gfešfcuaa pMtaea-T getoifed. KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 88. kos. V LJUBLJANI, dne 14. oktobra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 534. Pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. 535. Pravilnik o tehniških delili za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. 536. Pravilnik o stavbnih okoliših v mestih. 537. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 584. Na osnovi § 78. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. z njegovimi izpre-membami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in z dne 24. junija 1933. predpisujem ta-le pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.* Clen 1. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je prevzel, mimo nekih manjših izprememb, načela prejšnjih agrarnih zakonov. Zato je ob uporabi tega zakona treba upoštevati že izvedeno postopanje in stanje, ostvarjeno z uporabo prejšnjih začasnih agrarnih zakonov in odredb. Člen 2. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih določa: I. posestva, ki spadajo pod odredbo zakona; II. nepremičnine teh posestev, ki se morajo pustiti lastniku na prosto razpolago, in nepremičnine, ki jih je uporabiti za razlastitev (objekte agrarne reforme); III. agrarne subjekte, v katerih korist se nepremičnine posestev razlaščajo; IV. višino in način izplačila odškodnine za razlaščene nepremičnine; V. postopek in način izvedbe razlastitve. I. Posestva, ki spadajo pod odredbe zakona. Člen 3. S §§ 2. do 9. so določena skladno z dosedanjimi zakoni posestva, na katera je treba zakon uporabljati. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. avgusta 1933., št. 179/LI/536. — Zakon gl. »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve pa »Službeni Ust« št. 664/85 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz 1. 1933. V §§ 3., 4. in 8. zakona so navedene izjeme od občnih predpisov, odnosno dopolnitve teh predpisov. Člen 4. Po § 3. zakona spadajo pod odredbe zakona vsa posestva nad 100 juter za obdelovanje sposobne zemlje, ki so se do dne 26. junija 1931. kot dne, ko je zadobil zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih moč, uporabila za agrarne namene z uporabo zakona z dne 4. junija 1922., kako je dajati v zakup ona posestva, ki ne dosezajo maksimuma,* v dokaz česar služijo prejšnje pravnomočne odločbe. Posestva z manj ko 100 kat. jutri ne spadajo pod odredbe zakona. Člen 5. Glede na občne socialne namene, katerim služijo, so napravljene z odredbo § 4. zakona izjeme glede državnih in samoupravnih (občinskih in banovinskih) posestev kakor tudi glede posestev imovinskih občin. Člen 6. Od občnih predpisov izvzema § 8. zakona nepremičnine, ki so vzete v agrarne namene izza dne 27. februarja 1919. z uporabo zakonov, s katerimi so ukinjeni kmetovski, begluški, čivčijski, kolonski in tem podobni odnošaji v Bosni in Hercegovini, v območju južnih krajin in v Dalmaciji. Prav tako so s tem paragrafom izvzete nepremičnine, ki so jih kmetovalci od veleposestnikov kupili ali pridobili z zameno ali s priposestvovanjem; podreja pa se odredbam zakona zemljišče, ki so ga odstopili kmetovalci veleposestnikom v zameno, a ta zamena v zemljiških knjigah še ni izvedena. Vse činjenice glede nakupa, zamene ali priposestvo-vanja morajo prvostopna oblastva ugotoviti in oceniti. II. Objekti agrarne reforme. Člen 7. Nepremičnine posestev, ki se morajo dokončno pustiti lastniku na prosto razpolago, so določene s predpisi §§ 10.. 12. do 17. in 24. zakona. * »Uradni list« št. 62/9 iz 1. 1923. Vse ostale nepremičnine, ki se po navedenih predpisih ne puščajo lastniku, so načelno določene za razlastitev. Z odredbami § 11. zakona je določen poseben postopek o izvedbi razlastitve nepremičnin italijanskih in madžarskih državljanov glede na posebne mednarodne sporazume. Člen 8. Za obdelovanje sposobno zemljišče (§ 5. zakona) je načelno določeno za razlastitev, kolikor preseza v §§ 2. in 3. označeni maksimum. Izjemoma niso predmet razlastitve sadovnjaki, vinogradi z viničarskimi deputati in deputati za industrijske nameščence, kakor tudi deputati gozdnega osebja po stanju 27. februarja 1919. (§§ 13., 14. in 15. zakona). Deputati za ostalo osebje veleposestev niso izvzeti iz razlastitve. Člen 9. Pašniki niso izvzeti iz razlastitve (§§ 10. in 24. zakona). Kolikor so sposobni za drugo kmetijsko kulturo, kar morajo ugotoviti strokovnjaki, je ravnati s pašniki kot z zemljo, sposobno za obdelovanje, in se morajo določiti za razlastitev, odnosno pustiti lastniku za ožji maksimum. Lastniku se puščajo za širši maksimum potrebne površine za obdelovanje nesposobnih pašnikov kakor tudi manjše površine takšnih pašnikov v arondaciji ožjega maksimuma; manjše površine za obdelovanje sposobnih pašnikov v arondaciji razdeljene zemlje pa se morajo določiti za razlastitev. Večji kompleksi za obdelovanje nesposobnih pašnikov v eni ali več celinah so določeni za razlastitev v korist agrarnih subjektov iz odstavka (l) § 24. zakona. Občinski pašniki, ki se vodijo v katastru kot takšni in niso že odločeni za agrarne namene, so izjemoma izločeni iz razlastitve, razen tistih trstij, ki se sedaj izboljšujejo (§ 12.a zakona). Odredba o trstjih, odnosno o pašnikih v trstjih, ki se sedaj izboljšujejo, se nanaša samo na tako zvani Pančevački Rit, ki se izboljšuje. Člen 10. Zemljišča s podzemno drenažo, podvodna in poplavam izpostavljena zemljišča niso izločena iz razlastitve, marveč jih je upoštevati pri določanju druge polovice ožjega maksimuma, širšega maksimuma in super-maksimuma. Večje površine močvar in neplodnih trstij lahko izloči minister za kmetijstvo iz razlastitve proti zavezi, določeni v členu 56. tega pravilnika. Drugače se taka zemljišča lahko dajo lastniku za širši maksimum; za ostanek pa velja načelo, da se razlaste v korist agrarnih subjektov, če leže v arondaciji razdeljenega, za obdelovanje sposobnega zemljišča, a v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. a in 24., odstavka (‘), če sestavljajo večje komplekse v enem ali več delih. Člen 11. Gozdi in gozdno zemljišče načeloma niso predmet razlastitve. Izjeme določata §§ 12. in 24. zakona. S predpisom § 12. je pridržano za razlastitev vse gozdno zemljišče na relativnih gozdnih tleh, ki je kot zemlja, sposobna za obdelovanje, vzeto v namene agrarne reforme. Dana je tudi možnost razlastitve gozdnega zemljišča, ki je nad 5 let pod kmetijsko kulturo. Po odredbah § 24. zakona so gozdi lahko predmet razlastitve po oceni ministra za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike, in to po potrebi okol-nega prebivalstva. Gozdne enklave veljajo za sestavni del gozdov. Člen 12. Niso predmet razlastitve, neglede na kulturo, industrijska zemljišča, na katerih stoje industrijski objekti (tvorniške zgradbe, skladišča, dvorišča) in ostala zemljišča, ki so tem objektom neobhodno potrebna; pri rudarski industriji pa so izvzeta tudi ostala zemljišča, ki služijo neposredno rudarstvu. Tudi so iz razlastitve izvzeti ribnjaki in zemljišča v stavbnih okoliših, kolikor se niso doslej uporabili za agrarne namene. Člen 13. Za cerkvena veleposestva po zakonu o likvidaciji agrarne reforme se morajo smatrati samo tista veleposestva, ki vzdržujejo iz svojih dohodkov — na ozemlju, na katerem velja ta zakon — cerkvene, verske, prosvetne, človekoljubne ali obče koristne naprave. Cerkvena posestva so izenačena z ostalimi veleposestvi, vendar s to izjemo, da se smejo nerazdeljena zemljišča teh posestev razlastiti samo z odobritvijo ministrskega sveta (§ 17. zakona). Če je potreba, da se od cerkvenih posestev razlasti nerazdeljeno zemljišče, poda minister za kmetijstvo ministrskemu svetu predlog in izda potem končno odločbo po odstavku (,0) § 49. zakona. Člen 14. Ob pogojih iz § 16. zakona so izvzete iz razlastitve površine supermaksimuma iz tega paragrafa. Zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve, določena v tem paragrafu, se vpiše v zemljiških knjigah na predlog pristojne banske uprave po prenosu površin supermaksimuma v poseben vložek, izvzemši zemljišča iz odstavka (6) § 16. Če bi bila na kakšnem posestvu po prejšnjih predpisih zaznamba s površin supermaksimuma že brisana, mora banska uprava takoj zaprositi pristojno sodišče, da se zaznamba prepovedi po § 16. zakona iznova vpiše. Če odstopi lastnik supermaksimuma iz odstavka (*) § 16. zakona v namene agrarne reforme druge površine, izda rešitev o tem kakor tudi rešitev o izbrisu prepovedi minister za kmetijstvo na predlog banske uprave. Za odstopljeno zemljišče dobi lastnik odškodnino po zakonu o likvidaciji agrarne reforme. V odstavku (3) §16. zakona določeni izbris zaznambe po izteku 10 let dovoli na lastnikovo prošnjo pristojna banska uprava. Člen 15. Brez posebnih pogojev so izvzeti iz razlastitve super-maksimumi po § 17. zakona, površine iz § 15. in zemljišča s podzemno drenažo in v območju vodnih zadrug, določena za supermaksimum po odstavku (•) §16. zakona. III. Agrarni subjekti. Člen 16. Agrarni subjekti so določeni po načelih prejšnjih zakonov v §§ 18. do 27. zakona. Načelno so določeni kot agrarni subjekti vsi tisti, ki so dobili zemljo po prejšnjih predpisih, glede tiste površine, ki jo imajo. Izjemno od načela odstavka (2) § 19. zakona se smejo dati večje površine zemlje, ki je obdeljeni agrarni subjekti ne sprejmejo, najbližjim in drugim agrarnim subjektom za popolnitev njihovih posestev. Tudi se smejo dati agrarnim subjektom večje površine podvodnega in poplavam izpostavljenega zemljišča slabe kakovosti (§§ 19. a in 23. zakona). Člen 17. Na korist absolventov višjih in nižjih gospodarskih šol se razlasti zemljišče iz § 27. zakona, če: 1. se zavežejo, da bodo obdelovali zemljo, ki se raz-lašča v njih korist, sami in v svoji režiji, in 2. da bodo ukrenili vse, da se sestavijo iz te zemlje majhna vzorna posestva, ki bodo koristno služila okolici. Taka zemlja se predvsem razlasti v korist tistih absolventov nižjih in višjih kmetijskih šol, ki so zbog likvidacije veleposestev razrešeni službe. Tudi ostale osebe s kvalifikacijo iz navedenega paragrafa so lahko subjekti za takšna zemljišča kakor tudi državni, samoupravni in zasebni nameščenci s to kvalifikacijo, če so zapustili službo ali jim je služba* prestala teči brez njihove krivde. Vsi pa morajo dokazati, da so siromašnega stanja, da niso bili kaznovani zaradi nečastnih dejanj ali pa po zakonu o zaščiti države. IV. Višina in način izplačila odškodnine za razlaščena zemljišča. Člen 18. Višina odškodnine za razlaščena zemljišča je določena v §§ 28. do 45. zakona. Za določitev končne odškodnine za razlaščeno zemljišče je osnova čisti katastrski dohodek po stanju leta 1919., in to glede površin, sposobnih za obdelovanje, čisti katastrski dohodek II. razreda, za vinograde in pašnike pa čisti katastrski dohodek I. razreda, kar velja tudi glede tistih za obdelovanje nesposobnih zemljišč (trstičij, močvar), ki imajo čisti katastrski dohodek. Način izplačila, tip obveznic in vse ostale odredbe za izvrševanje finančne strani zakona predpiše uredba ministra za finance v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in v soglasnosti z ministrskim svetom v treh mesecih od dne, ko je zadobil moč zakon z dne 24. junija 1933. o izpremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Člen 19. Po predpisu § 36. zakona se izjemoma lastnik in agrarni subjekt lahko sporazumeta o višini in načinu izplačila, in to proti odobritvi ministra za kmetijstvo. Takšni sporazumi se morajo sklepati v obliki kupno-prodajnih pogodb in predložiti pred izdajo razlastilnega odloka v korist agrarnih subjektov pristojni komisiji za likvidacijo agrarne reforme, ki jih pošlje s svojim poročilom, popisom kupcev in seštevkom prodanih površin in kupnine po banski upravi ministrstvu v odobritev. Prispevek 5% pogojene cene za kolonizacijski sklad mora plačati prodajalec najdalj v 30 dneh po vročitvi predpisa. Lastniki posestev, ki se koristijo s to odredbo in katerih posestva na dan 27. februarja 1919. niso imela za obdelovanje sposobne površine, določene v § 2. zakona, ne plačujejo tega prispevka, V, Postopek in način izvedbe razlastitve. a) Ugotovitev objektov. Člen 20. Zaradi zasnovanja postopanja za ugotovitev nepremičnin veleposestev iz § 10. zakona morajo agrarni razdelki sreskih načelstev vse prejšnje spise, ki se nanašajo na ugotovitev objektov kakšnega posestva: zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve, zapisnike o izločitvenih razpravah, odločbe o izločitvi, posestne liste, zemljiškoknjižne izpiske, tehniške elaborate, prejšnje odločbe o ugotovitvi objektov po naredbi št. 21.725/25 itd., urediti v zvezek in spise sešiti ter jih poslati banski upravi s poročilom in predlogom glede nadaljnjega poslovanja. Morebiti še ne rešene prošnje za odobritev prodaje po členu 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925* morajo pristojne banske uprave rešiti preden se izda odločba po § 49. zakona. Člen 21. V § 49. zakona označeni agrarni odbor je posvetovalni organ agrarnih oblastev. Ta odbor sestavljajo: 1. en občinski odbornik, ki ga izvoli občinski odbor; 2. predstavnik agrarne zajednice, odnosno predstavniki agrarnih zajednic, če jih je več v občini; 3. po en predstavnik na vsakih 50 agrarnih subjektov ene občine, s tem, da jih sme biti največ 25, ki jih odpošljejo agrarni subjekti na zahtevo agrarnih oblastev. Agrarni odbor se mora odzivati pozivu agrarnih oblastev. Če ne pridejo pozvani odborniki na razpravo, se opravi uradovanje pravnomočno brez njih. r Člen 22. Pri posestvih, kjer je izdana odločba po naredbi št. 21.725/25, velja občno pravilo (§ 46. zakona), da ni postopanja obnavljati, marveč se mora po opravljenih potrebnih poizvedbah izdati samo odločba, skladno s predpisi zakona. Pri ostalih veleposestvih se mora izvesti postopanje v smislu § 49. zakona in v zvezi s predpisi pravilnika o tehniških delih. Člen 23. 1. Odločbe po §§ 46. in 49. zakona morajo obsezati: a) ugotovitev lastninske pravice po stanju dne 27. februarja 1919. z navedbo vložka zemljiške knjige in stanja po katastru z navedbo številk posestnih listov in davčnih občin; b) sumarno skupne površine posestva po zemljiških knjigah, po katastru in po naravi z označbo poedinih kultur; c) hipoteke, realna bremena, patronate in služnosti, s katerimi je posestvo obremenjeno. Za velikost in pravne odnošaje posestva je odločilno stanje v zemljiških knjigah na dan 27. februarja 1919., za kulture pa današnje dejansko stanje. * »Uradni Ust« št. 252/79 iz 1. 1925. 2. Nepremičnine, ki se puščajo po §§ 10., 15., 16. in 17. lastniku, se označijo z navedbo zemljiškokniižnih parcel, s kulturo in površino, in to: a) ožji maksimum; b) širši maksimum; c) supermaksimum po § 15. zakona; d) supermaksimum po §§ 16. ali 17. zakona z navedbo odločbe ministra za kmetijstvo; e) gozdi in gozdne enklave, izvzemši one iz §§ 12. in 24. zakona; f) industrijsko zemljišče iz odstavka (s) § 10.; i) zemljišča gradbenih pasov v mestih in mestni gozdovi; j) ribnjaki; k) močvare in neplodna trstja, ki se puščajo lastniku, z navedbo odločbe ministra za kmetijstvo* 3. Zemljišča, izvzeta zbog priposestvovanja, dalje zemljišča, prodana kmetovalcem, odnosno zamenjana z njimi, in zemljišča, na katera se je uporabil zakon o ukinitvi kmetovskih odnošajev (§ 8. zakona), z navedbo zemljiškoknjižnih in katastrskih parcel, kulture in površine. 4. Zemljišča, izločena iz prepovedi in prodana po odredbah člena 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925., točk 1. in 2., in po § 76. zakona o podaljšavi veljavnosti finančnega zakona,** kakor tudi zemljišča, prodana po § 37. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in kesnejših izpremembah in dopolnitvah tega zakona, z navedbo sumarne površine in dotič-nih rešitev o odobritvi prodaje. 5. Nepremičnine, določene za razlastitev po §§ 10. in 56. do 60. zakona, po številkah katastrskih parcel po poedinih davčnih občinah in s sumarno površino po kulturah. 6. Za razlastitev določeni pašniki in že razlaščeni gozdovi in gozdna zemljišča po § 24. zakona z navedbo katastralnih parcel in suinarne površine po davčnih občinah. Za tista veleposestva, katerih gozdne površine pre-sezajo 1000 kat. juter, za katera pa ni izdana odločba po § 24. zakona, se navede po zemljiškoknjižnih parcelah skupna površina gozdnega zemljišča. Z gozdnih nepremičnin teh veleposestev se prepoved odsvojitve in obremenitve ne briše, dokler se ne izda pravnomočna odločba po § 24. zakona. Člen 24. Tudi za cerkvena posestva se mora izdati odločba po predpisih prednjega člena. Če je na cerkvenih posestvih kaj za obdelovanje sposobnih nepremičnin, ki lastniku niso puščene po §§ 10. in 17. zakona, a ki na dan 26. junija 1933. niso uporabljane za namene agrarne reforme, je treba te nepremičnine v odločbi posebej navesti s katastralnimi oznakami, kulturami in površinami in pripomniti, da se glede njih izda pristojna odločba iz § 17. zakona. Člen 25. Z odločbo je treba rešiti tudi vprašanje patronatov ln služnosti, ki obstoje na posestvu, kakor tudi vprašanje novih služnosti, ki postanejo zbog izvedbe agrarne reforme potrebne (§§ 58. in 62. zakona). * Črke a) do k) navedene po izvirniku. — Op. ur. ** »Uradni listi št. 376/91 iz L 1929. Člen 26. Odločbe po §§ 46. in 49. zakona se izdajo glede veleposestev v srezih, ki so navedeni v § 2. zakona, kjer pa ni zemljiških knjig in zemljiškega katastra (prejšnje pokrajine Južne Srbije in Črne gore), na osnovi tapij, drugih javnih listin in vseh doslej opravljenih poizvedb; njihova kultura pa se ustanovi s pregledom na mestu samem. Zaradi ugotavljanja objektov in zaradi drugih del, ki se morajo opraviti po zakonu v srezih, navedenih v § 4. zakona o naseljevanju južnih krajin,* odredi minister za kmetijstvo banski upravi potrebno osebje. Člen 27. Glede postopanja ob izdaji odločbe, vročitve, pritožbe itd. veljajo predpisi § 49. zakona in, kolikor niso ti popolni, veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku.** Člen 28. Na osnovi prejšnjega pravilnika izdane odločbe in rešitve o objektih kakor tudi dokončana postopanja ostanejo v veljavi. Kolikor odločbe glede posestev madžarskih državljanov še niso izdane, se morajo izdati takoj po predpisih prejšnjega pravilnika.f Člen 29. Lastnikom veleposestev, na katera je bil uporabljen člen 2. zakona z 4. junija 1922., kako je dajati v zakup ona posestva, ki ne dosezajo maksimuma itd.,+t se ne ugotovi in pusti popolni maksimum, ampak se jim morajo pustiti samo tiste površine, ki so jih uživali do izdaje zakona kot maksimum; vsekakor pa se jim pusti omejeni maksimum 100 juter. Člen 30. Pri srednjih posestvih, ki presezajo 100 juter, na katera je pa tudi bil uporabljen predpis člena 2. zakona, navedenega v prednjem členu, se mora postopati v odločbi tudi na isti način, t. j. ugotoviti samo površine, ki se puščajo lastniku, in površine, ki se razdele. Člen 31. Glede malih posestev, ki imajo za obdelovanje sposobne zemlje 100 katastralnih juter ali manj, se mora samo ugotoviti velikost posestva povkulturah in podati ministrstvu predlog za povračilo. Člen 32. Na posestvih, ki nimajo za obdelovanje sposobne površine čez ožji maksimum (s pašniki, sposobnimi za * »Službeni list« št. 302/48 iz 1. 1933. ** »Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931. f »Službeni list« št. 278/45 iz 1. 1931. ff Ta člen se glasi: »Če posestnik ne obdeluje svojega posestva sam in tudi ne v režiji, nego ga daje v zakup ali proti delnemu pridelku, se mu pušča popolno prosto ukoriščanje 100 kat. oralov zemlje, sposobne za obdelovanje. Presežek preko te ali površina, ki je ne obdeluje sam, se daje v začasni zakup. Lastninska pravica ostane posestniku na tej površini pod maksimumom neprikraj-šana tudi ob definitivni , izvedbi agrarne reforme; po možnosti se morajo te površine izločiti iz agrarne • reforme.« drugo kulturo) niti ne za obdelovanje nesposobnih površin čez ožji in širši maksimum, od katerih posestev doslej ni bilo nič vzetega za namene agrarne reforme, se ne izvede ugotovitev objektov po zakonu, marveč izda banska uprava samb odločbo, s katero se ugotovi stanje takšnih posestev, in jo vroči občini, v katere območju leži posestvo, zaradi razglasitve. Če nimajo ta posestva za obdelovanje sposobnih površin ali imajo za obdelovanje nesposobnih površin čez ožji in širši maksimum, se morajo ugotoviti samo tiste za obdelovanje nesposobne površine, ki bi jih bilo upoštevati za razlastitev v korist katerihkoli agrarnih subjektov, in je o tem izdati odločbo. Ce se pa ugotovi, da so te za obdelovanje nesposobne površine za agrarne namene neuporabne (goličave, kraški svet, grape, debri), se mora to samo z odločbo ugotoviti. Banska uprava pošlje, tudi če se zoper take odločbe niso vložile pritožbe, po izteku roka za pritožbe predmet ministrstvu zaradi končne odobritve odločbe in odreditve izbrisa prepovedi, odnosno zaradi izločitve iz omejitve. Če se pa iz vseh spisov ali morebitnih poizvedb ugotovi, da dosezajo ta posestva vendar le maksimum za obdelovanje sposobne zemlje, je treba postopati po zakonu. b) Komisije za likvidacijo agrarne reforme. Člen 33. Komisije za likvidacijo agrarne reforme so ustanovljene samo za izvedbo likvidacije agrarne reforme s pristojnostjo, navedeno v zakonu. Dosedanji prostori agrarnih razdelkov pri sreskih načelstvih in celotni arhiv teh razdelkov morajo biti omenjenim komisijam na razpolago. V srezih, kjer ni bilo agrarnih razdelkov, morajo dati sreska načelstva komisijam med uradovanjem v teh srezih potrebne prostore za službeno uradovanje na razpolago. Isto velja tudi za občinska poglavarstva, kadar uraduje komisija na sedežu občine. Člen 34. Komisije za likvidacijo agrarne reforme so sestavljene: 1. iz enega agrarnega uradnika, ki ga postavi minister za kmetijstvo za predsednika komisije, in iz enega, po potrebi tudi iz več njegovih namestnikov; 2. iz enega geometra kot tehniškega strokovnjaka; 3. iz enega kmetijskega strokovnjaka. Po potrebi se z ministrovo odločbo lahko dodeli tej komisiji tudi več agrarnih in drugih uradnikov in strokovnjakov po naravi posla. Ti so lahko aktivni ali upokojeni uradniki. Kmetijski strokovnjak, kolikor ni agrarni uradnik, mora biti predvsem ekonom tistega sreza, v katerem komisija uraduje. Odločbo komisije izda in podpiše predsednik ali njegov namestnik. Člen 35. Območja in sedeži komisij za likvidacijo agrarne reforme so naslednji: I. Dravska banovina: 1. srezi: Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Radgona, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje in Celje, s sedežem v Mariboru, in 2. vsi ostali srezi te banovine, s sedežem v Ljubljani. II. Savska banovina: 1. srezi: Osijek, Dakovo, Valpovo, Virovitica, Podravska Slatina, Našice, Donji Miholjac, Slavonski Brod, Slavonska Požega, Nova Gradiška, Novska, Pakrac in Daruvar, s sedežem v Osijeku; 2. srezi: Prelog, Čakovec, Varaždin, Ludbreg, Iva-nec, Krapina, Pregrada, Klanjec, Zlatar in Novi Marof, s sedežem v Varaždinu; 3. vsi ostali srezi te banovine razen srezov: Vukovarja, Vinkovcev in Županje, s sedežem v Zagrebu. III. Dtinavska banovina: 1. srezi: Vršac, Pančevo, Bela Crkva, Kovin in Ali-bunar, razen občin: Boke, Sarče, Sečnja, Srbske Neuzine, Hrvatske Neuzine in Šurjana, s sedežem v Vršcu; 2. srezi: Vel. Bečkerek, Jaša Tomič, Novi Bečej, Velika Kikinda, Nova Kanjiža in Kovačiča kakor tudi občine iz alibunarskega sreza: Boka, Sarča, Sečanj, Srbska in Hrvatska Neuzina in Šurjan, s sedežem v Velikem Beč-kereku; 3. srezi: Senta, Subotica, Bačka Topola, Sombor, Apatin, Kula, Odžaci, Bačka Palanka, Novi Sad, Stari Bečej, Žabalj, Titel, Darda in Batina, s sedežem v Novem Sadu; 4. srezi: Šid, Ilok, Irig, Ruma, Stara Pazova, Sremska Mitroviča in Zemun kakor tudi srezi Savske banovine: Vukovar, Vink ovci in Županja, s sedežem v Vukovaru. IV. Vsi ostali srezi, navedeni v § 2. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, sestavljajo posebno območje s sedežem, ki ga določi po pokazani potrebi minister za kmetijstvo. V. Teritorialna pristojnost komisije za likvidacijo agrarne reforme se razteza tudi na vsa mesta, ki leže v navedenih območjih. Člen 36. Te komisije imajo naziv: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme v .....................< (označiti je kraj sedeža komisije). Člen 37. Člane komisije za likvidacijo agrarne reforme in ostalo potrebno osebje odredi minister za kmetijstvo s posebno odločbo. Člen 38. Člani teh komisij kakor tudi komisiji dodeljeno pomožno osebje ne prestanejo biti organi uradov, iz katerih so komisijam dodeljeni, in njihovo osebno razmerje se ne izpremeni ter morajo še dalje opravljati posle, ki so jih opravljali do postavitve, vzporedno s posli, ki spadajo v pristojnost komisij. c) Ugotavljanje agrarnih subjektov. Člen 39. Revizije doslej obdeljenih agrarnih subjektov vseh vrst ni izvesti (§ 50. zakona). Komisije za likvidacijo agrarne reforme preizkusijo po svojih organih osebne in materialne odnošaje obdeljenih agrarnih subjektov, ugotove pravilnost njihovih imen in površino, ki jo imajo po prejšnjih odločbah v zakupu; vse to po individualnih izkazih in spiskih agrarnih subjektov, delitvenih načrtih, prejšnjih odločbah o ugotovi- tvi subjektov in z zaslišanjem agrarnega odbora in občinskega predstavnika, kolikor bi to bilo potrebno. Načelno se morajo ugotoviti kot agrarni subjekti vse tiste osebe, ki uživajo na osnovi odločb agrarnih oblastev agrarno zemljo; zemlja pa se sme odvzeti samo tistim, o katerih se ugotovi, da nimajo svojstva agrarnih subjektov. Če je agrarni subjekt umrl, se razlasti zemlja na njegove naslednike, ne da bi se navedli imenoma. Člen 40. Po izvršenem postopanju iz prednjega člena izda komisija odločbo po § 52. zakona. Odločbe se morejo izdajati po poedinih upravnih občinah. V odločbi morajo biti navedeni zase po skupinah: 1. krajevni agrarni interesenti in tako zvani avto-kolonisti; 2. kolonisti z občnimi pogoji; 3. optanti; 4. krajevni prostovoljci in prostovoljci kolonisti. Odločba mora obsezati: 1. po abecednem redu vse agrarne subjekte v občini po gorenjih skupinah s točno navedbo priimka in imena, očetovega imena in kraja prejšnjega in sedanjega stalnega bivališča; 2. število rodbinskih članov; 3. površino, katero uživa, odnosno s katero se ugotavlja; 4. na katerem veleposestvu jo uživa; 5. pouk o pravnem sredstvu; 6. kratko obrazložitev. Komisija za likvidacijo agrarne reforme pošlje odločbo pristojnemu občinskemu poglavarju, da jo trikrat v desetih dneh na običajni način javno razglasi in jo da agrarnemu subjektu v občinskem uradu med uradnimi urami na vpogled, ter s pozivom, da smejo podati subjekti svoje pismeno obrazložene pritožbe v 15 dneh od dne vročitve, odnosno od tretjega razglasa, na bansko upravo po komisiji za likvidacijo agrarne reforme. V vsem ostalem se morajo uporabljati predpisi zakona o občnem upravnem postopku* Člen 41. Če ostane po pravnomočnosti odločbe v dotični občini kaj razpoložnih površin, postopa komisija po predpisih §§ 19. in 19. a; po zaslišanju agrarnega odbora in ugotovitvi osebnih in materialnih odnošajev novo prijavljenih agrarnih subjektov pa izda odločbo o ugotovitvi novih subjektov ustrezno predpisu prednjega člena. Člen 42. če po zadovoljitvi agrarnih subjektov preostane kaj razpoložne površine iz § 23. zakona, poda komisija za likvidacijo agrarne reforme o tem po banski upravi za vsako posestvo posebej poročilo ministrstvu s točno navedbo takšnih površin, njihovih'kultur in oznak. Poročilu se morajo priložiti vse prošnje agrarnih subjektov iz §§ 25. in 27. zakona obenem s predlogom zaradi izdaje rešitve po § 51. zakona. Člen 43. Če preostanejo razpoložni večji kompleksi za obdelovanje sposobnega zemljišča, prikladnega za kolonizacijo, se morajo dati na razpolago dobrovoljcem, optantom in kolonistom. * »Službeni liste št. 26/4 iz 1. 1931. Člen 44. Vse površine, oproščene z odvzemom zemlje dobrovoljcem in kolonistom, kakor tudi preostala prosta zemljišča v mejah kolonij se morajo prvenstveno uporabiti za zadovoljitev neobdeljenih dobrovoljcev. Člen 45. Po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi subjektov in objektov kakor tudi morebitnih subjektov iz § 51. se loti komisija parcelacije razpoložnega zemljišča po predpisih pravilnika o tehniških delih. Člen 46. Kolikor je parcelacija razpoložnega zemljišča že izvedena, se mora vzeti za osnovo definitivni obdelitvi in razlastitvi. Pri novih parcelacijah velja načelo, da jih je tako izvršiti, da ostanejo obdeljencem tiste površine, ki jih sedaj imajo. Večje premaknitve, odnosno premestitve obdeljen-cev dovoli banska uprava lahko samo v izjemnih in ne-obhodno potrebnih primerih. Člen 47. Če ne bi kakšen obdeljeni agrarni subjekt pristal na razlastitev dodeljene zemlje po pogojih zakona, postopa komisija po § 19., odstavku (J), zakona. d) Izvedba razlastitve. Člen 48. Po dovršenem prednjem postopanju izda komisija odločbo po § 56. zakona. To odločbo izda komisija po obrazcih, ki jih izda ministrstvo za kmetijstvo. Pri izdaji odločbe se mora ravnati komisija po načelu, da se izdaj za vsako posestvo in davčno občino ena kolektivna odločba. Če leži posestvo v več davčnih občinah, se izda lahko ena kolektivna odločba tudi za več davčnih občin, toda sam6, če se s tem ne bi izvedba odločbe v zemljiških knjigah zapletla. Poedinim agrarnim subjektom se vroče izpiski iz kolektivne odločbe po obrazcu, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo. Zoper to odločbo poda lahko vsaka prizadeta oseba v 15 dneh od dne vročitve po komisiji za likvidacijo agrarne reforme pritožbo na bansko upravo, katere odločba je izvršna. Člen 49. Za osnovo določitvi prispevnega odstotka za kolonizacijski sklad, ki ga je dolžan plačati bivši lastnik po § 44. zakona, se mora vzeti skupna površina za obdelovanje sposobnega zemljišča veleposestva po stanju z dne 27. februarja 1919., nevštevši površine iz § 8. zakona, ki niso objekt agrarne reforme. Lastniki, katerih posestva na dan 27. februarja 1919. niso imela za obdelovanje sposobne površine, označene v § 2. zakona, ne plačujejo tega prispevka. Člen 50. Zaradi položbe odškodnine pri pristojnem sodišču (§ 45. zakona) se morajo navesti v razlastitvenem odloku vse hipoteke in realne pravice služnosti in uživanja ter podobna bremena, ki obremenjajo razlaščeno zemljišče. Na lastnikovo prošnjo in s pristankom hipotečnih upnikov in ostalih subjektov realnih pravic se položba odškodnine pri sodišču lahko opusti. Člen 51. S pologi po § 45. zakona ravna sodišče po načelih zakona o izvršbi in zavarovanju, glede fidejkomisov pa po občnih odredbah grajanskega zakona o fidejkomisih. Člen 52. Glede pravnomočno razlaščenega zemljišča po zakonu z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve veleposestev* in če so te odločbe v zemljiških knjigah izvedene, se mora odrediti v odločbi po § 56. zakona samo višina odškodnine in način, kako je plačevati anuitete in prispevek [odstavek (5), § 56. zakona]. Kolikor takšne odločbe v zemljiških knjigah niso izvedene, se morajo dotične površine zajeti z odločbo po § 56. in razlastiti v iste namene hkratu z ostalim zemljiščem veleposestva. Člen 53. Po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi in vplačilu prispevka po § 59. zakona pošlje komisija za likvidacijo agrarne reforme odločbo zemljiškoknjižnemu sodišču in poskrbi, da se ta v zemljiških knjigah izvede. Člen 54. Za svoje območje mora voditi komisija za likvidacijo agrarne reforme po veljavnih predpisih vložni zapisnik, register in ostale potrebne knjige. Spisi se ne smejo polagati v arhiv po številkah, ampak se mora sestaviti iz vseh spisov, ki se nanašajo na eno posestvo, zvezek, razdeljen po občinah, in v njem spisi zlagati po kronološkem redu. Vsi spisi, ki se nanašajo na eno občino, morajo biti urejeni in zvezani. Na platnicah zvezka se mora zapisati ime veleposestnika in poedinih občin. Po dovršenem poslovanju in ko se odločba o razlastitvi v zemljiških knjigah izvede, izpolni komisija za vsa posestva in občine posebne obrazce s statističnimi podatki, ki jih predpiše ministrstvo za kmetijstvo. Dva izvoda teh obrazcev pošlje komisija banski upravi, ki pošlje enega ministrstvu za kmetijstvo za statistiko. Ko opravi poslovanje v svojem območju, mora poslati komisija vse spise, urejene in s popisom, pristojni hanski upravi v hrambo. e) Razlastitev gozdnega zemljišča. Člen 55. Glede izvedbe razlastitve gozdnega zemljišča po § 24., odstavkih (J) do (9), veljajo odredbe pravilnika o višini in načinu izplačila »odškodnine za razlaščene gozdove in o dotičuem postopku. Agrarni subjekti, navedeni v odstavku (9) pod črkama a) in b) § 24. zakona, morajo podati pristojni banski upravi prošnjo za razlastitev gozdov v 3 mesecih od dne razglasitve tega pravilnika v »Službenih novinah«. V prošnjah morajo potrebo po gozdovih, ki jih zahtevajo, obrazložiti in z listinami izpričati. Kesneje oddane prošnje se ne morejo vzeti v postopanje. Da se za varu ja izvršitev razlastitve gozdov iz odstav-ka (•) § 24. zakona, in v zvezi z zakonom o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev** mora banska uprava takoj zaprositi pristojno sodišče, naj se zaznami v zemljiških knjigah prepoved odsvojitve in obremenitve na * »Uradni list« št. 60/9 iz 1. 1923. ** »Uradni list« št. 13/3 iz 1. 1923. gozdnih nepremičninah tistih veleposestev, katerih gozdno zemljišče preseza 1000 kat. juter, če je ta prepoved s teh nepremičnin po prejšnjih zakonih izbrisana. Prošnje iz drugega odstavka tega člena se morajo rešiti v nadaljnjih 6 mesecih. Po izteku tega roka se mora prepoved po službeni dolžnosti izbrisati. Od gozdnih posestev iz odstavka (*) § 24. zakona se sme razlastiti največ 25% tiste gozdne površine, ki preseza na poedinih posestvih površino 1000 katastrskih juter. f) Razlastitev močvar in neplodnega trstja. Člen 56. Močvare in neplodna trstišča po § 10. zakona se morajo načeloma razlastiti, kolikor se ne dodele lastniku v širši maksimum. Izjemno od tega pravila se takšne površine lahko puste lastniku s pogojem, da jih prevede v 15 letih v boljšo kulturo (točka 9. § 10. zakona). V tem primeru mora vložiti lastnik prošnjo na bansko upravo in ji priložiti potrebne tehniške elaborate in ostale listine. Banska uprava pošlje prošnjo s poročilom in predlogom ministrstvu za kmetijstvo v rešitev. Člen 57. S prošnjo vred mora izdati lastnik pismeno zavezo, da prevede v 15 letih površine v boljšo kulturo, in mora podajati ministrstvu vsako leto poročilo o delih, izvršenih med letom v tem pogledu. Mimo tega mora oddati izjavo, s katero jemlje na znanje, da se te površine razlaste, če se ne bo ravnal po oddani zavezi. Ta zaveza lastnika se mora zaznamiti v zemljiških knjigah v lastninskem listu. g) Odškodnina za oranje in seme, inventar in zgradbe. Člen 58. Da se likvidirajo doslej ne izplačane zakupnine, odškodnine za sejanje in seme in najemnine za zgradbe po § 76., morajo poslati agrarni razdelki po banski upravi ministrstvu za kmetijstvo vse doslej ne realizirane odločbe, ki so o teh predmetih že izdane, s poročilom v postopanje. Kolikor o takih predmetih niso izdane pravnomočne odločbe, se mora začeto postopanje dovršiti. Člen 59. V tem postopanju se morajo imenoma ugotoviti vsi agrarni interesenti, ki so jim bile dane v zakup izorane ali posejane površine in prepuščene zgradbe v uporabo, da se država lahko služi z regresno pravico proti njim. Člen 60. Po istih predpisih je treba postopati glede živega in mrtvega inventarja, če je bil ta po zakonu z dne 20. maja 1922. o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev* prevzet v agrarne namene. h) Zavarovanje terjatev Agrarnih zajednic in njihovih zvez. Člen 61. Razen odredbe o vknjižbi hipoteke iz § 41. zakona, ki se mora vknjižiti na prvem mestu, morajo vnesti ko- * »Uradni list« št. 22/4 iz 1. 1923. misije za likvidacijo agrarne reforme v razlastilne odločbe tudi odredbo o zavarovanju terjatev agrarnih zajednic in njihovih zvez. Tudi so komisije dolžne poskrbeti, da se vpiše hkratu s prenosom lastninske pravice na ime agrarnih subjektov v zemljiških knjigah tudi zastavna pravica po predpisih § 77. zakona in da se o tem agrarne zadruge in prizadete zveze obveste. VI. Patronati. Clen 62. Na vse patronate se morajo uporabljati predpisi § 62. zakona neglede na to, ali so vpisani v zemljiške knjige. Kjer ni niti za obdelovanje sposobnega niti gozdnega agrarnega zemljišča, se skrči ključ za obdelitev, če se naj izvede na agrarnem zemljišču nova parcelacija ali arondacija ali če se dajo za odškodnino tiste parcele, ki postanejo po dovršenem postopku po § 52. zakona proste. Če se niti tako ne da dobiti agrarno zemljišče, po- j trebno za odkup patronatne pravice, se izračuna odkup v gotovem denarju po prometnih cenah in se določi odškodnina za cerkev po imenski vrednosti v obveznicah, ki jih po § 39. zakona prejme lastnik za razlaščeno zemljišče. To velja tudi, če se od lastnikovega dela ne more dati odškodnina v zemlji — če je razprodaja vsega maksimuma že izvršena. Odškodnina se določi tedaj cerkvi tudi za lastnikov del na način iz prednjega odstavka v obveznicah, ki jih prejme lastnik za razlaščeno zemljišče. Ker patronatne dolžnosti ne obremenjajo agrarnih interesentov osebno, marveč samo agrarni objekt, agrarnim subjektom ni treba plačati odškodnine po § 39. zakona za zemljišče, določeno za cerkev iz naslova patro-natnih dolžnosti. Odškodnina za odkup patronatne pravice se mora ugotoviti v odločbi banske uprave, ki ga mora ta izdati po § 45. zakona. Pred izdajo odločbe zasliši banska uprava lastnika in cerkev. Če je kaj razpoložnih površin, mora biti v odločbi banske uprave določeno zemljišče za odkup patronata po velikosti in po parcelah. Drugače reši odločba vprašanje velikosti zemljišča za odkup samo načelno. Konkretno rešitev z označbo parcel o odkupu patronata izda banska uprava pozneje, ko ji da komisija za likvidacijo po postopanju po drugem odstavku zemljišče na razpolago. Prenos lastninske pravice zemljišča, določenega za odškodnino, se mora izvršiti v zemljiških knjigah po sporazumu med lastnikom in cerkvijo; če se pa ne sporazumeta, se prenese z odločbo banske uprave, ki jo mora ta po prednjem odstavku izdati, na lastnikovo ime z bremenom patronata. Če se plača odškodnina za patronat v obveznicah, se izda odločba v razlastilni rešitvi po § 56. zakona in se postopa po § 45. zakona, t. j. pripadajoči del obveznic se položi pri dotičnem sodišču, kolikor lastnik ne privoli, da se izplačajo naravnost cerkvi. Člen 63. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«. V Beogradu, dne 1. avgusta 1933.; št. 49.980/VIa. Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r. 535. Na osnovi § 78. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933. predpisujeva ta-le pravilnik o tehniških delih za izvrševanje zgoraj navedenega zakona.* Člen 1. Po tem pravilniku se izvrŠe vsa tehniška dela na veleposestvih, kolikor sO potrebna, da se izda odločba po §§ 49. in 56. zakona. Člen 2. Tehniška dela se dele: 1. na tehniška dela, potrebna za odločbo po § 49. zakona; 2. na tehniška dela, na katerih osnovi se izvrši razlastitev zemljišča, izločenega za agrarne namene po § 56. zakona, in prenos v zemljiških knjigah na agrarne subjekte. Člen 3. Zaradi izdaje odločbe po § 49. zakona se mora izvesti identifikacija zemljišča, ki je po § 10. zakona iz razlastitve izvzeto, t. j. ugotoviti se mora zemljiškoknjižno in katastrsko stanje na dan 27. februarja 1919. in današnje stanje po kulturi. Ob delitvi parcel mora sestaviti lastnik po pravnomočnosti odločbe iz § 49. zakona o tem načrt po zakonu o zemljiškem katastru** in o zemljiških knjigah*** in poslati banski upravi, da izvede izbris prepovedi v zemljiških knjigah po § 60. zakona. Pred izdajo odločbe se mora sestaviti: 1. popis parcel, ki se puščajo lastniku (obrazec št. 1); 2. razpored kultur po sedanjem stanju (obrazec št. 2); 3. pregled in načrt vsega posestva v merilu, ki omogoča zadostno preglednost. Člen 4. Tehniška dela iz točke 2., člena 2., tega pravilnika sestoje iz: 1. triangulacije; 2. poligoniranja; 3. detajlnega merjenja;* 4. zakoličevanja vseh mej po členu 10. zakona o zemljiškem katastru;** 5. stabilizacije trigonometričnih, poligonskih in malih točk; 6. izdelave načrtov in vseh tabelarnih pregledov in spiskov, na katerih osnovi se izvrši razlastitev in prenos v zemljiških knjigah in katastru. Navedena tehniška dela se morajo izvršiti po odredbah zakona, pravilnika in drugih odredb o zemljiškem katastru in zemljiških knjigah. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. avgusta 1933., št. 191/LVII/569. — Zakon gl. »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve pa št. 664/85 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz 1. 1933. ** »Uradni list« št. 76/20 iz 1. 1929. *** »Službeni list« št. 1/1 iz 1. 1931. Člen 5. Razen tega, kar je navedeno v točki 6. prednjega člena, se mora izdelati za agrarna oblastva še: 1. delitveni načrt (kopija); 2. prijavni list (kopija); 3. sumarni izkaz za izračun odškodnine in anuitet (obrazec št. 3); 4. delitveni izkaz razlaščenega zemljišča po posestvih in katastrskih občinah, in to po aritmetiškem redu številk katastrskih parcel (obrazec št. 4); 5. spisek agrarnih subjektov, sestavljen v abecednem redu po katastrskih občinah (obrazec št. 5). Člen 6. Delitev — odpis in pripis parcel se izvede v zemljiških knjigah lahko, tudi preden se izda odločba o razlastitvi. Člen 7. Parcelacija in razpored parceliranih parcel na agrarne subjekte se mora izvršiti po naredbi pristojne komisije za likvidacijo agrarne reforme. Pri delitvi parcel z več bonitetnimi razredi izvrši tehnik zaradi izračuna odškodnine ob sodelovanju ekonomskega izvedenca pristojne komisije klasifikacijo poedinih delov teh parcel. Člen 8. Omenjena tehniška dela vrše: 1. tehniški organi ministrstva za kmetijstvo, odnosno katastrski geometri, ki jih prideli ministrstvo za finance temu ministrstvu v poslovanje; 2. pooblaščeni inženjerji in geometri, ki imajo pooblastitev za izvajanje javnih geodetsko-geometrskih del. Člen 9. Če ne morejo opraviti izmeritve osebe iz točke 1. prednjega člena, obvesti pristojna komisija za likvidacijo agrarne reforme pooblaščene inženjerje in geometre o objektu, kraju in dnevu, ko se izbero osebe za izvršitev tehniških del. Obenem obvesti komisija tudi vse prizadete agrarne subjekte in jih pozove, naj pridejo določenega dne na določen kraj na sestanek zaradi izvolitve petih oseb izmed sebe, katerim da zbor pooblastitev, da izberejo še istega dne enega izmed ponudnikov in sklenejo z njim pogodbo o tehniških delih. V pozivu, poslanem agrarnim subjektom, mora komisija obrazložiti potrebo in namen tehniških del in jih opozoriti, da so po zakonu dolžni, trpeti stroške za izvršitev teh del. Zbor vodi odposlanec komisije in vpričo njega izbere pooblaščeni odbor tehnika in sklene z njim pogodbo. Pogodba, ki jo sklene odbor z izbrano osebo, zavezuje agrarne subjekte, ki imajo zemljo na dotičnem objektu. Zapisnike o zboru in izberi tehnika in sklenjene pogodbe pošlje pristojna komisija ministrstvu za kmetijstvo v odobritev. Agrarne subjekte obvesti pristojna komisija 15 dni prej po občini krajevno običajno, pooblaščene inženjerje in geometre pa v istem roku z nabitkom razglasa v občini, v kateri bo zbor agrarnih subjektov, pri pristojnem sreskem načelstvu in na sedežu komisije. Člen 10. Pogodbe in zapisniki iz prednjega člena so opro-Sčeni po § 72. zakona vseh. državnih in samoupravnih taks. Prav tako so oproščeni podjetniki plačila takse po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru za kopije iz katastrskih načrtov, prepise in izpiske iz katastrskega operata, ki so jim potrebni za dela po tem pravilniku. Člen 11. Pogodba o tehniških delih mora obsezati: 1. osebne podatke delodajalca in podjetnika; 2. objekt tehniških del z navedbo lastnika posestva; 3. površino objekta, ki se razlaščujp, po katastru; 4. površine poedinih ločenih delov posestva po katastru; 5. popis za poedine komplekse potrebnih del; 6. ceno za opravo tehniških del na vsem posestvu pod točko 3., odnosno na poedinih ločenih kompleksih, od katastrskega jutra, odnosno hektara; 7. rok, v katerem se morajo dela opraviti, ki se odredi sporazumno z agrarnim oblastvom; 8. izjavo podjetnika, da se mu zadrži po členu 16. tega pravilnika kot varščina 10% predjema; 9. način izplačila dogovorjene cene in povračilo predjemov, zadržanih po členu 16. tega pravilnika kot varščina; 10. zavezo, da izvrši podjetnik vsa tehniška dela iz členov 4. in 5. tega pravilnika in da dovoljuje, da se mu ustavi delo in se razveljavi pogodba brez kakršnekoli odškodnine za že izvršena dela, če bi kršil pogodbene obveznosti; 11. zavezo, da omogoči katastrskim oblastvom vsak čas nadzor in pregled terenskih in pisarniških del; pregled vrši ob podjetnikovih stroških inšpekcijski organ finančne direkcije, odseka za kataster in državna posestva. Člen 12. Če ugotovi nadzorni organ ob reviziji, da se podjetnik ne ravna po pogojih pogodbe, obvesti o tem takoj ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za finance in komisijo za likvidacijo agrarne reforme. Ministrstvo za kmetijstvo izda odločbo po točki 10. prednjega člena in odredi, naj se postopa dalje po členu 9. tega pravilnika. Prav tako postopa ministrstvo za kmetijstvo, če se podjetnik ne ravna po določenih rokih, ako ne spozna za primerno, da mu ta rok podaljša. Člen 13. Podjetnik ne sme brez predhodne odobritve ministrstva za kmetijstvo prenesti svojih pravic in obveznosti na drugega ne deloma ne celoma. Člen 14. Če pride podjetnik v stečaj, se pogodba razkine; toda delodajalec sme sprejeti ponudbo njegovih upnikov, da dovrši isti podjetnik dogovorjena dela po istih pogojih. Člen 15. Če podjetnik umre, razkine ministrstvo za kmetijstvo pogodbo in vroči odločbo o tem pristojnemu sodišču in dedičem. Glede tistega dela poslov, ki je dovršen in se sprejme, se izplača zaslužek zakonitim naslednikom po pristojnem sodišču. Nagrada za nedovršena dela se izplača po ocenitvi pravilno izvršenih del. Člen 16. Način plačila se določi v pogojih pogodbe. Če zahteva podjetnik med delom v smislu pogodbenih po- gojev, naj se mu izplača del dogovorjene vsote, se mu sme ta izplačati za že dovršene dele tehniških del v obliki predjemov na osnovi predhodnih revizij inšpekcijskega organa finančne direkcije, odseka za kataster in državna posestva. Višino predjema določi ta inšpekcijski organ, o čemer obvesti agrarno oblastvo, da more izdati nalog za izplačilo. * Ob izplačilu se pridrži za varščino 10% od vsakega predjema. Clen 17. Agrarni subjekti so dolžni, plačati obroke skupne pogodbeno določene cene v času, ki je določen s pogodbo. Vplačila se morajo opravljati pri blagajni pristojnih občin. Občina mora hraniti vplačani denar kot depozit, ki ga ne sme porabiti v noben drug namen. Drugače odgovarja občina materialno, upravitelj depozita pa tudi kazensko. Po poročilu inšpekcijskega organa katastrskega oblastva o napredovanju del in višini predjemov izda pristojna komisija naloge za izplačilo. Samo na osnovi teh nalogov smejo izdati občine vsote iz depozita. Člen 18. Ce agrarni subjekti dospelih obrokov ne plačajo ob času in tega ne store niti na poziv pristojne komisije v 30 dneh od prejema poziva, se smatra, da so odstopili od njim dodeljene zemlje (§ 71. zakona), in postopa komisija po odredbi § 19. zakona. Člen 19. Dovršeni elaborati, ki jih pristojna oblastva še niso prevzela, kakor tudi elaborati, ki se še izdelujejo, se morajo spraviti v sklad s predpisi tega pravilnika. Člen 20. Tehniška dela in vse elaborate, potrebne za kataster in zemljiške knjige, odobrujejo pristojna katastrska oblastva. Ostala dela in morebitne elaborate, potrebne za odločbe po § 49. zakona, in dela zaradi ugotovitve višine odškodnine in anuitet pregleda pristojno prvostopno agrarno oblastvo. Člen 21. Podjetnik je zavezan, dovršiti terenska in ostala dela v določenem roku. Vse dovršene elaborate je dolžan izročiti agrarnim oblastvom, neglede na to, ali je dobil honorar. Če honorar ni plačan, postopa komisija za likvidacijo agrarne reforme po členu 18. tega pravilnika tudi glede del, izvršenih po prejšnjem pravilniku. Člen 22. Za vsako škodo, storjeno drugim osebam ob izvrševanju pogojenih del, odgovarja podjetje. Člen 23. Podjetnik mora plačevati osebje, delavce in material redno po zakonskih predpisih. Instrumente, orodje in material za merjenje in material za izdelavo načrtov in ostalih pismenih del nabavlja podjetnik sam. Člen 24. Inšpekcijski organ katastrskih oblastev je upravičen, zahtevati ob reviziji od podjetnika, naj mu da — toda ob svojih stroških — na razpolago potrebno delovno moč, instrumente in orodje za merjenje, priprave in material za kontrolo dela. Vse pogreške in nedostatke, ki jih ugotovi inšpekcijski organ v elaboratu ali na terenu, mora podjetnik odpraviti v roku, ki mu ga določi inšpekcijski organ. Člen 25. Spore tehnično-katastrskega značaja, ki nastanejo med podjetnikom in inšpekcijskim organom, rešuje končno ministrstvo za kmetijstvo na podstavi mnenja ministrstva za finance, ki ga to odda po poročilu svojega inšpekcijskega organa. V takem primeru se sme podjetniku podaljšati rok, določen v pogodbi. Vse morebitne nastale stroške za take poizvedbe trpi podjetnik. Člen 26. Pogodbe se morajo sestaviti v šestih izvirnih izvodih. Ko prejme ministrstvo za kmetijstvo pogodbe od komisije, zaprosi za mnenje ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva; to ga odda najdalj v 15 dneh. Odobrene pogodbe vroči ministrstvo za kmetijstvo tako-le: 1. dva izvoda ministrstvu za finance, ki pošlje enega pristojni finančni direkciji zaradi nadzora in revizije; 2. tri izvode pristojni banski upravi, ki vroči dva strankam, tretjega pa pristojni komisiji za likvidacijo agrarne reforme. Člen 27. O začetku terenskih del obvesti podjetnik pristojno komisijo in finančno direkcijo. Člen 28. Ko dokonča podjetnik vsa tehniška dela, določena v pogodbi, pošlje elaborat finančni direkciji v postopanje po členu 20. tega pravilnika. Finančna direkcija pregleda vse glavne in pomožne dele elaborata in postopa po odredbah zakona, pravilnika in odredb o katastru in zemljiških knjigah. Člen 29. Delitveni načrti se morajo izdelati v treh izvodih, in to: dva izvoda na prosojnem platnu, eden pa na risalnem papirju. Člen 30. Minister za kmetijstvo sme sporazumno z ministrom za finance po potrebi s posebnimi naredbami v duhu zakona dopolniti ali izpremeniti poedine odredbe tega pravilnika. Člen 31. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v ^Služ-benih novinah«. V Beogradu, dne 10. avgusta 1933.; št. 51.811/VI—a. Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Obrazec št. 1. Kr. banska uprava v_____________________________ Polit, občina: Upravni srez: Katast. občina: Cenitveni srez: Popis parcel Veleposestvo:____________________ Sestavil: Pregledal: Overavlja: Katastrsko stanje dne 27. februarja 1919 Zemljiškoknjižno stanje dne 27. febr. 1919 Pripomba Številka posest- nega lista Številka katastrske parcele Kultura Površina Številka zemlji- škoknjiž- nega vložka Številka zemljiško- knjižne parcele Kultura Površina kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. kv. sežnj. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 * Dispozicija Stanje za odločbo o ugotovitvi objektov Številka zemljiško- knjižne parcele Številka zemljiško- knjižnega vložka Površina Številka katastrske parcele Kultura ob delitvi Pripombe dose- danja po odločbi Cenitev Kultura kv. sežnj. kat. jut. Obrazec št. 2. Kr. banska uprava v Polit, občina: Upravni srez: Katast. občina: Cenitveni srez: Razpored po kulturah Veleposestvo: Sestavil: Pregledal: Overavlja: Številka katastrske parcele Razred Vrsta njiva (oranica) vrt in sadovnjak travnik (senožet) vinograd pašnik in planina kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. kv. sežni. kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. j kv. sežnj. 1 2 3 4 5 6 7 ; — — - kulture Skupna površina Pripombe gozd trstičje, močvara, ribnjak in jezero zemljišče, ki ni zavezano zemljarini kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. kv. sežnj. kat. jut. ] k v. sežnj. oznaka kat. jut. kv. sežnj. 8 9 10 11 12 * l i Obrazec št. 3. banovina: Cenitveni srez: Polit, srez: Katast. občina: Upravna občina:___________________________________ Veleposestvo: Čisti dohodek 11. razred Njiva (oranica) Vrt in sadovnjak . Travnik (senožet) Vinograd Pašnik in planina Gozd Trstišče, močvara, ribnjak in jezero Neplodno Sumarni izkaz za izračun odškodnine in anuitet Indiv. izkaz št..... z kat..........jut...... kv. sežnj. . Din p anuitete. Skupno: kat. jut. kv. sežnj. Din p anuitete. Pregledal katast. geometer:________________________ Sestavil:________________________________ [Štev. kata-strainega posestnega lista Katastrske parcele I. razred agrar. cenitve Številka Obor (polje) Katast. bonitetni razred in cenitev Kultura ob prvi delitvi Za razlastitev določ. površina Količnik Površina Odškodnina kat. jut. | kv. sež. kat. jut. 1 kv. sei. Din | p 1 2 3 4 5 6 7 8 9 II. razred agrarne cenitve III. razred agrarne cenitve IV. razred agrarne cenitve Površina Odškodnina Površina Odškodnina Površina Odškodnina Skupna odškodnina Skupna letna anuiteta bat. jut. kv. sež. Din | p kat. jut. kv. sež. Din P kat. jut. | kv. sež. Din P 10 11 12 13 14 15 16 17 1 | 1 1 Obrazec št. 4. Banovina: Sresko sodišče: Srez: Katast. uprava: Polit, občina: Cenitveni srez: Agrarni razdelek: Katast. občina: Individualni izkaz agrarne delitve na veleposestvu:____________________ Sestavil: Zaporedna številka Številka zemljiško- knjižnega vložka Obor (polje) Parcele Novi letnik Številka Površina Rodbinsko, očetovo in rojstno ime Svojstvo Prebiva- lišče Hiš. štev. ka- tast. zemlj. knjiž- na Kultura kat. jut. kv. sežnj. 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 Odškodnina Letna anuiteta 4 °/0 prispevek za kolonizacijski sklad Vodoplavna površina Meritveni stroški Pripombe Plača pridobitelj Plača država Plača pridobitelj Plača država Din [ p Din | p Din | p Din | p Din | p kat. jut.) kv. sež. Din | p 12 13 14 15 16 17 18 19 • 1 l Obrazec št. 5. Banovina: Sresko sodišče: Srez: Katast. uprava: Agrarni razdelek: Cenitveni srez: Upravna občina: Katast. občina: Imenik ugotovljenih in obdeljenih agrarnih subjektov kolonije:______________________________ sela: Sestavil: Zaporedna številka I 1 Novi lastnik Stari lastnik Oznaka Rodbinsko, očetovo in rojstno ime Svojstvo Pre- bivališče Hiš. štev. Rodbinsko, očetovo in rojstno ime Katastrska občina Zemlj. knjižni vložek Obor (polje) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 | Zemljišča Odškodnina Letna anuiteta 4% prispevek za kolonizacijski sklad Pripomba j • Parcela Kultura Površina Plača pridobitelj Plača država Plača pridobitelj Plača država katastrska št. zemljiško- knjižna številka kat. jnt.[kv. aež. Din | p Din P Din | p Din | p Din P 10 v 11 12 13 14 15 16 17 18 19 . 536. Na osnovi §§ 10., točke 6., in 32., odstavka (3), in 78., točke 2., zakona z dno 19. junija 1931. o likvidaciji agrarno reforme na veleposestvih z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933. predpisujeva ta-le pravilnik o stavbnih okoliših v mestih.* Člen 1. Odredba §§ 10., točke 6., in 32., odstavka (3), zakona z dne 19. junija 1931. o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933. se nanaša samo na mesta, ki jim je bil ta naziv službeno priznan do dne 26. junija 1933., ko je ta zakon dobil moč. Člen 2. Zemljišča stavbnih okolišev v mestih so v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih tista zemljišča, ki leže v tistem gradbenem rajonu, ki praviloma obseza že zazidani in naseljeni del mesta. Točne meje tega ugotovi za poedina mesta, če je to potrebno, komisija za likvidacijo agrarne reforme ob sodelovanju gradbenega strokovnjaka. To Gdločbo odobri minister za kmetijstvo v soglasnosti z ministrom za gradbe. Člen 3. Za mesto Zagreb se določa izjemoma kot gradbeni rajon, omenjen v členu 2. tega pravilnika, ta-le okoliš: Vse zemljišče, ki leži znotraj katastrske mestne meje z južne, zapadne in severne strani, z vzhodne strani pa zemljišče po situacijskem načrtu mesta Zagreba, ki velja za sestavni del tega pravilnika, ki je označeno s črto pomarančaste barve, ki gre od reke Save proti severu ter drži ob vzhodni meji katastrskih parcel št. 6249, 6332, 6333, 6374, 6375, 6376, 6369/1, 6367 in 6377/2 in dalje po cesti Petruševec čez odvodni kanal, dalje ob vzhodni meji katastrskih parcel št. 6927/1, 6928, 6924/2 in 6924/3 ter ob severnem koritu novega odvodnega kanala zapadno, dalje ob vzhodni meji katastrskih parcel št. 7070/1, 7068/1, 7067/ 7089, 7087/4, 7125/1, 7125/2 in 7358 in dalje ob severni strani Borongajske ceste do ceste Vukomerec, odnosno do potoka Štefanovca. Člen 4. Za zemljišča, uporabljena za agrarne namene, ki leži v stavbnih okoliših, navedenih v členu 2. tega pravilnika, plačajo agrarni subjekti za razlaščeno zemljišče višjo odškodnino, in to v mestih do 100.000 prebivalcev 100 %, v mestih nad 100.000 prebivalcev pa 200 %. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. avgusta 1933., št. 191/LVII/570. — Zakon gl. »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve pa št. 664/85 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz 1. 1933- Člen 5. Za zemljišča v mestih zunaj stavbnega okoliša se plačuje višja odškodnina samo za tiste parcele, ki meje ob mejno črto stavbnega okoliša, določenega v členih 2. in 3. tega pravilnika, in to v mestih do 100.000 prebivalcev za 25 %, v mestih nad 100.000 prebivalcev pa za 50 % več. ' ' Člen 6. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 8. avgusta 1933.; št. 51.365/Vl-a. Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. 587. Razne objave iz „Službenih novin“. Številka 196 z dne 30. avgusta 1933. . Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1933., P. t. štev. 60030 so bili premeščeni: k pošti in telegrafu Maribor 1 za p. t. uradnika VII. položajne skupine Berlič Marija, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Slatina-Hadenci; k pošti in telegrafu Ptuj za p. t. uradnika VI. položajne skupine Lah Anton, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Moškanjci; k pošti in telegrafu Celje za p. t. uradnika VII. položajne skupine Rabič Marija, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Dobrna, vsi na prošnjo; k pošti in telegrafu Ljubljana 1 za p. t. uradnika VI. položajne skupine Nadrag Ferdinand, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2; k pošti in telegrafu Ljubljana 2 za p. t. uradnika VII. položajne skupine Urbančič Bernardina, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1; k pošt in telegrafu Maribor 2 za p. t. uradnika VII. položajne skupine Šuman Franc, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Sv. Lenart v Slov. goricah; k pošti in telegrafu Slatina-Radenci za p. t. uradnika VIL položajne skupine Šifrer Štefanija, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1, vsi po potrebi službe. Z odlokom ministra za promet z dne 18. avgusta 1933. je bil premeščen na prošnjo Kuplen Emerik, prometnik VIII. položajne skupine postaje Celje, v postajo Novo mesto. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 83. kosu IV. letnika z dne 14. oktobra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/49. 2493 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. sept. do 30. sept. 1933. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez Ostali Na novo oboleli <2 > 33 fc. ■a -o O D mrli O - •ST-S e -bc (O «0 «r o - Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 — 1 Cehe (mesto) ...... — 3 — 3 Crnomeh ...... 2 — 2 — Dolnja Lendava 5 1 4 2 Gornjiarad 1 — — 1 Kamnik . 1 — 1 — Krani 5 — 2 3 Koniice .......... 3 — 1 2 4 4 1 7 Litija ........... 1 — — 1 Logatec . 1 — — 1 Ljubljana (srez) .... 5 1 — 6 Ljuhljana (mesto) . . . 4 1 — 5 Ljutomer 2 — 1 1 Maribor aesni bree • . 1 — — — 1 Maribor levi bres . . . 1 1 — 2 Maribor (mesto) .... — 1 — 1 Murska Sobota ...... 2 — 1 1 Ptui 1 — 1 — Ptui (mesto) ...... 1 — 1 — Slovenjgradec ...... 3 — — — 3 Šmarje pri Jelšab .... 5 — 1 4 Vsega 49 12 16 45 Otrpnjenje tilnika. -acuta. Polyomyeliti s Litija 1 - - - 1 Vseea 1 I 1 ~~ 1 — | — Davica. — Diphteria e< Croup. i Brežice ......... 2 1 — — 3 Celje . * 4 2 4 2 Dolnja Lendava 2 2 1 3 Gornjigrad . — 2 — 2 Krani 6 — — 5 Kočevje . . » • 1 1 — — 2 Konjice .......... 5 2 3 4 Krsko ........... 1 1 — 2 6 1 4 — 3 Litija ........... 5 1 1 1 4 Logatec . 2 1 — 3 Ljubljana (srez) .... 12 e 6 12 Ljubljana (mesto) . . • 18 6 8 16 I.jutomei 4 — 1 3 Maribor desni breg • • 1 i 1 1 Maribor levi breg . . . 11 2 4 9 Maribor (mesto) .... 2 2 — 4 Murska Sobota 1 2 1 — 2 Novo mesto 2 — 1 — 1 Prevalje 3 1 2 2 Ptuj •».».. 1 — — 1 Slovenjgradec 1 1 — 2 Šmarje pri Jelšah .... 5 2 2 5 .Vsega [ 94137 j39 | tj 91 Srez Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice .......... 6 — — — 6 1 2 — — 3 Kranj ........... — 1 — — 1 Krško . .......... 4 — 3 — 1 Laško 8 — 4 1 3 Ljubljana (srez) .... 8 1 1 — 8 Ljubljana (mesto) . . . 7 1 2 — 6 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor desni bree . . — 2 — — 2 Maribor levi breg . . . 1 o — — 3 Maribor (mesto) .... 2 — — —, 2 Murska Sobota . . . . , 4 3 1 — 6 Novo mesto ....... 1 1 1 — 1 Prevalje 1 — — — 1 Ptui 3 — 1 — 2 Šmarje ori Jelšab . . . 1 — — 1 Vsega . . 48 13 13 1 47 Ošpice. — Morbilli. Kranj Vsega ' 1 — 50 -! -150 i • 1 — 50 - | - | 50 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Radovljica . . . . . . . I Vseea - 1 - - - 1 Šen. — Erysipelas. Črnomelj — 1 — — 1 Kamnik — 1 — — 1 Krani — 2 — 2 Kočevje — 1 — — 1 Krško 2 — 1 — 1 Ljubljana (mesto) . . . 2 2 1 — 3 Maribor desni breg . . 2 1 2 — 1 Maribor levi breg . . . 1 — 1 — — Maribor (mesto) .... 1 1 — — 2 Metlika 2 — 1 — 1 Murska Sobota — 1 — — 1 Novo mesto 1 2 1 — 2 Radovljica 1 — 1 — — Vsega . 12 12 8 - 16 Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Krško ■ . Novo mesto 1 - 1 1 Vsega Griža. — Dysenteria. Celje........... Celje (mesto) Črnomelj . . . Kranj . . . . Ljutomer . . Novo mesto . Radovljica . . Vsega . . Vranični prisad Maribor levi breg . . Ptuj.............. . . 10 11 1 Anthrax. 11- I 1 1 11 — I oktobra 1933. 18 Vseea Ljubljana, dne 10. Kralj, banska uprava Dravske banovine .? Ljubljani, VIII. No. 5357/21. 2515 Odlok. Na podstavi § 5. zakona o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892., drž. zak. 202, se »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blag. v Ljubljani, dovoljuje registracija sočasno odobrenih pravil, s čimer izgubijo pravila, odobrena nazadnje s tuk. odlokom z dne 10. decembra 1931., VIII. No. 3145/2, veljavo, obenem pa izgubi s tem v odnosnih točkah veljavo tudi tuk. odredba z dne 25. avgusta 1933., Pov. S. No. 231/4. Da se pravilno izvrše prehodna določila novih pravil, se dodelita blagajni kot odposlanca banske uprave s pravicami drž. komisarja gosp. dr. Lavrič Jože, ban. urad. in gosp. Lah Ivo, zavar. matematik OUZD v Ljubljani, ki bosta tudi revidirala vse sklepe od 8. septembra t. I. naprej. Taksa po tar. post. 5. zakona o taksah je na spisu uničena. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. oktobra 1933. Za bana pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r. * II No. 22710/1. 2514 Razglas. Za delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene v drugih banovinah naslednje osebe: Neimarlija Hamid, pok. Ibre, pristojen v občino Zgoščansko, srez Visoko; Husejnovič Sinan, sin Alije, pristojen v občino Špionica Turska, srez Gračani-ca; Markovič Adolf, pristojen v občino Novi Jankovci, srez Vinkovci; Huso Josip, roj. 1907.. pristojen v občino Bare, srez Našice; Storjak Melkior, biv. sod. zvaničnik, pristojen v občino Pregrada, srez isti; Obučina Nikola, roj. 1903., pristojen v občino Perušič, srez isti; Ivanovič Relja, sin Vase, pristojen v občino Trnovo, srez Sarajevo; Stulič Lazo, 52 let star, Ivelič Manda, roj. 1902., Vikič Ahmed, roj. 1880., Šaban Mušič, pok. Mehmeda, Cehič Mujo, pok. Krn je, Felič Musa, Havič, pok. Huse, in Muminagič Ibro, pok. Osme, vsi pristojni v občino Vrsta, srez Bihač;. Sovilj Milan, sin Petra, in Mujezinovič Osman, sin Bajrina, oba pristojna v občino Sanica, Gor. srez. Ključ; Bulovič Todor, pristojen v občino Vevčani, srez stru-ški; Petrovič Božidar in Taljevič Cano, °ba .pristojna v občino Peč, srez isti; Ivošič Josip, roj. 1909., in Polonijo Anton. roj. 1909., oba pristojna v občino Vrbnik, srez Krk; Biljan Luka, rojen 1888., pristojen v občino Sirač, srez Daruvar; Lisičič Nina, Dujina, rojen 1909., Bavčevič Filip. roj. 20. 7. 1894, in Zlendič Duje, roj. 2. 3. 1895., vsi pristojni v občino Grohota, srez Split; Mrdjen Ivan. pok. Lovre, Drinjak Jure, nok Ante, Repič Ivan. pok. Tome, in Solič Marko. pok. Ivana, vsi pristojni v občino Gornjepoljska, srez Livno; Ser- darušič Ivan, 36 let star, pristojen v občino Vir, srez Duvanjski; Fanjek Pa-vao, roj. 1898., pristojen v občino Donja Zelina, srez Sv. Ivan v Zelini; Medako-vič Stevo, star 53 let, pristojen v mesto Petrinja. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. oktobra 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev CIII 8/33—4 2529 Oklic. Tožeča stranka Barbara Košenina, posestnica, Drešinja vas, zastopana po dr. Vrečkotu Drag., odvetniku v Celju, je vložila proti toženi stranki Barbari Ehrwert, roj. Košenina, Krašova. Jud. Karaš, Rumunija, radi izdaje izbrisne pobotnice k opr. št. C III 8/33—2 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 13. novembra 1933. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Videnšek Josip, viš. sodni oficijal v p., stanujoč v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Celju, odd. III., dne 2. oktobra 1933. H* P 292/33—2. 2503 Oklic. Tožeča stranka Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem je vložila proti toženi stranki Maleju Janezu, Laški Rovt, radi Din 1000'— s prip. k opr. št. P 292/33—2 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. novembra 1933. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 26, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja višji pis. oficijal g Koman Srečko v Radovljici za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Radovljici, odd. II., dne 29. septembra 1933. * A 63/32—23. . 2458—3—3 Poklic dediča neznanega 1 • 1 • v v bivališča. Gramc Katarina iz Gor. Piro-šice 33 je dne 24. marca 1932 umna. Poslednja volja se ni našla. Njene hčere Baznik Marija oziroma potomstvo te hčere in Vogrin Ana, katerih bivališče sodišču ni znano, se p>-zivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Mojstrovičem Ivanom iz Dobe 1, ki se je postavil za skrbnika za odsotne. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sedišču in izkazati dedinsko pravico. Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 22. septembra 1933. •j; I 106/33—11. 2508 Ustavitev dražbenega postopanja. Zahtevajoča stranka: Budna Terezija, posestnica v Rajhenburgu. Zavezana stranka: Mirt Elizabeta, delavka v Dol. Leskovcu. Zaradi Din 5.000-— s prip. Izvršba z dražbo polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Dol. Leskovec, vi. štev. 121, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom opr. št. I 106/33—2, se v smislu § 200./3. izvr. r. ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne more predlagati novo dražbeno postopanje. Sresko sodišče v Sevnici, odd. II., dne 10.' oktobra 1933. »j; I 721/33—8. 2510 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrna, vlož. štev. 100 in 102. Cenilna vrednost: Din 31.583-20. Vrednost pritikline: Din 1.070-—. Najmanjši ponudek: Din 29.768-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 16. septembra 1933. V a I 405/33. 2494 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša Sv. Florjana ulica 32 z vrtno lopo in ograjo in hiša v Sv. Florjana ulica 34 z drvarnico, ograjo, dvoriščem, zemljiška knjiga k. o. Ljubljana-mesto, vi. št. 132. Cenilna vrednost: Diu 192.800-— in Din 132.700-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 162.750-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 13. septembra 1933. I 214/33—6 2531 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Drakovci, vi. št. 176, 366. Cenilna vrednost: Din 5350-25. Najmanjši ponudek: Din 3567-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 6. oktobra 1933. -j* I 264/33—1 2532 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnine: zemljiška knjiga Moravci, vi. št. 53. Cenilna vrednost: Din 21.568-80. Najmanjši ponudek: Din 14.380-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 6. oktobra 1933. E 1686/32-20 2527 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezova, vi. št. 77. Cenilna vrednost: Din 69.895-—. Vrednost pritikline: Din 422-—. Najmanjši ponudek: Din 46.744-67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 23. septembra 1933. «g. I 113/33—13 2528 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 69. Cenilna vrednost: Din 15.082-70. Najmanjši ponudek: Din 10.054-68. Pritiklin ni. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 11. oktobra 1933. E 933/33—13. # 2509 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrna, vlož. štev. 49. Cenilna vrednost: Din 150.522-90. Vrednost pritikline: Din 1.545-—. Najmanjši ponudek: Din 101.379-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 23. septembra 1933. J 189/33—2. 2499 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 193 3. ob desetih d o p. bo pri podpisanem sodišču, soba št. 7, javna dražba nepremičnin, vlož. št. 11, k. o. Veluna, obstoječih iz ene stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, 7 pašniških, 7 njivskih, 3 travniških, 4 gozdnih, 1 vrtne parcele, nadalje ene parcele — pot, v naravi sedaj njive. Cenilna vrednost s pritiklino vred po odbitku preužitnih pravic Din 73.740-65. Najmanjši ponudek Din 49.160-44. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 11. septembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 970. Sedež: Celje. Dan vpisa: 26. septembra 1933. Besedilo: Franjo Molan, trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. Imetnik: Franjo Molan, trgovec v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. septembra 1933. Rg A III 174-2. Konkurzni razglasi 971. St 6/33—2. 2501 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini ležeče zapuščine po dne 3. nov. 1932. v Tibovljah umrle Škorjanc Marije, posestnice v Trbovljah. Konkurzni komisar; dr. Pernat Arnold, starešina sreskega sodišča v Laškem. Upravnik mase: dr. Flego Josip, odvetnik v Laškem. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 25. oktobra 1933. ob devetih. Oglasitveni rok do 1. decembra 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 15. decembra 1933. ob devetih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. oktobra 1933. * 972. St 3/33—26 2534 Odprava konkurza. Prezadolženca: Mernatovič Mirko in Marija. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 3/33—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker ni kritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., st. z. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. oktobra 1933. * 973. S 18/32—93 2535 Odprava konkurza. Prezadolženca: Novak Janko in Julijana. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 18/32—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. st. z. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. oktobra 1933. * 974. S 8/32-19 2533 Odprava konkurza. Prezadolženec Suša Franc, trgovec v Sromljah. Konkurz. ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 8/32—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. st. z. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. oktobra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 9260/1. 2477 2—2 Razglas. Tuuradno je zaprosila tvrdka Titan d. d. v Kamniku za komisijski ogled in razpravo radi izdaje gradbenega dovoljenja za postavitev nove kupolne peči v svoji tovarni za železno, ključavničarsko in kovinsko robo v Kamniku na Perovem. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave na kraju samem v smislu § 84. gradbenega zakona ter §§ 107., 110. in 121. obrtnega zakona na sredo, dne 18. oktobra 1933. s sestankom komisije ob devetih dopoldne istotam. K tej razpravi se vabijo vsi intere-sentje s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan obravnave na kraju samem ter bi se poznejši ugovori ne mogli upoštevati, temveč bi se odločilo o tej napravi ,brez ozira nanje, kolikor bi ne bilo javnih zadržkov. Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4, vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 3. oktobra 1933. * Narodna banka 2516 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. oktobra 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.912,132.651-37 (+ 7,328.125-91) Devize, ki niso vpodlogi 42.494.769-22 (+ 1,608.241-80) Kovani novec v niklju 166,778.697-— <+ 6,904.681-50) Posojila . . 2.205,441.043-85 (— 5,408.067-36) Vrednostni papirji . . 13,320.000-— Prejšnjipred- jemi državi 1.717,966.847-45 (+ 74.093-66) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000’— Vrednosti re- zervn. fonda 46,906.904-81 Vrednosti ostalih fondov ... 6,718.331-30 Nepremičnine ... . 160,453.861-74 (+ 1,144.604-14) Razna aktiva 192,911.602-28 (+ 6,619.290-48) 7.065,124.709-02 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 68,769.329-21 (+ 165.497-50) Ostali fondi 8,579.701-23 (+ 750'-) Novčanice v obtoku . . 4.347,116.750-— (—24,621.340-—) Obveze na pokaz . . 962,254.730-75 (+47,476.467-67) Obveze z rokom . . . 1.198,847.624-25 (-10,986.000-—) Razna pasiva 299,556.573'58 (+ 6,235.594*96) 7.065,124.709.02 Obtok in obveze . . . 6.309.371.480-75 Celotno kritje . . . 36-01°/, Kritje v zlatu . . . 33-86°/,, Obrestna mera: po eskomptu.......................... . 714% po lombardu..............................9% * No. 3814/4. 2476 2—2 Razglas. Tuuradno je zaprosil Milan Jenčič in drug, opekarna Mengeš, za komisijski ogled in razpravo radi izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja za opekarno v Mengšu na pare. št. 2217/1 in 2218. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave na kraju samem v smislu § 84. in 89. gradbenega zakona in §§ 107., 110., 113. in 121. obrtnega zakona na petek, dne 20. oktobra 1933. s sestankom komisije na kraju samem ob o s m i*h dopoldne. K tej razpravi se vabijo vsi intere-sentje s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan obravnave aia kraju samem ter bi se poznejši ugovori ne mogli upoštevati, temveč bi se odločijo o napravi brez ozira nanje, kolikor bi ne bilo javnih zadržkov. Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4, vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 4. oktobra 1933. * VH/1, No. 39.625/33. 2537 Razglas. Pri XI. žrebanju obligacij 6%nega obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo 15. septembra 1933., so bile izžrebane naslednje obligacije; po Din 200-—. štev. 40, 59, 73, 107, 166, 183, 225, 263, 289, 570, 738, 748, 751, 1851, 1859, 1876, 1904, 1909, 1945, 1978, 2114, 2146, 2156, 2167, 2173, 2240, 2276, 2402, 2409, 2415, 2458, 24SO, 2491, 2568, 2602, 2604, 2618, 2631, 2662, 2707, 2714, 2737, 2749, 2752, 2802, 2848, 2861, 2S80, 2891, 2920,. 2926, 2971, 3018, 3047. 3070, 3117, 3144, 3154, 3182. 3228, 3254, 3261, 3274, 3305, 3313, 3317, 3350, 3393, 3395, 3402, 3413, 3461, 3463, 3461, 3492, 3516, 3547, 3604, 3639, 3649, 3746, 3753. 3784, 3785, 3807, 3820, 3840, 3848 3856, 3904, 3922, 3934, 3985, 3995, 9171, 9174, 9196, 920.3, 9259, 9290; po Din 500-— št. 15007, 15010, 15020, 15098, 15123, 15137, 15201, 15289, 15323, 15336, 15392, 15401, 15437, 15470. 15519, 15540, 15550, 15570, 15580, 15601, 15661, 15703, 15720, 15781, 15762, 15800, 15869, 15925, 15957. 15988; po Din 1000-— št. 24726, 24794, 24797. 24833, 24875, 24880, 24892, 24923, 25003. 25012, 25042, 25052, 25109, 25153, 25203/ 25230. 25285. 25550, 25551. 25696, 25723, 28713, 28724, 28725, 28738, 28S07, 28818, 28819. 28837. 28846; po Din 5000 — št. 28885. 28913, 29039; po Din 10.000’— štev. 29478, 29526, 29534. 29568; po Din 50.000*— štev. 29814, 29845, 29859, 29970, 29973; I>o Lstg 100,—-— štev. 83, 206, 218, 219, 261, 269, 333, 349, 362, 385, 416, 447, 448, 498, 513, 557, 579, 646. Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. marca 1934. pri mestni blagajni v Ljubljani. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 9. oktobra 1933. Zupan in mestni načelnik: dr. Puc Dinko s. r. * Štev. 3764/33. 2518 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 3. novembra 1933. ca 1000 prm bukovih drv loko skladišče odkladaine postaje žičnice v Soteski v področju šumske uprave v Boh. Bistrici. Izklicna cena znaša Din 50.000. Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do 3. novembra 1933. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1, kjer morajo ponudniki položiti varščino Din 5.000-— (inozemci 10.000 dinarjev) v gotovini ali pupilarno varnih papirjih. Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih. Direkcija šum v Ljubljani, dne 10. oktobra 1933. * Štev. 3759. 2521 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji staro turbino in razne strojne dele skupne težine ca 4000 kg na žagi v Stari Fužini v področju šumske uprave v Boh. Bistrici. Izklicna cena znaša Din 2.000-—. Pdliudbe s kavcijo Din 200-— (inozemci Din 400-—) se bodo sprejemaledo dne 4. novembra 1933. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani. Blei-\veisova cesta štev. 1, kjer se dobe prodajni pogoji, tiskovine za vložitev ponudbe in vsa ostala pojasnila. Direkcija šum v Ljubljani, dne 11. oktobra 1933. * Štev. 97/10—1933. 2495 Razpis. Ker I. in II. dražba za dobavo živil in drugih potrebščin za dobo oktober 1933. — marc 1934. ni uspela, se razpisuje s tem tretja ofertalna licitacija na soboto, 28. oktobra 1933. ob 11. uri na istem kraju in z istimi pogoji. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 7. oktobra 1933. jj* Štev. 11416/11. .2520 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 16. oktobra 1933. ob 11. uri dopoldne dobavo 4000 kg čistega bencina. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 9. oktobra 1933. * Štev. 11426/11. 2519 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 31. oktobra t. 1. ob 11. uri dobavo; 5000 kg riža »Carolina Diamante«, 720 kg sirove kave »Santos 1‘rimas«, 2500 kg svinjske masti, 2000 kg bučnega olja, 1200 kg terpentinovega mila, 4000 kg koruznega zdroba, 2000 kg pšeničnega zdroba, in prodajo: 700 komadov jutnili vreč. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 10. oktobra 1933. * 2496 Objava. Iz direkcije Agencije Avale A. D. G. Stjepan Mihaljevič prestao je biti šef Oglasnog odeljenja Agencije Avale A. D., pa prema tome nema prava više da vrši posle ve za Agencij u, a specijal-no primarije oglasa i vršenje naplata za račun Agencije. A. Beograd, 7. oktobra 1933. Razne objave 2504 Objava. Dno 10. oktobra t. 1. sem izgubil na cesti Ljubljana—Grosuplje trgovsko evidenčno številko za avtomobile 2 A 9 ter jo proglašam za neveljavno. J. Lovše s. r., trgovina z avtomobili, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Objava. Dne 27. septembra t. 1. sta mi bila razen drugih predmetov ukradena tudi orožni list ter lovska karta, glaseča se na ime: Gustav Scherbaum, veleindu-strialec, Maribor. Proglašam s tem obe listini za neveljavni. Scherbaum Gustav s. r., Maribor. * 2517 Objava. Izgubil sem na progi Ljubljana—Kar-lovac izpričevalo kot izprašan strojnik in kurjač in izpričevalo kot mehanik tobačne tovarne v Ljubljani na ime: Škerlj Pavel, rodom iz Viča. Proglašam ju za neveljavni. Škerlj Pavel s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.