil po strokovnosti in sorodnosti prihaja bolj do izraza načelo polne zaposlenosti, samostojnosti, odgovor¬ nosti in ekonomičnosti dela. Skupščina je sprejela predlog no¬ ve organizacije kot tudi predlog za ukinitev nekaterih delovnih mest, ki so bila po stari sistemizaciji pred¬ videna, a nezasedena in tistih de¬ lovnih mest, ki niso bila polno za¬ sedena. Od 78 doslej predvidenih delovnih mest s polno zaposlitvijo in 8 delovnih mest z nepolno zaposlit¬ vijo je po novi sistemizaciji ostalo še 63 delovnih mest s polno zapo¬ slitvijo in 5 delovnih mest z nepolno zaposlitvijo. Z uvedbo novega sistema sta bila ukinjena tudi krajevna urada v Jel- šanah in na Premu. Komisija je namreč ugotovila, da se je obseg del na teh dveh uradih tako zmanj¬ šal, da se lahko brez večje škode za prebivalce ukineta. Opravila, ki sta jih doslej opravljala ta dva urada, pa se prenese na matični urad v Ilirsko Bistrico, delno pa na sprejemno pisarno občine. Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotav¬ ljanje vrednosti. Ta odlok, ki ga je skupščina sprejela, izhaja iz temelj¬ nega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in po¬ slovnih prostorov, po katerem je predpisana ponovno ugotovitev vred¬ nosti stanovanjskih in poslovnih pro¬ storov, ki se oddajajo v najem. Nova vrednost — ugotovljena po cenah gradenj iz decembra 1964. leta — bi znašala v ilirskobistriški občini 1017 din za točko, kar pa bi bilo — kot je pokazala razprava na javni tribuni — prevelika obre- Spomenik padlim v NOV v Ilirski Bistrici je delo akademskega kipar¬ ja Janeza Lenassija in dipl. ing. arh. Žive Baraga — Moškon. Pro¬ jektanta sta po uspešnem natečaju pristopila takoj k lociranju spome¬ nika na hribčku, ki se dviga med Ilirsko Bistrico in Trnovem. Spome¬ nik je postavljen tako, da je viden z vseh glavnih pristopnih cest, ki vodijo v Ilirsko Bistrico. Celotna zasnova obsega grobni¬ co s kostnico, v katero je možen dostop preko dvoje nasprotno za¬ snovanih si stopnic nadgradnje, ki je svojevrstne oblike. Nadgradnja, ki je v glavnem se¬ stavljena iz enajstih stebrov in za¬ ključno zgornjo ploščo, ne predstav¬ lja strogega kubističnega telesa, ampak poseben poudarek prostor- ninskih kvalitet, perforacije — li¬ kovne aplikacije kraških oblik. Nad¬ gradnja — plastika je izvedena v betonu iz belega cementa. Vsi opa¬ ži stebrov, kupole ter vrhnja za¬ ključna površina so izdelani iz skob- lanih desk širine 9 cm ter iz neskob- Ijenih deščic različnih dimenzij. Vse vidne površine betona so neobdela¬ ne. Celotni plastični del spomenika, ki je napravljen iz 250 m 3 betona, je izveden tako, da ni vidnih de¬ lovnih reg. Ker je bilo delo pri gradnji spomenika pretežno tesar¬ sko — modelarskega značaja, je bilo potrebno improvizirati mizar¬ sko delavnico. S tem v zvezi je bil organiziran na gradbišču SGP Pri¬ morja majhen obrat, opremljen s potrebnimi mizarsko — tesarskimi stroji ter delovno ekipo, ki so jo sestavljali dva kvalificirana mizar¬ ja, dva modelarja, enajst tesarjev, dva poltesarja in ustrezno število nekvalificiranih delavcev. Za izvedbo zidarsko-betonskih del je bila na razpolago potrebna mehanizacija in stroji ter grupa šestih delavcev. Gradbeno podjetje se tem potom zahvaljuje požrtvovalnosti obeh pro¬ jektantov, ki sta neposredno sode¬ lovala, ter neutrudljivi skupini de¬ lavcev z delovodjem in vsem osta¬ lim, ki so sodelovali, da je bilo tako odgovorno in pomembno de¬ lo uspešno končano. Za proslavo 22. decembra — Dneva JA so člani našega garni¬ zona skupaj z mladino in učenci osnovne šole pripravili bogat šport¬ ni in kulturni program. Za tekmovanje v odbojki, namiz¬ nem tenisu, v streljanju, šahu in rokometu, ki so trajala nekaj dni, je bilo veliko zanimanje. Tekmo¬ valci so pokazali precej znanja, spretnosti in iznajdljivosti. Najbolj¬ še ekipe so dobi diplome. Na skupni razstavi v Domu JA so razstavili svoja dela vojaki — člani likovne sekcije in učenci osnovne šole. Razstavo je obiskalo veliko število občanov, ki so se o njej izražali zelo pohvalno. Večina razstavljenih slik je vsebovala te¬ matiko iz NOB. Dne 21. decembra je bilo v do¬ mu JA tovariško srečanje stare¬ šin garnizona in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske uprave. Predsednik skup¬ ščine je poklonil v imenu občanov naše občine vojakom garnizona te¬ levizijski sprejemnik. Vojaki in učenci osnovne šole so pripravili pester kulturnozabavni program; nastopili so v vojašnici, osnovni šoli in na svečani akade¬ miji dne 22. decembra v kino dvo¬ rani. Ž. Grbič KRVODAJALCI, POZOR! Ljaibljiainsiki zavod za transfuzi¬ jo krvi bo 10. januarja 1966 v Ilirski Bistrici odvzemal kri. Pri¬ jave za odvzem krvi sprejemajo zastopniki komisije za krvodajal¬ stvo piri gospodarskih organizaci¬ jah, krajevne organizacije RK din občinski odbor RK. Darovalci krvi, naj bo še na¬ prej ljubezen do sočloveka naš pobudnik! Občinski odi RK Ilirska Bistrica menitev družinskega proračuna. Za¬ to je z odlokom določenih 900 din za vrednost točke. Tako bo znašala stanarina dvosobnega stanovanja leta 1970, ko stanarina ne bo več subvencionirana, 24.000 din. Odlok o komunalnih taksah ob¬ čine Ilirska Bistrica. — Novi zakon o komunalnih taksah predpisuje le še tri vrste taks. Občinska skupščina pa se je odločila le za eno vrsto in sicer za turistično takso. Po spreje¬ tem odloku bodo turisti na področju občine Ilirska Bistrica plačevali od vsake nočitve v glavni sezoni 120 din, izven glavne sezone pa 60 din. Za začasno bivanje je v tem primeru mišljeno bivanje do 30 dni. Za glav¬ no turistično sezono pa se šteje čas od 15. junija do 15. septembra. Z odlokom je tudi določeno, da so takse oproščeni otroci do 15 let, in¬ validi, vojaki, počitniške organizacije mladine, ekskurzije šol in fakultet, ožji sorodniki in še nekateri. Polo¬ vično takso pa plačajo za nočitve uslužbenci in delavci na potovanju. Delavci in uslužbenci, ki so s člani družine na letnem odmoru, osebe na zdravljenju in še nekateri. Skupščina je razpravljala tudi o delu in pogojih dela kulturnoprosvet- nih in telesnovzgojnih organizacij v letu 1965, vendar se ta razprava še ni zaključila in bo predmet obrav¬ nave in sklepanja še na eni prihod¬ njih sej- - S. P. Iz analize, ki je bila napravljena na občini, povzemamo nekaj po¬ datkov o tem, kako so reagirali potrošniki na povečanje cen po re¬ formi. V tej analizi je zajeta prodaja le nekaterih važnejših prehrambenih artiklov, kot so: olje, sladkor in moka in sicer v trgovini Prem, ki je na deželi in trgovini »Zarja«, ki je v lilirski Bistrici. Primerjava se na¬ naša na prodajo omenjenih artik¬ lov v lanskem III. tromesečju in le¬ tošnjem, ki zajema tudi začetek izvajanja gospodarske reforme. Analiza kaže, da se potrošnja olja kljub povečanju cene ni bi¬ stveno zmanjšala, pač pa potrošni¬ ki kupujejo več olja — rifuze, manj pa olja v steklenicah, ki je dražje. Potrošnja sladkorja se je v letoš¬ njem lil. tromesečju povečala v pri¬ merjavi z istim obdobjem v lan¬ skem letu za več kot eno četrtino. To kaže, da je sladkor v primerjavi z drugimi artikli sorazmerno poce¬ ni. Velike spremembe pa se kažejo pri potrošnji moke. Prodaja bele moke (tip 400) se je na Premu zmanjšala za eno tretjino, v »Zarji« pa skoraj za eno petino. Znatno pa se je povečala prodaja slabše vrste moke in sicer moke tipa 600 v »Zarji« za dve tretjini, na Premu pa kar za 133%. Še bolj pa se je povečala prodaja najslabše moke (tip 1000) in sicer v trgovini »Zarja« za osemkrat, na Premu pa za dva in polkrat. V celoti gledano se je potrošnja moke znatno povečala. Iz strukture in količine potrošnje moke pa se da sklepati, da so se potrošniki preusmerili od dražje be-‘ le moke na slabšo vrsto na eni strani, na drugi strani pa si pove¬ čanje potrošnje moke lahko razla¬ gamo, da so se potrošniki zaradi manjše kupne moči po reformi usmerili od kakovostnih prehram¬ benih artiklov (mesa, jajc, mlečnih izdelkov, sadja itd.) na manj ka¬ kovostne, to je na kruh. S. P. JANUAR $ ST. 1 Kulturno in prosvetno življenje v našem mestu ni nič kaj na viš¬ ku in s z njim ne moremo pohva¬ liti. Mislim na pevski zbor, na dramatiko, na godbo na pihala in vse, kar spada v to dejavnost. Vse je tako monotono, kampanj¬ sko, brez kake resnosti. Moram hitro pripomniti, da je sedaj spet začel z resnim delom in vajami moški pevski zbor s 40 pevci pod vodstvom A. Boštjančiča; je do¬ bro upanje. Nekaj starih pevcev, ki so do¬ slej vedno reševali najrazličnejše proslave in pogrebe in ki brez petja težko živimo, smo se zme¬ nili, da bomo obiskali naše rojake v Slovenski Benečiji in Furlaniji ter tja ponesli našo pesem. Glede stroškov tega našega pev¬ skega izleta nismo bili preveč v zadregi, ker smo pač skromni. Z devizami, ki smo jih prejeli na potni list, je kar šlo; za prevoz smo zadolžili naše pevce, ki ima¬ jo vozila, le bencin smo jim pla¬ čali. Bistriški pevci med obiskom v Italiji Če bi bili naši slovenski fantje tako navdušeni za glasbo, kot smo to opazili v Krminu in sploh onstran meje, bi bila tudi naša pevska kultura morda nekoliko drugačna od sedanje. Ločitev od zamejskih Slovencev kakor tudi od italijanskih ljudi je nepopisno. Prosili so nas naj še obiščemo njihovo mesto. Pred¬ stavnik slovenske manjšine in istočasno občinski odbornik go¬ spod Primčič nas je povabil na nastop v kulturni dvorani s pro¬ gramom slovenskih pesmi. Če bomo pridno vadili, se bo to ure¬ sničilo v mesecu januarju s ce¬ lotnim moškim zborom. Drugega dne nam ni bilo vreme naklonjeno, deževalo je dopoldne in spet smo se morali omejiti na najbližjo pot. Obiskali smo še nekatere vasi v Goriških brdih, Pevno, Oslavje in V noči od 7. — 8. decembra 1965 je nastail na seniku neke hi¬ še v Knežaku požar. V 20 minu¬ tah po telefonskem pozivu so pri¬ hiteli na kraj požara gasilci iz II. Bastaice. Zahvaljujoč njihovi energični in hitri intervenciji je bil požar pogašen, pred no se je razširil. Kakšno škodo so s tem preprečili, ni mogoče oceniti, ker je hiša, v kateri je nastal požar, v sklopu več hiš. Pri akciji so bili izredno prizadevni tudi nekateri vaščani. tudi spomenik padlih v I. svetov¬ ni vojni smo si ogledali. Proti večeru pa smo preko Nabrežine, Občin, zapustili Italijo in se. zado¬ voljni, četudi nismo v celoti iz¬ vedli zaželenega načrta, vrnili v našo Ilirsko Bistrico. Dragim gostiteljem, Pepci, Ke- kiju in družini, kakor tudi go¬ spodu Primčiču in ostalim Slo¬ vencem in italijanskim domači¬ nom Krmina se toplo zahvaljuje¬ mo za pozornost in gostoljubnost. V Krminu živi naša rojakinja Pepca Hladova. Njen soprog je živel dolga leta pri nas in postal pravi Bistričan. Njuni otroci go¬ vorijo po slovensko, italijansko in nemško, učijo se pa še angleščine. Pri njih je bila naša prva posto¬ janka. Za večerjo polenta, golaž in domači sir, nato pa je zado¬ nela pesem. J. Z. Mar ni takšna akcija vredna pohvale našemu prostovoljnemu gasilstvu, še posebno, če jo pri¬ merjamo s tistim nečastnim in nehumanim dejanjem ktnežkah ga¬ silcev ob požaru v Zagorju, ko se kljub osebnemu klicu na pomoč niso udeležili gašenja, češ da ni¬ majo avtomobila za prevoz mo¬ torne brizgalne. Celo alarma niso dali, češ da nima smisla, ker ni prevoza, čeprav je do Zagorja le 2,5 km. Takrat so v Zagorju zgo¬ reli hiša in dve gospodarski po- slop j i. Energična humana akcija bistriških gasilcev Joško in Jože sta bila naša im¬ presarija. Predhodno sta obiskala naše znance onkraj meje ter ure¬ dila vse potrebno, mi pa smo medtem pridno vadili ter se na¬ učili še nekaj furlanskih in itali¬ janskih pesmi. Ko je bilo vse nared, smo se odločili za odhod 23. 11. 1965 ob 7. zjutraj. Prekoračili smo držav¬ no mejo na Kozini, v Krvavem potoku. Ko smo prišli na mejo, nismo imeli nobenih sitnosti z ob¬ mejnimi organi. Pa je le enega izmed organov skrbelo, ko je naš vodja Tone dejal, da gremo v Ita¬ lijo pet oziroma na izlet; če smo res pevci. Pa nas vpraša: No, če ste res pevci, pa pokažite kaj zna¬ te. Nam je to bilo kaj po volji. V veliki dvorani carinarnice, ki je glede akustike prava koncertna dvorana, smo zapeli pesem »O kresu«. Kar je bilo potnikov in osebja je za kratek čas preneha¬ lo s poslovanjem. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Poslovili smo se in hitro skozi Trst, kjer je bil kratek obhod in obisk, dalje proti Tržiču, oziroma proti Krminu. Po večerji se nam je pridružil še Slovenec Primčič in vsi skupaj smo se odpeljali v neko turistič¬ no gostilno izven Krmina — seve¬ da s Slovencem. — Tu se je zbra¬ la slovenska družba, bivajoča v Krminu, in ostala z nami ves ve¬ čer. Po resnici povedano, nismo se mogli ločiti. Morali smo opu¬ stiti naš program in zadovoljiti marsikaterega posameznika. Pod pritiskom, željo, prošnjo smo mo¬ rali slediti koloni avtomobilov v neki lokal , kjer smo ostali pozno v noč , Zabatcebci domača ofait? V zadnjem času si skušajo na¬ ši delovni ljudje, predvsem sta¬ rejši in mladina, povečati svoje pičle dohodke na različne načine. Da je za to še vedno veliko možnosti, priča razgovor, ki ga j? imel naš sodelavec v Vrbovem. V mnogih hišah po vaseh se ob večerih zbirajo ljudje kot v starih časih ob ličkanju koruze in se¬ kljajo m šilijo zobotrebce. Izdelovanje zobotrebcev je po¬ stalo že prava domača obrt. Učenki bistriške osemletke, Da¬ nica 'in Sonja Logar iz Vrbova sta med najbolj marljivimi. »Če pridno delam celo nedeljo, za¬ služim tudi do dva tisočaka«, mi je povedala Danica. »Meni gre pa bolj počasi«, je povzela besedo Sonja, »toda kljub temu, da hodim v šolo, si zaslu¬ žim že za čevlje in še kaj«. »Kako pa gre to delo?« »V Gori si posekamo leskove okroglice, debeline 3 do 10 cm. Doma jih razžagamo na dolžino 7 cm. Na posebnem tnalu z vodi¬ lom za nož te »čokce« cepimo z- velikim nožem na treske in po¬ tem na neobdelane zobotrebce. S posebnimi rezili, ki so bolj podobni miniaturnim srpom, kot pa nožem, dokončno obdelujemo te paličice v zobotrebce. Zvečer, ko ogenj v štedilniku ugasne, jih sušimo v škatlah. Sele drugi in tretji dan jih preštevamo in ve¬ žemo v snopiče po 50 komadov.« »Kam pa jih potem odnesete na prodaj?« »V Ilirijo.« »Ali tudi kaj posleparite v šte¬ vil u?« »To se pa ne' splača. Nekdo je tako delal, pa so ga dobili lin mu jih ne vzamejo več.« Opazoval sem ju nekaj trenut¬ kov pri delu in ugotavljal, kako spretno sta sukali nožiček. Če bi sam poskusil, bi si s tem verjet¬ no ne zaslužil niti slane vode. Zanimivo, kako si ljudje po¬ magajo. Kdo ve, koliko je še takih ma¬ lenkosti, ki bi jih lahko delali ljudje doma ob dolgih zimskih večerih an si tako tudi pomagali. Poskusimo jim jih najti! Preteklo nedeljo sva šli s pri¬ jateljico po gobe. Nabrali sva jih kar precej. Največ je bilo jurč¬ kov. Na poti domov sem zagle¬ dala ptičko, ki je ležala v grmu. Prvi hip sem se ustrašila. Misli¬ la sem, da je uboga ptička mrtva. Ko pa sem prišla blizu, me je ptička milo pogledala. Vzela sem jo v roke in jo pokazala prijate¬ ljici. Bila je mlada onemogla si¬ nička. Nesla sem jo domov in jo nakrmila z drobtinicami. Ko sc je nazobala, je začela letati po kuhinji. Opazila sem, da želi odleteti na prosto. Čeprav bi ra¬ da, da bi ptička ostala pri me¬ ni, sem jo izpustila na svobodo. Barči 1tekaj, misli o Danteju ot 700-letnici njeqaueqa lojstaa | Pri nas Slovencih ni izobraženca, ki ne bi vedel za Danteja. Zasluga za to gre številnim našim pisate¬ ljem. V naši književnosti ga je prvi ovekovečil France Prešeren: ». . . nam spričuje Alighieri, kako sreča pevce vdarja.« (Iz »Glose«) Danteja je do danes prevajalo 14 slovenskih književnikov. To ni malo. Koliko pa nas je Slovencev? Po¬ mislimo še na tole: v enotno drža¬ vo nas je združila šele zmagovita narodnoosvobodilna borba. Pred tem smo bili razkosani, reveži, pov¬ sod teptani in v ilegalo se je mo¬ rala večkrat zateči tudi naša kul¬ tura. Kako naj bi naš človek v ta¬ kem položaju globlje spoznaval kulturo svojih sosedov? In vendar smo že zelo zgodaj zvedeli za ve¬ likega Florentinca. Prešernov pri¬ jatelj, Matija Čop, je tako podrob¬ no poznal dantejevske probleme, da ga marsikdo uvršča med dantolo- ge. Na to pa smo lahko le ponosni. V letošnjem Dantejevem letu so se na Slovenskem marsikje spomnili na Danteja. O njem je pisal sko¬ raj ves periodični tisk. Lepe raz¬ stave, posvečene genialnemu pes¬ niku, smo imeli v Novi Gorici, Ma¬ riboru in Kopru, v Ljubljani pa celo akademijo, na kateri je o Danteju predaval profesor Stanko Škerlj. Morda ne bo napak, če se po¬ novno vprašamo, zakaj posvečajo Danteju toliko pozornosti povsod v svetu. Dante je prvi pesnik, ki je pretrgal srednjeveški mrak in začel pisati o vseh občečloveških proble¬ mih. Njegove pesmi iz zbirke »No¬ vo življenje« (Vita nuova) se berejo kot bi bile včeraj napisane. Zares, umetniška beseda je večno živa, Dante pa je velik tudi zaradi svo¬ jih moralnih vrlin. Ker je branil pravico, je bil dvakrat obsojen na smrt in drugič celo s sinovi vred. Če bi se kot emigrant pokesal za grehe, ki jih ni nikdar zagrešil, in se vrnil v Firence, bi mu kazen zni¬ žali in ga verjetno obsodili le na konfinacijo. Tega pa ni hotel sto¬ riti. Raje je umrl kot pregnanec (1321), daleč od svojih ljubljenih Firenc. Za Italijane je Dante važen, ker je položil temelje italijanskemu knji¬ ževnemu jeziku. V Italiji, pa tudi drugod v svetu, se je izoblikoval v zvezi z Dantejem poseben študij, dantologija. In dan- tologi se danes zbirajo na svojih dantoloških kongresih. Dante si je utrl pot že skoraj med vse narode. Tri različne prevode njegove »Božanske komedije« ima danes tudi tako majhen narod, kot so Kelti iz Welsa (Anglija). Rusi so tiskali delo celo I. 1944 (Moskva), ko je bila vojna še v polnem jeku. Vidimo torej, da priznava veličino Danteja ves svet. Razumljivo je za¬ radi tega, da mu posvečamo vedno več pozornosti tudi mi Slovenci. Zdaj pa gre za to, da ga spoznamo še globlje. S tem bomo prispevali h krepitvi lastne kulture in krepili bomo tudi kulturno sodelovanje s sosedi. s svojimi obrati: Ajdovščina, Anhovo, Gorica, II. Bistrica, Ko¬ per, Ljubljana, Domžale, Jesenice, Postojna, Vipava in Miren pri Gorici. Izvaja vsa gradbena dela visoke in nizke gradnje kvalitetno po konkurenčnih cenah. Vsem investitorjem in pre¬ bivalcem občine želi mnogo uspehov v NOVEM LETU 1966 in se jim še nadalje toplo priporoča! DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL vsem prebivalcem občine in svojim poslovnim prijateljem ter potrošnikom naših proizvodov iskrene želje v NOVEM LETU Z vsemi svojimi poslovalnicami se ob zaključku poslovnega leta najlepše zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem in po¬ trošnikom za iskazano naklonjenost in se še nnprej toplo priporoča. Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 1966 želi KOLEKTIV grosistično detajlistično trgovskega podjetja Delovni kolektiv Poslovne enote Sežana, nadzorništvo Ilir. Bistrica Tomšičeva 14 in elektroservis- na delavnica — iskrene želje in mnogo uspehov v NOVEM LETU 1966 vsem odjemalcem električne energije in svojim poslovnim prijateljem DOLGAN ANICA frizerski salon, II. Bistrica — vsem prebivalcem občine in ob¬ iskovalkam salona iskrene želje v NOVEM LETU. Za obisk se še nadalje toplo priporočam! Vsem bralcem glasila Snežnik ter poslovnim prijateljem sreč- tio in uspehov polno NOVO LE¬ TO 1966 želi Tiskarna Gostilna Korene Franjo »PRI ACOTII« Podgrad vsem svojim poslovnim prija¬ teljem in prebivalcem ilirskobi- striške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1966. Za obisk se še vnaprej toplo priporočam! Gostilna Celin Zofija Kuteževo vsem prebivalcem občine, na¬ šim prijateljem in obiskoval¬ cem naše iskrene želje v NO¬ VEM LETU 1966 Kolektiv osnovne šole Dragolin Kelle v Ilirski Bistrici vsem prebivalcem občine, iiiiiiiimiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimtitm staršem in učencem naše iskre- iiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiimiiiiiiimimiiimiitiiiHiiin ne želje v NOVEM LETU 1966 Gostilna Pavla Jaksetič Podgraje vsem prebivalcem občine, na¬ šim poslovnim prijateljem in Dbiskovalcem mnogo uspehov z najboljšimi željami v NOVEM LETU 1966 Gostilna PRI PAVLI DOLENJE vsem prebivalcem občine, na¬ šim poslovnim prijateljem naše iskrene čestitke z najboljšimi željami v NOVEM LETU 1966 SEZNAM FILMOV V MESECU JANUARJU 1966 Od 1. do 2. ameriški vojni CS velefilm: NAJDALJŠI DAN, oba dneva ob 15. in 19.30; 3. in 4. itali¬ janski barvni CS zgodovinski film: TARUS, ATILIN SIN; 5. jugoslo¬ vanski koprodukcijski vojni film: PREISKANO, MIN NI; 8. franco¬ ski barvni CS zabavni film: BA¬ LET PARIZA; 9. in 10. italijanski barvni CS film: Z OGNJEM IN MEČEM; 12. danski zgodovinski vojni film: POSLEDNJA ZIMA; 15. in 16. ameriški barvni zabavni film: ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA; 19. italijansko-franco- ski zgodovinski film: ENO IME LA POCCA; 22. in 2?. madžarski N O barvni CS film: ZLATI ČLOVEK, 26. italijanski VV film: ZAKON¬ SKA POSTELJA — za mladino pod 16 leti neprimeren; 29. in 30. ameriški barvni CS film: TRIJE NEUSMILJENI. OBVESTILO Odvetnik dr. Anton HaMk je odprl svojo pisarno v Ljubljani, Tavčarjeva 5. Uraduje vsak dan od 8. do 12. ure in od 17. do 19., razen ob so¬ botah in nedeljah. Znancem in prijateljem sc pri¬ poroča! Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL II. Bistrica — urejuje ured¬ niški odbor. Glavni in odgovorni urednik J. Keuc, člani uredništva: F. Munih, M. Lavrenčič, F. Fatur, T. Guštinčič, I. Šuštar, H. Debevec in M. Princ. Tehnični urednik: J. Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočev¬ je. Letna naročnina za tuzemstvo 600 din, za inozemstvo 2 $ ali 2500 din. Tek. rač. pri NB v II. Bistrici št.: 602-141-608-96. Rokopisov in risb ne vračamo. Naklada 4000 iz¬ vodov. V SOLI »►France, poznaš abecedo?-« »O, seveda jo poznam.-« »►Dobro. Kaj pa pride za črko A?« »►Vse druge črke!-« DELOVNI KOLEKTIV AVTOPREVOZNIŠKEGA PODJETJA vsem našim odjemalcem in potrošnikom naših proizvodov ter vsem prebivalcem občine Ilirska Bistrica najboljše želje v NOVEM LETU 1966 ♦ ♦ ♦ opravlja prevozne usluge in popravlja vse vrste motornih vozil solidno in poceni — vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem naše iskrene želje v NOVEM LETU 1966 KOLEKTIV SDK Ilir. Bistrica DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA ILIRSKA BISTRICA vsem svojim komitentom in prebivalcem občine II. Bistrica srečno in veselo NOVO LETO 1966 Ličan Stojan Sodavičar, Ilirska Bistrica svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem občine II. Bi¬ strica najboljše želje v NOVEM LETU 1966 SOČA ILIRSKA BISTRICA s svojimi obrati: Soča, Triglav, hotel Zmaga in kavarna Tu¬ rist — vsem svojim poslovnim prijateljem in obiskovalcem naših obratov mnogo uspehov v NOVEM LETU 1966 gumifakt Ilirska se priporoča s svojimi izdelki in želi mnogo uspehov v NO¬ VEM LETU 1966 vsem prebi¬ valcem občine II. Bistrica in poslovnim prijateljem vsem prebivalcem občine in prijateljem iskrene želje v NOVEM LETU 1966 Renko Viktor avtoprevoznik ILIRSKA BISTRICA vsem prebivalcem občine in svojim poslovnim prijateljem mnogo uspehov v NOVEM LE¬ TU 1966 Urbančič Andrej gostilna Ilirska Bistrica vsem prebivalcem občine, svo¬ jim poslovnim prijateljem in obiskovalcem iskrene želje in mnogo uspehov v NOVEM LE¬ TU 1966 vsem prebivalcem občine in ob¬ iskovalcem našega lokala sreč¬ no ter uspehov polno NOVO LETO 1966 gostilna Ilirska Bistrica vsem prebivalcem občine in prijateljem najboljše želje v NOVEM LETU 1966 Za obisk se še naprej toplo pri¬ poročamo ! Dolgan Franc gostilna Koseze vsem prebivalcem občine in našim poslovnim prijateljem mnogo uspehov v NOVEM LE¬ TU 1966 Z našo dobro kapljico in odlič¬ no postrežbo se še nadalje toplo priporočamo! Stecmtcki Dfuca izdelava čopičev Jelšane Vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine 11. Bistri¬ ca mnogo uspehov v NOVEM LETU 1966 v vsem prebivalcem ilirskobistriške občine in našim poslovnim prijateljem naše iskrene čestitke in najboljše želje v NOVEM LETU 1966. Z našimi uslugami se še nadalje toplo priporo- čarno! s svojimi poslovalnicami — iskrene čestitke z najboljšimi že¬ ljami vsem prebivalcem naše občine in obiskovalcem naših poslovalnic. Z našimi uslugami se še nadalje toplo pripo¬ ročamo! DELOVNI KOLEKTIV ILIRSKA B STRICA KOLEKTIV Gozdnega gospodarstva Postojna obrat Ilirska Bistrica vsem občanom in poslovnim prijateljem iskrene želje v NO- EM LETU 1966 DELOVNI KOLEKTIV vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene čestitke in najboljše želje v NOVEM LETU 1966 DELOVNI KOLEKTIV \ *em poslovnim prijateljem in prebivalcem ilirskobistriške občine najboljše želje v NOVEM LETU 1966 vsem poslovnim prijateljem ter občanom mnogo uspehov v * NOVEM LETU 1966. vsem svojim članom in prebivalcem občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 196« Delovni kolektiv vsem prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NO^O LETO 1966 Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica — za pomoč in razu- mevanje vse m občanom iskre- na hvala — V NOVEM LETU 1966 nase iskrene želje — če bo treba, pa pokličite na po- moč! KINO PODJETJE SVOBODA Ilirska Bistrica želi vsem obiskovalcem kino- predstav in prebivalcem občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1966 Trgovina s sadjem in zelenjavo Mršnik Olga - Ilir. Bistrica vsem svojim odjemalcem in prebivalcem občine Ilirska Bi¬ strica iskrene čestitke v NO¬ VEM LETU 1966 Delovni kolektiv osnovne PTT enote s podružničnimi poštami na se¬ dežu občin Postojna in Ilirska Bistrica — vsem prebivalcem srečno ter uspehov polno NO¬ VO LETO 1966 ▲ • ILIRSKA BISTRICA — vsem voznikom motornih vozil in prebivalcem občine najboljše želje v NOVEM LETU 1966 ▼ STOJČIČ MILAN izdelovanje otroških igrač, hiš' nih potrebščin in ostalih pred¬ metov in plastičnih mas, Ilir¬ ska Bistrica — vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem oN čine iskrene želje v NOVE 1 LETU 1966 Maraž Emil foto atelje Ilirska Bistrica prijateljem in občanom želim mnogo uspehov v letu 1966 ter se še naprej toplo priporočam Majhus Silvo izdelovalec predmetov iz pla¬ stičnih mas, Jelšane poslov¬ nim prijateljem in prebivalcem občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1966 Huž Stanka ključavničar Ilirska Bistrica vsem svojim poslovnim prija¬ teljem in prebivalcem občine Ilirska Bistrica iskrene želje v NOVEM LETU 1966 TREBEČ STANKO avtoprevoznik Ilirska Bistrica vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine srečno in veselo NOVO LETO 1966 Zavod za zaposlovanje delavcev Postojna ekspozitura Ilirska Bistrica vsem prebivalcem občine sreč¬ no ter uspehov polno NOVO LETO 1966 TOMŠIČ FRANC, izdelovanje reporatorjev Ilirska Bi siri ca vsem svojim poslovnim prija¬ teljem in prebivalcem občine iskene želje v NOVEM LETU 1966 JCaUktia aotapceaami sktqa podietia Slavnik- Jiaaet pcantetni lica Jiicska iBistrica se še naprej toplo priporoča iti želi vsem svojim potnikom tudi v letu 1966 srečno vožnjo in obilo uspehov Vsem svojim poslovnim prijateljem ter prebivalcem občine 11. Bistrica želi mnogo uspehov v NOVEM LETU 1966 kolektiv lesno-industrijskega podjetja ILIRSKA BISTRICA vsem svojim odjemalcem in prebivalcem občine iskrene želje v NOVEM LETU 1966 ' te K aili« 1. NAGRADA 6000 DINARJEV, 2. NAGRADA 4000 DINARJEV, 3. NAGRADA 2000 DINARJEV za vse pravilne rešitve, Ki bodo prispele v uredništvo najkasneje do 6. januarja 1966 in bodo izžrebane s strani komisije, ki bo imenovana.