122 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila s tem v pripoved. Leta 2005 je za založbo Mladinska knjiga ilustrirala Pepelko, kjer v celoviti zasnovi med drugim velja izpostaviti barvni koncept: s sivinami in živimi barvnimi toni je zasnovala svoje- vrstno atmosfero. Inovativnost veje tudi iz slikanic Čmrlj in piščalka in Drobtine iz mišje doline Anje Štefan. V Drobti - nah je s prstnimi odtisi zgradila like in kompozicijsko premišljene postavitve, v katere je ulovila ritem pesmi. Velik odziv so dosegala tudi njena konceptualna družbeno odzivna dela za odrasle. Kot kritična opazovalka politič- nega dogajanja in družbenih odnosov je za osnovni gradnik uporabila univerzal- no črtno kodo ter ustvarila izjemen cikel kritike kapitalističnega sveta. Alenka Sottler se je z ilustracijo moč- no zasidrala v strokovni in splošni jav- nosti doma in v tujini, kjer je s svojimi deli ustvarila široko prepoznavnost ter z izvirnimi pristopi in tehnikami obogatila knjižno krajino in izkušnjo branja ilustri - ranih knjig. Nagrade so bile podeljene 8. junija na slovesni prireditvi v Gostilni pri Koširju v Ljubljani. (Vir: https://www.mladinska-knjiga.si/o- skupini/knjizne-nagrade/levstikova-nagrada) 1000 UND 1 BUCH 2020 Avstrijska strokovna revija (1000 in 1 knjiga), ki objavlja strokovne prispev- ke o mladinski književnosti in posveča pozornost predstavitvi knjig za otroke, mladostnike in mlade odrasle ter stro- kovnih knjig o mladinski književnosti tako z domačega kot tudi mednarodnega področja, obravnava v prvi številki iz leta 2020 knjige, v katerih ima ključno vlogo človeško telo. Manuela Kalbermatten v prispevku Dein Körper sei Prothese (Tvoje telo – proteza) obravnava nekaj knjig, v katerih so s pomočjo najnaprednejših tehnologij nadomeščeni deli telesa in vzpostavljeno delovanje vseh funkcij. Fantastika, ki ne pozna meja, lahko navdušuje, a tudi ne izbriše želje po prejšnjem stanju telesa. Ni lahko, če nisi v pravem telesu, ni lahko to razumeti in sprejeti. Nadine Bieker predstavi v prispevku Vorzei- chenfehler (Napačni znak) nekaj knjig za mladostnike, v katerih nastopajo trans* figure. Heidi Lexe nas v prispevku Verletzte, Verirrte und Geheilte (Poškodovan, iz- gubljen in ozdravljen) seznani z otroški- mi literarnimi liki, ki se srečajo s telesno poškodovanimi ljudmi. Tudi obisk v bol- nici je zanje novo doživetje in spoznanje, še zlasti, če zaidejo in na dolgih hodnikih za številnimi vrati bolniških sob vidijo tamkajšnje paciente. Telo posameznika je lahko drugačno od teles vrstnikov, lahko je na primer veliko večje, lahko ga deli s siamsko dvojčico, je na pogled neprivlačno. Iris Schäfer v prispevku Der fremde Körper (Tuje telo) analizira nekaj knjig, v ka- terih se morajo mladi junaki spoprijeti z drugačnostjo svojega telesa in najti rešitev, da se enakovredno vključijo med vrstnike. Likovna upodobitev telesa v gibanju je izziv, s katerim se spopadajo različ- ni ilustratorji na različne načine. Silke Rabus v prispevku Körper in Bewegung (Telo v gibanju) opiše nekaj načinov, kako ustvarijo vtis letenja, boja, pada- nja, skratka telesa v gibanju ilustratorke Marie Dorléans, Helga Bansch, Nele Brönner, Christa Unzner in ilustrator Shaun Tan. Jana Sommeregger je v prispevku Ready for red and Shameless (Priprav- ljeni na kri in brezsramnost) kritična do premajhnega števila knjig, ki bi mlade seznanjale z dekliškim telesom, 123 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila predvsem z dekliškimi spolnimi organi. Opozori na nekaj knjig, ki z besedo, brez zavajajočih besednih prispodob, s fotografijo in z ilustracijo obravnavajo to tematiko. V prispevku Eiszeit im Literaturun- terricht? (Ledena doba v pouku književ - nosti?) Daniela A. Frickel in Alexandra L. Zepter, ki strokovno spremljata pouk književnosti, poudarjata pomembno vlo- go literature pri razvoju spoznavnega, estetskega in tudi čustvenega področja. Hans ten Doornkaat dodaja v prispev- ku Űber die Zugänglichkeit von Illu- stration und die Hermetik von Kunst (O dostopnosti ilustracije in hermetičnosti umetnosti) nekaj misli in pojasnil k svo- jemu razmišljanju o odnosu med knjižno ilustracijo in umetnostjo v prispevku, ki je bil objavljen v reviji leta 2019 (št. 2). Med knjižnimi recenzijami je več knjig, ki se vsebinsko navezujejo na telo posameznika (prispevki Franza Lettner- ja, Michaela Schmitta in Nilsa Mohra). Virus, ki je ogrozil in spremenil živ- ljenje po vsem svetu, je posegel tudi na področja ustvarjanja, izdajanja in posre- dovanja knjig. Kot piše Franz Lettner v uvodniku te številke, se v redakciji dogo- vorijo že jeseni za teme naslednjega leta. Tema druge številke, gozd v literaturi za otroke in mladostnike, je v času epidemi- je sovpadla z realno željo in potrebo ljudi po pohodih v naravo, v gozd. V reviji so zbrani prispevki, ki opisujejo zgodbe, v katerih so mladi povezani z gozdom, in prispevki, katerih avtorji opisujejo svoj odnos do gozda. Ela Wildberger je za svoj prispevek Habt ihr schon von dem Wald gehört? (Ste že slišali za gozd?) zbrala nekaj knjig, v katerih so opisana otroška doživ- ljanja gozda. V svoji domišljiji si ustva- rijo gozd lahko tudi sredi mesta, vanj kot vzporedni svet lahko vstopijo kar skozi vrata omare v sobi, gozd je zanje lahko prostor, kjer prežijo nanje nevar- nosti, gozd je lahko tudi kraj čudovitih doživetij in lahko je kraj, kjer dejansko živijo. Anna Stemmann v prispevku Auf dem Holzweg (Na napačni poti) opiše nekaj knjig, v katerih so se mladostniki, de- kleta ali pa fantje, iz različnih razlogov izgubili v gozdu in tudi sicer v življenju. Pri iskanju poti, ki jih bo popeljala iz labirintov gozda, spoznavajo tudi sami sebe in pravo pot za njih same. O gozdu, njegovem pomenu, lepotah, raznovrstnosti in dragocenostih je nani- zal nekaj svojih misli gozdarski inženir Christian Lackner v pogovoru Im Wald sind alle gleich (V gozdu so vsi enaki). Njegovo delo v Zveznem raziskovalnem centru za gozd (Bundesforschungszen- trum für Wald) je tudi posredovanje rezultatov raziskav javnosti. V centru se povezujejo tudi s šolami, za katere so pripravili učno gradivo na temo gozda. Načrtujejo tudi skupni projekt na temo biodiverziteta. O deklicah (Trishi, deklici Stephana Kinga, in Ronji Astrid Lindgren ), ki doživljata gozd tudi z njegove neprijet- ne strani, piše Manuela Kalbermatten v kratkem prispevku Der belebte Wald (Živahen gozd). V prispevku Es hätte alles so schön sein können (Vse bi bilo lahko tako lepo) nas Heidi Lexe opozori na hibridno zvrst nove inscenacije pravljičnega gozda v literarnih delih. Pisateljica Susan Kreller je v svojem prispevku v obliki pesmi Mitnichten aus dem Wienerwald (Niti najmanj iz Dunaj- skega gozda) malce nenavadno opisala svoj odnos do znamenitega Dunajskega gozda. Pisatelj Hannes Wirlingerje v pri - spevku Der verbotene Wald (Prepove- dani gozd) opiše svojo otroško izkušnjo z vstopom v gozd, v katerega je bilo sicer prepovedano stopiti. Med ocenjevanimi knjigami s tema- tiko gozda je knjiga Linde Wolfsgruber Die kleine Waldfibel (Mali abecednik 124 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila o gozdu) iz leta 2020, ki je po mnenju Marlene Zöhrer avtoričin lep poklon gozdu, kar utemeljuje v prispevku Lie- bes erklärung (Ljubezenska izjava). Julia Krokoszinski je za prispevek Im Räuberwald (V razbojniškem gozdu) poiskala nekaj literarnih ropark, katerih življenje je bilo povezano z gozdom. Sonja Lojdl posveti pozornost nekaterim zgodbam, katerih prizorišče je fantasti- čen gozd. Caroline Roeder opozori na časopisje, na pravi gozd listov, ki so ne- pogrešljiv vir informacij. Časniki so tudi pogosti rekvizit v literarnih zgodbah, posebno detektivskih. Pisateljica Mela- nie Laibl je prepričana, da je na svetu vse skupaj en sam gozd. Andrea Kromoser je poiskala nekaj knjig o gozdovih, kjer najdemo gobe, ki jih je dobro poznati in ki so tudi slastni kulinarični priboljški. O gozdu, ki je kraj drugih, grozljivih in zlobnih bitij, piše Silke Rabus. Tak gozd je v prispodobi lahko tudi mesto, kot npr. v knjigi Aarona Frischa in Ro- berta Innocentija The Girl in Red. Alexander Pommer zasleduje vlogo in pomen naravnega okolja v distopičnih romanih za mladostnike, kjer mesto na- vadno predstavlja kraj brezizhodnosti, narava, gozd pa kraj reševanja proble- mov, kar je povezano tudi s preživetjem. Claudia Sackl opozori, da zgodbe iz deževnega gozda niso le zgodbe, ki ide- alizirajo življenje avtohtonih prebivalcev in mitologijo, ampak so tudi zgodbe o prekomernem krčenju gozdov, o gverili, o narkokartelih, o ljudeh iz gozda, v ka- terem se marsikaj dogaja. Kathrin Wexberg so zanimale omem- be gozda ali pa dreves v stari in novi zavezi. Peter Rinnerthaler opiše nekaj raz- ličnih upodobitev gozda, v katerih ilu- stratorji gojijo igro svetlobe in sence, ali pregledne, minimalne upodobitve gozda, tako da izstopajo liki, ali upodobijo sli- kanico iskalnico. Klaus Nowak navaja nekaj knjig o izdelovanju predmetov iz lesa. Marlene Zöhrer v svojem prispevku resno opozarja na to, da moramo rešiti in zaščititi gozdove. Sledijo predstavitve knjig, ki so bile nagrajene z avstrijsko nagrado za mladin- sko književnost 2020 – Ősterreichi scher Kinder- und Jugendbuchpreis 2020: Wirlinger Hannes: D e r V o g el s ch o r s ch. Ilustr. Ulrike Möltgen. Berlin: Jacoby & Stuart 2019. O knjigi za mlade od 14. leta starosti dalje, ki opisuje razpad družine, piše Heidi Lexe. Leitl Leonora: Einmal wirst du … Innsbruck/Wien: Tyrolia 2019. O knjigi (namenjeni otrokom od 8. leta starosti), ki je vprašalnik o bodočnosti, piše Franz Lettner. Ofner Agnes: Nicht so das Bilderbuch- mädchen. Wien: Jungbrunnen 2019. O romanu s transspolno tematiko, name- njenem mladim od 12. leta starosti dalje, piše Manuela Kalbermatten. Angel Frauke & Julia Dürr: Disco. O slikanici, namenjeni otrokom od 4. leta starosti dalje, s svojim pogledom in še posebno pozornostjo do ilustracij, zlasti dreves, z namigom na homoseksualnost med rastlinstvom, piše Peter Rinnert- haler. V tej številki je predstavljena Meg Rosoff, pisateljica iz ZDA, ki živi v An- gliji. Pisateljica je prejemnica najugled- nejših nagrad v ZDA in Veliki Britaniji ter švedske nagrade Astrid Lindgren Me- morial Award 2016. Zaslovela je s svojim romanom How I live now, ki je izšel leta 2004 in ki je doživel tudi filmsko pri- redbo. Pogovor s pisateljico je zabeležila Antje Ehmann. Franz Lettner je napisal nekaj misli še o drugih knjigah Meg Ro- soff. Brigitte Jakobeit, prevajalka knjig Meg Rosoff v nemški jezik, pa je napisa- la prispevek o sodelovanju s to ugledno pisateljico. Med predstavitvami novih knjig za otroke in mladino je tudi knjiga avstrij- 125 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila skega pisatelja Heinza Janischa in sloven- ske ilustratorke Maje Kastelic Hans Chri- stian Andersen. Die Reise seines Lebens, ki jo je leta 2020 izdala založba Nord- Süd iz Züricha. Z naslovom Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena je knjigo v prevodu Neže Božič izdala založba Mladinska knjiga leta 2021. Prispevki tretje številke so ubrani na temo »skoraj odrasli«. V knjigah se mladi srečujejo z vprašanji o svoji pri- hodnosti, preko svojih bližnjih opazuje- jo in spoznavajo svet odraslih v raznih oblikah, od smešnih do bridkih. O adolescenčnem romanu po letu 2000 piše Anna Stemmann. V prispevku Dysfunktionale Familien und hadernde Figuren (Disfunkcionalne družine in prepirljivi liki) navaja knjige, v katerih mladostniki, prizadeti zaradi disfunk- cionalnih staršev, razmišljajo o sebi in svojem položaju in se skušajo izkopati iz slabe situacije. V skoraj vsaki družini je stric, ki je poseben in malce nenavaden, a ko pride, so ga vsi veseli. Nekaj mladinskih knjig, v katerih se pojavijo taki strici, opiše Klaus Nowak. Heidi Lexe namenja svoj prispevek Nochmal! (Ponovno!) serijam v knjigah in drugih medijih. Kot odraščajo liki v serijah, odraščajo tudi bralci, poslušalci in gledalci serij. Dober primer za to je serija Harry Potter. Med odraslimi liki v literaturi za otro- ke so, kot piše Franz Lettner, izjemno pomembne osnovnošolske učiteljice, ki so v večini primerov prijazni in topli li- terarni liki, je pa seveda tudi nekaj izjem, ki otroke celo ustrahujejo. Tudi mentorji v nerealistični mla - dinski literaturi so zelo pomembni, saj pomagajo mladim, da v neznani situaciji znajdejo, piše Sonja Loidl. Peter Rinnerthaler predstavlja nekaj slikanic, v katerih se otroci srečujejo s sta- rimi starši, ki živijo v domovih za starejše, nekateri so zmedeni ali celo dementni. Julia Boog-Kaminski v prispevku Der Code des Erwachsenwerdens (Ko- da do odraslosti) podrobno analizira knjigo The Space We’re In britanske pisateljice Katye Balen, tudi soustano- viteljice Mainspring Arts, institucije za nevrodiverziteto. Knjiga je v Nemčiji izšla pod naslovom Mein Bruder und ich und das ganze Universum. Opisuje de- setletnega Franka, ki odrašča v družini z avtističnim mlajšim bratom Maksom. Pogreša ljubezen staršev, ki vso pozor- nost posvečata Maksu. Marsičemu se mora odpovedati, da ne vznemiri brata. Najhujši udarec pa je mamina smrt, ki ne zaznamuje le Franka, ampak tudi očeta in brata Maksa, a jih tudi poveže. Lena Hoffmann v prispevku Cross- over? Mehrfachadressiert! (Crossover? Večkrat naslovljeno!) razčiščuje izraz crossover za knjige, ki so namenjene is- točasno otrokom in odraslim, ob primeru knjige Markusa Zusaka The Book Thief (Kradljivka knjig). Otroci spoznavajo, da je del odraslosti tudi vez staršev z novim partnerjem. Franz Lettner opiše nekaj knjig, v katerih nastopi mamin »ta novi«, Ela Wildberger pa knjigo Holly Goldberg Sloan in Meg Wolitzer To Night Owl From Dogfish (v nemškem prevodu: An Nachteule von Sternhai), ki govori o očetovem »ta no- vem«. Kako otroci vidijo ljudi, okolje in svet iz svoje perspektive in kako to upodobijo ilustratorji, piše in na izbranih slikanicah prikaže Peter Rinnerthaler v prispevku Die Welt von unten (Svet od spodaj). Tema četrte številke je povezana z vprašanjem »zakaj«. Strokovni sode- lavci revije pišejo o poučnih knjigah za mlade, kaj vse zanima današnje otroke in v katerih knjigah dobijo odgovore na svoje zakaje. Ulrike Schrimpf v prispevku Wie kann man mit Kindern philosophieren? (Kako lahko filozofiramo z otroki?) piše o knjigah, ki v tekstu in sliki postavljajo 126 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila filozofska vprašanja o življenju, enako- sti in različnosti, o naravi, prihodnosti, izključevanju in žaljenju, o dobrem in slabem, vrednem in nevrednem. Kam gre človek po smrti? Anna Win- kler-Benders v prispevku Wie lautet die Antwort auf die Grosse Frage? (Kako se glasi odgovor na Veliko vprašanje?) opiše nekaj knjig, ki nakažejo različne možnosti. Onostranstvo je lahko zami- šljeno kot realen otok, do katerega nas pripelje ladja in tam ostanemo za zmeraj, onostranstvo je lahko namišljen prostor nekje na neskončnem nebu ali pa je kra- ljestvo smrti nekje onstran morja. Ilustrator in pisatelj Vitali Konstan- tinov, avtor številnih knjig in poučnega stripa Es steht geschrieben. Von der Keilschrift zum Emoji (Napisano je. Od klinopisa do emojijev), je za revijo nari- sal zanimivo zbirko znakov vprašaj, ki so se pojavljali v različnih pisavah od preteklosti do danes. Več o avtorju je na- pisal Franz Lettner v prispevku Frage? Zeichen! (Vprašanje? Znak!). Peter Rinnerthaler v prispevku Maps? M.U.Z.I.K.? Mizielińscy? (Zemljevidi? Glasba? Mizielińscy?) predstavlja Ale- ksandro Mizielińsko in Daniela Mizie- lińskega, poljska avtorja poučnih knjig za otroke. Hans ten Doornkaat, švicarski za- ložniški strokovnjak za slikaniški pro- gram poudari v intervjuju s samim seboj Was mich so noch niemand fragte (Kar me ni še nihče vprašal) pomen poučnih slikanic za otroke, še posebej, če jih spodbudijo k temu, da tudi sami kaj naredijo. Nemška pisateljica Tamara Bach je za svoj prispevek Fragezeichen (Vprašaj) napisala številna vsakdanja vprašanja, ki se ji porajajo. Iskanje odgovorov je prepustila bralcem. Svoja mnenje o tem, kakšne naj bi bile poučne knjige za otroke in mladino, je podalo nekaj strokovnjakov, ki pro- učujejo to področje. Za Renate Grubert mora dobra poučna knjiga izpolnjevati tri kriterije, in sicer pravilnost podatkov, upoštevanje predznanja ciljne skupine in originalnost. Heike Elisabeth Jüngst daje poudarek starostni stopnji primernemu strokovnemu izrazoslovju. Za Marlene Zöhrer je pri poučni mladinski knji - gi poleg dobre teme, dobre naslovnice, ki vzbudi zanimanje, dobrega teksta z ilustracijami in fotografijami ali z obo- jim, pomembna še pravilna odločitev za knjigo v celoti (od velikosti, formata, materiala, tipa pisave in še kaj). Manuela Kalbermatten neko področje raje spo- znava v obliki pripovedi. Heike Byn pa s predstavitvijo svojih petih najljubših poučnih knjig za otroke pokaže svoj odnos do dobre poučne knjige. Kakšne poučne knjige so dobrodošle pri založ- bi Moritz v Frankfurtu na Majni, pove Markus Weber. V vseh štirih zvezkih iz leta 2020 je veliko število recenzij novejših knjig za otroke in mladino. Pri izboru knjig za predstavitev in presojo so upoštevane tudi knjige, ki se tematsko navezujejo na osrednjo temo posamezne številke. Tanja Pogačar