i
i
“Vencelj” — 2012/1/6 — 11:03 — page 244 — #1 i
i
i
i
i
i
OB 40. OBLETNICI IZIDA PRAPRESEKA IN OB
PODELITVI PRIZNANJA PROMETEJ ZNANOSTI REVIJI
PRESEK
Konec meseca marca bo minilo 40 let od tistega deževnega občnega zbora
Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v Murski Soboti, ki
se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino društva. Nanj je skupina mladih
navdušencev prinesla prvo in edino številko praPreseka in z njo napovedala
Presekovo rojstvo.
Zvezek je med udeleženci občnega zbora zbudil iskreno navdušenje. Kako
tudi ne! Res je bil tedaj slovenskim srednješolcem že 20 let na voljo Matema-
tičko-fizički list, ki je izhajal v Zagrebu. Toda pred nami je bil prvi tovrstni
slovenski strokovni list za mlade, delno namenjen tudi učencem osnovnih
šol. Njegovo ogrodje so sestavljali zapisi z matematičnih in fizikalnih tek-
movanj v letu 1971: naloge in rešitve, poročila ter seznami nagrajenih in
pohvaljenih tekmovalcev. V drugi polovici pa je bilo vsega po malem: po
en matematični, fizikalni in astronomski članek, pa rubrike Premisli in reši,
Bolj za šalo kot zares in Bistrovidec.
Najzaslužneǰsa za izid praPreseka sta bila Franci Oblak in Tomaž Skulj.
Knjižico v nakladi 3000 izvodov je brezplačno natisnila tovarna Rog – Savlje.
Honorar urednikom in avtorjem je bilo njihovo osebno zadovoljstvo ob izidu.
Vse izvode so brezplačno razdelili med učence osnovnih in srednjih šol ter
člane društva.
Čeprav je bil praPresek kot enkratna izdaja zaključena celota, so njegovi
avtorji v uvodniku zapisali:
”
. . . praPresek je lahko tudi osnutek mesečnega
mladinskega lista, namenjenega vsem tistim, ki jim je matematika, fizika in
astronomija pri srcu. S primerno izbrano vsebino bi na nevsiljiv in prijeten
način poskušali vzbujati ljubezen do teh treh naravoslovnih ved.“
Poldrugo leto za praPresekom, ob stoti obletnici rojstva profesorja Josipa
Plemlja, je izšla prva številka Preseka, lista za mlade matematike, fizike in
astronome. Odtlej je Presek redno izhajal in v štiridesetih letih našel svoje
ugledno mesto v slovenski strokovni literaturi za mlade.
Presek je pravzaprav svojevrsten fenomen v svetovni matematični, fizi-
kalni in astronomski periodiki za mlade. Slǐsi se neverjetno, a je res. Ko je
pred leti na fizikalno olimpiado v Avstraliji naša ekipa prinesla nekaj izvodov
Preseka kot darila sotekmovalcem, so v tam zbranih mednarodnih strokov-
nih krogih poželi občudovanje in začudenje, da ima jezikovno tako majhna
narodnostna skupina časopis, kakršnega veliko večji narodi ne premorejo.
244 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6
i
i
“Vencelj” — 2012/1/6 — 11:03 — page 245 — #2 i
i
i
i
i
i
Ob 40. obletnici izida praPreseka in ob podelitvi priznanja Prometej znanosti reviji Presek
Zato se s ponosom in brez lažne skromnosti lahko veselimo nedavnega
priznanja. Slovenska znanstvena fundacija je namreč reviji Presek dne
15. decembra 2011 podelila prestižno priznanje Prometej znanosti za
odličnost v komuniciranju. Priznanje pripada številnim bivšim in seda-
njim sodelavcem: ustanoviteljem revije, avtorjem, urednikom, recenzentom
in lektorjem, tehničnim sodelavcem in vsem ostalim, ki so kakorkoli prispe-
vali in prispevajo k nastajanju in kvaliteti Preseka.
* * *
Ideja praPresekovcev, da bi bil Presek mesečnik, se je izkazala za prehud
zalogaj. Na začetku so izšle štiri številke letno, od 13. letnika dalje pa
vsako leto po šest številk na 64 straneh. Prva leta se je rednim številkam
občasno pridružila dodatna tematska številka, praviloma delo enega samega
avtorja z eno samo obširneǰso temo. Te brošurice pomenijo osnovo kasneje
ustanovljene zbirke z imenom Presekova knjižnica, v kateri je do danes izšlo
že 45 del.
* * *
Prvih deset let so glavne Presekove rubrike prinašale prispevke iz ma-
tematike, fizike in astronomije. V tem času se je razmahnilo računalnǐstvo,
Presek je začel objavljati najprej naloge z republǐskih tekmovanj iz raču-
nalnǐstva in z enajstim letnikom uvedel redno rubriko tudi za to področje.
Hkrati se je preimenoval v Presek, list za mlade matematike, fizike, astro-
nome in računalnikarje, kakor se imenuje še danes.
Stalnica v Preseku so bila in ostajajo poročila z matematičnih in fi-
zikalnih tekmovanj za osnovnošolce in srednješolce, ki so se jim sčasoma
pridružila tudi tekmovanja iz astronomije ter iz poslovne in razvedrilne ma-
tematike. Tekmovalne naloge in njihove rešitve izhajajo v zadnjih letih kot
redna priloga k reviji.
Ostale rubrike so bile in so odvisne od prispelih prispevkov. Mednje
sodijo Novice, Nove knjige, Premisli in reši, Bistrovidec, Zanimivosti, Raz-
vedrilo in Pisma bralcev. Dobro so se prijele noveǰse rubrike: Presekova
matura za srednješolce, Poizkuševalnica doma, Naravoslovna fotografija in
Naloge iz astronomije. Že dolga leta lahko na sredini revije najdemo temat-
sko slikovno križanko s temami iz Presekovih vsebin, ki je med bralci zelo
priljubljena. Zadnje čase ji delajo družbo sudoku, kakuro ali futošiki.
Večina avtomobilov, ki smo se z njimi pred 40 leti pripeljali v Mursko
Soboto, so bili fički. Še bolj kot avtomobilski vozni park so v štirih desetle-
tjih napredovale in se spreminjale tehnične razmere v tisku. Lahko bi rekli,
Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6 245
i
i
“Vencelj” — 2012/1/6 — 11:03 — page 246 — #3 i
i
i
i
i
i
Vesti
Slika 1. Z leve proti desni: Aleš Mohorič, Tomaž Skulj, Marija Vencelj, Edvard Kramar
in Peter Petek.
da je Presek v tem obdobju prešel vse faze od pisalnega stroja in ciklostila
do današnjega modernega računalnǐskega oblikovanja, čemur se je bilo treba
sproti prilagajati. Pred sedmimi leti je spremenil tudi zunanjo podobo. Na-
mesto knjižice formata A5 je danes pred nami skoraj dvakrat tolikšna revija
modernega videza.
* * *
Doslej je izšlo že okrog 220 številk Preseka. Kako ogromno dela se skriva
za tem številom, vedo le tisti, ki so pri njem sodelovali. Vsi po vrsti nepro-
fesionalno, v svojem prostem času in razpršeni po različnih lokacijah. Pred
mobilno telefonijo in elektronsko pošto je zato medsebojno komuniciranje
zahtevalo dodatno delo in čas.
Glavnina skrbi za vsebino je bila na ramenih odgovornih urednikov, ki
so bili v večini primerov tudi poduredniki za svoje strokovno področje. To
so bili Tomaž Skulj (praPresek in letnik 1), Tomaž Pisanski (letnik 2), Peter
Petek (letnika 3 in 4), Zvonko Trontelj (letniki 5 do 7), Andrej Likar (letniki
8 do 10), Edvard Kramar (letniki 11 do 14), Boris Lavrič (letniki 15 do 18),
Marija Vencelj (letniki 19 do 30), Maja Klavžar (letniki 31 do 37) in Aleš
Mohorič (letnik 38 in sedanji odgovorni urednik).
246 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6
i
i
“Vencelj” — 2012/1/6 — 11:03 — page 247 — #4 i
i
i
i
i
i
Ob 40. obletnici izida praPreseka in ob podelitvi priznanja Prometej znanosti reviji Presek
Na spletni strani www.presek.si lahko najdete kolofone in kazala vsebin
vseh dosedanjih Presekov ter tudi ponatise večine člankov do vključno 31.
letnika. Iz njih lahko razberete, kako velikemu številu ljudi gre zasluga za
kakovost Preseka in za to, da je ves čas nemoteno izhajal. Ob odgovornih
urednikih so tu poduredniki za posamezna področja, ki poleg zbiranja in
tudi pisanja člankov skrbijo za strokovno neoporečnost besedil in razumljiv
strokovni jezik. Neprecenljiva je vloga avtorjev, posebno tistih najzvesteǰsih,
ki redno pǐsejo ali so pisali za Presek. Ne gre prezreti skrbnega lektoriranja in
kvalitetnega tehničnega dela. Vsi, ki so sodelovali tako ali drugače, zaslužijo
pohvalo in zahvalo.
* * *
Na začetku Presekovega izhajanja je naklada naglo rasla, dosegla celo
število 25 000, in se po desetih letih ustalila pri 20 000 izvodih. Za tako lepo
naklado so bili zaslužni poverjeniki na šolah, zasluga gre veliki vzpodbudi
s strani šolskih oblasti, gotovo ji je botrovalo tudi tedanje pomanjkanje
poljudnostrokovne literature za mlade.
Sčasoma so se razmere spremenile. Vzniknile so nove mladinske revije,
zmanǰsala se je družbena vzpodbuda in z njo žal tudi vnema poverjenikov
na šolah. V naslednjih desetih letih se je naklada prepolovila, a je bila
za dvomilijonski narod, glede na specifično vsebino Preseka in starostno
omejeno ciljno populacijo, še vedno zadovoljiva.
Dandanes so okolǐsčine veliko slabše. Tako kot večini tiskanih medijev
tudi Preseku število naročnikov vztrajno pada. Kako nizko je trenutno,
lahko preverite v kolofonu njegove zadnje številke. Poleg nižjega življen-
skega standarda večine slovenskih družin je gotovo vzrok za to tudi velika
dostopnost do informacij na spletu. Urednǐski odbor Preseka je sicer raz-
mǐsljal o možnosti razširitve revije na splet, a iz tehtnih razlogov to misel
opustil. Revija namreč ni tržno usmerjena, za izdajanje ima le minimalna
sredstva, za aktivno trženje pa sploh ne.
Zato naj zaključim z mislijo, ki jo je poverjenikom za Presek ob začetku
tega šolskega leta namenil aktualni odgovorni urednik:
Vaša naloga je še kako pomembna, pravzaprav ključna, saj ste vi tisti,
ki pomagate pri promociji Preseka. Letos vas zato še posebej prosimo, da s
Presekom seznanite čimveč svojih učencev, ki bi jih revija lahko zanimala,
jim vzbujala pozitiven odnos do naravoslovja in usmerjala njihovo kreativ-
nost in energijo.
Marija Vencelj
Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6 247