86, štev.
V Ljubljani, nedelja 6, aprila 1916.
Današnja Številka obsega 6 stran
leto.
V ©Sja r Ljubljani*
<sš!> ieio . •»ol lot* , i*m lese .. <« - lascf«.
K 56—
„ 28— „ 14— 5—
pa pošti)
m> celo 1*1 o fsaprej K 60 ^ pol leta „
*» Četrt leia „
Stl Slcsor; „
30—
15—
5“50
Xa »Ismene naro&be bre* paMljatro <l«narja se at: moremo ozirati.
Nfarofinlki naj pošiljajo naročnino nakaznici, IBS®
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 63 mm ftirok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust.
NreiuMvo jo na Starem trgu Ste?. 1». Telefon 880. UpravniŠtvo Je na Marijinem trgu j5tev. 8. Telefon štev. 44.	■■	■	■	._=
Izhaja vsak. dan zjutraj.
Posamema Številka velja SO vinarjev.
Vprašanjem griedo inseratov 1. ir. se uaj pri« loži za odgovor dopisnica ali znaiuba. — Dopisi nuj «e frankinjo, — Rokopisi se no vračajo.
Resen položaj v Nemčiji. — Wilson zbolel.
Jadransko vprašanje — najtežji problem mirovne konference. — Tržaški socijalisti za Ljenina. — Novi nemški napadi na koroški fronti.
Oglavje o boljševizmu.
(Dalje.)
R*ipoloienjc Širokih mas, nezado-.jnost in večletna vojna utrujenost res ugoden teren za propagando }>Larksisiitnih načel.
Popolnoma napačno je torej imenovati boljševizem čisto razumljivo nezadovoljnost in upornost iz vojne Se vračajočih mas, ki so poleg vsega druzega postale večinoma brezposelne. Boljševiški vodje, fanatični marksisti, katerih je v vsaki državi le mala peščica, razumejo izkoriščati ljudsko razpoloženje in pridobiti ljudstvo potom demagoških gesel: „mir, zemlja, svoboda, kruh, oblast1, za uresničenje svojih marksističnih idej. Čitajte sami, ^aj piše K. Radek v obletni številki °d 6. novembra 1918 v oficijelneni listu boljševiške vlade , .Iz vest j a Vse-^sljskega centralnega ispolnitelnc-koraiteta Sovjetov kmečkih. <lc-,	kozaških	hi rdežoarmljsklh
^‘PUtatoT In moskovskega sovjeta delavskih ln rdečoarinijskili deputatov*: „DeIo je v tem, da se izkorišča poostritev razredne borbe, vsako elementarno gibanje proletarijata, da se potiska v ospredje delavske mase, poostri njihova borba, upelje v splošno strujo in dviga v smeri zgodovinskih ciljev proletarijata, da je drugi ruski preobrat povzročila peščica boljševjg-kih fanatikov (Ljenin, Trocki, Kamenev, Zinovjev, Podbojski, Krilenko, Stalin, Miliutin).
Zaka-j se je pojavil boljševizem ravno v Rusiji?
4 Ruski boljševizem je otrok svetovne vojne. Bolj kot kedaj poprej je pokazala v tej vojni vsa puhlost JJj ničevost starodržavnih organizmov * njih zapreka za normalni svobodni azvoj človeške družbe. Istodobno pa
je izbruhnila na površje vsa razlika med socijalnimi sloji — nižjimi in višjimi. Navidezna, površna veličina in notranja razkrojenost se je bolj kot kje drugod razkrila v stari samo-državni carski Rusiji. Ni čudno, da je v tem puhlem kolosu, kjer je privili-girana manjšina tlačila bedno večino zgolj v svrho podpiranja absolutističnega carizma, v trenutku, ko se je razpalila trpinčena ljudska duša,^ leva skrajnost premagala desno. Državna duma (parlament) je bila po večini svojega sestava reakcijonarna. Dvor-janstvo, veleposestvo, višje uradništvo je bilo zastopano po „pravih“ (desnih, ki so bili za absolutizem), in oktobristih (ki so stali na stališču manifesta od oktobra 1905: za carja in podrejeno mu korporacijo); velika industrija, obrt in tigovina, kakor tudi bančni kapital in višja inteligenca, je bila zastopana po poslancih kadetske stranke, katere ideal je bil zapadna konstitucijonalna monarhija. Vsi ti sloji so bili brez vsakega narodnega čustva in stroj starega režima. Delavce so zastopali narodni socijalisti in socijalisti menjševiki, kmetje, ki tvorijo večino (80—85 odst.) vsega prebivalstva pa so bili takorekoč brez zastopstva, ako izvzamemo tistih par mužikov in socijalnih revolucijonarjev, ki so sedeli v dumi.
Prvarcvoluci jonarna začasna vlada, ki se je izcimila iz dume, pri vsej svoji dobri volji, da provede potrebne reforme ni mogla uživati zaupanja kmečkih in delavskih mas. Poleg tega pa tudi ni energično čistila staro birokratsko uradništvo. Ljudstvo je bilo sito vojne, želelo si je miru, vojaki so hoteli domov, da ne bi bili prikrajšani pri razdelitvi zemlje. Boljševiška propaganda v armadi je našla rodovitna tla tembolj, ker je Kerenjski po
ukazu zaveznikov insceniral znano ofenzivo, ki se je skozinskoz ponesrečila. Neposredni uzrok pa je bil spor Kerenjskega s Kornilovim, ki je končno prešel v čisto osebno ambicijo in borbo za oblast. Vse to je vodilo naravnost v propast. Povsem umevno je, da so pri teh razmerah enostavna in popularna načela (16) Ljenina »Proč od vlade, vsa oblast sovjetom!" prodrli v široke mase in pov-spešili preobrat.
Boljševizem je torej n u ž n o zlo ruske revolucije!	.
Kakšna je konstitucija oziroma driavnopravni značaj Sovjetske republike ?
Stvar je zelo zavozlana, zato pa zelo zanimiva. Kakor vidite iz 12 strani obsegajoče konstitucije (Osnovni zakon) „Rusijske socijalistične federativne sovjetske republike" (R. S.F. S. R.), ki je bila sprejeta kot zakon na vse-r.isijskemsjezdu sovjetov !0. jul. 1918 , obstoji sovjetsKa oblast iz posameznih sovjetov, v katerih sedijo in vladajo — tako je bilo vsaj do zadnjega časa — sami boljševiki, izbrani od delavcev oziroma hlapcev in dekel na deželi. Ljenin dela na tem, da bi bili v sovjete sprejete vse socijalistične struje, ki priznajo boljševiško oblast. Normalni rok za veljavo pooblastil deputatov je 3 mesece tako, da volitve takorekoč postanejo profesija. Vsak sovjet ima svoj izvršilni organ t. j. iz-polnitelni komitet. Tu treba pripomniti da beseda sovjet ne pomeni samo do-tično korporacijo ampak gotov teritorij in oblast nad tem teritorijem. Nad temi provincijalnimi — mestnimi in selskimi sovjeti — stojijo sjezdi sovjetov, ki se sklicujejo perijodično vsake 3 mesece in trajajo 2—3 dni in so sestavljeni iz zastopnikov provinci-jalnih sovjetov. Tudi oni volijo svoj
izpolnitelni komitet, ki stalno deluje. Torej so okrajni (volostni) sjezdi iz delegatov s el s ki h sovjetov, nad njimi okrožni (ujezdni) sjezdi, isto-tako iz odposlancev selskih sovjetov, gubernij šle* sjezdi, ki so pa sestavljeni že'iz delegatov mestnih sovjetov in okrajnih sjezdov, in še oblastni sjezdi iz zastop-nikovmestnih sovjetov inokro-žnih sjezdov. Nad vsemi pa stoji Vserusijski sjezd (1.) sovjetov, sestavljen iz delegatov mest n ih so-vjetov in gubernijskih sjezdov, ki je vrhovna oblast (čl. 24. O. Z.) in se sklicuje dvakrat na leto, izredni pa po potrebi tudi večkrat, traja pa samo 3—4 dni. Tudi on ima svoj izvršilni organ: Vserusijski centralni izpolnitelni komitet (2), ki stalno deluje in ima za čas parlamentarnih počitnic — te pa so dolge
—	vrhovno zakonodajno in kontrolno oblast (čl. 33. O. Z.).
Ta izvoli iz svoje sredine svoj prezidij in obrazuje „Sovjet narodnih komisar j ev“ 3.) ministrski svet, katerega pravi naslov je ».Delavsko-kmečka vlada," ki ima pravico izdajati zakone in dekrete (čl. 38. O. Z.) z drugimi besedami tri vrhovne oblasti t. j.„Vserusijska izvedna komisija po borbivkontrarevu-ličijo in špekulacijo v Moskvi." Ta hidra igra ulogo policijskega ravnateljstva starega režima (znana „0hranka“) in ima na svoji vesti največ gorja in krvoprelitja ali ona pa je tudi - glavni steber boljše-viškega režima. Njen glavar je Latiš Peters. V zadnjem času je zahtevalo to strašilo svoj vojaški korpus, pa ji je ta apetit pokvaril sam Ljenin iz bojazni, da nekega lepega dne ne aretira njega samega kot kontrarevolucijonarja in špekulanta. (Dalje prihodnjič.)
R LEVSTIK.
64. nuditijevanje.
ka
Višnjeva repatica.
Tudi
zgolj
— to je laž,* ...
konca in osvob°jen]e.
si je rekla obupno. »Povsod blato in laž; ali ta pomeni Varajmo se dalje, do
°blak
je bil pokril vse nebo in zagrnil krajino
Prezgodnji* mrak; že so padale prve mlačne kaplje, staVr ’Cakor ‘	‘	’	’’
težke
* kakor svinčena zrna. Občinstvo je drlo v re->z *	kjer	so	prvaki	zasedli	prihranjena	mesta
je siro 0sti° opazil*, da se je grof izneveril; veselišče £ažene > panorama izpraznjenih paviljonov, razmeči jj Have in poteptanih cvetlic, ki so se valjale prihajaiepiCami papirja in ostanki mrzlih jedil, je SoParen Če<lalie brezdušnejša, turobnejža in pustejša, kakor ‘ Veter Pometal ravnico z naraščajočo silo, hiše pC2en gospodar, ki goni pijance iz oskrunjene v°rniSfc-r°f z^aicl potegnil Doro v temo za go-mjm	101 odrom, da se ogne Pohlinu, ki je dirjal
in ‘	z. vihrajočimi škrici, žalostno iščoč zaščitnika
nasj eP.n^an. da je odnesel pete. Dekle se je nehote .ni‘° k njemu; vonj snažne poiti in sveže obleke je t^e “daril v glavo kakor omamen val. Privil jo do l.„	,* ter j' °bsul lice, vrat in roke, razgaljene
0 komolcev, z veščimi poljubi:
T:	*°' kal<° lepa si, Dora...
-Jubim te... zares te ljubim!...«
kako sladka!
Tiho se je zasmejala pod njegovimi ustnicami.
»In ti mene, Dora? Reci da... reci!«
»Kaj vem... kaj mislim na to! Pri tebi mi je dobro... Poljubi me... še, še! Ne izprašuj, ne daj mi premišljati; stisni — poljubi — tako, da — umrem !...«
Njene ustnice so se razklepale v strastnem me-dlenju; vsa je drhtela, deviška kri v njenih udih je vrela prvikrat... Sum kapel po listju in po deskah je prihajal gostejši; stezice iz gozda so zaživele od mladine, vračajoče se tu roko v roki, tam naveličano vsak zase, drugi naravnost omamljeni od vina in ljubezni. Z nekakšno ganjenostjo je pomnil grof še dolgo borovničje madeže, katere je videl pozneje na hrbtih belih oblek...
»Da, da,« je šepetal mladenki, »ljubiti, toniti v tvoji sladkosti — do smrti, do pozabljenja!... Objeti te tako tesno, da ugasne ves svet okoli naju!«
Ali ploha je pridrevila, širok blisk je obliznil nebo in zemljo, in komaj je potihnil grom, sta začula klicanje Dorine matere; tesno drug ob drugem sta pribežala v vežo, razstala se z vročim stiskom rok in se pojavila vsak z druge strani med družbo, ki je skrivala svoje mnenje za vse preveč nevednimi obrazi.
Obširna zgradba ja škripala od smrtnonevarne gneče, tresla se je od vpitja in puhala prah iz vseh odprtin. Prostori so bili nabiti, udobneje si se gibal k dveh boljših sobah, ki jih smatra občinstvo od
nekdaj za last imenitne gospode. Samo tu so nosili na mizo; drugod si dobil, kar si sam uplenil v točilnici. Vsak si je vprašal natihem, česa išče v tem peklu, in vendar je vse čakalo, kakor da pride nekaj, česar ne sme zamuditi.
Grof se je brezvoljno izročil Pohlinu, ki ga je prestregel na pragu, ter mu sledil v advokatski kot, k veliki mizi, kamor je bil odvetnik pripustil radi Egona tudi Grabunčeve in grofu na ljubo profesorja z ženo in Vido. Mladi Smučiklas se je majal med Grabunko in Nino, preoblečen in okrašen z novim monokljem, dočim je bil Košmelj sramežljivejši ter je rajši ostal doma. Treznih je bilo malo v družbi • govorili so glasno in bolj po domače, kar je občutil tudi grof. Kdor ni pil, je plesal, zakaj godba je še vedno ubirala svoje polke in valčke; videč po Dorinih očeh, da ne želi tekmovati s prezirano družbo, je u slišal _ Nino, ki je najbolj snubila z očmi in namigi jaji ; iz njenih rok sta ga prevzeli po vrsti gospa Antoinetta in mati Grabunka, obe z namenom, da bi pomaknili svoje figure naprej. Grof je imel za sleherno žarek upanja in besedo izpodbude; nato se je vrnil v družbo, kjer je carovala hladno ne-zavzetno med svojo pijano gospodo.
Vzlic pokanju šampanjk in lepim besedam napitnic se je risala na obličjih zgolj bojaželjna zavist; gneča in vinski čar sta še podgrevala nevarno soparico •
(Dalje.)
Fr. Zelenik.
Bodočnost trgovske mladine.
Pred nekaj časom se je vršil ustanovni občni zbor Zveze trgovskih na-stavljencev na slovenskem ozemlju. Kot pripadnik trg. stanu sem šel na to zborovanje, na katerem se je razpravljalo vprašanje, kako zagotoviti trgovskemu nastavljencu lepšo bodočnost, kot je bila preteklost in je še sedanjost. Če je pot, katero je nastopila organizacija dobra in pelje do zaželjenega cilja, bo pokazala šele bodočnost. Opirajoč se na razvoj in položaj (predvojne) trgovine pa lahko rečem, da tak boj, kakoršnega se je priporočalo trgovskim nastavljencem, ni bil in ne bode v korist nastav-Ijenca, bo njemu samemu več škodoval kot delodajalcu — trgovcu. Pov-daril bi rad še to, da se predstavljajo trgovskemu nastavljencu kot prijatelji in zaščitniki krogi, ki so pred vojno in morda bodo tudi po vojni blatili trgovski stan in trgovino ,z očitanjem izsesavanja, izkoriščanja, odiranja itd. Edino zveličavno in odrešujoče pribežališče za konsumenta so bili po mnenju takih prerokov »konsumi*. Seveda je praksa pokazala kaj drugega. Med vojno so izključili trgovca iz trgovine in kako so jo imenitno zavozili, vemo predobro vsi in še bolj občutimo. Avstrijski birokratizem je porinil poštene trgovce s poti, zato pa je ugiadil pot umazanim elementom, ki še danes izkoriščajo glad ljudstva.
Kdor tedaj pobija trgovca, gotovo ne pomaga trgovskemu nastavljencu, ker, če propade prvi, sta oba na cesti, gospodar in uslužbenec. Odkritosrčna tedaj stvar ni. Mislim pa, da mi nobena plat ne bo štela v zlo te odkritosrčne besede.
Hočem povedati nekaj svojih misli in nazorov, kako bi se zboljšala bodočnost trgovske mladine. Ker je to vprašanje važno tudi za starše, ki hočejo posvetiti svojo mladino trgovskemu stanu, zato je primerno, če razpravljamo to vprašanje v tem listu.
Pred vojno sem večkrat čital v dijaških časopisih in pa tudi v raznih strokovnih člankih časopisja ali revij nasvete, naj se mladina posveča v večji meri trgovini, ker tam je še bodočnost. Predstavljal se je trgovski stan kot Izraelcem obljubljena dežela. Ne rečem, da niso imeli dobrega namena ti svetovalci, toda prvi sploh niso poznali trgovskega življenja, drugi pa le teoretično. Notranjost in resničnost jim je bila neznana. Videli so le dobro uspevajoča podjetja, videli le tiste trg. hiše, ki svojega lastnika dobro rede, niso pa videli one trume trg. pripadnikov, ki životarijo življenje, slabše od najrevnejšega delavca, niso videli one množice trg. pripadnikov, katere požira dan za dnevom proletarsko morje. Noben drug stan nima toliko Cankarjevih »Slivarjev* kot ravno trgovski. V nobenem drugem stanu ni valovanje tako mogočno, kot ravno v trgovskem. V drugih poklicih, n. pr. v uradništvu, poljedelstvu, gozdarstvu, pomorstvu, ribištvu itd. vidimo veliko večjo stalnost. Po več rodov se posveča istemu poklicu. Tega v trgovskem stanu ni. Zelo malo je trgovin, ki bi po 50 letih bile v rokah iste rodbine. Navadno propadejo ali se opuste trg. tvrdke s smrtjo usta-novnika.
V	nobenem drugem stanu ne igra boginja »sreča* takšne vloge, kot v trgovskem. Usoda je zlobna in uniči z enim mahljajem največjo trg. hišo. Včeraj je še bil gospodar ogromnih dobrin, danes je lastnik le beraške palice. Zato pa je neprevidno in nepravilno priporočati kratkomalo kako stvar, katere se dobto ne pozna.
Meni je trg. življenje precej znano, saj ga živim dokaj let in sem tudi precej poskusil, seveda več slabega kot dobrega. Zato pa mislim, da bo moj nasvet precej zanesljiv in merodajen za tiste, ki se hočejo poprijeti tega stanu.
Toplo priporočam trgovski stan, toda, dostaviti moram tehten »ali*. Ne zamerite mi, če navedem Kristusov rek, ki se glasi: mnogo je po-
klicanih pa malo izvoljenih. Mnogo je takih, ki so se vrinili v trgovski stan, pa nimajo poklica zanj. Nikakor pa se naj ne si ijo sem taki mladiči, ki gulijo hlače skoz nekaj razredov gimnazije, potem pa hajdi v trgovino z mislijo, da je za to prebrisan dovolj. Ni res 1 Kdor tako misli, se grozno moti. Vsi taki navadno tvorijo nepo-rabno trgovsko osobje brez duševne usposobljenosti. Vsi taki se porivljejo po slabo plačanih službicah, medtem ko bi morda kot obrtniki ali strokovni delavci (monterji, modelirji itd.) zaslužili veliko več, pa bi bili povrh zadovoljni in veseli člani človeške družbe. Otresti se moramo enkrat za vselej neupravičenih predsodkov, da je obrtni ali drugi praktični poklic manj vreden od trgovskega. Res je, da trgovski nastavljenec ni v pravem pomenu besede „dninar“, ali večinoma zaostaja v plači za strokovnim delavcem. Vrh-tega se dviga dan za dnevom izobrazba delavskega stanu in zategadelj ni na mestu, če si pripadniki trgovskega stanu domišljujejo, da so kaj j več. Pustimo to domišljevanje, v kot : z raznimi „kanami“, ki so ob nedeljah ! povečavale glave in postanimo popolni • demokratje, kakor postaja čas demo- j kratičen.
Zadovoljni bodo s trgovskim sta- j nom le tisti, kateri se mu posvetijo ; prostovoljno, ne prisiljeni po razmerah, j To velja posebno za tiste, kateremu ' oče ne zapusti obstoječe tvrdke ali j pošten žaklič primernega drobiža. Kogar veseli trgovski stan, kdor si hoče z marljivostjo, varčnostjo in' podjetnostjo kaj pridobiti, ta bo najbrže us- 1 peval. Ali danes samo ljudska ali meš- ; čanska šola ne zadostuje več. Dobro j je, če ima nekaj razredov srednje \ šole in pa dobro trgovsko šolo. Naj- | boljše bo izhajal tisti, ki se uči v ; dobri trgovski hiši in obiskuje dobro j nadaljevalno šolo. To bo praktičen ; trgovec. Že mlad pa se mora popri- j jeti učenja tujih jezikov. Ko dovrši j učno dobo, pa palico v roke in po j svetu. Še malo časa, pa ne bo mogel j izhajati več tisti, ki ne zna dva ali tri j tuje jezike in si ni ogledal kaj sveta. ! Naš položaj je postal popol- ; noina drugačen in če se ne bomo j znali obrniti, pa nas bodo drugi i prevrnili.
Obisk dobre dnevne ali večerne i nadaljevalne trgovske šole je neob- j hodno potreben. Seveda bomo morali ; izpremeniti tudi praktični učni način. Učenec pač ne bo smel več vlačiti i po mestu »cize«, zato naj bo hlapec, j ne pa učenec. Seveda imamo za mo- 1 ški naraščaj premalo trgovskih šol, medtem ko jih je za ženski spol več kot dovolj, ki producirajo preveč ženskega materijala, v velikem delu ne-porabnega, pa vendarle dela konkurenco z malenkostnimi zahtevami.
Drugi vzrok slabega položaja trg. nastavljencev pa tiči v tem, da je trgovski zakon preveč liberalen in dovoljuje vsakemu branjevcu dižati učence. Tri ali štiri leta igra fant učenca, polovico te dobe je varoval otroke, nosil zavoje in zaboje okoli, pometal in cepil drva, a po preteku treh let je postal „Freiherr“, to je trgovski pomočnik, ali brez službe, ker učni gospodar ga je vrgel na cesto in si je najel zopet drugega učenca. Učence bi smel vzgojevati le proto-koliran trgovec in le tam, kjer je nadaljevalna trg. šola.
Nadaljnji vzrok propadanja trgovskih podjetij in s tem tudi slabše bodočnosti trg. nastavljenca je pa tičal v tem, da je država podržavljala razna podjetja. Sledile so ji dežele, občine. V takih podjetjih so našli kruha uradniki in uslužbenci ne iz trgovskih krogov in s trgovsko izobrazbo, pač pa birokratje. Najprej so se podržavile železnice, deloma cestne železnice, potem so prišle v roke takih upraviteljev plinarne, elektrarne, hranilnice, zavarovalnice, zastavljalnice, posredovalnice itd. Sadovi birokratske uprave so pa tudi birokratski, požrejo taka podjetja večinoma več kot nesejo. V Avstriji smo to videli posebno pri železnicah.
Delovati bomo morali na to, da bodo izpričevala dobrih dnevnih trgov-
skih šol omogočala trgovski mladini vstop v taka pridobitna podjetja, ker tja spadajo trgovsko predizobraženi ljudje, ne pa birokratski dlakocepci.
Že zgoraj sem omenil, da številne trgovske šole za ženski naraščaj producirajo mnogo preveč materijala, ki se ponuja za revne plačice. Za 20 do 40 K so delale revice. Če je dobila svojih 80 K, je imela že zelo veliko. V prvovrstnih trg. hišah sploh niso našle službe. V kakem drugem ženskem poklicu bi mnogo boljše izhajale. Seveda hčerke takozvanega srednjega stanu se sramujejo različnih praktičnih poklicev. Izpremeniti bodo morali tudi tukaj nazore. Vojska je potlačila »srednji« stan pod delavski. Take trgovske moči delajo s svojo rivno plačico le konkurenco moškemu tovarišu.
Šivilja ali modistinja itd. ni nič manj vredna od tipkarice in tudi še druge nekoliko višje glavice bodo morale kloniti se pred demokratičnim tokom. Kdor si s poštenim delom služi kruh, je enakovreden drugemu, pa naj nosi eden frakarsko suknjo drugi pa delavski jopič, ali elegantni ženski klobuček ali pa le ruto. Seveda bodo marsikateri »preblagorodni* vihali nosove, ali prej ali slej se jim bodo povesili.
Če tedaj dekle ne more postati uradnica, ali učiteljica ali celo umetnica, naj si ne domišljuje, da ji bo v čast le še pisarniška službica. Le dobre ženske moči, ki imajo res veselje do trgovine, naj se posvečajo tej. Odpraviti moramo pa tudi razne trgovske šole in tečaje za ženske, ki nis® potrebni in deloma tudi ne odgovarjajo zahtevam.
Poleg dobre strokovne izobrazbe pa je potrebna trgovskemu stanu dobra strokovna organizacija. Trgovski stan mora zavzemati v državi čisto drugačno mesto, kot ga zavzema. Žal, da smo pri nas zelo pomanjkljivo organizirani in ne vidimo krasnih vzgledov, ki nam jih daje organizacija delavstva, železničarjev, poljedelcev, učiteljstva itd. Ustvariti si moramo dobro stanovsko strokovno organizacijo, ki bo ustvarjala tudi lepšo bodočnost trgovski mladini. Ne mislim s tem kake bojne organizacije, kakor si jo mislijo nekateri. Ta ravno v trgovskem stanu ni prav na mestu, ker trgovina in podjetje uspeva le, če delata delodajalec in delojemalec roko v roki. Kjer ni vzajemnosti in sloge v podjetju, tam tudi ne bo uspeha. Seveda moramo zahtevati od delodajalca, da smatra svojega nastavljenca za so-trudnika in ga kot takega tudi odškoduje. Vzajemnost In složnost ne sme služiti v izkoriščanje delojemalca. To bo tudi preprečala dobra stanovska organizacija vsega trgovstva, ne da bi bila kaka razredna ali strankarska ali še kako drugače nazvana organizacija.
Na Slovenskem se je veliko iz-preobrnilo na boljše trgovskih nastav-ljencev brez bojev in žrtev, pa niso nemogoča izboljšanja na ta način tudi v bodoče.	___________
Žalostne razmere za učiteljstvo na Koroškem.
Ko je jugoslovansko vojaštvo zasedlo velikovški okraj, je narodna vlada v Ljubljani prevzela šolstvo. Učiteljstvo, ki je prišlo iz drugih krajev semkaj, je moralo vposlati svoje dekrete višjemu šolskemu svetu, preden je ta nakazal plačo.
Pred mesecem je okrajni šolski svet razposlal na vsa šolska vodstva »osebne pole* v izpolnitev, ki naj bi bile podlaga za ureditev plač v smislu novega plačilnega zakona. Mislili smo, hvala Bogu, zdaj bodo vsaj kmalu naše plače urejene. A motili smo se.
Nedavno dobimo odlok, ki zahteva zopet popis službe in kar je značilno, vsi službeni dekreti in vsa izpričevala naj se pošljejo preko okr. šolskega sveta višjemu šolskemu svetu. Li ne zadostujejo vposlane osebne pole? Li višja šolska oblast ne zaupa ne šolskim voditeljem, ne okrajnemu nadzorniku, da izpišejo potrebne date pravilno? Kai ootem. ako se doku-
menti izgube? Imajo šolske oblasti res premalo dela, da vse tako na dolgo in široko nategujejo?
Nove plače pa še vedno ai, cene pa rastejo od ure do ure! Nazadnje pa bo med plačo in cenami isto razmerje kot prej? In uspeh regulacije?	5
Drug slučaj:	Šolovodja	na
hribu, oddaljen dve uri hoda k železniški postaji, z vlakom eno uro do davkarije v Pliberk, pride v urad po svojo plačo 26, marca 1.1. za februar in marec, ki je nakazana že od višjega šolskega sveta. Uradnik ga odslovi: „Pridite prvega!« Kdo bo povrnil učitelju nepotrebne stroške vožnje in prehrane? Kako to, da v Jugoslaviji izplačujejo samo prvega ia^še celo za dva meseca nazaj?
Sploh postopa uradništvo pliber-ske davkarije napram učiteljstvu neprijazno, kakor se to niti od strani nemških uradnikov ni zgodilo.
. Jret ji slučaj: Učiteijica nastopi službo 9. februarja. Višji šolski svet ]i nakaže plačo le od 1. marca P?.Prei> drugih 19 dni bo seveda do-„‘afn“;ran.° 'n stanovanje popolnoma 0d samega veselja, da je
kot nll if! poučevala zastonj, ot nameček! Kje najdeš človeka,
dela?	19	dni zast9n)
v. , Četri* slučaj: Učiteljica, Korošica, narodno zavedna, radi tega bila od koroškega dež. šol. sveta nameščena ves cas le kot pomožna učitelja, je na prošnjo dne 18. decembra vendar dobila meseca februarja mesto
a nič p Uče. Morala se je odpovedati službi. Pripomniti še treba, da ima učiteljica celo usposobljenostnl izpit in da je bila od avgusta lanskega leta do 19. februarja brez vsake službe! In prevzeti nemčurji?
Peti slučaj: Učitelj vodja, Korošec, ki je moral služiti 7 let radi svojega mišljenja med Nemci, pride februarja v svoj rojstni kraj v veli-kovškem okraju. Cel mesec je moral čakati na zakotno mesto, četudi ie bil že začetkom decembra lanskega icttr prosil za kako voditeljsko mesto v okraju Velikovec. Zgubi cel mesec plačo.
Šesti slučaj: Učitelj, ki je bil od 1. 1914. pri vojakih, za ves ta čas do danes ni dobil svoje učiteljske plače.
Sedmi siučaj: So pomožne učiteljice, ki Še sedaj za november in december niso dobile nakazane plače.
Osmi slučaj: Učiteljica begunka iz Goriške za ves čas, kar živi kot begunka ni dobila svoje plače. O draginjski dokladi sploh ni govora 1
Deveti slučaj:	Koroškemu
učiteljstvu gre po zakonu nabavni prispevek za leto 1918 v višini »/* draginj ske doklade istega leta. Vse koroško učiteljstvo ga je dobilo izplačanega le ono v odrešenem delu Koroške še nel
Deseti slučaj: Učitelj dobi svojo plačo pri davčnem uradu, na : vsakokratno potrdilo mesečno. Bi H | ne bilo mogoče, da bi se tudi učiteljstvu na krajši in modernejši način izplačevali mesečni dohodki?
Stara Avstrija — le v drugi uniformi! In poverjeniki, li čakajo ti tudi po 4—5 mescev na svoje stotake? Pričakovali smo od šolskih oblasti boljše umevanje razmer — a bridko smo se varali! Potem naj ima učitelj veselje do dela! Tako se ravna f učiteljstvom na Koroškem, ki deluje V skrajno zamotanih razmerah, tik za fronto! (Op. uredn.) Svoj čas smo Že poročali, da je vlada naročila davčnim uradom na Koroškem, da naj izplačujejo učiteljsko plačo. A kako davčni uradi vrše svojo dolžnost — še slabše kakor svoje dni po starem avstrijskem »amtsšimelnu« — naj spozna vlada z predstoječega dopisa. Upamo, da bo višji šolski svet nastopil tako energično, kakor je svoj čas vsied naše pritožbe poštno ravnateljstvo, ki je na naš dopis brzojavno uredilo izplačevanje plače poštnemu uradništvu ob meji. Slovensko učiteljstvo ob meji pač zasluži podvojeno ia potrojeno pozornost naše vlade.
oblast ko n:
nskini
jarmom.
Vedno nova italijanska banditstva v Dalmaciji.
. LDU Split, 5. aprila. (DDU) j^akasnelo.) Iz Radošiča poročajo: *2°ti večeru dne 6. marca je italijan-sko poveJjništvo na Lečevici (138 peš-7. stotnija, poročnik Amabile
A lv'LSeppe)>	s s,*° v Proslore
'h J nji bl3gaine' kier se ie naMal°
L Kg volne, deloma oprane, deloma 20nPrane:	^g volnenega prediva,
zavojev stearinskih sveč, 150 kg ieš £a*'ce> ^ ^g fižola >n 25 kg L.Prenja; nadalje železna blagajna s različnimi vrednostnimi pa-Lri' In zadolžnicami ter dragocena P sarniska oprema. Vso to je izključna stn>na vaške hranilnice; vrednost n| “lenjenih predmetov znaša 50.000 K, * n v knjigah in zadolžnicah, ki so bile
Vsat^ane na cesto»	jih lahko
akdo ponaredi ali uniči, prekaša KUpna svota vlog in posojil 300.000 K.
, ce«
zadnji o raz-egu
a želel o (
:brua i vil a o(
o pj
vol
Ju
in
!ib
in k- S(? ltaliiani odnesli vse te stvari v ,je jih čuvajo, tega ne ve nihče, nik Lna 'ta'‘janska oblast ni pozvala 33 J das- Sa člana uprave ali preglednika, 11 Dne stanuie več članov zadruge v ne-C 'V niti • ni bližini, da bi otvorii blagajno, t9 p__. I pozneje koga o stvari obvestila. 1 nr ?IVa*s^V0 Je odločno protestiralo '°i ? f temu motenjir hišnega miru in M ji Va v 'menu 700 članov zadruge, ase vpostavi hranilnica, kakor je bila Prej in da se nadomesti vsaka Škoda,
on
bili
veš'
čitc
nb& je nastala pri vlomu, bodisi, da je iesto oilo kaj poškodovano ali pa ukradeno, odi
eba jstfli lafl' sak* >
Ko; rad1 rid* *eli; ora > bi*
loti 9 1 IS««
bil ča i sk«
ztit
i«
iče.
?e-
&
oje
u
mi
vd
!»
13'
el*1
Politični pregled«
p VViisonova moč. „Jadran“ Piše: Ker smatrajo tudi v naši ravnosti dostikrat intervencijo Wilsona kot idealistični poskus plemenitega Ideologa, ki ne bo mogel preprečiti zmage „starih“, „zvitih“ in ,.veščih" 'mperijalisličnih politikov, ne bo nepotrebno, da prinesemo mišljenje u-grjd.nega italijanskega lista „Šecolo“.
ni bolj otročjega in nevarnega, nego smatrati Wilsonov program za izum idealističnega človeka, ki se je Zaril v svoje nauke in jih razmišlja. Wilsonova misel je misel Zjedinjenih držav amerikanskih, misel najširše javnosti, ki je bolj zrela in stalna nego javnost Italije. Konečno pa WiUonov program ni iz Amenke importiran program. V tem programu se morajo ozdraviti naiplemenitejše in najmuko-trpneje težnje narodov, ki so se borili za svobodo. Ta program je kredit za gomile onih, ki so se borili in ki so Padli. Zato mislimo, da tas Wilson *jnagal.u Tak« piše glasilo najsolidnejše »tranke v Gornji Italiji, ki bi mogla
ltar^S iutri Prevzeti v roke usodo ilc,.![e* namesto današnje imperija-li«tiine družbe.
e P Italofobski delirij. Možat jjr 0r 'predsednika naše skupščine ^rav v^loviča, v katerem je ob odo-P°bitn^U vse^ Poslancev naglašal ne-na§en? .Pravico Jugoslavije na vse Sera« die’ imenuJe »Corriere della Naiavn azom italofobskega delirija, nove w°Vko se v 'tal- komori stare in vsi on! i ie zahtevaj° za Italijo tudi Italija* ai'» kjer ni niti en odstotek in tno^' t0 ni delirij ampak hladno ctirittj •tr°. zahtevanie »Dei sacrosanti
^ajinske vesti.
jali naD?u^e* v Par ^°Pis’h sm0 gra"
Dotifna gospodov pri polit, upravi.
tila pri7 H°Spoda pa*	se nai ‘■u’
pripovJ j . a> sta zaobrnila zadevo in glavar ieta» da ie mišljen okrajni nastonl’ l-ul{an. Nimam vzroka, da bi javnih Z0Per g- Lukana, ki je v te-red razmerah napravil v Celju lep obi>i,t- *e v VSeh poslih korekten in Pod t!ofn' Mi^‘ien ie b‘l dotični gos-da ’ aterega je tudi g. glavar opomnil, da sP”fJobi za polit, uradnika, Unnm i 2 z vojnimi dobičkarji. Pridem’ • to zadost°valo, sicer n« * ,menom in Podrobnostmi
kr Jesenice. Dne 3. marca t. 1. se je na Savi v Delavskem domu vpri-zorila krasna drama ,,Marijana‘•. Ljudstvo, ki je pazno sledilo lepim in res umetniško prednašanim prizorom, je bilo do solz ginjeno. Le žal, da je lep večer motil nelep in neljub nam prizor s preočito alkoholno tendenco. Na obisk jc namreč prišel šentviški subsid. F. K. Vrh stopnjlc je izgubil ravnotežje in padel z glavo naprej po stopnicah. Le srečnemu slučaju in hitri pomoči je pripisovati, da se ga je obudilo k zavesti. Kako lahko bi nastala strašna nesreča. — Pač ljubimo goste — a trezne.
kr Šoštanj. V nedeljo 30. marca predp. t. 1. po izobr. odseku Sokola prirojeno predavanje. „0 primorskih Slovencih" in ž njim v zvezi stoječa manifestacija za primorske Jugoslovane sta prav dobro uspela. Združiia sta mnogoštevilne narodnjake Šoštanja in Okolice, ter na znotraj in zunaj osvedotočila našo narodno silo. Jamemo se zavedati, da tvorimo strnjeno moč, ki potepta narodnemu razvoju vtavljene zapreke.
Z živo besedo in z iz lastnih skušenj črpanim gradivom nam je orisai goriški Slovenec učitelj L. Orel brez-značajno postopanje Lahov, ki mečejo s frazami o kulturi in demokratizmu vsemu svetu pesek v oči, da zakrivajo svoj daleč zaostali barbarizem in svojo pohlepno željo po go-spodstvu.
Zavedne in značajne Slovence trpinčijo in jih puste umreti gladu — oni Lahi, ki ob vsaki priliki kričijo, da častc svojega osvoboditelja Garibaldija I Fejl
Predavatelju se je od domače strani obetala neomajna zvestoba. Pride Čas, ko še tudi lahko mi nekoč prosimo pomoči pri naših Primorcih.
S pesmijo „Lepa naša domovina*1 na glavni ulici v Šoštanju se je zaključil enodušai zbor.
Soglasno sprejeta resolucija zbranih Slovencev iz Šaleške doline, ki se je poslala deželni vladi za Slovenijo, se glasi:
1. Protestujemo zoper brezpravno lastitev jugoslovanskega primorja od strani Italijanov.
2. zahtevamo če treba tudi z orožjem, da bodi vsak Jugoslovsn in vsa jugoslovanska zemlja v kraljenini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3. prosimo vse Slovane z juga in severa za učinkovito bratsko pomoč, da Čimpreje dosežemo ta svoj nad vse pravični ciij 1
kr Šoštanj. V nedeljo 30. marca t. 1. popoldne se je igrala Finžgarjeva „Naša kri“, katero je priredilo pevsko in bralno društvo „Šeleški zvon“ iz Velenja. Igra je bila po bratu Sokolu Kurniku, poslovodji Škalskega rudo-kopa izvrstno prikrojena — zoper naše tlačitelje Lahe. Igrali so jo Škalčani s polnim umevanjem pomena svojih vlog, z izvirno naravnostjo in zbrano skupnostjo.
Ljubko petje Škalčank je ominiio resne prizore o boju za svobodo.
Nad vse vztrajnemu prireditelju Kurniku, vsem vrlim Škalskim igralcem naše iskrene častitke k izborni igri. Obenem vabimo k obilnemu obisku te igre, ki se ponavlja v nedeljo 13. aprila ob 3. uri popoldne v Vasletovi dvorani.
Končno še nekaj besed o vzgled-nem razmerju me Škalskimi rudarji in narodnim Slovenstvom, ki omogoča, take krasne prireditve.
Prodira zavest, da smo vsi delavci, ki delamo kot bratje za našo skupno blaginjo. Kje se toliko in tako brezobzirno trebi plevel sebičnosti kakor v Jugoslaviji? Res je, da Še nikakor ni vse urejeno kakor bi moralo biti, ali v vsej naši jugoslovanski državi se kaže resna in železnovstrajna volja, da se delajo čisti računi, da smo na njihovi podlagi — medsebojni odkritosrčni prijatelji.
Seveda mora biti pri vsakem delu glava, ki ga vodi in se mora napornejše in dragocenejše delo vodnika bolje nagraditi, kakor deio začetnika ali manj sposobnega. Vendar pa na drugi strani še nihče nima pravice, da slabejšega izžema ali ga v svoji
domišljavosti prezira namesto, da mu bratsko pomaga, da se povzdigne k dobremu sodelavcu pri naši demokratični, narodni zgradbi! Ne v razdiranju temveč v skupnem delu za našo demokratično, slovansko državo, ki mora vspehe našega dela učinkovito varovati — je naša rešitev I	J. S.
Dnevne vesti.
dn Nove plače za učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šolali v Sloveniji. Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni oddelek za ureditev učiteljskih plač v katerem posluje 1 uradnik in 7 učiteljev je že odmeril nove službene prejemke za aktivne učitelje in učiteljice, ki so nameščeni na šolah bivše vojvodinje Kranjske in bivše grofije Goriške. Deželno knjigovodstvo je dobilo ukaz, da izplača od 1. prosinca 1919 dospele zneske kar najhitreje, da se pospeši uradovanje, je višji šolski svet tudi knjigovodstvu pridelil 6 učiteljev. Odmerjevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih šolskih okrajev se je pričelo in bo gotovo do konca aprila.
dn K »Društvu jugoslovanskih časnikarjev" je pristopil kot podporni član g. Fran Vakselj v Ljubljani. Posnemajte!
dn Vžigalic v prid Ciril-Metodovi družbi se v Ljubljani ne dobi nikjer, v ljubljanski okolici in drugod po deželi pa jih je zadosti. K e tiči vzrok tej nepravični razdelitvi vžigalic?
dn Črno-rumeni poštni nabiralniki še vedno strašijo po Ljubljani in drugod po Sloveniji, dasiravno je poštna uprava sklenila, da se prebarvajo in je v resnici nekaj nabiralnikov že prebarvanih. Naglica v takih stvareh nikdar ne škoduje 1
dn V Beljaku je umrl tamošnji okrajni giavar Pawiovs,ky. Dasi rodom Poljak, je bil hud nemški nacijonalec, odločno birokratično-avstrijskega kova ter velik sovražnik Slovencev. On je bil največ kriv, da se je za časa vojne preganjalo in vlačilo po ječah gg. župnika Meška in Trunka kakor tudi druge odlične Slovence v beljaškem okraju dn Čemu to zbadanje? Pred par dnevi smo prinesli vest- našega zagrebškega poročevalca, da so ne-
katera naša mesta na severni meji za nas izgubljena. Navedli smo izrecno vir — Jutranji list — ki se je s svoje strani skliceval na dr. Jelaviča v Sarajevu, ki je prinesel iz Pariza to žalostno vest. Mi smo storili le svoje dolžnost kot kronisti. Stvar zrelih bralcev pa je, da presodijo, koliko resnice vsebujejo take vesti. Sicer pa smo dovlj jasno povedali svoje mnenje, ki je imamo o takih vesteh in njih razširjevalcih. Podobne vesti so priobčili ponovno tndi drugi listi, ne da bi se kdo spotikal nad njimi. Čemu torej to zaletevanje ravno v naš list?
dn Vnovčevaluica za živino in mast v Ljubljani se nahaja od pon-deljka dne 7. aprila t. 1. v poslopju deželne vlade II. nadstropje, trakt Erjavčeva ulica in Bieivreisova cesta.
dn Pri poštnem uradu v Ormožu se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 4237 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Obenem se je zvezal Ormož telefonično z Ljatomerom v novem vodu 4158.
dn Srečni denuncijanti I V včerajšnji tozadevni notici omenjeni Do-bavšek ni identičen z g. Josipom Do-brovšekom, nadzornikom var. straže, ki je bil vedno zaveden Slovenec.
Narodno gledišče.
„Nelly Rozier“, komedija v treh dejanjih. Navadna francoska komedija z vsakdanjo vsebino zakonske nezvestobe. Gospa Bukšekova je storila več, nego je zahtevala od nje fantastična Neiiy Rozier. G. Danil o kot lahkoživi Lebrunois je zabaval občinstvo s svojim nastopom do zadnjega. Igral je dobro in dosegel zaslužen efekt. G. Ž e 1 e z n i k je bil pravi moški „Back-fisch". Kolonista Legrisa je pogodil izvrstno g. Prek, ki pa ni Brojen“ — po mojem skromnem mnenju — za razne dopolnilne vloge. G. Prek bo dosegel sčasoma še kaj več. Gdč. Vera Danilova je bila dobra fitistrska žena. GJč. M ar j a n o v i d-Ma r ko v a ni mogla storiti iz Valentine ničesar posebnega. Tudi Lavirette g. Drenovca je bil preeej brezbarven. Občinstvo se je zabavalo in to je menda glavno.	—r—
Najnovejše vesti.
Preokret velesil napram našemu vprašanju?
Reka, 5. apiila. (P. P) Tržaški „Lavoratore“ z dne 4. t. m. piinaša na uvodnem mestu sledečo brzojavko iz Pariza z dne 3. t. m.: Jugoslovanski delegatje so bili sprejeti danes od predsednika W.l'!ona, Lloyd Georgeja m Clemenceaua. Radi značaja tej^a razgovora Je Orlando prijateljsko pojasnil svojim tovarišem vzroke, radi katerih se tega razgovora ni hot«l udeležiti.
Naše vprašanje pred odločitvijo.
Reka, 5. aprila. (P.P.) Najnovejši italijanski listi poročajo iz Pariza, da so francosko-nerriške meje v glavnih obrisih že določene. Na pritisk Wilsona, je bil določen nadalje program mirovne konfercnce v prihodnjem tednu. Takoj po ureditvi fran-cosko-nemškega vprašanja, pridejo na vrsto italijanske zahteve in jugoslovanski, rumunski, bolgarski, turški in nadaljni problemi. Sredi aprila bodo poklicani nemški delegatje v Versailles in koncem tega meseca bo mogoče podpisati preliminarni mir. — Wilson in Lloyd George sta dosegla v svetu četvorice, da bodo pri vseh ureditvah teritorijalnih vprašanj imele takozvane „stratcgične meje" najmanjši pomen. Rešitev o nemško-f.ancoskih mejah je že sklenjena v tem smislu. S tem bi bilo jugoslovansko-italijansko vprašanje pomaknjeno v novo fazo razpravljanja, kjer bo narodnostni princip igral najvažnejšo ulogo.
VVilson zmaguje nad Clemen-ceauom.
Reka, 5. aprila. (P. P.) „Seco-lov“ poročevalec poroča iz Pariza dne 1. t. m.: Po zadnjih vesteh ima konferenca ta-le program: v tem tednu
bo rešeno vprašanje zapadnih In vzhodnih meja; prve dni drugega tedna bodo razpravljali o italijanskih, jugoslovanskih, rumunskih, bolgarskih, turških in drugih vprašanjih. Po 15. t. m bodo skl;cali nemške pooblaščence v Versailles. Kakor se zdi, bodo mirovni preliminarji podpisali že zadnje dni tega meseca. Po teh vesteh naj kon-statiram dvojo: 1. Iz programa se vidi, da ne bodo italijanske zahteve ločene od drugih z vezniških vprašanj. V preliminarni mirovni pogodbi bodo rešene med drugimi zahtevami tudi naše, italijanske, seveda v obliki določeni od zbora četvorice. 2. Obdaja nas popolnoma lVllsouov duh. Wd-son je s pomočjo Lloyd Georgea dosegel, da je tudi Clemenceau priznal program, r katerem strateglčna vprašanja — če jih bodo sploh uveljavljali — zavzemajo zulo skromen prostor. Način reševanja francoskih vprašanj bo vzor, po katerem bodo reševali vse diuge, tudi italijanske probleme. Nacijonalni princip je na oltarju, strategična vprašanju so skoro v pepelu. Zveza narodov vstaja med triumfom in polomom ojačenja z novimi sankcijami, ki bodo narodom najboljše jamstvo sigurnosti in svetu najboljše jamstvo miru. To je atmosfera, ki obdaja konferenčno delovanje. Ali se izplača prorokovati? Naj premisli čitatelj!
Tržaški socijalisti za Ljenina.
Reka, 5. aprila. (P. P.) Tržaški „Lavoratore“ z dne 4. aprila poroča, da je tržaška socijalistična stranka imela dne 3. t. m. svoje glavno zborovanje, kjer je bila sprejeta kot piva sledeča resolucija: *Z ozirom na to, da zamore le diktatura proletarijata primoči do zmage socijalizma, se
sklene uravnati vse bodoče delovanje tržaške socijalistične stranke v soglasju s principi, ki sta jih razglasila Ljenin in Trockij, ob strani hrabrih sodrugov v ostali Italiji*. — Po obsodbi Pitto-nijeve nacijonaiistične politike vsklika zborovanje: „Naj živi tretja internaci-jonala Moskve 1“
Resen položaj v Nemčiji.
Iz poročil LDU: Položaj v Mo-nakovem je jako napet. Deželni zbor se ne sestane. Širi se geslo: Proglas sovjetske republike. Snuje se skupna revolucijama stranka delavcev. — V Hamburgu so mnogoštevilne tolpe napadle ribjo tržnico in jo oropale. —
V Stuttgarlu se je vnel boj s Šparta-kovci. Artiljerija obstreljuje špartakov-ska oporišča. Ranjenih je več oseb. Radikalno delavstvo je ustavilo delo v Kruppovih tvornicah. Delavci so uničili znatne množine orožja vseh vrst. Nemčija stoji zopet pred revolucijo. Revolucijonarni svet v Monakovem je sklenil aretirati vse vodilne osebnosti meščanstva in časopisja.
Wilson zbolel.
LDU Pariz, 3. marca. (DKU) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson se je prehladil. Zdelo se je, da mu bo treba počivati le en dan, sedaj pa se je pokazalo, da je bolezen resnejša. Wilson mora biti v posteiji; noč je prebil dobro. V svetu četvorice ga bo zastopal polkovnik House. Svet se bo shajal v stanovanju Wilsor.ovem, kjer ga bodo mogli v nujnih primerih vprašati za svet.
Narodno predstavništvo.
Bel grad, 5. aprila. (Izv. por.)
V današnji seji Narodnega predstavništva so vložili slovenski socijalisti interpelacijo proti cenzuri in proti raznim odredbam trgovskega ministrstva. Ministrski predsednik Protič je odgovoril na interpelacijo dr. Novaka o ljubljanskem in zaloškem dogodku. Min. predsednik je dokazal neutemeljenost italijanskih očitkov. Poudarjal je, da so jugoslovanske oblasti v obeh slučajih postopale korektnr in da je uvedlo neznane Bincidente“ le italijansko časopisje z namenom, škodovati jugoslovanski stvari.
Jadranski problem najtežje vprašanje.
LDU Amsterdam, 5. aprila. (Dun KU) Listu „Algemeen Handels-blad“ se poroča iz Pariza: Svet četvorice se je pečal včeraj z jadranskim vprašanjem-, h česar se da sklepati, da bodo želje Ital;je, ki zahteva, da se določijo njene meje istočasno z mejami Francije, izpolnjene. Francozi stoje na stališču, da se morajo brezpogojno držati Italijanom dane obljube, katere vsebuje londonska pogodba. Zdi se, da so tudi Angleži istega mnenja. Wilson se pa protivi nekaterim zahtevam Italije, ker stoji na stališču svojih 14 točk. Jadransko vprašanje je menda najtežji problem, ki ga ima rešiti mirovna konferenca.
Nemci napadajo še vedno.
LDU poroča z dne 5. aprila ob pol 5. popoldne iz uradnega vira: Dne 3. aprila ob pol 10. zvečer so Nemci dvakrat napadli Hrenovice, 4 km zapadno od Velikovca. Napad je bil odbit. Dne 4. aprila ob pol 12. dopoldne so Nemci streljali na našo posadko pri Rušiatu s strojnicami, ob pol 10. dopoldne pri Mrzli vodi in metali ročne granate.
Program vlade.
Belgrad, 5. aprila. (Izv. por.) Na včerajšni medstrankarski konferenci Narodnega predstavništva je predložila vlada delavni program za prihodnje dni. novi poslovnik, agrarno reformo, vprašanje državljanstva, začasno ustavo, preskrbo invalidov, odškodnino za vojne škode, volitve v konstituanto.
Novo poverjeništvo proti konfiden-toui in denuncijantom.
Zagreb, . 5. aprila. (Izv. por.) „Narodne Novine" priobčujejo banovo naredbo, s katero se ustanovlja posebno poverjeništvo za ugotovitev konfidentov in denuncijantov, ki so bili v službi naših narodnih sovražni-
kov. Poverjeništvo ima nalogo preiskati tozadevni materijal in brez odlašanja objaviti vsa imena vseh konfidentov in denuncijantov.
Čehoslovaki zasedli Budimpešto.
Belgrad, 5. aprila, (izv. por.) „Pravda“ javlja, da so čehoslovaške čete zasedle včeraj opoldne Budimpešto. Madžarske komunistične č^te so se po kratkem pogajanju udale. Shod narodnega ženstva v M riboru.
Maribor, 5. aprila. (Izv. por.) Nocoj se je vršil v Narodnem domu pripravljalni shod narodnega ženstva. Namen shoda je bil organizirati naše ženstvo na meji. Govorili so gospodje Simčič, Rogiič, Pirc in gdč. Štupica. Po shodu so nabrali okoli 130 K v propagandne namene.
Listnica uredništva.
O. S. R. Št. J.: Pride na vrsto. — Leskovec pri Ptuju: Naznanite nam svoj natančni nasl >v! — Uradnik okr. glavarstva v Ptuju: Kdor nima poguma, da podpiše svojih insultacij, je nepoštenjak!
Aprovizacija.
a Prispevki za kruh in moko se Izplačujejo ; na izkaznice ubožnih akcij po siedičem redu, v mestni posvetovalnici dopoldne, popoldne pa pri krušni komisiji na magistratu: Na izkaznice A, dne 7. aprila, od 8. do 9. ure štev. 1 do lr>0, od 9. do 10 štev. 150 do 800, od 10. do II. od 800 do konca. — Na izkaznice B: 7. aprila od li. do 12. štev. i do 150, od 3. do 4. štev. 150 do 300, od 4. do 6. štev. 300 do 450, od 5. do 0. štev. 450 do COo, 8. aprila od 8. do 9. štev. 600 do 750, od 9. do 10. itev. 760 do 900, od 10. do U. štev. 900 do 1040, od li. do 12. štev. 1050 do 1200, od 3. do 4. štev. 1200 do 1350, od 4. do 5. štev. 1350 do 1500, od 5. do 0. št®v. 1500 do 1850, dne 9. aprila od 8 do 9. ure štev. 1060 do 1800, od 9. do 10. štev. 18 0 do 1950, od 10. do ll. štev. 1950 do 2100, od li. do 12. 2100 do 2250, Od 3. do 4. štev. 2260 do 2400, od 4 do 6. štev. 2400 do 2550, od 5. do 6. 2550 do konca. — Na izkaznica C: 10 aprila od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10 štev. 160 do 300, od 10. do li. štev n00 do 450, od 11. do 12. štev. 450 do GOO, od i). do 4. štev. 600 do 750, od 4. do 6. štev. 750 do 900, od B. do 6. Štev. «00 do 1060;	j,,	aprila	od	8.
do 9. štev. 1050 do 1200, od 9. do 10. itev. 1200 do 1350, od 10 do ll. 1360 do 1600, od ll. do 12. štev. 1500 do 1650, od 8 do 4. štev. 1650 do 1800, od 4. do 6 štev. 1800 do 1950, od 5. do 0. štev. l95udo 2100; 12. apr. od 8. do 9. štev. 2100 do 2250, od 9. do 10. štev. 2250 do 2400, od 10. do 11. štev. 2400 do konca. — Na izkaznice I. uradniške skupine: 12. aprila od 3. do 4. štev. l do 150, od 4. do 6. štev. 160 do 30o, od 6. do «. št. 300 do konca, — Na izkaznice 11. uradniške skupine: 14. aprila od S do 9 štev. 1 do konca. — Na izkaznico B za Vič: 14. aprila od 9. do pol 11. štev. I do konca. — Na izkaznice C za Vič: 14. ap ila od polil, do 12 štev. 1 do 200, od 3 do 4. štev. 200 do 350, od 4 do 5 štev. 350 do konca. — Na izkažnice B za Moste: 16. aprila od 8. do 9. stev. l do 160, od 9. db 10. štev. 160 do konca. — Na izkaznice C za Moste: 15. apr. od 10. do ll. štev. i do 160, on U. do 12. štev. 150 do 800, od 3. do 4. štev. soo do konca-
Prodajalcl moke se rabijo, da se zanesljivo zgiase v torek S. t m. ob 9. v mest. posvetovalnici radi nakazila moke.
Na sladkorne izkaznice Stev. 5, 8, 62 in G3 se dobi sol v sledečih t/govinah. Na stev. 5 pri Černvik & Val, Vodnikov trg. Na štev. 8 pri Fridrihu, Poljanska cesta. Na ^ev-f- Prl Štancerju, Dunajska c. (Holzer). Na štev. 63 pri Khamu, Miklošičeva cesta. Ravnotam se bode dobil tudi sladkor.
Vsled izplačevanja prispevkov za člane ubožnih akcij se od pondeljka, dne
7. aprila, do vštetega torka, dne 16. aprila, v mestni posvetovalnici strankam ničesar ne nakazuje.
a Čebula se dobi pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi na osebo 3 kilograme čebule, ki stane 2 kroni. — Stranke I. okraja, v pondeljek, 5. aprila dopold. od
8. do 9. štev. l do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 8q1 do konca. V pondeljek, 5. aprila, popoldne stranke 11. okraja od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do
konc3.
Čebula za III. okraj. Stranke III. okr. dobe čebulo v torak, dne 8. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski essti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9 štev. 1 do 600, od 9. do 10. štev. 601 do 1000, od 10 do ll. štev. 1001 do konca. Straška dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K.
Čebula za IV. okraj. Stranke IV. okr. dobe čebulo v torek, dne 8. t. m pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Delila se oode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 1200, od 4. do 5. št. 1201 do konca. Str*nka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano/*
Gosp. Josip Ivančič, poslovodja „Kazinovereina“ je v svojem »Poslanem" v ljubljanskih listih naslikal sebe kot največjega narodnega mučenika, kot žrtev svojega slovenskega prepričanja. — Nisem tako zloben, da bi mu tega ne verjel, zdi se pa mi, da si mož nekoliko preveč trka na prsa in da njegovo nneizmerno" gorje vendarle ni tako grozno, kakor ga on skuša napleskati. — Da je sedaj kazinski zakupnik, že to kaže na to, da mu je vendarle uspelo, iz tega »neizmernega gorja" si rešiti nekaj težkih tisočakov — ali pa je resnična ona druga povest o verižništvu, ki je še vedno ni spravil na čisto z „Naprejem“ in naj se še tako sklicuje na svedočbe begunskega urada in policije.
Zato je ne samo neokusno, temveč naravnost predrzno vzdihovanje, da se je hotelo „uničiti, ubiti eksistenco" njemu goriškemu Slovencu.
Goriški Slovenec, to geslo je dandanes popularno, no pa posluževati se ga smem tudi jaz, ker se i jaz go-riški Slovenecl Morda bi bilo tudi bolje, ako bi ne načenjali poglavja o „uničeui eksistenci" 1 — Saj poznate g. Carlija s celo kopo dece, ki je ostal radi Vas na cesti, dasi je imel že za-siguran topel kotiček. Roko na srce, kdo je odjedel temu skorjico kruha? In Carli, mož izvežban v kavarniški stroki je po 4 letnem službovanju na fronti, že šest mesecev brez služb el Ako bi zgolj tega stanovskega tovariša ..mobiliziral" vse, kar mi očitale, bi storil s tem samo hvalevredno in zaslužno delo. Vidite in to me boli najbolj, da morda v tein oziru nisem storil vsega kar bi mogel. — Sicer pa ni še vseh dni konec saj prisega g. Ivančič, da „Kazinoverein“ ni rekuriral proti odločitvi magistrat-nega gremija, marveč samo on — poslovodja, ki pa v to niti ni upravičen. Dognati bo toraj še treba, kako se je mogel rešiti priziv, ki ga je vložila neupravičena osebal So pač zadostovale lepe oči predsednika „Kazinovereina“ dr. Galleta, ki je prišel v spiemstvu neupravičenca — (v spremstvu dr. Smoleta, ni nihče trdil!)
—	k referentu, da je zmagal „ka-sinoverein“ proti mestnemu magistratul To stoji, kakor pribito in naj se g. Ivančič zvija kakor kača ali jeguljal
Takisto stoji tudi dejstvo, da ima takozvani zakupnik kazine na razpolago dve sobi, Nemci pa tudi dve — uno ki služi nemški gospodi za bralno sobo, in tisto, katere dvojna vrata so zaplankana. Ali je istina? Ako ni, ako sem krivo izveščen, sem pripravljen dati takoj 1000 kron v narodne in obrambne svrhe, U v e r j e 11 sem da bo g. nasprotnik kot kavalir položil isto svoto v isto svrho, menim da ložje kakor jaz, ki sem si moral ob gotovem času izposoditi znaten novec, da sem mogel dati na račun za nakup oprave 50 000 kron kavarnarju Da-mischu, tiste oprave, ki jo sedaj ima on v kavarni, ki je baje na njegovo zahtevo* krščena za „Zvezdo“ a jo je vsakdan pripravljen prekrstili, ako bi kdo zahteval, v „Beograd“.
Ob koncu še tole: Bil sem in sem še obrtnik, pred 35 leti sem prodal svojojo rokodelsko obit, se (.ženil z gostilničarko in si kot tak pridobil še kavarniško koncesijo v času, ko so bili v Ljubljani ka-varnarji še samo Nemci!
Bil sem poleg Kramarja prvi slovenski kavarnar v Ljubljani. V koliko sem bil takrat in kasneje na svojem mestu kot Slovan, kot Jugoslovan, kot Slovenec, kot Sokol, kot ljubljanski občan in obrtnik, o tem ne pristoja meni sodba, o tem naj sodijo nepristranski sodniki, to pa smem reči: Kadar boste Vi storili toliko, bom prvi, ki bom Vam odvezal na čcvlhh jermena.
Ljubljana, 4. aprila 1910.
Ivan Krapež, lastnik »Narodne kavarne".
S Proda se: j
Gosposka poletna Itiša
tik cerkve, obstoječa iz prav dobro ohranjenega poslopja, potem okoli 9 oralov zemlje, t. j. vrt, njiva, travnik, gozd in G oralov akacij, se proda za 40 000 K. Vpraša se v podružnici upravništva »Jugoslavije" v Celju, Nova ulica 14.	.154	3—1
On n o in slame večja množina, se proda pri OCHu Tereziji Cerar, Sp Domžale 4.	128
Pikini ofrni sistem Haumond, dobro rioauil o11 Uj ohranjen, proda Zabret & Komp , Britof pri Kranju.	1£0
s:
Kupi se:
B
Pisalno mizo Pisarniška oprava SS-1
be na upravo lista.
Sipilpravd
cerija* na upravništvo.	141	5—1
2 knnia ali dobili za vožnjo in tek 15 do ivuiija 15 jn p0i pesti visoka, če mogoče eJ?ake barve, kupim. Ponudbe s ceno pod: „Dva konja", poštno ležeče Kranj. 129
Qr= Služb e:
Mlad natakar f„ tS.rffiSS
Išče službe. — Ponudbe pod „Natakar" na upravništi/o.	171	2—1
Trgavsko izobraženi gospod, 'St
ga mesta kot skladiščnik, ali kot boljšo moč v trgovini, špecerijske event. mešane stroke. Sedaj še v vojaški službi podčastnik, iz zasedenega ozemlja. Star 30 let. Po* nudbe se prosi na upravo »Jugoslavije" pod „Janko 18S7".	160 2—1
Prnrishlka za trgovino mešane stroke, k1 MulluJuilVa je ob enem vešča tudi knjigovodstva in korespondence, sprejme se takoj-Ponudbe na upraviteljstvo Kendovih posestev, trgovski oddelek, Bled. 158 2—1
Iščejo se sposobni ključavničarji
za rezalno In stiskalno orodje, in za montiranje ključavnic. Reftcktanti naj se obrnejo na „Kranjsko tvornico željezne 1 bravarske robe v Kamniku*.	157 2—1
^nroimom 4 mizarske pomočnike. Reflek-OjJl OJillulll tira se na boljše moči. Ponudbe se naj pošljejo pod F. V. Breg št. 17, Celje.
142 4—1
|6Apm dobro idočo gostilno, večjo restav-IdOGIII racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod »Začetnik".	77
Raznažalko slav/je* v Celju. ^ ^
2 7Sin 31*13 vešča, iščem za vincijarno žafjf iuy lija, proti dobremu plačilu in hrani-Franc Hribernik, posestnik in lesni trgove^ v Puštalu 56, p. Škofja Loka.	1™
poštena, bivajoča v Ljub*
 /--------------- Ijani,	se	sprejme	v	manu-
fakturno trgovino. Začetnice se odklanjajo-Ponudbe na upravništvo.
Razno: ~=d
3
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana*
nobene odgovornosti.
Mebllrano sobo Ljubljani. Ponudbe pod
.Vlsokošolec-uradnik" na upravništvo.
iščese posojilo,
mesecih po 15o/0. za denar se jamči. Ponudbe pod „Visoke obresti" na upravništvo tega lista.	159	3-I
Rsiflsmspiia u predmetama odšteta ojj fl jMailldUjC željeznica i parobrodarsk|& družtava kao i tarifalne poslove obavij® „Libertas" I. Zagreb.
Ogjaslvati
sve krajeve svijeta kod
tas“ III. Zagreb.
na svakom jeziku
Liber'
Ujčo v Slovenjemgradcu se da * junijefl*/ »lila najem; obsega 5 sob, 2 kuhinji, ki®” divarnice in svinjski hlev, poleg velik vrt** zelenjavo. Električna razsvetljava v hiši-Pojasnila dajeta iz prijaznosti notar dr- Iv% Winkler in trgovec Martin Pleterski, CerWe na Dolenjskem.
Naravno malinovo in citronovo esen-
p« in druge potrebščine za izdelavo dobri® pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinov® fondat-esenco za aromatiziranje kandito^ priporoča: D e s t i 1 a c i j a e s e n c Sre-
ko Potnik, Ljubljana, Slomškov,
ul. 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupa<j oranž po 15 K za kg.
Vsem ženinom in nevestam
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištv ’ Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezi-cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.
I) Liubljar.il pufujučsm se preporuča
Restavracija u Prešernovoj nlici 9.
Popravila or in zlatnine S
Ljubljana, nasproti glr.vne pošte. 59 i
lajna ps 35 »in.
*ih zabojih, Martin Pleterski, trgovec, Cerklje pri Brežicah.	_____________________
Ujč-n z eno sobo, kuhinjo in vinsko kletjo, lilo« njivo, vrtom in še posebej ležečo vinsko kletjo, pripravno za kakšnega vino-jržca, se odda v najem. — Išče se usnjarski komjianjon, za večje podjetje. Komisijonirano. 'Jglasi se sprejmejo v podružnici „Jugosla-v Ptuju, pod .Obrt".	181
KlUfit posestnik med Kranjem in Jeseni-. .M cami, ki bi rabil za lahko domačo ožbj* enega ali dva konja in jih vzel na fo0: n*j se zglasi pismeno pod: Gomilar,
M
&nitna ponudba.
Dopisovanje in ženitne ponudbe gg
44 let stara vdova p v
,________ višjem	uradniku,	fina
|°3podinja, z večjim otrokom želi v svrho 2enitve znanja z inteligentnim starejšim gospodom. Le resne ponudbe naj se pošljejo “0a »Zakonska srečau, na uoravništvo. 184
Ml3dpnw“ s<ar “8 let' p0 Pok,icu mizar>
_ "■'•Clllt z nekoliko premoženja, želi . 8ezhaniti z gospodično ali udovo brez p o* v starosti do 28 let kje na deželi. — s sliko pod ..Rokodelec" na uprav-,s>vo. Na anonimno se ne ozira. 162 2 1
Samostojna obrtnica JLSžK’-
■ištvom in-enim otrokom, želi t rn potom »sled dolgega časa znanja z dobrosrčnim, Samostojnim gospodom v starosti 35—50 let. Udovci z enim otrbkom niso izključeni, pač pa kvartopirci, nagnjeni k pijači in suroveži. Le resnosti se odgovarja, na drugo se ne ozira. Ponudbe s sliko pod „Sreča v nesreči" na upravništvo do 15. aprila. 169 2 1
M h iSlHlic star 2a let’ treznega značaja
lTlldlliUllL in lepe zunanjosti, z velikim podjetjem na Hrvaškem, želi znanja z gospodično Slovenko, v starosti 17 do 22 let. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko je vposlati do 7. aprila na upravništvo pod .Živooka boginja". 168 31
Železokonstrukcijska
delavnica!
elektrarna Fala na Dravi
prevzema
dobavo in montažo železnih nadtaluili stavbj konstrukcij za zaj'ezilne naprave, napelje-vatne drogove itd. 888 10—1
Trle naprodaj,
cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1
Franc Horvat
Mostje, pošta Juršinci, Ptuj.
f
Tautburaško društvo „Tri-gliiv“ v Ljubljani naznanja lužnim srcem, da je njegov vrli član, gosp.
Niko Grošelj
dne 4. inal. travna 1919 zdihnil svojo blago dušo v najlepši mladeniški dobi. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob '/24. popoldne iz deželne bolnice.
Ljubljana, 5. aprila 1919.
JsL
staro in novo,
r
860 1
slivovko, rum i. t. d.,
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
UIKO
belo in črno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdka Penič, Muller
in dr.
Zagreb, Frankopanska ul.
štev. 12.
866 5-1
Glavno zastopstvo
»Savinjske tovarne barv in
lesnih izdelkov11
priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firnis, samokolnice itd. Naročila sprejema 853
Ivan Ferlež, Celje.
remi ——■■■■——
Koruzo, pšenico, krompir, oves
in drugo žito pošilja na vagone kakor tudi manje	893 2—t
Franjo Paulin, Sisak.
Katera dva g«sp<lda respSraji' i Jamske tračnice, vagončki s i	TiPAStOV	tiPUžIhl
»3*!1. na podčepnik (Lager) MH1M piOMOT. UldžIM
® .vesele narave pod šifro „Rožca in ‘ruša“, Ljubljana, gl. pošt. ležeče. 167 2 1
POCimini ir udovac bez djece, traži udo-V tl Ul K. vicu ženldbe radi i bez imetka Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 71/H.
Zidotkinja god1.1
ozbiljnoe tnladjeg odvjetnika, sudca iii voj-
ničkog častnika. Ponude na..............
gieb pod i:-8/II.
stara, udala bi se za ka, sudca iii vojna ,Libertas‘ Za-
llvije rodjakinje asaftgjs« ,
poznanstva traže ovim putem ozbiljne gospode udaje radi. Po mogučnosti liječnika, odvjet*ika iii mjernika. Ponudbe na .Libertas* Zagreb pod 139/11.
Udala bi se djevojka
«iuazaV, ^raži bo'leS mladog trgovca iii sueno. Ponude na .Libertas* Zagreb pod 66/11.
JJjMa bi segošpodjiaraK
od 280.000 K- “
„°8P°dina. Ponude Pod 84/U.
vrtilna k 1 a d k a (Drehscheibe), električno vrtalo (Bohrmaschine) in vžigalna vrvica za razstreljevanje kamna.
Ponudbe pod „Jamske potrebščine" na 1. Jugoslovanski »nončni In iiiforraa&ni zavod Beseljak & Rožanc, Ljnbljana, Fran če vo nabrežje f».	902
Velika
trgcuina
co
š
Traži boljeg otmenog na ,Libertas1 Zagreb
tiil
OVlfu sa večim posjedom traži daje re{ut. 41 radi posjednika. Samo ozbiljne Pofl t^nle 1 Ponude na ,Libertas* Zagreb
neka se želi mlati iii ženiti,
Naisf,** obrati na „Libertas“ II. Zagreb.
diskrecija zajamčena!
Zenio Ki r,,, mlad zdrav trgovac sa ne-ili „.... U1 ^to novaca, traži djevojku vjnQjfalo Udoviču sa nešto novaca iii trgovk *■ Pnn..^K. „Libertas“ Zagreb pod
bri
oje*
Ponudbe na »9/II.
sa velikom radnjom žele se upoznati že-ozbiljnom gospodjicama iii
M fes gospodln S!"* .UŠ
M°ia djevojkom iii mladom udovicom. sjeda p*atl nešta miraza za proširenje po-j ' - L °nudbe na .Libertas* Zagreb pod 38/11.
«ia 9'«poilijsa
mladiim!!!! s-a “zb'1!11—	  -
^ira7a e-ovlcama» ^oje >madu oko 60.000 K bcrta* £Jaina budučnost. Ponudbe na ,Li--- ^Zagreb pod 87/11,
vac su^Tnur,,cf™ Po-
Zel j ezniCki nadcino vuik'iclt p,°'
ienidbe radi s-™« « u...	znanstvo
J« «tia. Pnn,!ik„ bllinf Ponudbe! Miraz J>o<l	Ponudbe "a .Libertas* Zagreb
z mešanim blagom na Glavnem trgu v Šoštanju se zaradi preselitve z vso trgovinsko opravo j in zalogo odda v najem.
Več se izve pri Alojzu Kos- j sar, trgovcu v Šoštanju.
MILAN LAUŠ. Belovar
prodaja
moko, pšenico, krompir, koruzo
nadrobno in debelo.
Pošilja tudi lahko v manjših množinah po pošti.	870
—_ -
Spaga
za sedlarje, tapetnike in jermenarje.
Žnora
za tesarje se dobi pri
J. Šimenc, Celje, Graška cesta 8 in pri izdclovatelju Florjanu Kučanda, vrvarju, Blagovna, pošta Št. Jur ob Juž. žel.	89i i
bicikljev, različnih dobrih vozov, lončenih peči, čevljev, raznega manufaktur-nega in galanterijskega blaga itd. se vrSi dne 8. In 9. aprila od 9. do 12. In od 2. do 5. ure na dvorišču
Zg. Šiška 114. Celovška cesta. Kupci osobito trgovci se vabijo.
Prazne vreče in suhe gobe
kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje 843
Firma J. Kušlan
Kranj (Gorenjsko).
Gospodarska pisarna
Dr. ivan Černe
Ljubljana
Miklošičeva c. 6. (Vis-a-vis hotel Union).
Bančna komisija, posojila, inkaso — trgovske informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami in podjetji — uprava premoženj, vterjavanje dolgov — izvest denlžka mnenja biiance, cenitve, ssr
Uraduje od 8.—Val- 1° 00 3.-5. ure. Telefon 37.	Zahtevajte	prospekt.
»KSSaUSKffiSBSES«
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine iu naj -nižje cene na Ljubljana L, poštni predal štev. 163.	420 30 5
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih
2 01 659 |o.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 191!) nad 40 milijonov kron vlog In nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposredni* državnim nadzorstvom.
Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, ot® mane, spalni iu dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohišitva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po jak« nizkih cenah 854 10—l pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS
Maribor, Stolni trg 6.
Svoboden ogled!	Ceniki	zastonj!
300 gozdnih delavcev za Bosno
gr se takoj sprejme.
Plača 24 K dnevno. — Moka, slanina in druga živila se dobijo po maksimaln>h cenah v lastni aprovizaciji
do 8
»imainm cenah v lastni aprovizaciji.
Vpraša se pri Dalmatinca v Celju, Glavni trg št. 8 pri gosp. liifi-ii L—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne.	*762i
F. n.
Dovoljujeva si uljudno naznaniti, da sva s 1. aprilom prevzela drogerijo, parfumerijo in fotomanufakturo J. Fiedlerja v Celju, Kolodvorska ulica 5, ki jo bodeva v povečanem obsegu vodila pod imenom
»SAM2TA
Priporočava se blagohotne naklonjenosti, beleživa z odličnim spoštovanjem	m
ceije v aprilu 1919. Kramar & Vrtovec.
Stara in dobro vpeljana
trgovska agentura in komisijsko podjetje
s la referencami, sprejme zastopstva boljših tvrdk za kolonijalno blago, spirituoze, žganje in vina ter k tej stroki spadajoče predmete.
Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: ..Solidna trgoiina11 paStuo ležeče Celje.
Pisemski papir najfinejše vrste
priporoča	102	13
Marija Tičar, Ljubljana
Najvecja izbira umetniških razglednic
ju HO >	MODNI SALON	? 2
O o	Damski svileni klobuki	'i r.. ~. o
o ^ Co 10 ss	in čepice v veliki izberi.	co S. g £
:§ 5 g	Cene zmerne.	§■ S’ C3 O K'
t	Rimska c. 6. ROZI FABČIČ Rimska c. 6.	■c &
Za veliko podjetje v Ljubljani
®BSF“ se sprejmeta
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Stalno mesto", Ljubljana, poštni predal 74.	375
Velika izbira slamnikov po najnižjih cenah =
Rozi Fabčič, Rimska cesta št. 6
896 2-1
V zalogi najfinejši modeli in vedno novi žalni klobuki
Modni salon za dame in gospode
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1.
na telinologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo duhovščin o. — Sprejema naročila tudi iz dežele.
Obračanje in renoviranje salonskih sukenj v najmodetnejSe jakete za gospode. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah.
•»»o
Iz Amerike došli
barvni trakovi za pisalne stroje, 11, 13 in 35 mm, **
kopirni in nekopirni. Dobijo se pri tvrdki
FRANC BAR
v Ljubljani, Frančevo nabrežje štev. 5
katera ima v za- ninnlnn ctrniOi Remington-Sholes, logi tudi sledeče piuulllu ullUjui Underwood, s širokim vozom, Ideal B, najnovejši model, Royal, Stoevver-Rekord, Kappel, popotni pisalni stroj Erika z ročno torbico ter vse druge strojne potrebščine. 874 3-1
Popravila pisnlnih. in računskih strojev
=-r--   —:— vseh sistemov. ----- —
jev
V Ritnice
‘TenJh ,riporJ!a Zvezna tiskarna
v J.Ljubljani, Stari trg ste'-'’-
Jugoslovanski dnevnik sprejme
urednika—SlDuenca
Takojšnji nastop. — Pismene ponudbe pod „Urednikw, Ljubljana, poštni predal 74.
•"
IIP
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice" in edini strok. dež. sodišča
Ljubljana, Kongresni trg 15 567 (nasproti nunske cerkve). <5
Največja in najsposobnejša tvrdka in izpo*®jcTat- I nica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska ‘ zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in »uzikalij. g
,Croatia‘ Ska dražba V ZSgffibll
je otvorila
svojo podiužnicc v Ljubljani, Marija Terezija c. 2 (
11	111P gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa,
I\LijJLIJC drva, oglje i. t. d. po’najvišjih dnevnih cenah. 491
Požurite se z naročbami!
Dobi sc takoj brezobvczno po poštnem povzetju od 4’/2 do 18 kg
Iz Ljubljane:
Testenine : makaroni .	ki g.	po K 10’—
„ rezanci, široki	„	„	K 12'—
„ blekci, fini .	„	K 16*—
Trapistovski sir, lini .	„	,,	K 32'—
Rozini, fini ....	„	„	K 34'—
Slive, suhe, bosanske .	„	„	K 6'50
Pralno milo, 30 °/0, Ano	„	„	K 6‘50
Toilntno milo, uujlln. tucat, po 30, 42 in 56 kron.
Dišave pristne, mlete; popr, paprika, cimet, piment, klinčki in cela kumna, vse vkartonili po 130vrečic,kart. K 32’— Pecilni prašek, najt, 100 vr.,kart. K 22'— Vanilie-sladkor, ,, 100 „ K 42-— Pravi škrob, „ 100 „	„ K 42’—
Namizno olje v sodih po 150—180 kg
kg po K 32'— Isto v balonih ca. 20-30-50 „	_ K 34’
Iz Zagreba:
P« pofiti do 18 kg:
Pristno čajno maslo,	kg	.	po	E	40 —*
knliano „	„	.	„	K	S**—
,,	liptavski sir	.	„	K	18’—
„	kisli sir (sknta)	.	„	K	*•—;
Zaboje po 50 kg;
Lojene sveče ca. 15 kom. na kg po K 32'— Ceresin „	„ 15 „ B „ „ £28-
Pralno	milo	45%	.	.	„	B	,	112'-
»	.	60%	.	.	„	B	.	£16—
»	n	^5%	.	.	„	„	„	ta0—
Po železniei:	goo
Kristalna soda za 100 kg po K 22w — Slive, suhe, bos., 100 „	„ K 650* —
Špirit, denat., za 100 litrov K 750-
Pismena naročila sprejema; g. Štefan Podpac, Ljubljana, Poljanska cesta
Postrežba točna in solidna.
Javna dražba '
plemenskih kobil in mladih žrebcev.
Dne 15. aprila 19*9. ob 9. uri dopoldne bo v Pragerskem (na preddvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4—8 let. Dne 16. aprila 1919. ob isti uri in na istem mestu pa dražba 32 dveletnih, 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev.
Polovica kobil in žrebcev je reservirana samo za konjerejce okrajnili glavarstev Ljubljana okolica, Kiško, Novomesto, Črnomelj in Kočevje, draga polovica pa za konjerejce in sodnih okrajev Ljutomer, Gor. Radgona samo Sr. Jurško okrožje, Brežice, Ptuj, Ormož in Maribor levi in desni breg.
Prekupci so izključeni.
Vsak konjerejec se mora izkazati s potrdilom pristojnega županstva, da se resnično bavi s konjerejo.
Prevzemniki prvo- in drugovrstnih kobil se pismeno zavežejo, da obtirže plemenske kobile saj tii leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi sč sme avi&ti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani.
Kupnino bo takoj plačati, žival pa na mestu odgnati.
Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dan dražbe od 7. ure zjutraj
dalje.
Konjerejci se opozarjajo, da konji niso podkovani in tudi niso vajen* vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti.
Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konjerejcem na razpolago 20 praznih vagonov za eventuelni transport konj po železnici.
Povodce (halftre) je vsekakor prinesti s seboj.
Dražba se vrši ob vsakem vremenu.
Oddelek za kmetijstvo deželne vlade.
Načelnik: Prelat Kalan s. r.