Gospodar m gospodinjo
LETO 1937	11. AVGUSTA	ŠTEV. 32
Pravočasno spravljanje sadja in kakovost
Vsakomur, ki ima količkaj opravka s : sadjem in s sadno kupčijo, bi moralo biti dandanes popolnoma jasno, da se vrednost in cena sadju določa pred vsem p©' njegovi zunanjosti. Sadje se poskuša in kupuje z očmi. Čirnboljši ulisek naredi na kupca, tem rajši ga kupi in tem dražje ga plača. Pri sklepanju sadnih kupčij iiikdo ne vpraša za okus, ker se gre navadno za znaiie sorte, katerih okus in sploh notranjo vrednost kupec že itak pozna. Gfe se pa za zunanjost plodov, ker je spremenljiva in zavisna od miiogih činiteljev. Nekaterikrat je bilo že povedano in zapisano, da iitia v sadni trgovini dandanes vrednost in veljavo samo tisto sadje, ki je popolnoma razvito, pravilne za dotično sorto značilne oblike, značilne barve in debelosti in pa da je površina vsakega ploda popolnoma brez mudeia.
Malodko izmed preprostih Sadjarjev se dovolj živo zaveda, kako velika in kako važna je ta zahteva. In vprav zaradi te premajhne zavednosti je utrpel že marsikdo veliko škodo. Najmanjša krastica, vdfbinica, pegica ali kakršenkoli po našem mnenju neznaten madež, pa plod ni več brez napake. Tudi če je napaka takega značaja, da ne ogroža trpežnosti, niti ne kvari okusa, vseeno, plod ni čist. ni brez madeža — torej v trgovini samo druge ali tretje vrste. Ako ima kako od zunaj nasilno poškodbo, kakor n. pr. udarec vbodljaj, vdrt pecelj, obtisko, luknjico od zavijaca, torej poškodbe, ki povzročajo kvarjenje (gnitje) plodov, tedaj taka roba ne hodi več v pošlev kot namizno sadje, pa ee bi bili plodovi sicer še tako lepo razviti, še tako debeli, lepe barve in najboljšega okusa.
Naravnih poškodb (razen listih, ki jih povzročajo ujme, se ubranimo s primernim obdelovanjem drevja s škropivi, kakor je bilo že neštetokrat obrazloženo. Odslej dalje pa tudi na ta način ne moremo nič več vplivali na kakovost pridelka. Kdor se je od rane pomladi dalje do konefi julija vestno ravnal po tozadevnih Jiavodilih, ima
lepo, čisto sadje, kdor pa je prepustil vse slučaju, bo pa manj zadovoljen s sadno kupčijo.
Za sedaj je najvažnejše,, da obvarujemo sadje tistih poškodb, ki jih navadno dobi med potjo z drevesa v sadno shrambo ali na vagon, torej pri spravljanju, pretresanju, prenašanju in prevažanju. In vprav v tem oziru je pri nas še premnogo sadjarjev, ki so neverjetno nazadnjaški in za pametno ravnanje s sadnim pridelkom nepristopni. Brez vsakega pretiravanja lahko trdimo, da se vsako leto zaradi malomarnega spravljanja sadja in nepravilnega ravnanja z njim zapravijo samo v naši banovini težki milijoni.
V dveh ozirih mnogi naši sadjarji pri spravljanju sadja greše: Sadje — pa vzemimo samo zimska jabolka — spravljajo navadno prezgodaj, ko še niso zrela, in pri spravljanju ravnajo tako površno, da se premnogo najlepših plodov na različne načine tako poškoduje, da so komaj za domačo rabo, da jih moramo seveda takoj predelati, ker sicer zgnijejo.
Glede časa za spravljanje, zimskih jabolk — to je namreč za nas najvažnejši sadni pridelek — naj ponovimo še enkrat že tolikrat omenjeno pravilo: Zimska jabolka pustimo na drevesu čim najdlje mogoče! K poznim zimskim sortam prištevamo posebno te-le' sorte: kanadko, boskoopski kosmač, mošanegar, Baumannovo reneto, bo-bovec, londonski peping, jonathan, šampanjsko reneto, boškovo jabolko, ontario in še več drugih, ki so pa manj razširjena. Mnogoletne s k ušrf je izpričujejo, da se pozna jabolka in hruške z red <5 posebno zadnje dni preden popolnoma dozorijo. S poznim spravljanjem torej brez dvoma pridelek pomnožimo, ker pridobi v zadnjih dneh še precej teže. Prav tako je dokazano, da se šele v zadnjih dneh plodovi nekako utrdijo in zavarujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Koža se zdebeli in zgosti se voščena pre-vlaka po njej. -Vse lo ga varuje pred glivi-
cami in pred prenaglim izhlapevanjem vode. Zagotovljena mu je torej daljša trpež-nost, 9očnost in večja teža. Pozno spravljanje je še posebno važno za tiste, ki shranjujejo sadje za poznejšo zimsko ali celo spomladno prodajo.
Pozno spravljanje zimskega sadja pa jako ugodno vpliva tudi na notranjo vrednost. Tako sadje ima neprimerno boljši okus, ker se ravno zadnje dni pretvarja mnogo škroba v sladkor, izgublja se pre-obila čreslovina in kislina (nezrelo sadje je zagabno in kislo) in se razvijejo tiste snovi, ki dajejo sadju prijeten vonj. Če pa spravljamo eadje prezgodaj, smo na vsak način prikrajšani pri množini (pri teži), pozneje imamo večje izgube zaradi hlapenja in gnitja čez zimo, zelo omejeno trpežnost, slabejši okus in sploh slabejšo kakovost. Komur to ne gre v glavo in se mu ne zdi vredno, da bi se ravnal po pametnem nasvetu, temu ni mogoče pomagati.
Seveda je doba zrelosti pri raznih sortah zelo različna, pa se tudi menjava od leta do leta, kakršno je pač vreme, lega sadovnjaka in pa podnebje dotičnega kraja. V toplejših krajih, v ugodnih legah in ob ugodnem poletju, bodo tudi najpoznejše
zimske sorte prej zrele, nego v bolj severnih mrzlejših pokrajinah, v senčnih legah in ob hladnem, neugodnem letu. Zlasti velik vpliv na zorenje ima vreme. Suho, toplo poletje pospešuje, vlažno, hladno pa ovira zorenje.
V splošnem pa poudarjamo še enkrat — to velja za vse pokrajine in vse lege — ne se prenagliti pri spravljanju zimskega sadja, ne se dati zapeljati od brezvestnih prekupcev, ki jim ni mari prav nič drugega nego lastni dobiček, pa čeprav v največjo škodo posameznika in v še večjo škodo celokupnega narodnega gospodarstva.
Ali ni sramota za sadjarja in za vse naše sadjarstvo, da se dovolijo spravljati z drevja kanadke že proti konec avgusta, ko so zrele šele oktobra I Kakšno mnenje mora imeti o nas in o našem sadjarstvu inozemski trgovec, ko dobi v roke tako robo, ki je takrat, ko bi morala biti prav za prav še na dreve9u, že davno v shrambi vsa vela in gnila! — Pravilno zrela kanadka traja vendar tje do februarja in še dlje, prezgodaj spravljena pa niti do novembra. Poleg tega je zrela izvrstnega, po vsem svetu čislanega okusa, nezrela pa skoro neužitna.
H.
V ajdovi paši
Kdor je upošteval naše nasvete v prejšnji številki in svoje družine pravilno za ajdovo pašo pripravil, sme pričakovati, da mu bo letos vsaj ajda izpolnila pričakovanje. Da bi v kakšnem primeru ne bili manjšega uspeha krivi čebelarji sami z nepravilnim ravnanjem ali brezbrižnostjo, moramo v »Domoljubu« na nekatere stvari iz-rečno opozoriti. Na stvari, ki se komu morda zdijo same na sebi malenkostne, ki pa vendar utegnejo imeti skrajno neugodne posledice na donos.
Po ajdovih pasiščih se kljub uredbi in kljub strogemu izvajanju njenih predpisov vendarle ne da vse tako izvesti, kakor bi bilo želeti. Prav gotovo se bo tudi letos pojavila tu in tam nejevolja na prevažalce. Posebno na bivšem Štajerskem. Tam so domači čebelarji sploh proti prevažanju v njihov rajon, češ da njihove čebele zaradi tega trpijo škodo. V prejšnjih letih so se dogajale tam prav neprijetne in pravih čebelarjev nevredne reči, ki morajo v bodoče na vsak način izostati. Sedaj so pasišča sporazumno urejena in je določeno število panjev in stojišča. Pri tem delu so odločali
možje, ki poznajo do zadnje črke čebelarsko abecedo in ki je imajo dolgoletne skušnje v teh stvareh. Kar so sporazumno z domačini sklenili, mora zdaj držati. Tudi na Dolenjskem je stvar kolikor toliko urejena tako, da ni nikjer upravičena utemeljena pritožba, Češ da je čebel preveč in da kdorkoli zaradi tega škodo trpi.
Vendar bodo nekateri čebelarji škodo trpeli! Zakaj?
Zato ker ne poslušajo niti izkušenih čebelarskih veteranov, niti naših nasvetov in imajo v ajdovi paši neurejene, morda celo nekatere brezmatične družine, prav gotovo pa slabiče. Poleg tega se pa še za to, kar imajo, prav malo brigajo. Ti bodo slabo odrezali, pa če bo ajda še tako dobra. Toda prav gotovo ne bodo hoteli biti krivi sami, ampak krivili bodo one, ki so jih s prevažanjem v pašo »uničili«. Vemo, da imajo kmečki čebelarji po večini še vedno kra-njiče, v katerih družine vkljub skrbni negi ne morejo biti tako močne kakor v modernih velikih panjih. To je res. Toda, če so te družine v kranjičih v redu in zadosti živalne, da satovje dobro podsedajo, potem
se ni bati nesreče. Biti pa morajo vse takšne! Če je ena sama brezmatična ali zelo šibka, je velika nevarnost, da povzroči ropanje v celem čebelnjaku. Kdor ima torej v svojem čebelnjaku kaj takšnih slabičev, naj sam sebi pripiše, če ropanja ne bo mogel preprečiti. Če tiščiš slamo k ognju, kdo ti more pomagati! Če si slab čebelar, kako pridejo dobri čebelarji do tega, da zaradi tvoje »slame« ne bi smeli pripeljati »ognja«. In bi zato celi deli dobrih pasišč ostali neizkoriščeni.
Če so pa družine primerno močne in v popolnem redu, potem upoštevaj še naslednja navodila, pa se ti kljub »kanonomc prevažalcev ni treba nič bati!
Če si količkaj čebelar, dobro veš, da ajda medi le dopoldne, popoldne pa čisto odneha. In če ti je malce znana narava čebel, boš uganil, da nagon po nabiranju žene čebele iz panjev ne samo dopoldne, marveč tudi popoldne. Kaj sledi? Odgovor je na dlani: rop! Toda za ropanje morajo biti dani pogoji, sicer se ne razvije. Čebele sicer vztrajno nekaj časa poskušajo, ko se pa prepričajo, da se ne da nikjer priti do sladkega vabila, odnehajo in ropanja ni. Toda pomni: nikjer ne smejo najti prilike, da začno. Iz teh naravnih dejstev sledi koristen nauk: kmečki čebelar, ki imaš bolj šibke družine tudi v A.-Z. panjih, zlasti pa v kranjičih, nadomesti del moči svojih družin s svojo čebelarsko spretnostjo in pozornostjo! Ampak ne šele, ko se je požar že pričel! Takoj od začetka paše svojim družinam pomagaj tako, da vsak dan okrog poldneva vsa žrela panjev pripreš na majhno odprtino, v mraku pa spet odpreš na polno. S tem si moč družine pri obrambi
Melioracije in
Treba je poudariti predvsem bistveno razliko med drugimi zadrugami z omejeno ali neomejeno zavezo in vodnimi zadrugami. Pri zadrugah z omejenim ali neome-jemnim jamstvom, kot so n. pr. razne gospodarske, živinorejske, kmetijske, konzum-ne itd., so člani posamezne osebe ne glede na to, ali imajo svoja zemljišča in gospodarstva ali ne. Te osebe postanejo zadružniki, ki izpolnijo gotove pogoje in plačajo zadrugi predpisane deleže. Te osebe jamčijo zadrugi za njeno brezhibno delovanje s svojimi deleži, ki so jih vplačali.
Ti deleži so seveda lahko večkratni, pri neomejenem jamstvu pa jamči vsak član
ojačil najmanj za polovico. Ostalo polovico bo pa družina sama z lahkoto zmogla, samo v redu mora biti. Morda se bodo kljub temu pričele tu in tam gnesti čebele okrog žrel, a ne boj se! Ne bodo se dolgo. Da bo pa tepeža čim prej konec, jih krepko pobrizgaj z vodo, da bodo mokre.
Težje postane zaradi tvoje pomoči, če se čebele kar tned pašo ropajo — torej že v dopoldanskih urah. Če vidiš, da je paša ta dan slaba, se nič ne obotavljaj tudi dopoldne pripreti žrela. Če je pa dobra, je dopoldansko ropanje kaj redek pojav. Vendar 6e primeri posebno proti koncu ajdove paše, če so se nekatere čebele bolj navadile hoditi po sladko tekočino v panje kakor na polje. To se pravi z drugo besedo, če so imele kje priliko, da so se na ropanje navadile. V takšnih primerih se svetuje v bližini čebelnjaka politi nekaj karbolineja ali kakšne druge hude smraščine, ki ropnice odganja. Nekateri mažejo celo brade panjev, ali to bi skoraj ne bilo primerno, ker čebelam v panju ta zadeva silno smrdi in jih od sile muči. Da je le na daljavo lepi in vabljivi vonj po medu skažen z zoprnim vonjem karbolineja ali katrana, pa je mnogo pomaganega.
Kakor hitro se paša utrga — kar se pri ajdi posebno rado zgodi —, takoj pripri žrela! Zlasti bodi pazljiv ob koncu paše, ko medenje ponehuje. Z vztrajno pazljivostjo boš nesrečo prav gotovo preprečil!
Tako dajmo, dragi čebelarji. Ne samo zabavljati, pa nič storiti, ali pa delati vse mogoče, ko je že prepozno, ampak vedno skrbno paziti in vsekdar vedeti, kaj je treba storiti, pa bo na vse strani prav.
vodne zadruge
celo z vsem svojim imetjem, v vsakem slučaju pa ob enakih pogojih vsi enako, kot to predpisujejo zadružna pravila.
Pri vodnih zadrugah pa ne mora biti član vsak poljuben gospodar, ampak samo lastnik zemljišča ki naj se ga osuši ali namaka. Tukaj ni torej bistvena oseba, ampak zemljišče samo. Ako n. pr. gospodar, ki je radi tega in tega zemljišča član zadruge, to zemljišče proda, preneha biti član zadruge, na njegovo mesto pa stopi takoj oni gospodar, ki je to zemljišče kupil in prevzame vse obveznosti, ki so s tem v zvezi. Člani vodnih zadrug tudi ne plačajo nobenih deležev, radi česar tudi ne jamčijo za obstoj
zadruge z nobenimi deleži. Člani zadrugo plačujejo samo letno članarino, ki jo imenujemo vodopravne prispevke, ki jih določijo vsako leto sami po svojem odboru ali na občnem zboru samem. Ti prispevki so za posamezne člane tem večji, čim večje je njihovo zemljišče, ki naj se meliorira. Če vzamemo n. pr. za enoto 1 oral, bo plačal gospodar, ki ima n. pr. 5 orafov melioracijskega zemljišča pač 5 krat več prispevkov kot oni, ki ima samo 1 oral; seveda pride tu v poštev samo ono zemljišče, ki 6e bo melioriralo. So pri tem gotove izjeme, ako gredo gotova dela v korist izključno samo gotovih zadružnikov. V tem slučaju so ti člani dolžni prispevati zadrugi večjo članarino.
Letne prispevke si določijo, kot že omenjeno zadružniki vsako leto sami in zavisi njihova višina od različnih momentov: od njihove gospodarske moči, od del, ki jih namerava zadruga v dotičnem letu izvršiti, od pričakovanih podpor itd. Ni neobhodno potrebno, da se plačajo ti prispevki vedno v gotovini, v denarju. Zadružniki jih lahko v posameznih slučajih odslužijo z delom ali vožnjami, če imajo vprežno živino ali pa da nudijo zadrugi potreben gradbeni materijal n. pr. les, kamen. Vendar morajo zadružniki ves čas, dokler ni vse delo končano, ki ga namerava zadruga izvršiti, sorazmerno enako prispevali po že navedenem ključu. Napačno je n. pr. mnenje, da bi posamezni zadružniki pričeli dajati svoje prispevke šele tedaj, ko bi od posameznih del imela korist prav njihova zemljišča, ko bi se torej pričelo z delom šele po njihovih zemljiščih. Pomisliti moramo na primer, da smo-trena osušitev zemljišč ni mogoča brez vzajemne skupnosti vseh zadružnikov pri vseh delih, ki so za melioracijo potrebna. Velikokrat je treba pričeti z deli, ki za nekatere zadružnike ne prinesejo takoj koristi in včasih preteče deij časa, ko čutijo korist teh del tudi ti zadružniki. Prav tako pa se morajo zavedali zadružniki, katerih zemljišča so izboljšana že s prvimi deli, da jim je bila melioracija omogočena le s podporo drugih upravičencev, oziroma vseh zadružnikov. Zalo morajo vsi zadružniki dajati svoje prispevke zadrugi solidarno, ves čas dokler ni vse delo izvršeno.
Kakor hitro so dela končana, se skrčijo na najmanjšo mero tudi zadružni prispevki, ker mora od tega časa dalje skrbeti zadruga samo za vzdrževanje izvršenih zgradb, regulacij itd. in odstraniti vsakoletne večje ali manjše poškodbe ki so neizbežne. To nrisDcvke bo zadružnikom tem lažje pla-
čati, ker bodo od izvršenih del imeli že svojo korist, ker bodo imeli žo večje dohodke od zemljišč, kjer niso imeli prej nobenih ali pa nezadostne dohodke. Jasno pa je, da v svojem težavnem gospodarskem položaju zadruga ifi zadružniki ne morejo spraviti skupaj zadostnega kapitala, ki je potreben za izvršitev melioracijskih del, radi katerih je zadruga ustanovljena. Prav zato daje, kot rečeno, banovina in država, vodnim zadrugam prav izdatne podpore.
Kako se ustanavljajo vodne zadruge?
Predvojni zakon, ki je pri nas še vedno v veljavi, predpisuje sledeče:
Skupina lastnikov zemljišč iz posameznih vasi ali občin si ustanovi pripravljalni odbor, ki določa kakšno melioracijsko delo naj se izvrši. Ko je tako delokrog vodne zadruge v glavnih potezah določen, prosi pripravljalni odbor pristojno oblast, bansko upravo, za izvršitev potrebnih načrtov. Te načrte izdela banska uprava navadno brezplačno; v njih je določen točen način izvršitve melioracije in proračunjeni stroški za ta dela Poleg tega pa je tudi točno označeno tako zvano poplavno ozemlje, to je čisto ozemlje, ki bo imelo z izvršeno melio-ravijo pričakovane koristi (torej močvirna zemljišča, ki bodo z melioracijo osušena). Površina teh zetnlišč ima bistveno vlogo pri končni ustanovitvi vodne zadruge. Ta zemljišča vpiše pripravljalni odbor v tako zva-ni skladni kataster in sicer: Ime lastnika, njegovo bivališče, kulturo zemljišča in njegovo površino. Hkrati pobira lastnoročne podpise teh lastnikov, ki s tem pristanejo, da se vodna zadruga ustanovi. Ni pa pri tem potrebno, da se izjavijo za vodno zadrugo vsi lastniki; ki so vpisani v skladni kataster, tudi ne polovica ali četrtina — sploh, kakor se je že poudarilo — ne igra nobene vloge število lastnikov, ki se izjavijo za vodno zadrugo, ampak je merodajna le površina zemljišča. Zakon namreč pravi, da se smatra ■ zadruga za ustanovljeno, ako se izjavijo za vodno zadrugo pri osuševanju posestniki, ki so lastniki več kot polovicc površine zemljišča, ki je vpisano v skladni kataster, dočim pri namakanju posestniki, ki so lastniki dveh tretjin površine tega zemljišča. Vsi drugi posestniki so potem prisiljeni postali člani zadruge, tudi če se (emu prolivijo.
Za zadrugo nišo torej bistveni posestniki sami, ampak večina površine zemljišča. — Tako bi bilo ha pr. mogoče, da en sani posestnik,, ki je slučajno lastnik polovice zemljišča, vpisanega v skladni kataster,
lahko prisili vse ostale posestnike, da po-
*	stanejo člani zadruge. Praktično pri nas to ne pride v poštev, ker imamo razmeroma majhne posestnike. Če na pr. obsega vse poplavno ozemlje 600 ha, bi bila torej za-druga ustanovljena, ako se izjavi zanjo šte-
j vilo posestnikov, ki so lastniki vsaj 301 ha.
Kakor hitro dobi pripravljalni odbor pristanek teh posestnikov, javi to pristojnemu okrajnemu načelstvu, ki razpiše nato poli-1 tično razpravo. Pri tej razpravi se končno-
•	veljavno določi, ali se izloči kakšno zemlji-' šče iz prvotno določenega poplavnega ozem-' lja ali se pa kakšno ozemlje še pritegne.
Nato izda okrajno načelstvo odločbo, s katero se ustanovitev zadruge potrdi.
Pripravljalni odbor skliče nato ustanovni občni zbor, na katerem se izvoli zadružni nadzorni odbor, potrdijo zadružna pravila in določi letni prispevek zadružnikov. Zadružna pravila morajo biti v bistvenih točkah v skladu z določili zakona o vodnih zadrugah. Važno pri tem je, da se glasovi ne štejejo po glavah — kakor že omenjeno —, ampak po velikosti zemljišča, da ima torej posamezni posestnik tem več glasov, čim večje je njegovo zemljišče, ki je pritegnjeno v poplavno območje vodne zadruge. Pri tem določi občni zbor najprvo glasovalno enoto,
na pr. 1 oral za 1 glas. Posestniki, ki imajo zemljišča pod glasovalno enoto, se združijo |M) skupinah do tolikega števila, da dosežejo to glasovalno enoto.
Takoj nato prične zadružni odbor z delom. Predvsem mora dobiti za osuševalna dela potrebno vodopravno dovoljenje od pristojnega okrajnega načelstva. V ta namen razpiše okrajno načelstvo vodopravno razprav,o pri kateri se določi ali je potreben projekt še kakšne izpopolnitve, ali so potrebne za melioracijo razlastitve zemljišč; kakšne odškodnine naj se plačajo za ta zemljišča, ali je potrebno odkupiti kakšne naprave (mline itd.). Nato izda okrajno načelstvo vodopravno dovoljenje in ko je to dovoljenje pravomočno, zaprosi zadruga za banovinsko podporo in prične z osuševalnimi deli.
Glede pobiranja zadružnih prispevkov je treba omeniti, da mora to storiti zadruga sama po svojih organih, dolžna pa je zanjo pobirati tudi davčna uprava, kar je važno posebno tedaj, ako se posamezni zadružniki branijo plačati na nje odpadajoče zneske. Število članov zadružnega odbora ni predpisano. Razpust zadruge je mogoč, ko so vsa dela dovršena in ko je zadruga poravnala vse svoje obveznosti.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Gospodinja v avgustu
Tudi v tem času, sredi počitnic, ne zmanjka raznega dela. Kmetske žene so preobložene z njim čez glavo, pa tudi druge ne utegnejo držati rok križem. Seveda bi bilo zaželjeno in pravilno, da bi tudi gospodinje kdaj prišle do vsaj kratkega oddiha, ki bi neverjetno veliko pripomogel k njih zdravju in razpoloženju, in koristil obenem tudi vsej družini. To pa je zaenkrat možno le v posameznih, redkih primerih. S pravim razumevanjem in medsebojno pomočjo pa bi se tudi v tem oziru dalo napraviti marsikaj
Žena-gospodinja, ki opravlja samo gospodinjske posle brez dela zunaj na polju, si poleti precej pomaga, če si delovni načrt malo predrugači. Prav nič ni potrebno, da stoji dopoldne, oziroma proti poldnevu, ko je vročina najhujša, pri razbeljenem štedilniku in hiti, da je vsa potna in kuhana, pri kosilu pa seveda brez vsakega teka.
Kakor sina že zadnjič omenili, je labko
poletno kosilo povečini iz mrzlih jedil. Vse te jedi bo pametna gospodinja skuhala že zjutraj v hladu — in se bo potem v vročini posvetila drugemu dela, n. pr. šivanju, ki ga opravi v sobi ali na vrtu. Kosilo skonča nazadnje, kar je pa kaj hitro gotovo, ko je že vse pripravljeno. Tudi pomivanje si lahko prihrani za zvečer ali zjutraj, ko ni tako vroče, samo posoda mora biti shranjena, skrbno pokrita (v vodi) sicer je najboljša vaba za muhe, ki so v tem mesecu že itak najhujša nadloga.
Če si gospodinja na ta način, načrt dela malo preuredi, se sempatja vsaj malo oddahne, pa vendar še najde čas za nekatera gospodinjska dela, ki jih je treba izvršiti ta mesec. Predvsem ne smemo pozabiti na shranjevanje zelenjadi in sadja. Sedaj je pravi čas, da si napravimo za zimo nekaj zalogo v sadnih in zelenjadnih shrankih. Vsi dobro vemo, kako pridejo prav, posebno še v bolezni, ob nertadnem obisku ali kaki bolj slovesni priliki. Kaj se pozimi bolj prileže kot osvežujoča solata iz stročjega fižola.
karfijola ali paradižnik, nič manj ali še bolj pa kompot iz hrušk ali češpelj, pa tudi marelic in breskev, če jih imamo doma. Prav pogosto nam pride prav tudi marmelada, ki jo napravimo iz posameznih sadnih vrst ali mešano. Mnogo poletnega sadja, ki ima tako kratko trpežnost ohranimo na ta način za zimo. Vkuhavanje je sicer malo dražje, zato je pa toliko cenejše sušenje, ki da cenen, zdrav in izdaten pridelek, katerega uživa lahko vsa družina skozi ve« tisti letni čas, ko primanjkuje svežega sadja.
Ker ne vkuhavamo vsak dan, imamo vmes čas, da znesemo na zrak in sonce zimske obleke in perilo. Pravilno bi morali napraviti to vsakih štirinajst dni, posebno če smo že kdaj opazili v bližini molje. Obleko pustimo na zraku precej časa, nato jo stepemo in skrtačimo ter shranimo nazaj. Ob lepem vremenu tudi ven s posteljnino! Seveda je ne nesemo na hudo sonce, pa tudi ne pustimo predolgo. Boljše je, da jo nesemo na zrak večkrat in to dokler je lepo suho vreme.
Tudi temeljito pospravljanje stanovanja v tem mesecu lepo opravimo. Pozneje je rado slabo vreme, kar nas mnogo ovira pri tem delu.
Avgusta meseca pazimo tudi na mušjo zalego, da se nam ne redi preveč. Stroga snaga ta grdi mrčes najbolj zatira v njegovem razmnoževanju. Umazana posoda, ki leži okrog, jedilni ostanki, kuhinjski odpadki pa so muham za hrano in zavetje. Veliko število muh je precejšen znak ne-snažnosti in malomarnosti. Zato je snaga poleti še mnogo važnejša kakor pozimi.
š H
kuhinja
Ohrovt s krompirjem kot prikuha.
Ohrovtovo glavico zrežem precej na debelo. Debele štoričke odstranim. Potem ga sparim s kropom, osvežim z mrzlo vodo in pristavim s kropom. Dva krompirja olupim, zrežem na debele rezine in pridenem zelenjavi, ko ta že nekaj časa vre. Med kuho pridenem strok strtega česna in malo kumene. V kožici napravim prežganje iz žlice masti, žlice moke in s pridevkom čebule in zelenega petršilja. Ohrovt stresem na prežganje, dobro zmešam in zalijem z juho, krompirjevko ali kropom. Ko še nekaj časa vre, dam ohrovt kot prikuho na mizo. Ščep popra napravi dober okus. Tega pridenem prav nazadnje.
Poraba ostankov mesa. Koščke kuhanega ali pečenega mesa opražim na masti s pridevkom čebule, peteršilja, drobnjaka in par osnaženih sardelic. Koščke mesa z zelenjavo denem v kožico in polijem s kislo smetano. Po vrhu naložim koščke krompirja in tja in sem košček surovega masla. Kožico denem za pol ure v pečico. Pečenino dam kot samostojno jed na mizo.
Ostanki mesa z rižem. Riž opražim na masti. Opraženega razdelim na dva dela. Polovico riža razmažem po pomazani skledi ter ga posujem s sekljanim ostalim mesom in s parmezan sirom. Na površino razdelim drugo polovico riža, ga posujem s parmezan sirom in obložim tja in sem s koščkom surovega masla. V pečici pečem pol ure. Na mizo dam s paradižnikovo omako.
Paradižnikova omaka. Na mast, v kateri se je pekla pečenka, razpolovim paradižnike in jih opražim. V kožici napravim prežganje iz žlice masti in žlice moke, pretlačim paradižnike, malo zalijem ter pridenem par žlic vina. Ko dobro prevre, je jed gotova.
Spravljanje stročjega fižola. Za spravljanje so primerni mladi, še ne napolnjeni stroki. Stroke skuham v zelo slani vodi. Kuham jih pet do sedem minut. Tako kuhane odcedim in pustim, da se odtečejo. Potem jih denem v skledo in polijem z vrelim vinskim kisom. Drugi dan jih zložim v kozarce. Vmes nasujem šaletko, la-vorove liste, cel poper, par vejic šatraja in par peres višnje. Zalijem jih s shla-jenim kuhanim kisom. Na vrh nalijem dobrega olja ali segretega loja. Loj se na hladnem hitro strdi in s tem zabrani zrak do sadev.
Posušeni stroki stročjega fižola. Stroke osnažim, na konceh jih porežem in prevrem v zelo slani vodi. Prevrete stroke operem v mrzli vodi in denem na re-šeto, da se odteko. Nato jih posušim še med snažnimi krpami. Potem jih stresem na snažen, močan papir in denem v ohlajeno pečico. Devam jih toliko časa v pečico, da so stroki trdi in popolnoma suhi. Suhe stroke spravim v zabojčke ali škat-lje na suh prostor. Pred kuho jih namakam štiri in dvajset ur v mrzli vodi, a na toplem prostoru. Potem jih skuham do mehkega.
V trepellitno litije so zavijali včasih otroka, ki ni mogel shoditi. Kopel, narejena s takim listjem, okrepi opešan život.
GOSPODARSKE VESTI
denar
Ministrstvo je določilo za avgust sledečo vrednost denarja (v dinarjih): 1 napo-leondor 298.50, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.35, 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 13.50, 1 zlot 8.20, 1 avstrijski šiling 8.50, 1 belg 7.30, 1 pengo 8.60, 1 braziljski milreis 2.70, 1 egiptovski funt 239, 1 urugvajski pezos 23.50, 1 argentinski pezos 13.15, 1 čilski pezos 1.35, 1 turška papirnata lira 34.80, 100 albanskih frankov 1420, 100 francoskih frankov 170, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih lir 228, 100 nizozemskih goldinarjev 2390, 100 bolgarskih levov 45, 100 romunskih lejev 32, 100 danskih kron 961, 100 švedskih kron 1109.50, 100 norveških kron 1081.50, 100 pezet 150, 100 drahem 39.20, 100 češkoslovaških kron 152, 100 finskih mark 95, 100 letonskih lat 815. — V prosti trgovini so cene denarju za nekaj procentov višje kot uradno določene cene.
živina
.Na svinjski sejem v Mariboru dne 6. avgusta 1937 je bilo pripeljanih 296 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prešiei 5 do 6 tedno stari kos din 115 do 140, 7 do 9 tednov stari kos 110 do 145, 3 do 4 mesece stari kos 180 do 195, 5 do 7 mesecev 250 do 360, 8 do 10 mesecev 390 do 500, 1 leto stari 710 do 800, 1 kg žive teže 6 do 7.50 1 kg mrtve teže 9 do 11. Prodanih je bilo 105 svinj.
cene
Cene jajc rastejo. Zadnja dva tedna je na trgu precejšnje pomanjkanje blaga. Kakovost jajc je bolj slaba, vsled česar jajca niso primerna za izvoz, ker glavni odjemalci kot Nemčija, Švica, Češkoslovaška in dr. zahtevajo standardizirano blago. Mogoč pa je v večji meri izvoz v Italijo, ki nam je povišala kontigente. Na mednarodnem trgu je tendenca za cene , čvrsta. Cene so narastle za 10%.
Sombor. Pšenica bač. okolica Som-bor 167 do 169, gornja bač. 168 do 170 srem. slav. 166 do 168, banaš. 164 do 167, gornji banaš. 171 do 179, bač. ladja kanal 174 do 176, bač. ladja Begej 177 do 179, bač. banaš. potiska šlep 177 do 180. — Oves srem. slav. 115 do 120. — Koru-
za bač. srem. 90 do 92, bač. bela 2% ne notira. Vse ostalo neizprem. Tendenca neiprem. Promet 35 vag.
Na mednarodnih trgih je cena pšenici v zadnjih tednih stalno popuščala. Ta padec je šel tako daleč, da je cena pšenici v naši državi, kjer je Prizad s svojo intervencijo držal ceno kvišku, bila cena 30 din pri 10 kg nad svetovno ceno. Vzrok popuščanja cen je iskati v pričakovanju ugodne letine, sedaj so namreč izgledi za letino boljši, kakor pa so bili na podlagi poročil pred mesecem dni. Vsled takega položaja na svetovnih trgih je bil Prizad prisiljen, da zniža cene tudi na našem trgu. Privilegirana izvozna družba je znižala svoje cene za odkup žita za 10 din, to je, od 190 na 180 din za meterski stot. Za znižanje cen so se me-rodajni krogi odločili radi stalnega padanja cen na svetovnem trgu. V času, ko je Prizad določil svojo ceno zp. pšenico na 100 din, je razlika med njegovo ceno in svetovno pariteto znašala 15 din. Ta razlika pa je sedaj narasla na 30 din. Kljub sedanjemu znižanju bo razlika napram svetovni ceni še vedno znašala dvajset dinarjev. Pri vsem tem pojasnjevanju se nam zdi, da politika, ki jo ima Prizad glede določanja cen, ni pravilna. Ceno na 190 din je Prizad povišal pred 15 dnevi, torej tedaj, ko je na svetovnem žitnem trgu že pričela tendenca popuščati. Taka politika more pospeševati le špekulacijo v pšenicni kupčiji. Ker Prizad svojo intervencijo za visoke cene izvaja s finančno pomočjo države, to je, na račun vseh davkoplačevalcev, bi se taka politika cen morala tem bolj varovati.
RAZNO
g Gospodinjam v vednost. Nad 90 preizkušenih navodil in receptov za kuho, vku-havanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. dobite za 3 din v knjižici »Kuhaj varčno in dobro«. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah v upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarckova cesta 12, Vzajemna zavarovalnica.
Okrepia prebavila: Naberi in razreži ma-jarona, poprove mete, sivke, pirike, bož-jastničine korenine, materine dušice, žarnih kopriv, gomilic in jagodinih listov. Zmešaj nekoliko vsakega zelišča in opari žlico zmesi s četrt litra kropa.
prav m nasveti
Pravičen oče. F. M, G. — Imate 9 otrok, ki so že odrasli. Sedmim ste že izplačali doto, in sicer ne vsem enako, ampak kolikor je kdo zaslužil. Vsak vam je dal potrdilo, da nima od vas kot očeta nič več za tirjati. Ostalo premoženje hočete zapustiti sinovoma, ki sta še donia na posestvu. Vprašate, če morejo ostali otroci še kaj zahtevati, če jih v oporoki nič ne navedete ali pa če brez oporoke umrjete. — Od otrok podpisana potrdila, da nimajo od vas kot očeta nič več za tirjati, so veljavna kot dedna odpoved le tedaj, če je bila taka izjava napisuna pred notarjem. Če otroci svojih dednih odpovedi niso podpisali pred notarjem, potem imajo pravico, da se po vasi smrti prijavijo za dediče. Če bi umrli brez oporoke, potem bi dedovali v s i otroci po enakih delih, brez ozira na to, da so nekateri že dobili doto, drugi pa ne. Če pa zapustite oporoko, s katero postavite za dediče le oba sinova, ki še nista prejela dote, ostalih otrok pa sploh ne omenite, potem bosta dediča le v oporoki imenovana sina. Ostali otroci bi mogli zahtevati le morebitno dopolnitev nujnega deleža, v kolikor bi mogli dokazati, da vrednost že prejele dote ne dosega niti nujnega deleža 2 ozirom na vrednost vašega premoženja ob vaši smrti.
Stroški za bolniške postrežbe. F. M. F. — Bolnica vas je najela za postrežbo. Glede plačila se rtisia v naprej nič domenila. Bolnica je umrla in je hišo podedovala hči. Vprašate, če ste upravičeni zahtevati odškodnino za postrežbo in koliko. — Po smrti bolnice bi morali takoj pri zapuščinskem sodišču prijaviti svojo terjatev na postrežbi napram zapuščini pokojne. Če se je zapuščinska obravnava že vršila, potem morate svojo terjatev uveljaviti napram dedičem. Zahtevati smete pač toliko, kolikor je v vašem kraju primerno za tako delo, kakršnega ste opravljali pri bolnici. Taka terjatev zastara tekom 3 let.
Spor radi vinograda. M. S. — Starejšemu sinu je oče izročil posestvo razen enega vinograda, ki si ga je pridržal v lasti. Pozneje je pa ta vinograd v obliki notarskega akta izročil mlajšemu sinu, vendar si je pridržal užitek vinograda do smrti. Oče je sedaj umrl, mlajši sin pa je na podlagi navedenega notarskega akta vinograd prepisal na sebe. Starejši sin pa o prepisu noče nič slišati in si kar lasti vinograd ter mlajšega ne pusti vanj. Kako naj mlajši sin pride do svojih pravic. — Če je starejši sin tako trmast, da ne prepusti posesli vinograda lastniku, mlajšemu sinu, temu pač ne bo kazalo drugega, kakor da starejšega toži
Izročitev posestva. M. Š. — Mož, ki ima odrasle otroke, bi rad izročil posestvo ženi tako, da ga pozneje izroči enemu olroku. 2ena pa se brani, da bi se posestvo sedaj
prepisovalo na njo, pozneje pa na otroka in bi rada samo užitek. Ker pa se še nista odločita, kateri otrok naj bo pozneje naslednik, prosita nasveta, kako naj napravita, da ne bo potrebno dvakratno prepisovanje po. sestva. — Odločiti s e je treba, ali da se posestvo prepiše ha ženo, ki naj pozneje izbere naslednika, ali pa naj takoj izbereta naslednika med otroki, na katerega naj se prepiše lastninska pravica, gospodarstvo in užitek naj pa ostane ženi. Drugačen izhod boste za izvedbo svojega načrla težko našli.
Znižanje dednega deleža. J. T. — Leta 1924 ste prevzeli posestvo in ste se ledaj zavezali izplačati bratom in sestram dedne deleže. Eni ..sestri^ ki ima vsled. bolehnosti vso oskrbo pri vas, deleža še niste izplačali, ker ni denarja nikdar zahlevala in tudi sama pravi, da ga ne bo zahlevala. Slišali pa ste, da je sestra pri notarju napravila te-tament in da bo svoj delež zapustila drugi sestri. Vprašate ali boste lahko po sestrini smrti predlagali znižanje njenega dednega deleža, ker je vrednost posestva padla. — Ako,ste kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, lahko predlagate pri sodišču, da se delež, ki ga imate izplačati sestri zniža sorazmerno znižani vrednosti (»sestva. Sodišče sme znižati delež, ako je posestvo izgubilo več ko 25% svoje vrednosti. Znižanje deleža pa morete pri sodišču predlagati le do 26. septembra 1937.
Dolg iz prodaje lesa G. J. F. — Leta 1929 ste prodali nekaj lesa, Kupec vam je ostal kupnino dolžan in ste ga morali tožiti. Stro&ke ste morali plafati sami. Vknjižili ste se na dolžnikovo posestvo za glavnico in stroške. Vprašate, če stroške in obresti lahko takoj iztirjate. Ali je dolžnik dolžan plačati cel dolžni znesek ali polovico? Dolžnik je zaščiten kmet — Po naredbi o likvidaciji kmetskih dolgov se višina kmetskega dolga ugotovi tako, da se izračunajo neplačane dogovorjene obresti do dne' 20. aprila 1932 in da se priračunajo glavnici. Tako ugotovljeni znesek, dolga je osnova za znižbo dolga po določbah uredbe. Neplačane in nezasia-rane obresti, ki so se natekle od dne 21. aprila 1932 do dne 15. novembra 1936 se prištejejo neznižani glavnici dolga. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški do dne 20. prila 1932. Teh, stroškov torej ne morete takoj iztirjati. — Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, se ne znižajo. Lesa, ki ste ga prodali, ne bo smatrati /.a »blago«. Po avtentičnem tolmačenju je smatrati za »blago* življenjske potrebščine, kakoršne so človeška in živalska hrana, pohištvo, obleka, orodje in kmetijske priprave, ki se .okoriščajo samo z uporabo človeške in živalske moči. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij se znižajo za 50%. Tako znižani znesek je dolžnik dolžan odplačevati v 12 letih s 3% obrestmi v enakih letnih obrokih,