Leto XXX. - Številka 68
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASI L O   S O C I
Kranj, torek, 6. 9. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
V Tržiču 9. šuštarskil'"nedelja
Šuštarski semenj in tombola najmikavnejša
Glavni dobitek na tržiški tomboli — stoenko — odpeljal Jože Žugič iz Bistrice pri Tržiču, traktor Alojz Meglic iz Les, katrco pa Franc Meglic iz Grahovš — Gneča, kakršne v Tržiču ne pomnijo
Tržič — Ocena, da je Tržič v nedeljo, 4. septembra, ko so se zvrstile glavne prireditve 9. šuštarske nedelje, sprejel najmanj 40.000 ljudi iz vseh koncev in krajev Slovenije, ni pretirana. Vsi parkirni prostori v Utesnjenem mestu, vštevši z nogometnim in hokejskim igriščem, in
zasilno urejena parkirišča od K rižev in Pristave do Bistrice, so bila natrpana s pločevino. Ljudje so se od zgodnjih jutranjih ur do mraka gnetli okrog stojnic na Trgu svobode, kjer so prevladovali proizvajalci obutve s Pekom, Planiko in Alpino na čelu, napolnili prostor za
»Zmrznjen« denar
Kaže, da bo po programu izgradnje in obnove gorenjskih cest letos spet »zmrznilo« precej denarja. Okrog 120 milijonov dinarjev je vreden letošnji program. Pri uresničevanju pa se tudi letos kažejo stare težave. Zatika se namreč pri gradbenih dovoljenjih in ustrezni drugi dokumentaciji. V Radovljici so na zadnji seji izvršnega sveta ugotovili, da sta prav zaradi pomanjkanja gradbenih dovoljenj ogrožena projekta Bohinj —Bled in Kropa —Podnart. Sicer pa na Gorenjskem manjka po nekaterih podatkih ustreznih dovoljenj za projekte, ki so vredni okrog 60 milijonov dinarjev.
Do konca junija je bilo izkoriščenih le 12 odstotkov za gorenjske ceste predvidenih sredstev v republiki. Republiško poprečje je bilo za to obdobje višje in tako je Gorenjska spet na repu, so ugotovili člani izvršnega sveta. Tako bi lahko ugotovili, da se glede gorenjskih cest spefponavlia stara praksa. Spomnimo se samo, da v prejšnjem srednjeročnem obdobju za gorenjske ceste ni bilo izkoriščenih 33 milijonov dinarjev.
Kako torej najti pot iz te slepe "ulice? Eden od vzrokov je prav gotovo, da gre pri številnih projektih za ceste na Gorenjskem za drobljenje sredstev. To pa ne nazadnje ni nič čudnega, saj je bila že nekdaj zaradi pomanjkanja denarja takšna praksa. Številni projekti danes tako pomenijo nadaljevanje pred leti opravljenih modernizacij cest. Prav zaradi takšnega stanja pa je največkrat odgovor ustreznih republiških ustanov oziroma strokovnih služb, ki dajejo ustrezna dovoljenja, da ne zmorejo vsega dela. Kratko in preprosto povedano, strokovno niso dovolj zasedeni. Vendar se hkrati včasih slišijo tudi mnenja, da bi se vseeno dalo pohiteti. Takšno hitenje pa ima seveda tudi drugo plat. Če je celotna dokumentacija skupaj, se z gradnjo lahko začne in s tem se začne porabljati tudi denar za takšen projekt. Očitno je torej, da izdajanje ustreznih soglasij pomeni tudi porabo denarja. Zato bi ustrezne strokovne službe v republiki pri tem morale misliti tudi na to. A. Z.
paviljonom NOB, kjer je bila modna revija najnovejših izdelkov Peka, organizatorja šuštarske nedelje, posedali na zabaviščnih prostorih in množično obiskovali to nedeljo izjemoma odprte trgovine, razstavo obutve v paviljonu NOB, gostinske obrate, kjer so dišale »tržiške bržole« in druge tržiške zanimivosti. Številni so se napotili tudi na razstavo ptic pevk. Šuštarski semenj je v nedeljo zaživel v pravem pomenu besede. Tokrat gre njemu v prid zapisati, da je bil resnično bolj šuštarski kot pretekla leta in da so organizatorji v veliki meri že odrinili kramarijo in druge prodajalce, ki na prireditev s šuštarskim imenom ne sodijo. Pa tudi ti, čeprav so jim organizatorji namenili stranski prostor, se nad obiskom ne morejo pritoževati. ,
Semenj je semenj in Slovenci smo še vedno veliki prijatelji takšnih prireditev!
Marsikdo pa je v nedeljo prišel v Tržič zaradi velike tombole domačega avto-moto društva, ki želi z izkupičkom razširiti bogato športno in vzgojno dejavnost. Stoenka, traktor, katrca in še drugi dobitki v skupni vrednosti 275.717 dinarjev, so omamili 15.000-glavo množico, ki je že uro pred začetkom napolnila prostor pred avtobusno postajo, ceste proti paviljonu NOB in proti Trgu svo* bode ter bližnje bregove. Ob 14.30 se je bobenček, iz katerega sta vlekla številke Tatjana Romih in Matjaž Javornik, prvič zavrtel. V igri na »tercin« je bilo prvih 100 manj vrednih dobitkov hitro razdeljenih. Tudi igra na »kvartin« ali štiri izkli-cane številke v eni vrsti na tombol-ski kartici, je minevala brez pretresov. 65 dobitkov je sodilo v to kategorijo. »Cinkvin« ali igra na pet izklicanih številk v eni vrsti je napetost med tisočglavo množico skokovito dvigovala. 35 dobitkov je bilo razdeljenih v tem delu pri nas vedno bolj priljubljene igre.
Nadaljevanje na 6. strani
Tržiški Trg svobode med nedeljskim šuštarskim semnjem, ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev
X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME
OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977
30-let Litostroja
Titovi zavodi Litostroj in delovni kolektiv Litostroja praznujejo te dni 30. obletnico ustanovitve in dela. Tovarna je bila zgrajena v prvem obdobju obnove porušene domovine, v naši prvi petletki. Zato so njeni graditvi in začetku obratovanja posvečali veliko pozornost. Predsednik Tito je ob začetku obratovanja napovedal, da bo Litostroj prispeval pomemben delež pri elektrifikaciji Jugoslavije. Ta napoved se je uresničila, saj dajejo Litostrojeve turbine kar 40 odstotkov električne energije, ki jo proizvedemo v Jugoslaviji.
Zbor aktivistov
V jubilejnem letu, ko praznujemo Titove in partijske obletnice, so se v soboto prvič po vojni zbrali nekdanji aktivisti OF vipavskega področja. Več sto se jih je zbralo v prenovljenem gradu Zemono, srečanja pa so se udeležili tudi številni občani vipavske doline. Zbranim sta spregovorila rojaka dr. Aleš Bebler in dr. Joža Vilfan, in sicer o organiziranju upora v Vipavski dolini in drugih delih Primorske.
Domači gost rešil turizem
Zdaj, ko so počitnice za nami, si lahko še enkrat oddahnemo: prvi podatki kažejo, da je bila letošnja turistična sezona v Jugoslaviji precej boljša kot smo pričakovali. Glavna zahvala za dober turističen uspeh pa gre domačemu gostu, ki so mu v turističnih krogih že vzdeli ime »reševalec jugoslovanskega turizma.*
Mladi svet v Beogradu
Pionirsko mesto v Beogradu je te dni gostitelj mladine Rdečega križa z vsega sveta. Udeležbo so prijavile delegacije 54 nacionalnih organizacij RK in trije vodilni organi te organizacije iz Ženeve. Srečanje je posvečeno prispevku mladih za razvoj organizacije RK in za mir v svetu.
Posojilo 1.      za ceste
Razpis javnega posojila za gradnjo in obnovo cest v Makedoniji je predmet razprav občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij v tej republiki. Povsod, kjer so o posojilu razpravljali, so vsestransko podprli pobudo makedonskega izvršnega sveta za razpis posojila. Z javnim posojilom, ki ga bodo vpisovali od 1. oktobra do 31. decembra, naj bi naslednjih letih zagotovili milijardo in sto milijonov dinarjev za gradnjo in obnovo cest.
Slovenci v »trade martu«
V »trade martu* v Bruslju je vse pripravljeno za jugoslovanske gospodarske dneve, ki jih v imenu jugoslovanske tekstilne, konfekcijske in lesne industrije pripravlja ljubljansko Gospodarsko razstavišče. Največ pozornosti vzbuja Indart, razstava, kjer skupina slovenskih podjetij predstavlja belgijski in svetovni javnosti izdelke tekstila in konfekcije. Razstava je opremljena z Jakijevimi grafikami. Za jugoslovanske gospodarske dneve je Jaki pripravil posebno jubilejno razstavo, saj v teh dneh poteka 20 let od njegove prve razstave v Parizu.
Konec obvezne menjave
Z novim letom bo na Madžarskem nehal veljati predpis, da morajo turisti iz Jugoslavije in drugih zahodnih držav pri vstopu na Madžarsko po uradnem tečaju menjati v forinte določeno vsoto denarja. Jugoslovani moramo sedaj zamenjati v forinte 225 dinarjev.
Jesenice — Urejena okolica — V prizadevanjih za lepše okolje so delavci Komunalnega podjetja Kovinar lepo uredili okolico in majhen park ob spominskem obeležju NOB pri železniški postaji. Na njem so uredili bele poti, klopi, zasadili so okrasno grmičevje in drevje. — B. B.
JESENICE
V petek, 9. septembra, bo v sejni dvorani restavracije železarne redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o pristopu temeljnih organizacij železarne k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, o pristopu temeljnih organizacij železarne k družbenemu dogovoru o načinu ter zadevah skupnega odločanja, o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena, o poročilu odbora za gospodarstvo ter o sanacijskem programu temeljne organizacije združenega dela hladna valjarna Bela. Na seji bodo podelili tudi Pantzovo nagrado in nagrado Novator leta. — D. S.
TRŽIČ
V okviru sodelovanja med Tržičem in prijateljsko občino Zaječar v Timo-ški krajini je danes, 6. septembra, zjutraj odpotovala v Timoško krajino delegacija tržiške občine in družbenopolitičnih organizacij, ki jo sestavljajo predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Janez Ivnik, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jože Zupančič, predsednik občinske organizacije Zveze borcev NOV Andrej Pehare in sekretar občinske konference SZDL Jože Klofutar. Tržičani bodo gostje na prireditvah v počastitev 7. septembra, praznika občine Zaječar.
Med pripravami na zasedanje občinske konference ZKS Tržič, ki bo v ponedeljek, 12. septembra, je bila pretekli tedan v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Na njej so razpravljali o uresničevanju statutarnih načel občinske organizacije in ocenjevali delo občinske organizacije v zadnjem mandatnem obdobju. .jk
Jesenice — Urediti okolico Plavža — Zaradi pomanjkanja zazidalnih površin je skupščina občine že sprejela program za dodatno pozidavo površin med sedanjimi bloki in stolpnicami na spodnjem Plavžu. Tu je sedaj sedem stolpnic in okoli 600 stanovanj. Hudo pa primanjkuje otroških igrišč, zato so ponekod za rekreacijo poskrbeli kar sami stanovalci. Ob bloku na spodnjem Plavžu so postavili igrišče za odbojko. — B. B.
PLANINSKI MOTIVI NA RAZSTAVI
Kranjska gora — Prizadevni člani likovne sekcije DOLI K pri DPD Svoboda Tone Čufar se že sedmo leto udeležujejo planinske slikarske kolonije, ki jo običaino pripravijo skupaj s Planinskim društvom Jesenice na Vršiču. Po slikarski koloniji udeleženci razstavijo svoja dela v enem izmed kranjskogorskih hotelov in s tem nedvomno precej prispevajo k poživitvi kulturnega življenja v tem znanem turističnem kraju. Letos bo razstava odprta v hotelu Prisank do 25. septembra, svoje vršiške motive pa razstavljajo znani slikarji, ki se redno udeležujejo planinskih kolonij: Peter Adamič, Janez Ambrožič, Branko Cušin, Nika Hafner, Helca Krasnik, France Kreuzer, Tine Markež, Pavel Lužnik, Adolf Pen, Tomaž Perko, Marjan Pliberšek, Ernest Špiler, Tone Tomazin in Jože Trpin. D. S.
Statut in poslovnik v javni razpravi
Škofja Loka — Občinska skupščina je na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora maja sprejela osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine in osnutka poslovnika občinske skupščine. Dokumenta je dala v javno razpravo, ki mora biti sklenjena do 15. septembra. Javne razprave organizira OK SZDL.
Drevi ob 18. uri bo javna razprava v KS Ziri. Jutri, 7. septembra, ob 18. uri bo razprava v kulturnem domu v Poljanah za KS Poljane, Javorje, Zapre valj in Log. V četrtek, 8. 9., ob 16. uri bo razprava v TVD Partizan Gorenja vas za KS Goreni« Lučine,   Trebija in
Sovodenj. Za KS Selca, Lenart in Bukovica bo javna razprava v petek, 9. 9., ob 16. uri v kulturnem domu v Selcih. Za KS Železniki, Dražgoše, Davča in Sorica bo razprava v ponedeljek, 12. 9., ob 16. uri v mali dvorani kulturnega doma v Železnikih in za KS Škofja Loka, Zminec, Godešič, Reteče in Sv. Duh v prostorih KS Škofja Loka v torek, 13. 9. 1977, ob 18. uri.
V razpravah bodo poleg občanov sodelovali predsedniki krajevne konference SZDL s člani izvršnega odbora, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti in predsednik sveta krajevne skupnosti.
L. B.
Spomin
na Jožeta Gregorčiča
V prvi polovici septembra 1942 so Nemci na široko objavili: »Ob priliki policijske akcije je bil banditski glavar Gorenjske Josip Gregorčič iz Asi in ga (Jesenic) znan pod lažnim imenom Gorenje dne 9. septembra 1942 na Jelovici ustreljen, uničenih pa je bilo tudi 32 rokovn jačev.«
Resnica je bila drugačna, sicer pa nič manj boleča, kajti junija 1951. leta proglašeni narodni heroj, takrat pa komandant prve grupe odredov, J ože-Gregorčič-Gorenje si je tega dne težko ranjen sam vzel življenje z bombo, da ne bi prišel v roke nemških policistom. V tem boju je padlo 25 tovarišev, večinoma gorenjskih prvoborcev. Težak in zagrizen je bil boj sredi Jelovice na Lipniški planini, ko je bila zaščitna četa štaba I. grupe odredov obkoljena, sprejela je neenak- boj, v katerem je bil Jože Gregorčič hudo ranjen. Na njegov ukaz so ga tovariši skrili v grmovje, pokrili so ga z zelenjem, Nemce je pričakal z ročno bombo, ki je eksplodirala pod njegovim telesom.
Petintrideset let poteka od smrti heroja Jožeta Gregorčiča, ki se je rodil v revni družini v Opatiji. Na Jesenicah je opravljal najprej razna priložnostna dela, se zaposlil pri hotelirju Paru, po odsluženi vojaščini je spet prišel na Jesenice. Na Jesenicah se je vključil med napredne delavce in se udeleževal raznih dejavnosti, ki jih je vodila KPJ. Najdemo ga v nogometnem klubu Enakost, v DPD Svobodi, v dramskem odseku in v pevsem zboru. Bil je večkrat aretiran in preganjan ter kmalu odšel v Španijo. Potem je spet na Jesenicah pripravljal jeseniški proletariat na bližnji spopad s fašizmom. Po napadu je začel organizirati partizanske enote po Gorenjskem. Med drugim je 28. julija 1941 iz partizanskih grup na Merci, pod Stolom in na Mežakli formiral jeseniško-Cankarjevo četo. Četa je takoj požgala železniški most v Žirovnici in 1. avgusta leta 1941 uspešno odbila napad nemške policije na Obranci na Mežakli. Ob koncu avgusta je bil komandant Cankarjevega bataljona in od aprila 1942 dalje pa komandant I. grupe odredov in namestnik Staneta Žagarja. Sodeloval in vodil je boje od Obrance, partizanskega vrha na Jelovici tja do slavne Dražgoške bitke in sodeloval v vrsti drugih borb in sabotažno diverzantskih akcijah.
Jože Gregorčič-Gorenjc je bil poleg Staneta Žagarja in Kebeta eden od organizatorjev poljanske, bohinjske in zgornjesavske vstaje v decembru 1941. Borci so ga spoštovali in ga imeli radi. Padel je 9. septembra 1942 na Lipniški planini. Padel je, a zmagale so njegove ideje, zmagali so borci, ki jih ie vzgojil in jim s svojim zgledom pokazal pravo pot.
Narodni heroj Jože Gregorčič Gorenje je s svojimi deli ostal v spominu gorenjskega ljudstva kot legendarni junak, kot lik hrabrega partizanskega komandanta in voditelja ter predanega borca za svobodo. AL.
Krvodajalska akcija
Jesenice — Tako kot vsako leto bo tudi letos na Jesenicah krvodajalska akcija, ki bo potekala v prostorih Delavskega doma od 6. do 14. septembra. Dosedanje krvodajalske akcije so v občini dobro uspele, zato organizatorji pričakujejo tudi letos precejšen odziv. D. S.
Ciril Ankerst
V četrtek, 1. septembra, ko je s sodelavci še ves dan obravnaval pomembna vprašanja o nadaljnjem razvoju podjetja, je nenadoma umrl Ciril Ankerst, direktor Veletrgovine Živila Kranj. Številni poslovni sodelavci, prijatelji, znanci, člani kolektiva Veletrgovine Živila in drugi z Gorenjske in Slovenije so se poleg svojcev poslovili od njega v soboto
E»poldne na pokopališču na rezjah.
Ciril Ankerst se je rodil 26. junija 1920 na Brezjah. Že v mladih letih je zaradi težkih socialnih razmer spoznal krivice takratnega časa in se je moral kmalu začeti sam prebijati skozi življenje. 1943. leta se je pridružil gorenjskim partizanom in kot
24- letni fant postal komisar bataljona v Kokrikem odredu. Vodil je borbe, vzgajal borce, osvobajal begunjske zapornike in se boril na Koroškem. Po vojni pa je bil rezervni kapetan.
Leta 1947 je prišel v Kranj in delal najprej v direkciji lokalne industrije, potem pa v poverjeništvu za trgovino in kasneje v oddelku okrajnega in občinskega ljudskega odbora Kranj. Bil je nekaj časa načelnik oddelka za gospodarstvo, nato pa se je zaposlil v Iskri v Kranju.
V začetku 1966. leta je Ciril Ankerst prevzel mesto direktorja v podjetju Veletrgovina Živila Kranj. Njegova nenehna zavzetost za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj se je kazala tudi na tem delovnem mestu. Podjetje Živila se je v teh letih razvilo v veliko trgovsko delovno organizacijo na Gorenjskem. Zgrajene so bile številne nove prodajalne in pred dobrima dvema letoma je bila uresničena tudi zamisel in cilj: izgradnja novih, sodobnih skladiščnih prostorov.
Večkrat sva se srečala in kadarkoli je pogovor nanesel na gospodarstvo, je vedno znal biti objektivno kritičen, zavzet za odpravljanje napak, a hkrati tudi prepričan, da je ni težave, ki je ne bi mogli rešiti. Tako mi je govoril tudi pred tremi leti, ko je podjetje   Živila praznovalo
25- letnico obstoja. Takrat trgovina, posebno živilska oziroma preakrbovalna, ni bila v najboljšem položaju. Prepričan je bil, da tudi to vprašanje ni nerešljivo. »Veš, nekateri vso trgovino mečejo v en koš. A ni tako. So razlike, ki jih je treba drugače obravnavati in ocenjevati,« je zavzeto razlagal. Takšen je bil Ciril Ankerst, ki je tudi mladim kot predavatelj delavske univerze in Šolskega centra za blagovni promet, razlagal značilnosti gospodarstva in še posebej posebnosti trgovskega poklica.
Aktivno pa je ves čas delal tudi v drugih strokovnih in družbenih organih in organizacijah v republiki, na Gorenjskem in v kranjski občini. Njegova smrt, ki ga je doletela sredi ustvarjalnega dela, zato ni boleča izguba le za družino, marveč je z njegovim prezgodnjim odhodom nastala velika vrzel tudi na področju zavzemanj za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.
A. Žalar
Ob srečanju pripadnikov gorenjskega vojnega področja in borcev škofjeloškega odreda v Martinj vrhu
Ustanovitev komande in enot gorenjskega vojnega področja
1968. leta na proslavi v Potoku Pod Blegošem so gorenjske občine skupaj z občinama Domžale in Kamnik podelile domicil komandi gorenjskega vojnega področja in komandam mest na Gorenjskem. Od tedaj naprej potekajo tradicionalna »ečanja pripadnikov gorenjskega vojnega področja. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri na Pučevi kmetiji v Martinj vrhu in bo hkrati posvečeno tudi letošnjim jubilejem partije in Tita. Na svečanosti, kjer bo govoril komisar škofjeloškega odreda Tone Volčič, se bodo zbrali pripadniki gorenjskega vojnega področja, borci škofjeloškega odreda, borci komand mest in partizanskih straž ter drugi borci in aktivisti z Gorenjske. Se posebej pa so na to srečanje vabljeni pripadniki JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite, mladina in ostali prebivalci s tega območja.
Za srečanje v Martinj vrhu so se letos odločili, ker sta bili prav v tem kraju avgusta 1944. leta ustanovljeni obe enoti: komanda gorenjskega vojnega področja in škofjeloški odred. Med vojno je bilo na tem območju v glavnem osvobojeno ozemlje. Tu je bil tudi del partizanske baze IX. korpusa.
Glavni štab Slovenije je junija 1944. leta odločil, da se namesto takratnega gorenjskega odreda ustanovijo trije odredi: škofjeloški, kokrški in jeseniško-bohinjski. Do te
odločitve je po eni strani prišlo zaradi nadaljnjega razvoja osvobodilnega gibanja, po drugi pa zaradi morebitne nenadne kapitulacije sovražnika. Ob tem pa je bilo treba misliti še na organizacijo nekaterih drugih dejavnosti in aktivnosti, ki bi zagotavljale normalno delo in življenje ob morebitni kapitulaciji. Ta odločitev o ustanovitvi vojaških oziroma zalednih enot se je potem ob osvoboditvi dejansko pokazala kot zelo upravičena.
Po ustanovitvi Gorenjskega vojnega področja je le-to od vojnih enot prevzelo preskrbo s hrano in sanitetnim materialom, skrb za rezervne dele za orožje in opremo in tudi proizvodnje ter popravila vseh vrst opreme. Organizirana je bila izdelava oblek in obutve, proizvodnja orožja in nabojev oziroma razstreliva. Prav tako je bila organizirana preskrba ranjencev in ustanovljena je bila higiensko-epidemiološka služba, ki je vključevala tudi zdravstvo civilnega prebivalstva.
V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, na Bledu in drugje so bile ustanovljene preskrbovalne baze. Prav tako je takrat sodna funkcija prešla na pravosodne organe, ki so imeli iste naloge kot danes sodišča. Skratka, gorenjsko vojno področje se je s takšno organizacijo in ustanavljanjem različnih služb pripravljalo na prevzem oblasti na osvobojenem ozemlju. Zato so začeli ustanavljati
Spet zamuda?
KRANJ — Kako bo združeno delo 1. novembra letos dobilo na mizo vse predloge oziroma programe za financiranje skupne in splošne porabe v prihodnjem letu, če se je šele pred dnevi (1. septembra) v republiki začel ustrezen zakonski postopek? To vprašanje je bilo sproženo na zadnji seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, ko so razpravljali o dopolnitvi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 —1980 in sicer za področje družbenih dejavnosti.
Pisali smo že, da se izvršni svet ni strinjal s predloženim dopolnilom, ker v njem ni upoštevana gradnja prostorov za Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Ta Pripomba na predlog pa ni bila edina. Na seji so tudi menili, da je sedanje dopolnilo pomemben dokument, ki ga ne gre sprejeti (podpisati) po domače povedano skozi zadnja vrata. Sploh pa po-
zoren pregled predloga kaže, da bo na področju dogovarjanja o splošni in skupni porabi za prihodnje leto v okviru sedanjega srednjeročnega obdobja najbrž spet prišlo do zamud. To pa, kot so poudarili, ni sprejemljivo za združeno delo.
Če je takšna ocena in ugotovitev predstavnikov izvršnega sveta kranjske občinske skupščine pravilna, je seveda vprašanje, koliko se do 1. novembra še da popraviti oziroma nadoknaditi. Najbrž ne veliko. Celo sprejem zakona po hitrem postopku ne bi kaj prida pripomogel, da zamuda ne bi bila prevelika. Zato več ali manj velja ugotovitev, da na področju dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja še vedno nismo uspeli prebroditi nekaterih težav pri uresničevanju in uveljavljanju delegatskih in samoupravnih odnosov. A. Z.
Dvornik — Svečanost — Osrednja prireditev ob praznovanju krajevnega Praznika je bila v spominskem parku na Koroški Beli. Slovesnosti so se udeležili občani in šolska mladina. — Foto: B. B.
Prireditve za praznik
Tako kot vsako leto doslej so tudi letos pripravili zelo pester program prireditev ob krajevnem prazniku. V soboto, 3. septembra, je bila v spominskem parku na Koroški Beli svečanost, na kameri so sodelovali pihalni orkester jeseniške godbe na pihala in recitatorji, ob prazniku pa so tudi podelili bronasta odličja OF ter plakete 4. september 1941. V delavskem domu so se srečali mladinski aktivisti ob 40-letnici ustanovitve mladinskega odseka DKD Enakost. Program prireditev se nadaljuje in vsebuje še vrsto športnih in drugih srečanj.      D. S.
Javornik — Krajevna skupnost ^avornik-Koroška Bela, ki sodi med Največje krajevne skupnosti v jeseniški občini te dni praznuje krajevni Praznik v spomin na zgodovinski datum 4. september leta 1941, ko so Nemci na Koroški Beli ustrelili pet talcev.
Krajevna skupnost beleži v dvajsetih letih svojega obstoja znaten Napredek na vseh področjih. V okviru skupnosti deluje vrsta društev in organizacij, ki so aktivne, še Posebno razveseljivo pa je, da bodo *etos po dolgoletnih prizadevanjih dobili na Koroški Beli vrtec.
komande mest, ki so bile v Martinj vrhu za Škofjo Loko, pa v Zireh, Kropi, v Kranju in v drugih večjih krajih. Ob komandah mest pa so bile v določenih krajih ustanovljene tudi partizanske straže. Tako je imelo gorenjsko vojno področje operacijske organe, ki so takoj lahko posegli na vsako osvobojeno ozem-lje.
Kako uspešna je bila organiziranost gorenjskega vojnega področja, se je pokazalo tudi ob osvoboditvi. Na Gorenjskem takrat ni bilo poskusa, da bi ostanki domobrancev ali bele garde skušali prevzeti oblast. Komisar škofjeloškega odreda Tone Volčič je na nedavni tiskovni konferenci o organizaciji letošnjega srečanja v Martinj vrhu takole povedal: »Okupacija je bila za mene veliko bolj neurejeno obdobje kot osvoboditev. V tistih majskih dneh 1945. leta na Gorenjskem praktično ni bilo nobene anarhije. Za to pa je bila izredna zasluga komande in enot gorenjskega vojnega področja.«
Nedeljsko srečanje na Pučevi kmetiji v Martinj vrhu, kjer bodo odkrili tudi spominsko ploščo, zato ne pomeni le oživljanje tradicij NOB. Gre tudi zato, da je takšen, kot je bila organizacija gorenjskega vojnega področja, danes tudi koncept splošnega ljudskega odpora. In tudi zato, da se na tem področju tudi mladi seznanijo z delom in nalogami v prihodnje.       A. Zalar
3. srečanje nekdanjih političnih jetnic
Od 9. do 12. septembra letos bo v Herceg-Novem tretje srečanje nekdanjih političnih jetnic iz vse Jugoslavije, ki so bile med zadnjo vojno po obsodbi pred italijanskim vojnim sodiščem poslane na prestajanje kazni v italijanske kaznilnice v Benetkah, Firencah, Perugi, Fossombroneju in Trani-ju.
To je tretje srečanje teh to-varišic po vojni. Prvo je bilo septembra 1975 v Ljubljani in se ga je udeležilo nad 200 bivših političnih jetnic iz vse države. Drugo srečanje je bilo septembra lani. Pripravile so ga tovarišice iz Dalmacije in je bilo v Vodicah pri Šibeniku. Udeležilo se ga je prav tako nad 200 žena iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije je šla na to srečanje skupina 80 tovarišic.
Letos pa so srečanje pripravile tovarišice iz Črne gore. Kot je razvidno iz programa, bo srečanje potekalo v znamenju proslav Titovih jubilejev, 35-letnice ustanovitve AFZ Jugoslavije, 30-let-nice ustanovitve Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in 35-letnice ustanovitve Jugoslovanske vojne mornarice. Program je izredno bogat in predvideva med drugim srečanja s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in mladine črnogorskih občin Her-ceg-Novi, Tivat, Kotor, Budva, Bar in Cetinje; polaganje vencev pri spomenikih padlim borcem; udeležbo na slavnosti akademiji Jugoslovanske vojne mornarice v Herceg-Novem; vožnjo z vojno ladjo po zalivu Boke in medtem ogled zgodovinsko pomembnih krajev iz časov pred drugo svetovno vojno in med NOB ter ogled Njegoševega mavzoleja na Lovčenu, muzejev v Cetinju in znamenitosti Budve in Bara.
Na srečanje bodo povabljeni predstavniki Komisije za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri Zveznem odboru ZZB NOV Jugoslavije in republiških odborih Zveze borcev NOV.
Iz Slovenije odhaja na srečanje skupina 98 bivših političnih jetnic, ki odpotujejo iz Ljubljane z vlakom v sredo, 7. septembra, ob 22.15. Potujejo na svoje stroške, skupinsko potovanje pa je organiziral odbor bivših političnih jetnic iz italijanskih kaznilnic, ki dela pri Komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance RO ZZB NOV Slovenije.
31. avgusta so si člani IS skupščine občine Kranj in načelniki posameznih
oddelkov občinske uprave ogledali transformatorsko postajo na Zlatem polju, ki je ena najmodernejših v Jugoslaviji. Vodnik po objektu je bil Miro Grčar, ki je prisotnim razložil principe delovanja sistema daljinskega krmiljenja. (I. S.) — Foto: F. Perdan
Več
3000 možnih
Kranj — Priprave na volitve so stekle že spomladi, ko smo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela evidentirali možne kandidate za delegate zbora združenega dela, za samoupravne interesne skupnosti in za samoupravne organe oziroma vodstva družbenopolitičnih organizacij. Evidentiranje so izvedle osnovne organizacije sindikata, vendar je treba ob tem takoj omeniti, da povsod naloge niso dobro opravili.
Po podatkih občinskega sveta ZZS Kranj, ki je' na podlagi popisnic zbral podatke za svojo občino, je poslalo popisnice na ObS le 126 OOS, kar je komaj nekaj več kot 60 odstotkov. V delovnih organizacijah, iz katerih so te OOS, je zaposlenih 17.019 delavcev. Število evidentiranih kandidatov pa je 3208 in sicer 1295 za zbor združenega dela, 1693 za samoupravne interesne skupnosti in 220 za druge organe, za katere smo evidentirali kandidate. Skupaj je evidentiranih skoraj 19 odstotkov
kot
kandidatov
zaposlenih. Od tega je 57,6 odstotka moških in 42,4 odstotke žensk. Mladih do 27 let je 24,4 odstotke.
Će pogledamo še izobrazbo evidentiranih kandidatov, vidimo, da je med njimi največ delavcev s srednješolsko izobrazbo in sicer 959 ali 29,9 odstotka, sledijo kvalificirani delavci, ki jih je med možnimi kandidati 850 ali 26,5 odstotka, delavcev z višjo izobrazbo je 335 ali 10,4 odstotka. Med možnimi kandidati je tudi 3 odstotke delavcev z visoko izobrazbo, z nižjo 7,4 odstotka, visoko kvalifikacijo 3,8 odstotka, polkvalificiranih 6,6 in nekvalificiranih 7,7 odstotka.
Med evidentiranimi kandidati je tudi 90 udeležencev NOB ali 2,8 odstotka vseh. Članov ZK pa je 731 ali 22,8 odstotka. Če pa pogledamo še podatke o položaju oziroma delovnem mestu v delovni organizaciji, vidimo, da je med možnimi kandidati tudi 168 vodilnih delavcev, ki so jih osnovne organizacije 108 predlagale kot možne kandidate za zbor združenega dela, 58 za delegate SIS in 2 za druge funkcije.
Nedovoljena gradnja
Jesenice — Urbanistična inšpekcija je lani ugotovila, da je na območju občine 52 objektov, ki so jih gradili brez lokacijskega dovoljenja ali urbanističnega potrdila. Vsem graditeljem je izdala odločbe o ustavitvi del, v sedmih primerih pa je zahtevala, da se dela uskladijo tako, kot so zahtevala dovoljenja. V 55 primerih je uvedla postopek za kaznovanje in je bilo tako kaznovanih 53 prekrškov. Najvišja denarna kazen je bila 4000 dinarjev, poprečno pa 1000 dinarjev.
Med nedovoljenimi objekti je največ pomožnih objektov in provizorijev, medtem ko primerov nedovoljene gradnje stanovanj ni veliko. Ugotovili so, da se je gradilo devet stanovanjskih zgradb, da so v 24 primerih lastniki samovoljno adaptirali, prizidovali in obnavljali, da je 23 lastnikov gradilo počitniške zgradbe, 16 je bilo zidanih garaž, 31 lesenih-provizornih garaž in 46 ostalih pomožnih objektov.
Skupščina občine Jesenice je lani začela z obsežnim programom dela in nalog v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju. Pri tem je pomemben člen, ki določa, da mora družbenopolitična skupnost vsakih pet let od dneva, ko je bila dokumentacija sprejeta, novelirati vso svojo temeljno urbanistično dokumentacijo in jo uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Sprejela je smernice za urbanistično planiranje in načrtovanje v občini Jesenice kot osnovo za novelacijo programa, začela pa je tudi z izdelavo urbanističnega načr-
ta za mesto Jesenice. Po dogovoru z vsemi ostalimi bo med drugim strokovna urbanistična služba tudi izdelala predloge posameznih območij, da bodo tako v občini gradnjo lahko uspešneje usmerjali tudi v času, ko ustrezna dokumentacija še ni sprejeta. D. S.
Malo, a vendar
KRANJ — Izvršni svet kranjske občinske skupščine bo še naprej spremljal gibanja splošne in skupne porabe v občini, so sklenili na seji. Z zadovoljstvom so tudi ugotovili, da se je v prvem polletju končno le pokazalo skromno oživljanje gospodarstva. Prizadevanja, da bi gospodarstvu ostalo več denarja, velja torej nadaljevati. Po nekaterih podatkih so ugotovili, da je bil odstotek sredstev, ki po plačilu obveznosti ostane gospodarstvu, ob koncu letošnjega polletja za 4 desetinke večji kot lani ta čas. Prav tako razveseljiv je podatek, da je ekonomičnost narasla za 7 odstotkov. Vendar pa je investicijska potrošnja letos manjša kot lani. Hkrati so na izvršnem svetu ugotovili, da so se precej povečale obresti od kreditov, ki jih ima gospodarstvo. Lani je gospodarstvo namreč samo za obresti plačalo 280 milijonov dinarjev; in sicer v prvem polletju 75 milijonov dinarjev. V letošnjem prvem polletju pa je znašal ta znesek že okrog   160   milijonov dinarjev.
A. Z.
Jesenic
nega < ste
Večji prostori za učence — Prostori Železarsko izobt *val-, o katerem sta dve srednji šoli, poklicne šole in kjer imaj< te za odrasle, so postali pretesni. Zato so poslopje dvignili za eno B. B.
Večja produktivnost, večji poslovni uspeh
Produktivnost povečali za 5 do 10 odstotkov — Boljši poslovni uspeh — Zmanjševanje nočnega dela — Osebni dohodki med najvišjimi v tekstilni
industriji
V soboto so delavci Gorenjske predilnice proslavili dan kolektiva. — Foto: F. Perdan
Škofja Loka — Delavci Gorenjske predilnice so v soboto proslavili tradicionalni dan kolektiva. Zbrali so se na vrtu škofjeloškega gradu in se pogovorili o letošnjih poslovnih uspehih, uresničevanju zakona o združenem delu in novem načinu podeljevanja jubilejnih nagrad. Prireditve so se udeležii tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, med njimi Tone Polajnar, Janez Jemc, Marjan Gantar in Jože Šubic, ter nekdanji sodelavci in upokojenci.
Kot je v svojem govoru povedal direktor Matjaž Cepin, Gorenjska predilnica letos veliko bolj uspešno posluje kot lani. Na to pa vpliva več vzrokov. Med najvažnejše prav gotovo sodi povečanje produktivnosti dela v vseh obratih, posebno pa v novi predilnici. Produktivnost se je povečala pri posameznih proizvodnih procesih od 5 do 10 odstotkov. Večja produktivnost in končana modernizacija tovarne pa sta dali tudi veliko večji obseg proizvodnje, ki se je povečala za skoraj 45 odstotkov. Prav toliko se je povečala tudi prodaja; in to predvsem prodaja bombažne preje, ročnih pletiv in specialnih prej. Še vedno pa slabo teče prodaja verseja. Za to so težave v samem kolektivu in na tržišču. Domače bodo skušali odpraviti, strnili pa bi jih lahko v ugotovitev, da se proizvodnja te tkanine v Gorenjski predilnici premalo prilagaja modnim zahtevam.
Zalo pomemben ukrep, ki je razveselil vse delavce predilnic in tudi Gorenjske predilnice, je bila letošnja
vico, družbeni proizvod se je povečal za tri četrtine, akumulacija pa znaša 23 milijonov dinarjev.
Tudi osebni dohodki so v Gorenjski predilnici med najvišjimi v tekstilni industriji. V prvem polletju so znašali v poprečju 4300 dinarjev.
Večanje produktivnosti dela pa je dalo tudi možnosti za boljšo organizacijo dela. Ne da bi se zmanjšal obseg proizvodnje, bodo začeli opuščati nočno delo žensk. Najprej bodo to uredili v sukalnicah in drugih obratih, potem pa se bodo lotili tudi kodranke. Z nekaterimi tehnološkimi ukrepi in boljšo organizacijo dela bodo lahko omejili nočno delo, proizvodnjo pa za polovico povečali.
V Gorenjski predilnici se sedaj ukvarjajo s prilagajanjem samoupravnih aktov in sporazumov zakonu o združenem delu. Na referendumu so že sprejeli sporazum o delovnih razmerjih in statut, sedaj pripravljajo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo in druge samoupravne sporazume.
Na zboru delavcev ob dnevu kolektiva so predstavniki sindikata sporočili sklep, ki so ga potrdili tudi samoupravni organi, da letos začno
Smetišče, ki ga je SGP Tehnik uredilo v mrtvem rokavu Sore pri vasi Draga, ustreza vsem sodobnim zahtevam o urejenosti odlagališč odpadkov. — Foto: J. Zaplotnik
Odpadke za zid in za ograjo
Škofja Loka — Pred dobrimi desetimi leti je SGP Tehnik uredilo smetišče ob sedanjem Frankovem naselju. Ker se mu je mesto približalo (pa tudi odpadkov je bilo vedno več), so poiskali novo lokacijo. Staro smetišče so zasuli in zdaj imajo prebivalci naselja tam vrtičke.
Vendar je bilo tudi novo smetišče, uredili so ga pri Starem dvoru, preblizu naselij. Ker v bližini ni bilo tekoče vode, gorečih odpadkov niso mogli gasiti, in smeti so praktično ves čas tlele, smrad pa se je širil vse do Zabnice. Zato in zaradi stalnih pritožb občanov, so pri SGP Tehnik, TOZD Komunalna dejavnost začeli iskati novo lokacijo. Odločili so se, da bodo novo smetišče uredili v mrtvem rokavu Sore pri vasi Draga. Čeprav mrtvi rokav skupaj z bregovi že predstavlja nekakšno naravno prepreko, so okrog smetišča uredili visok zid in na ta zid namestili še 2 metra visoko ograjo. S tem so onemogočili dostop do smetišča živalim, ki bi lahko prenašale razne bolezni.
Poleg tega so uredili vodovod, da bi lahko takoj pogasili morebitne
požare, uvedli stalno dežurno službo in namestili čuvaje. Čeprav je smetišče med najbolje urejenimi pri nas, se še vedno pojavljajo kritike. Tako se je celo slišalo, da smetišče ogroža podtalnico na Sorskem polju. Vendar so strokovnjaki te trditve zavrnili z ugotovitvijo, da se vode z desnega brega izlivajo v Soro, poleg tega pa so tla pod smetiščem ilovnata in neprepustna.
Za smetišče so pri Tehniku morali odšteti milijon in pol dinarjev. Od tega 600.000 dinarjev zemljiški skupnosti zaradi spremembe namembnosti zemljišča, čeprav je bil mrtvi Sorin rokav zamočvirjen in nerodoviten. Ko pa bo smetišče polno, ga bodo zasuli s prstjo in s tem vrnili skupnosti rodoviten predel.
Smetišče pri Dragi bo zadoščalo za naslednjih deset let. Še vedno pa ostaja na Gorenjskem odprt problem odlaganja strupenih odpadkov. Zdaj potekajo pogovori za ureditev takšnega smetišča nekje na Gorenjskem, vendar bi zaradi drage zaščite tal in okolja veljalo razmisliti o slovenskem smetišču za strupene snovi.
L. B.
Direktor Matjaž Cepin je govoril o poslovanju Gorenjske predilnice letos in o položaju tekstilne industrije. — Foto: F. Perdan
uskladitev cen prej in tekstila doma, s cenami na svetovnem trgu. Naša tekstilna industrija je namreč skoraj v celoti vezana na uvoz surovin, predvsem pa so to predilnice, ki morajo ves bombaž in večino sintetičnih surovin kupiti na tujem. Cene teh surovin so stalno naraščale, cene preje pa so bile že od leta 1974 zamrznjene. Zaradi zamrznitve so v Gorenjski predilnici vsako leto izgubili več milijonov ostanka dohodka.
Celotni dohodek so letos v primerjavi z lanskim presegli za polo-
izplačevati jubilejne nagrade za delovno dobo v skladu s sindikalno listo, ki predvideva jubilejne nagrade za 10, 20 in 30-letno delo. Do sedaj so izplačali nagrade le delavcem, ki so bili 15 ali 25 ali več let v Gorenjski predilnici. 189 delavcev bo ob izplačilu osebnih dohodkov za avgust dobilo nagrado za 10 let dela v združenem delu, 161 za 20 let in 69 za 30 let dela.
L. Bogata i
Na nekdanjem smetišču pri Starem dvoru je zrasla nova betonarna. — Foto: J. Zaplotnik
Traktorji na tehničnem pregledu
Strokovnjaka Alpetourovega servisa bosta od danes naprej opravljala obvezne tehnične preglede traktorjev in priključkov v Šenčurju, Voklem, Trbojah, Naklem, Goricah, Krizah, na Visokem, v Predosljah, na Primskovem, Jezerskem in Kokrici, v Mavčičah, Žabnici, Besnici, Stražišču in Čirčičah
Na tehničnih pregledih traktorjev so še posebno pozorni na popolnost kretne-ga mehanizma in zavor, na brezhibno delovanje luči in na dobre gume — Foto: F. Perdan
Cerklje — Tine Oblak in Franc Kepic, strokovnjaka Alpetourove temeljne organizacije združenega dela Servis osebnih vozil in kmetijske mehanizacije na Laborah sta začela v četrtek, 1. septembra, serijo tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev in priključkov po večjih krajih kranjske in tržiške občine. Obvezni tehnični pregledi traktorjev in priključkov so bili vpeljani lani predvsem zaradi številnejših nesreč s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo, ki so se pripetile zaradi
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Zavarovanje
za primer brezposelnosti
DENARNA POMOČ
Denarno pomoč pridobi delavec, če ga skupnost za zaposlovanje' do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla
zaposliti, ce ima 15 let delovne dobe in če njegovi dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne presegajo zneska, ki je dogovorjeni kot najnižji osebni dohodek za območje, kjer delavec stalno živi.
Pogoj za pridobitev denarne pomoči je tudi, da delavec ne prejema v tem času denarnih sredstev za izobraževanje.
Viiina denarne pomoči je enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je ugotovljen v SR Sloveniji za preteklo leto.
Po zakonu je možen se dodatek za vzdrževane družinske člane. Skupščina skupnosti za zaposlovanje je določila dodatek v enaki visini, kot je dodatek pri denarnem nadomestilu.
Pravico do denarne pomoči izgubi delavec, ki odkloni svojim sposobnostim primerno zaposlitev ali vključitev v pripravo za zaposlitev.
Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti.
Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v državo, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine, če so plačali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje, ki jih določi skupAčina skupnosti za zaposlovanje in če izpolnjujejo ostale po zakonu določene pogoje.
VID DROBNIC
neznanja voznikov in tehnične nepopolnosti vozil. Tehnično nepopolnemu traktorju brez uztreznega pregleda miličniki lahko odvzamejo prometno dovoljenje in registrsko tablico, lastnika pa imajo pravico primerno kaznovati!
Delavca servisa osebnih vozil in kmetijske mehanizacije sta po dveh dneh dela v Cerkljah v petek, 2. septembra, ugotavljala, da je bilo okrog 60 odstotkov pregledanih traktorjev v redu, 40 odstotkov pa tehnično pomanjkljivo opremljenih. Največkrat je »zaškripalo« pri zavorah, kretnem mehanizmu in gumah. Luči so bile v večini primerov v redu. Kmetovalci se zavedajo pomena tehničnega pregleda, zato se številčno dobro udeležujejo. Odstotek letošnje udeležbe je precej višji od lanske. V Cerkljah so tehnično nepopolne traktorje in priključke pošiljali na bližnji servis kmetijske mehanizacije, kjer so jim pomanjkljivosti odstranili. Tudi tehnična opremljenost se je od lani do letos zboljšala. Lani je bil od desetih pregledih traktorjev potrjen komaj eden.!
Serija tehničnih pregledov traktorjev in priključkov bo končana 29. septembra v Čirčičah. Včeraj sta bila Tine Oblak in Franc Kepic v Zalogu pri Cerkljah, v prihodnjih dneh pa bosta obiskala Cerklje (7. septembra), Šenčur, (6. septembra), Voklo (8. in 9. septembra), Trboje (12. septembra), Naklo (13.
in 14. septembra), Gorice (15. septembra), Križe (16. in 17. septembra), Visoko (19. in 20. septembra), Predoslje (21. septembra), Primsko-vo (22. septembra), Jezersko (22. septembra), Kokrico (23. septembra), Mavčiče (26. septembra), Zab-nico (27. septembra), Besnico (28. septembra), Stražišče (28. septembra) in Čirčiče 29. septembra. V vseh omenjenih krajih se jima bodo pridružili tudi mehaniki, ki bodo pripravljeni napako takoj odstraniti.
Kdor bo te roke zamudil, bo moral v enem mesecu pripeljati traktor na pregled na Labore.        J. Košnjek
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
2ELEZPR
SLABŠI POSLOVNI REZULTATI
JESENICE - Proizvodni rezultati so bili julija za 6010 ton ali za okoli 17 odstotkov pod planom, vrednostna realizacija pa je zaostajala za okoli 73 milijonov dinarjev ali za 20 odstotkov manj. Manj kot v tem mesecu so prodali le letos januarja ter aprila in julija minulega leta. Tudi stroški so se povišali, tako da je bila julija precejšnja izguba. Delavski svet Železarne in odbor za gospodarstvo sta že obravnavala polletno poročilo in zadolžila temeljne organizacije združenega dela in službe, da pripravijo ukrepe za izboljšanje poslovanja v drugem polletju.
JAVNA RAZPRAVA
JESENICE - Do 15. septembra bo v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih potekala javna razprava o osnutkih štirih pomembnih zakonov. Tako bodo obravnavali osnutke zakonov o delovnih razmerjih, o organu samoupravne delavske kontrole, o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, o referendumu in o drugih oblikah osebnega izvajanja.
Vpis abonmaja v Prešenovem gledališču za sezono 77/ 78
V teh dneh se je že začel vpis abonmaja za sezono 77/78 v Prešernovem gledališču v Kranju. Tudi za to sezono pripravlja kranjska gledališka hiša kvaliteten izbor gledaliških del domače in svetovne dramske literature, ki bodo še bolj okre-
!)ila ljudski značaj gledališča. Tudi etošnjo podobo kranjskega gledališkega življenja bodo oblikovale predstave za odrasle, mladinske predstave in lutkovne predstave. Plodno delovno sodelovanje z ostalimi gledališči bo kranjsko gledališče še okrepilo, tako bo kranjski gledalec skozi sezono lahko spremljal podobo celotne gledališke Slovenije.
Med abonmajskimi predstavami za odrasle bo obiskovalec videl tri dela domačega gledališča in tri dela gostujočih gledališč. Domači del abonmajskega repertoarja ie letos usmerjen v komedijo, od problemsko zasnovane do komedije, ki bo s svojo sproščenostjo tudi zabavala. Crna komedija F. Dtlrrenmatta Meteor, ki jo z ansamblom pripravlja režiser Matija Logar, bo v prvi polovici oktobra otvoritvena predstava tekoče sezone. V novembru se bo kranjski ansambel predstavil z dvema enodejankama S. Mrožka: Čarobna noč in Na odprtem morju. Groteski bosta režijsko vodila Albert
Kos in Matija Logar. Izvirna dramatizacija znanega Haškovega Švejka, ki jo je pred dvajsetimi leti pripravil H. G run pa bo doživela predvidoma premiero na Tednu slovenske drame 78.
Ob domačih uprizoritvah bodo repertoar popestrili gostujoči ansambli, vsekakor bo gledališče skušalo povabiti najizrazitejše dosežke slovenskih gledališč.
Ob koncu leta bomo za otroke in mladino uprizorili Kralja v časopisu. Tekst M. Logarja je bil pred leti nagrajen na razpisu Mladinskega gledališča in bo v Kranju doživel praizvedbo.
Prva lutkovna predstava v sezoni bo uprizorjena v oktobru. Stalni sodelavec gledališča Vladimir Rooss je dramatiziral popularni otroški tekst Svetlane Makarovič: Koaovirja na leteči žlici. Režijsko bo najmlajše lutkarje vodil avtor dramatizacije. Pod vodstvom Saše Kumpa pa bodo ob praznovanjih dedka Mraza lutkarji pripravili Pravljico o princeski na zrnu graha J. Strede. Kranjski lutkarji pa v letošnji sezoni načrtujejo tudi zahtevno uprizoritev teksta O. Bateka: Kako se je Pe-truška ženil.
Številne novosti Prešernovega gledališča bodo torej pritegnile občin-
Jesenice — Društvo upokojencev Jesenice ima svoj moški pevski zbor, ki nastopa na proslavah v njihovem domu, zelo pogosto pa nastopajo tudi drugod. Zbor že vrsto let neutrudno vodi Janez Ponikvar. — Foto: B. B.
Dopisna delavska univerza
»UNIVERZUM«,
Ljubljana, Parmova 39
izobražuje na sodoben — seminarski način v šolah in tečajih
Vpisujemo v:
— šolo za osnovno splošno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
— poklicno administrativno šolo (2-letno)
— upravno-administrativno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAŠ
— ekonomsko srednjo šolo (4-letno)
— poklicno kovinarsko šolo (3-letno)
— delovodsko šolo za strojništvo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih šol
— tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
— poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
— tehniško šolo za lesarstvo (3-letno)
za absolvente poklicne šole lesne stroke
— dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje AV vzgoje
— za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upra vno-administrati vne šole
Organiziramo naslednje tečaje:
— strojepisni tečaj
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih
— tečaj tehniškega risanja
— za skladiščnike
— za kontrolorje inpreddelavce v kovinarski stroki (za skupine v OZD)
— za varstvo pri delu (skupine v OZD)
— začetni tečaj nemškega jezika
Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole:
- Višja pravna šola - Maribor
- Višja upravna šola - Ljubljana
- Višja šola za socialno delo - Ljubljana
- Visoka šola za organizacijo dela — Kranj
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole.
Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu.
Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh!
Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106. \
stvo. Lanskoletne predstave kranjskega gledališča je obiskalo preko 58.000 gledalcev.
Ne smemo pozabiti na tradicionalni Teden slovenske drame 78,
ki bo predstavil vsa slovenska gledališča s predstavami, ki gradijo svojo gledališko izpoved na domačih tekstih.
Organizacijsko repertoarna novost v tekoči sezoni: Za šolske kolektive bo PG organiziralo skrčen abonma štirih predstav, ob katerih jim gledališče nudi brezplačne gledališke šolske ure. S tem želi kranjsko gledališče zapolniti vrzel v naši gledališki vzgoji.
Vpis abonmaja traja do vključno 16. septembra. Abonenti imajo pri vstopnicah 20% popusta, študentje 50%. Prešernovo gledališče vabi svoje stalne obiskovalce, da obnovijo abonma, nove abonente pa vabi k vpisu. M. L.
Uspeh fotokluba
Gorenja vas — Na razstavi fotografij »Treh dežel«, Benečije, Julijske Krajine, Koroške in Slovenije, ki je bila letos v Celovcu, je fotoklub Gorenja vas prejel pokal kot posebno priznanje za množično udeležbo na razstavi. Enajst klubskih članov je poslalo 40 fofografij. Na razstavi pa se je s svojimi deli predstavilo 80 avtorjev.
Fotoklub v Gorenji vasi obstaja komaj šest let in je že pokazal izredne rezultate na področju tehnične vzgoje in kulture v Poljanski dolini. Klub vodi tudi galerijo Ivana Tavčarja v osnovni šoli. Sedaj pripravljajo že 23. razstavo fotografij. Uspešno se predstavljajo tudi na drugih razstavah. Na nedavnem prikazu fotografij, ki je nosil naslov »Življenje na vasi« in je bil v Banatu, so med 23 jugoslovanskimi klubi zasedli 1. mesto.
Pri klubu posvečajo veliko pozornost otrokom. Fotografiranja jih učijo po posebni mednarodno priznani metodi, ki jo je prav v Gorenji vasi zasnoval mentor kluba mojster fotografije Vlastja Simončič.
V. Ferlan
Pokal, ki so ga prejeli člani fotokluba Gorenja vas na razstavi »Treh dežel* v Celovcu 21. avgusta 1977.
Slovesno so konec prejšnjega tedna že petič zapored podelili 21 diplom študentom ob delu z vse Gorenjske, ki so v organizacijah Delavske univerze v Kranju te dni zaključili študij na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani. Dvajsetim diplomantom na prvi stopnji in eni diplomantki druge stopnje je ob podelitvi diplom dekan fakultete dr. Gregor Počkar zaželel ustvarjalno izkoriščanje znanja, permanentno izobraževanje o ekonomski problematiki, za kar so že med študijem pokazali veliko prizadevnosti. Doslej so v okviru Delavske univerze diplomirali kot izredni študenti ekonomske fakultete 61 diplomantov prve stopnje, Ema Fojkarjeva iz Luše pa je med njimi doslej edina diplomantka druge stopnje, ki ji je ob delu uspelo dokončati zahteven študij. — L. M. - Foto: F. Perdan
r
PROBLEMSKI RAZGOVOR O KINEMATOGRAFIJI
Kranj — V torek, 6. septembra, bo ob 16. uri v kadilnici Prešernovega gledališča problemski razgovor o kinematografiji v Kranju. Razgovor organizira Klub kulturnih delavcev Kranj. B. Grlj
Ogroženi arheološki spomenik
Kranj — Gorenjski muzej letos končuje z urejanjem slovanskega grobišča med župno cerkvijo in Petrčkovo hišo na Titovem trgu v Kranju. V ta arheološki spomenik, ki je edinstven na Gorenjskem in eden redkih v Sloveniji, so v več letih vložili veliko dela in denarja. Spomenik je podzemni prostor in bo občanom predstavljen tak kot je bil najden. Obogatili pa ga bodo s slovanskimi najdbami in z risbami, tako da bodo obiskovalci lahko dobili sliko življenja naših davnih prednikov.
Ureditev spomenika je v glavnem financirala kranjska kulturna skupnost, nekaj pa je prispevala tudi republiška kulturna skupnost. Zal pa že lani in tudi letos za ureditev kranjskega arheološkega spomenika niso namenili niti dinarja, čeprav je spomenik širšega pomena.
Čeprav spomenik še ni dokončno urejen, je že ogrožen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov v centru mesta se pogosto dogaja, da na ploščad nad spomenikom, ki je sicer iz betona, vendar tanka in na tankih nosilnih stebrih, zapelje avto. Zgodilo se je celo, da so sodelavci muzeja, sicer še pravočasno, opazili na spomeniku 18-tonski tovornjak. Zasebni obrtnik, ki je prevzel delo pri popravilu župne serkve, je tovornjak z lestvami zapeljal na ploščad. Samo srečnemu naključju se je za-
hvaliti, da se tovornjak ni vdrl v spomenik.
Ob spomeniku bi bilo potrebno tudi obnoviti javno razsvetljavo na Petrčkovi hiši, vendar so prošnje na komunalno skupnost bile do sedaj brez uspeha. Obnovitev razsvetljave je na zadnji seji podprl kranjski IS občinske skupščine in upati je, da bo razsvetljava kmalu urejena.
Poleg tega so ob spomenik postavili keson za odpadke, ki pa prepogosto zgrešijo cilj in tako spomenik postaja smetišče. Objestneži so se spravili tudi na steklene kupole in dve razbili. Skratka, še preden so spomenik dokončno uredili, je že poškodovan.
Najhujši problem je prav gotovo promet. Spomenik bo treba zaščititi tako, da se z avtomobilom ne bo dalo do njega. Samo prometni znak najbrž ne bo zadostoval.
L. Bogataj
LIKOVNIKI ISKRE NA JESENICAH
Jesenice — Enaindvajset likovnikov združenega podjetja Iskre iz Kranja se s svojimi deli predstavlja v delavskem domu na Jesenicah. To je njihova druga kolektivna slikarska razstava, med razstavljenimi deli pa je največ krajinskih motivov. Razstavo, ki so jo na Jesenicah s kulturnim programom odprli minulo soboto in ki bo odprta do vključno 14. septembra, je organiziral likovni klub DOLIK pri Delavsko-pro-svetnem društvu Svoboda Jesenice. Do konca leta bodo jeseniški prizadevni amaterji pripravili še pet razstav. Na Jesenicah se predstavljajo likovniki Iskre: Milan Benčič, Alojz Dular, Štefan Horvat, Martin Goričanec, Helena Grebene, Franc Guček-Avlin, Edvard Intihar, Izidor Jalovec, Marko Kavčič, Milenko Kljajič, Boris Lavrič, Jasna Mišič-Malovrh, Rafko Primožič, Mladen, Radojčič, Bojan Šaver, Bernard Šraj, Vojko Tavčar, Zlata Volarič, Jože Volarič, Janez Vovk in Jože Zajec. Med likovniki so trije kiparji. D. S.
FILM
Rollerball
Film bi po zvrsti lahko dali med znanstveno fantastiko in filme groze in strahu. V Rollerballu je prikazan »sport« v prihodnosti. To ni sport, kjer se bore za dobre razultate, ampak sport, v katerem se igra na življenje in smrt. V filmu je prikazan čas, ko naj bi ne bilo več držav na zemlji, bile bi le različne družbe,ki bi upravljale življenja ljudi na svetu. Ljudje bi morali svoje življenje podrejati zahtevam družbe kot so: Prehrana, Energetika, Razkošje itd. in te družbe naj bi skrbele s svojimi računalniki za življenje vsega človeštva. Te družbe bi tudi urejale pravila v športu tako kot ustreza njim. Toda v filmu se pojavi posameznik, zvezda igre rollerball, ki se upre vodjem družbe, ki ga hočejo odstaviti. Junaka ne more nič ustaviti. Niti železna krogla, ki drvi po igrišču s hitrostjo 200 km/h, niti podivjani motoristi nasprotnega moštva. Film se konča s happy endom polnim nasilja in krvi. Junak ostane živ, čeprav so se voditelji trudili, da bi tega upornika onesposobili. V filmu izstopajo predvsem sekvence tekem. Te so p«.....ie
tako, da nam vzbudijo pravo v > tega krutega športa polnega nasilji«
Glavne vloge: Tomas Caan, '■-.■■mi Adams, režija: Norman Jewison.
B. Grlj
Šuštarski semenj in tombola
naj mika vnejša
Nadaljevanje s 1. strani
Predsednik AMD Tržič Jože Jurjev-čič in napovedovalec na tomboli Jože Logar
Pričela se je igra na »tombolo« ali polno tablico. Ob štirih je med množico završalo. H komisiji se je prerinil možakar srednjih let, ves drhteč in razburjen. Vendar spregledal, da ena od številk kartici še ni bila izklicana. »spremljavi« ploskanja, smeha žvižganja je potrt' zapustil oder. Prizor se je kmalu zatem ponovil, vendar tudi ta igralec ene od številk ni imel obkrožene. Ob odhodu z odra je doživel enako »spremljavo« kot njegov predhodnik ... .
Ko je napovedovalec Jože Logar izklical številko 2, je bil glavni dobitek, stoenka, oddan. Marsikdo od igrajočih je v tem trenutku jezno
je na Ob in
Tatjana Romih in Matjaž Romih sta vlekla številke iz bobna in delila srečo in razočaranje
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
JESENICE,
CESTA POD GOZDOM 13 razpisuje
prosto delovno mesto
TOCAJKE
za strežbo v gostišču v domu upokojencev na Jesenicah.
Delovni čas samo popoldne. Sreda prosta. OD po dogovoru.
Društvo upokojencev ima dvosobno stanovanje.
Zaželen je zakonski par, ker bi mož lahko prevzel mesto hišnika.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na zgornji naslov ali pa se naj zglasijo osebno v pisarni društva upokojencev vsak torek ali petek od 16. do 18. ure.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Franc Meglic
iz Grahovš
je priigral katrco
Veselje in sreča Jožeta Žugiča, dobitnika stoenke
Alojz Meglic iz Leš se bo odslej vozil z novim traktorjem
raztrgal tombolske kartice in zapustil prizorišče, srečnež Jože Zugič iz Bistrice pri Tržiču, zaposlen v Peku, pa je na odru zmagoslavno dvignil roke. Pet tombolskih lističev je kupil in na pravšnjo in najsrečnejšo napisal ime in priimek 19-mesečne hčerke Polone. Ker stoenko že ima, je v razburjenju najprej povedal, da bo dobitek najverjetneje prodal, kasneje pa je pripomnil, da mora veselje še »prespati« in se trezno odločiti. Pa še to je zanimivo, da nikdar doslej še ni igral na srečo. Na nedeljsko tombolo je prišel zaradi tega, ker je bila v domačem kraju in bi rad pomagal avto-moto društvu!
Igra pa še ni bila končana. Tatjana in Matjaž sta vrtela bobenček, Jože pa je klical nove in nove številke. Pa ni bilo treba čakati dolgo.
Tudi drugi glavni dobitki so dobili lastnike. Sedem igralcev je bilo naenkrat na odru in zato je žreb odločil, kdo bo dobil katrco, kdo motorno žago, kdo traktor, kdo televizor, kdo kolo itd. Nevtralni žreb jih je namenil Janezu Jazbecu iz Se-benj, Alojzu Megliču iz Leš, Francu Megliču iz Grahovš, Francu Hlupiču z Iga, Hani Zupan iz Loma, Andreju Lojkoviču iz Črnuč in Jožetu Megliču iz Leš. Traktor in katrca druga glavna dobitka, sta po odločitvi žreba odšla v Leše in Grahovše. Pa tudi drugih pet ni bilo nezadovoljnih, saj se sreča ne nasmiha vsak dan . . .
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
Na desetine tombolskih tablic so nakupili nekateri udeleženci tržiške tom bole, vendar je bila sreča tudi za takšne večkrat gluha
Stoenka je bila že oddana, zato pa je žreb med temi igralci izbral, kdo je dobil katrco, traktor in ostale glavne dobitke
Številne modne revije modelov Pekove obutve so se v Tržiču zvrstile od petka do nedelje. Na vseh je vladala velika gneča, zato bi kazalo razmišljati o pro štoru, ki bi sprejel več ljudi
Zavese bo zdaj, ko jih ne bomo videle le v bali, veliko lažje izbirati.
TINA - modna hiša v malem
Stari blagovnici KOKRE v Kranju, ki je dobila novo ime TINA in je bila včeraj na novo odprta, se zdi, da je ostala le stara fasada, pa še ta je sedaj vsa svetla in sveža. Notranjost se pa skorajda ne da prepoznati. Dolge puste pulte, ki so včasih
poseben, mladinski oddelek. Tu bodo dobili vse iz jeansa, vse ekskluzivne mladinske modele naših konfekcijskih hiš in drugo.
In še nekaj! V Kokri so ločili dobavitelje konfekcije za TINO in za GLOBUS, tako da se artikli ne
Na mladinskem oddelku TINE so že ha voljo najbolj iskani modeli za mlade. Največ je seveda jeansa.
zavzeli večino prodajnega prostora, so zamenjale preračunano postavljene police; pulti so ostali le pri blagajnah in tisto malo, kolikor je potrebno za zavijanje.
V spodnjem delu je ostalo žensko, moško in otroško perilo; prodaja tega blaga, ki je bila prej strogo ločena po oddelkih, je zdaj združena, le barva polic in stropov loči druga od druge.
Galanterijo in bižuterijo so prav tako obogatili in združili. Poseben
Eoudarek so dali tudi kozmetiki. Tu odo namreč prodajali vso zahtevnejšo kozmetiko — v GLOBUSU se bo prodajala bolj dnevna kozmetika — nasvete pa boste dobili kar pri hišni kozmetičarki, ki bo vedno na voljo.
Pletenine so v najbolj frekvent-nem delu blagovnice in tudi te so združili za vse spole in vse velikosti.
Ves gornji prostor pa je namenjen konfekciji, razen metražnega oddelka, kjer se bo dobilo le oblačilno blago. Posebej so v KOKRI mislili to pot na mlade, ki so jim namenili
Pionirji na Triglavu
Spet je mimo tradicionalni pohod kranjskih najmlajših planincev na Triglav. Letos je bil 28., 29. in 30. avgusta. Vodja izleta je bil Franci Benedik, za varno in prijetno hojo pa so poskrbele še mentorice šolskih planinskih sekcij.
Skupina se je z avtobusom odpeljala na Pokljuko in odšla do Vodnikovega doma. Tu so morali udeleženci izleta prespati zaradi hudega dežja.
Naslednje jutro je bilo zelo lepo vreme. Mladi so brž odšli na Kredarico in od tu na vrh Triglava. Za mnoge je bilo to prvič in prestati so morali boleč krst. Ko so se naužili lepega razgleda, so se spustili na Planiko in še naprej do Doliča. V tej prijazni in lepi koči so prespali.
Zadnji dan je sledila prijetna hoja po Triglavskem narodnem parku. Sli so čez H ribarice na Prehodavce, po dolini sedmerih jezer in se čez Komarčo spustili v Bohinj.
Kljub temu, da so nekateri v Vodnikovem domu že obupavali, se je vse srečno izteklo in vrh našega očaka je bil zavzet.       D. Maretič
bodo ponavljali. Kar se bo dobilo v TINI, ne bo na voljo v GLOBUSU in obratno. Tako bo KOKRA s svojimi 450 kvadrati prodajnih površin konfekcije v GLOBUSU in temi 246 v TINI največji ponudnik konfekcije na Gorenjskem.
Sosednja prodajalna, prejšnji DOJENČEK, je dobil prostor na policah otroškega oddelak v blagovnici, tu pa bodo sedaj prodajali deko-rativo. Novost so zavese, ki so jjrvič obešene tako, da gospodinja, ki zavese kupuje, takoj vidi, kako bo zavesa »padla« ...
Prostorsko se blagovnica ni povečala, vendar s posebno postavitvijo polic se je razstavni prostor v blagovnici povečal za 30 do 40 odstotkov in prav toliko je tudi več razstavljenega blaga. V Kokri računajo, da se bo promet povečal za 50 do 60 odstotkov. Morda je ta plan malo optimistično postavljen, vendar številen obisk že prvi prodajni dan kaže, da je za TINO veliko zanimanje.
14 let je že od tedaj, ko je bila ta blagovnica zadnjič adaptirana. To pot jo je preuredil in opremil ALPREM Kamnik, ki je še enkrat dokazal, da je vešč tega dela. Sicer so dela trajala malo dlje kot je bilo dogovorjeno, vendar dva meseca in pol res ni veliko časa za to kompleksno preureditev.
Priznati pa je treba, da je Kranj s TINO pridobil prijetno moderno prodajalno, v kateri se bomo počutili kot doma in seveda tudi zagotovo vedno našli kaj lepega zase.
D. Dolenc
Kravji bal v Bohinju
Bohinj — Turistični delavci v Bohinju se skrbno pripravljajo na tradicionalno prireditev Kravji bal. Letošnji Kravlji bal, ki bo hkrati tudi sklepna prireditev v letošnji poletni turistični sezoni v Bohinju, bo na prireditvenem prostoru v Ukancu 18. septembra.
Prireditev se bo začela s koncertom godbe na pihala iz Gorij, ob 11. uri pa bodo prišli planšarji z živino. V programu bodo sodelovali še pevci in obe folklorni skupini iz Bohinja. Po končanem programu pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Gorenjci. A. Z.
Pri Slovencih
Črtomir Zoreč:      ob Rabi
Na sončni strani Velebita
Pokopališče v strmini - brez ograje (Gornji Senik v Porabju)
(14. zapis)
Preden se iz prav nič vesele naSe zgodovine vrnem na trdna tla slovenskega Porabja, moram še zapisati, kako veličastna je bila pravzaprav Metodova zamisel' o veliki, samostojni cerkveni pokrajini s slovanskim bogoslužjem. Posebno še zato, ker so mu sprva složno stali ob strani kar trije veljavni knezi, moravski Rastislav, slovaški Sveto-polk in panonski Kocelj.
V onih časih — deveto stoletje — je bila cerkvena oblast še kako povezana s svetno. Kulturno in politično življenje sta obe gosposki enotno vodili.
Z Metodovo nadškofijo na področju Panonije pa je bil pravzaprav že dan temelj tudi slovanski državni samostojnosti — neodvisni od solno-graških nadškofov in nemških Frankov. Zgodovina srednje Evrope bi bila najbrž drugačna, če ne bi Nemci štrli najprej Metoda, potem pa še vse tri slovanske kneze.
Spodnja Panonija je po 1. 873 postala spet vzhodnofrankovska pokrajina, v cerkvenem oziru pa so ji ponovno zavladali solnograški nad-škofje.
Trnovo pot slovanskega blago-vestnika Metoda ne utegnem opisati v okviru teh kramljanj; le to še povem, da so ga njegovi solnograški zoprniki imeli kar poltretje leto zaprtega v nekem samostanu.
Časi se sicer spreminjajo, hudobnost in mržnja pa ostajata enaki že prek tisoč let! Kot drobcen primer navajam le sovražne odnose današnjega gosposvetskega župnika Muc-herja do vsega, kar je slovenskega na Koroškem.
(Nehote se mi je vsilila ta paralela \
NAZAJ K RABI
Spotovanj po širni ogrski planjavi pa tudi s potovanj po zgodovini te, nam še vedno tako tuje, dežele, stare Panonije, se rad vračam. Med hišice, skrite v zelenju — to je Porabska Slovenija! Med prijazne, zgovorne in skromne slovensko govoreče rojake, ki jih mati Slovenija ni mogla dobiti v svoj -objem ... Zedinjena Slovenija — sen Prešernov in sen partizanskih borcev — ostaja slejkoprej le sen, ki ga bodo morda ostvarili naši potomci.
Ko sem pred mesecem ubiral pota med vasicami v slovensko govorečem Porabju, so me z dimnikov, z vrhov, drogov, pa celo z daljnovod-skih razdelilnikov, opozarjali nase belo-črni štrki, po naše so to štorklje. Ce že otrok ne prinašajo več, pa toliko bolj zagotovo naznanjajo jesen. Odleteli bodo in se zvesto vrnili na pomlad — v svoja na videz prav po sračje znesena gnezda — en sam neurejen kup dračja. Tak je pogled od spodaj. Ko pa pogledaš v gnezdo od zgoraj, je to prav topla in mehka posteljica za mladičke — sam puh in mehko perje je videti na dnu gnezda.
VRTOVI UMRLIH
Navajeni smo s trdnim obzidjem zaprtih pokopališč. In seve, vselej le bolj na ravnem. Tu, v Porabju, pa sem videl skoraj vsa domovanja pokojnikov urejena
v bregu, kar nad cesto, a brez ograj. Ni naše baharije z marmorjem in zlatom, je pa vseeno lepo — bolj naravno je in manj vsiljivo.
Seveda sem stopil med te človeške mejnike med življenjem in smrtjo. Bral sem mile besede ljubezni in spoštovanja, kot npr. na kamnu, katerega sliko priobčujem:
Eti pocsivajo nasa lublena
Mati i Zsena Naj pocsivajo vu meri bozsem
In tako sem tudi na pokopališču pri Gornjem Seniku obstal pred nagrobnim kamnom, katerega vklesan napis pove, da tu spi Kossics Josef, pisatelj in učenjak slovenski (1788-1867).
Sprva je bil ta plebanuš (t. j. župnik) kar ničkaj simpatičen madža-rofil. Resda vzgojen in šolan v Sombotelju, je vendarle vedel, da je po rodu Slovenec. Za sodobnika Zoisa in Vodnika mož najbrž ni slišal, sicer ne bi pisal take krivo-verščine:
»...naše vogrske domovine jezik znati je dostojno in dolžnost, hasno-vito in potrebno...«
Kajti:
» ... Sloven z samim svojim vandalskim jezikom ne more niti čeden (t. j. pameten) niti bogati postanoti, ar Slovenje samo nikeliko duhovnih knig majo, štere toti vu sebi zdrža-vajo   šummo   vere   krščanske...«
Košič (tako izgovorimo njegov pomadžarjen priimek »Kossics«) še pravi, da ga ni »ki bi na svoj kvar Slovenom knige pisati štel...«
Pa vendar je mož spregledal! Gotovo je tudi v Porabje, tja daleč na sever, pljusknil prosvitljenski val: 1. 1846 napiše Košič knjižico »Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov in Rabov«. V njej priporoča pošiljanje otrok v šole, poučuje, kako se je treba vesti pred duhovno in svetno gosposko, kako na gostijah, da je treba male otroke cepiti proti ošpicam (»bobinkam«) in kako velika neumnost je verjeti coprni-cam, iskati zaklade, pričakovati vrnitev mrtvih ipd.
Skratka, napreden mož!
Kako je nastal v njem tako hiter preokret — iz zagledanosti v madžarščino — v ognjevitega pobornika za slovensko stvar, pa v prihodnjem zapisu.
Čeprav sta obe Paklenici pravi biser Velebita, so bili gozdovi v njuni bližini vse do konca druge svetovne vojne podvrženi neusmiljenemu izsekavanju. Kar pa ni prišlo pod drvarsko sekiro, so uničile koze in gozdni požari, tako da je to, kar vidimo danes, samo še boren ostanek nekdanjih mogočnih pragozdov. Velika Paklenica je bila pravzaprav zaščitena že za časa stare Jugoslavije 1928. leta, a ta zaščita je bila samo črka na papirju, dokler ni bil leta 1949. ves okoliš Velike in Male Paklenice proglašen za narodni park. Pod zaščito je 3617 ha zemljišča, uprava parka pa je v Starigradu. Nekaj let nazaj so pred vhodom v Veliko Paklenico celo pobirali vstopnino, a so k sreči to čez čas opustili.
Ko sva z Bojanom hodila vzdolž potoka v zgornjem delu doline, nisva slutila, koliko časa potem na Velebitu ne bova več videla tekoče vode. Nazadnje sva po dobrih treh urah hoje vendarle prišla do Borisovega doma ob sotočju potoka Paklenice in Brezimenjače. Ze od daleč sva zaslišala otroško kričanje. Koča je bila namreč polna šolarjev iz Starigrada, ki so tod imeli šolo v naravi. Pri pipi na dvorišču sva si napolnila čutarici in še preden sva jo utegnila pobrisati, naju je »ujela« oskrbnica doma. Ko sva na njeno vprašanje, če sva člana planinskega društva in če bova prespala v domu, odgovorila, da nisva člana nobenega društva, da imava spalne vreče in da bova prespala v gozdu, si naju je najprej vsakega posebej sumljivo ogledala, potem pa pogledala proti kristalno Čistemu in brezoblačnemu večernemu nebu in z zaskrbljenim izrazom na obrazu pripomnila, da se utegne vreme čez noč pokvariti in da bi bilo vseeno bolje, da bi prespala pri njej v domu. — Ženska je seveda hotela z nama mastno zaslužiti. Seveda se nisva ustrašila njenih črnih prerokb. Šla sva naprej in se utaborila pod milim nebom na pašniku blizu zaselka Ratnici — Parići, med posušenimi kravjeki in konjskimi figami. Bo-
Veliko Rujno
jan kot glavni — in kajpak edini — kuhar najine ekspedicije se je takoj vrgel na delu. Rezultat njegovega prizadevanja je bil okusni svinjski golaž z makaroni. Torej ena proti nič za kuharja, ker se jaz kot navigator ta, prvi dan še nisem utegnil izkazati.
Pašnik je bil poln skal in osata, tako da je bilo težko poiskati za vsakega dva kvadratna metra ravnega in gladkega prostora. Tla so bila deloma mehka od trave in posušenega gnoja, deloma trda od kamnitega krša. Vendar to ni bil edini razlog, da to prvo noč planini nisva imela spokojnega spanca. Sredi noči naju je namreč iz že tako rahlega sna vrglo glasno riganje osla v najini neposredni bližini. Oslu je z zateglim mesečnim tuljenjem pritegnil neki pes zgoraj pri Ramića kudi. Midva sva seveda mislila, da je volk, s pridržano sapo sva buljila v temo in nekaj časa niti pomislila nisva več na spanje. Zraven sva slišala še neke druge čudne glasove, ki so se nama prvi hip zdeli podobni oddaljenemu tuljenju več volkov, pa se je nazadnje
Malo Rujno
izkazalo, da so domnevni volkovi le otroci, ki so kljub pozni uri kričali in prepevali spodaj pred Borisovim domom. In šele potem, ko sva dognala, da tudi tisti samotni volk, ki se je oglašal v bližini, le pasje ščene, ki si s tuljenjem preganja dolgčas v svoji uti, sva končno spet zatisnila oči in zaspala. Toda ne za dolgo — vsaj jaz ne. Tokrat me je iz sna vrglo Bojanovo kričanje. Vpil je: »Kje je gmajna? Kje je gmajna?« — Ha, kaj takega lahko doživiš samo pri Bojanu. Vse naokrog sama gmajna, on pa sprašuje, kje je gmajna. Ze se je nameraval v sanjah po sveh štirih napotiti iskat svojo gmajno, tako da sem ga moral z glasnim vzklikom prebuditi.
DRUGI DAN
Paklenica — Veliko Rujno — Malo Rujno — Beli Sinokos
Tista baba iz Borisovega doma bi nama navsezadnje kmalu res zacoprala vreme. Malo pred svitom so se na sicer jasnem zvezdnatem nebu začeli kopičiti črni oblaki, resno je že kazalo, da se pripravlja k dežju, potem pa je le zapihal dobrotni južni veter in segnal oblake nekam tja zad za hribe.
Ze navsezgodaj zjutraj, še preden je sonce vzšlo, sva- snela najino taborsko zastavo (le-to je predstavljala modra ovratna ruta, zavezana na v tla zasajen cepin) in se odpravila naprej. Spodaj pri domu sva spet napolnila čutarici — pri tem sva zmotila šolarke pri jutranji telovadbi pred domom. Mimo potoka Brezimenjače sva šla nazaj v breg mimo malega zaselka Ra-mići — Parići. Zlasti sta zanimivi dve prastari zidani stavbi nad vasjo, imenovani Ramića kuća. Vzidani sta v pečino pod Crljenim kukom, včasih sta bili to stanovanjski hiši, zdaj pa sta že v zelo slabem stanju in ju uporabljajo za spravljanje sena. Njun zaščiteni položaj pod pečino je v zvezi z negotovimi prilikami v dobi po odhodu Turkov.
r
Gnezda štorkelj ob Rabi — pred jesenjo
Veselica je vsekakor osrednji dogodek na vasi. Postavljanje miz, »šanka« in bara, pripravljanje plesišča in ograditev ve-seliščnega prostora zahteva od vaških fantov, mož, deklet in žena obilo napora, kajti treba se je pripraviti na množico lačnih in žejnih ter zabave željnih domačinov in okoličanov. Poleg priznanega ansambla, ki igra hitre in počasne, srečelova z bolj ali manj bogatimi nagradami, dolenjskega vina in dragega piva, čevapčičev in raž-njičev, sodi na veselico tudi kegljanje za koš truna. Prav ta zvrst zabave, ki se začne v zgodnjih popoldanskih urah in konča pozno v noč, prinese gasilcem, mladincem ali kulturnikom nemalo »cvenka« za njihovo dejavnost.
Kegljanje za koštruna, lahko tudi teleta, mladega osla ali kakšno drugo žival, je za nekatere največja poslastica celotnega popoldanskega zabavnega sporeda. Ob tem pa je treba tudi vsako »rundo« kegljanja zaliti, ponavadi s »hme-Ijevim sokom«, kot uspeh ali neuspeh; pa tudi drugače ke-gljačem sonce žge naravnost v hrbet.
Kegljišče, ki ga ponavadi uokvirja   nekaj  desk, je zelo
Boj za koštruna
muhasto in zato krogla na terenu »ala mati narava« ubira kaj čudna pota: spreminja smer, levo in desno, pred keglji poskoči in jih obide, lahko pa jih podre tudi »od znotraj«. Kombinacij je mnogo in naštevanje bi bilo dolgočasne. Če pa krogla ni povsem okrogla, da ima obliko jajca, pride pogosto do pravega spora. V »teoriji« obstajata namreč dve možnosti: če kroglo vržeš »po konj««, resda odskakuje, vendar bolje zadeva; če pa jo vržeš »po valarju«, ima večjo rušilno moč. Seveda pa praksa — to je kegljanje za koštruna — to teorijo izniči in krogla po valovitem in luknjičastem terenu ubira svojo pot. Možnost »krive« roke pa je pri tem izključena.
Vzdušje na veselici je na višku, »šank« je zaseden in prav tako bar, strežno osebje hiti in streže veseliščnikom, na sreče-lovu ostaja samo še prva nagrada,  ansambel pa  kot za
stavo »šiba« narodnozabavne uspešnice. Kegljanje, za katerega je treba odšteti včasih tudi starega tisočaka ali še več, se nadaljuje. Keglji padajo kot pokošeni, vodja tekmovanja knjižni dosežke in pobira denar, postavljavci z vso naglico postavljajo keglje »na brano« in mečejo krogle naslednjemu tekmovalcu za koštruna.
Ko se tako kegljanje pozno v noč izteka, ugotovijo, da imajo Janez, Francelj in Tone »vodo« — to pomeni, da so podrli enako število kegljev. Sledi ponovno metanje, ki bo odločilo, kdo bo ostal brez živalce in kdo se bo že jutri z njo mastil. Ob tem se sklepajo visoke stave, med drugim »pade« celo gajbi-ca piva. Nekateri zaupajo v Franceljna, drugi dajejo več prednosti Tonetu, za Janeza pa menijo, da ni kegljavec in da je imel le »krompir«. Toda to ne bi bila veselica in napeto kegljanje za koštruna, kjer popuščajo
živci, če ne bi navsezadnje zmagal Janez. Povsem ga je izmučilo, kajti bitka »nož na nož« je bila res težka. Toda kljub temu Janez, čeprav že malce »okajen«, naredi s koštrunom sprehod med mizami na veselišč-nem prostoru. Ljudje naj namreč vidijo, kdo je daleč naokoli najboljši kegljavec (pa četudi ga je sestradana živalca stala več kot pa je v resnici vredna).
Gasilci, mladinci, kulturniki si manejo žepe, saj je bilo kegljat -cev dovolj pa tudi poletna vročina je zvabila na veselico dosti žejnih. Zadovoljen je tudi Janez, ki je ženo po lepi moški navadi pustil doma, toda tokrat jo bo sredi noči resnično presenetil. (Žal pa je ženino veselje nekoliko skalil sestradani ko-štrun, ki je v garaži celo noč povzročal nemir.) Konec koncev so bili zadovoljni tudi postavljavci kegljev, saj jim je delo prineslo tudi nekaj žepnine; so pa marsikomu povzročili tudi hudo kri, ko so mu v preveliki želji po dćbrem dosežku nekoliko redko postavili keglje. Svoje sile pa so ob napetih borbah in resničnih bojih sprostili tudi navijači in gledalci, ki jih ob kegljaški stezi ni bilo malo. ..
C. Zaplotnik
Jesenice — Malo zanimanja za buče — Na jeseniški tržnici vsako leto prodajajo zelene jedilne buče. Prodaja letos ni cvetela, ker so prodajalci preveč dvignili ceno. Navadne buče so bile po 8 dinarjev, podolgovate pa po 7. — B. B.
ski občini. Številnim članom je občinska zveza podelila diplome in značke za 40-, 50- in 60-letno zvesto služenje gasilstvu. Peter Jošt pa je najstarejši član, saj deluje v društvo že 60 let. M. Poličar
NA SELU OBNOVILI GASILSKI DOM
Selo pri Bledu — Gasilsko društvo Selo pri Bledu je 14. avgusta slovesno proslavilo 70. obletnico obstoja. Društvo združuje 54 članov, med katerimi je tudi 15 pionirjev. Jubilej so gasilci proslavili s pomembnim dosežkom — obnovljenim gasilskim domom. V njem so večja dvorana za prireditve, sejna soba, garaži, zbiralnica mleka in sanitarije. Vrednost opravljenih det presega 300.000 dinarjev. Večino denarja so prispevali krajani in Kmetijska zadruga Bled, zemeljska, zidarska in obrtniška dela pa so večinoma opravili sami gasilci. Za požrtvovalno delo zaslužijo še posebno pohvalo predsednik društva Janko Pangerc, vodja gradbenega odbora Franc Heberle in člani Jože Soklič, Franc Torkar, Vinko Frelih, Ivan Šmid in Janez Vidic, ki so opravili večino del brezplačno. Najzaslužnejši so zato prejeli pismena priznanja, ki bi morala biti za veliko opravljeno delo še številnejša.
Gasilci pa uspešno opravljajo še druge strokovne naloge pri varovanju, posredovanju v nesrečah in pri civilni zaščiti. Med drugim skrbe za stalno zaščitno službo na selškem mostu in pri drugih objektih v primeru poplav.
Jelovica gosti medveda
Redovna — Počitniške hiše — Zemlja v Radovni je skopa, njena plast je tanka in peščena. Zato tu sade krompir, nekaj bele ajde, veliko pa je travnikov, kjer pridobivajo krmo za živino. Narava pa je privlačna, zato je tu zraslo precej počitniških hiš. — B. B.
PRAZNIK NAKELSKIH GASILCEV
Naklo — V nedeljo, 28. avgusta, je bilo v Naklem kljub slabemu vremenu veliko gasilsko praznovanje, posvečeno krajevnemu prazniku in letošnjim jubilejem partije in Tita. Gasilci so namreč izročili namenu novo gasilsko brizgalno. Tako so krepko zboljšali opremo in še dvignili učinkovitost v primeru nesreč, naravnih katastrof, posredovanj v okviru civilne zaščite itd.
Gasilsko slavje se je pričelo že v soboto, 20. avgusta, ko je bilo slavnostno srečanje gasilcev, ki so se ga razen domačinov udeležili tudi predstavniki sektorjev gasilstva, predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in občinske gasilske zveze Kranj.
V nedeljo, 28. avgusta, pa je bil slavnostni sprejem gasilske brizgalne, nad katero je prevzela pokroviteljstvo Veletrgovina Živila iz Kranja, ena največjih delovnih organizacij, ki poslujejo tudi v nakelski kra-
{'evni skupnosti. Pokrovitelja je zastopal Franc *egam, kumstvo pa sta prevzela Marija Marinšek, predstavnica delavcev, kmetov in obrtnikov iz krajevne skupnosti, in Janez Mohar, družbenopolitični delavec iz Naklega. Ob tej priložnosti je predsednik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek izročil plaketi in diplomi Blažu Jarcu iz Naklega in Martinu Tiringerju iz Strahinja.
Nakelsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1910 in se je razvilo v eno močnejših društev v kranj-
Radovljica — V Radovljici Že dve leti obstoja instrumentalni ansambel Karavanke. Sestavljajo ga Miro Brelih, Franc Dežman in Danilo Vester, vodi pa jih Marjan Hodak. Letos so največ igrali v Kranjski gori, v Stari Fužini in redno tudi na Sobcu. Na sliki: Ansambel Karavanke je pred nedavnim igral tudi borcem NOB-železarjem na srečanju v Krmi. — B. B.
NOGOMETAŠI KOKRICE NA IZLETU
Kokrica — Nogometni klub Kokrica, ki združuje 105 članov in se zavzema tudi za uvedbo ženskega nogometa, je priredil v nedeljo, 28. avgusta, za člansko in mladinsko moštvo izlet na Reko. Nogometaši so namreč celo sezono varčevali in za* konec prihranili nekaj denarja za izlet.
Nogometaši s Kokrice so na Reki najprej obiskali obrat tovarne Rade Končar iz Zagreba, kjer so jih izredno prisrčno sprejeli in tudi pogostili. Po ogledu in sprejemu v tovarni so se povzpeli na Trsat, potem pa odšli na kopanje v Opatijo. Zvečer so bili med gledalci tekme med Reko in Olimpijo, ki se je končala z zmago domačinov 1:0.
Nogometaši Kokrice tekmujejo v občinski ligi in imajo svoje igrišče pri Cukovem bajerju. Ker je zanimanja za nogomet obilo, bodo klub še okrepili, izpopolnili opremo in se ob zaključkih sezone še odločali za takšne izlete, kot je bil nedeljski. -jk
Pisma bralcev
MEČKAČI
Ob bankovcih se spozna gosta, človeka, njegovo kulturo, njegov odnos do družbe, do države.
Tako po smislu mi je prijatelj »domačin* v Ouebecu (Kanada) pred leti pojasnjeval spor, neki prepir, zagato in čakanje pred blagajno neke veleblagovnice. Sloje za to, da je blagaj-ničarka odklonila sprejem zmečkanih, povaljanih bankov-
cev (dolarjev) in je zahtevala, da jih lastnik sam dostojno in kulturno zravna in uredi. Kupec pred blagajno pa se je uprl, češ da nikjer ne piše, ne določa, kako smejo biti bankovci prega njeni, zravnani itd., in da on ni dolžan tega delati. Vrsta se je ustavila, ljudje so postali pozorni in večina je odobravala bla-gajničarki. In kupec, videč se moralno poražen, je pustil pred blagajno vso blago ter demonstrativno odšel ob preziru vseh navzočih.
Ta dogodek pred leti mi nemalokrat oživlja pri nas, po naših trgovinah. Le da nisem še
videl takšnega odločnega odklona na blagajni in podobne, množične moralne obsodbe ljudi do takega ravnanja z denarjem. Prav tako, kot skrajno zmečkana obleka dokazuje neurejenost človeka, njegovo odstopanje od kulturne sredine, prav tako, če ne še globlje, to dokazuje njegov odnos do vsega in še posebno do denarja. In vendar so ljudje, ki vsaj navzven kažejo določeno kulturno stopnjo, a vendar brez najmanjše zagate stresajo pred blagajno zmečkane kroglice zmaličenih bankovcev.
Karel Makuc
Po sledeh so nekako sredi julija ugotovili, da je Jelovica dobila novega prebivalca. Seveda so bile le-te medvedove in nič kaj razveseljive za pastirja, ki mu je zaupana čreda govedi na Goški ravni.
Preden se bomo spoznali s preteklimi dogodki, ki so nastajali v čredi, se pobliže seznanimo s kosmatincem nasploh. Znano je, da medvedje (navadno posamič) često zahajajo v jelovške in pokljuške gozdove, na Mežaklo, pa tudi v Karavanke.
Ti obiskovalci so še »bolj otroci«, saj njihove telesne teže navadno ne presegajo stotih kilogramov. Zato že po tem vemo, da gre za dve- do triletne medvedke in da jim manjka še celih pet let do njihove zrelosti!
Medved ni nevarna divjad. Izredno redko se pripeti, da napade človeka. Primer napada je le takrat, kadar se medvedka-mati ustraši ali začuti nevarnost, ki naj bi pretila njenim mladičem. Znani so tudi primeri medvedovega napada, če je bil ranjen in preganjan.
Iz zapisov razberemo, da je bil medved na Jelovici uplenjen leta 1915, in sicer na Oblakovi planini, težak okoli 100 kg. Potem še leta 1937 na Ratitovcu, v povojnem obdobju pa 1964 leta v Bohinju (98 kg), 1966 pa nad Tržičem. Zanimiva je bila najdba povoženega medvediča na železniški progi pod Radovljico. Težak je bil okoli 100 kg.
In kot zadnji je bil leta 1972 uplenjeni 125 kg medved na Vodiški planini na Jelovici.
Glede na opisano lahko sklepamo, da je medved skoraj stalen gost obsežnih jelovških gozdov, teže uplenjenih medvedičev pa pričajo, da gre za take, ki si iščejo svoj življenjski prostor.
Ce ne delajo škode, odstrel v takih primerih ni lovsko opravičen in je Žalostno, če jih »hrabri« lovci pokončajo! No — in kakšni so bili pretekli dogodki na Jelovici?
Nekako sredi julija, kot sem že uvodoma omenil, se je bliskovito razširila novica: na Jelovici je medved! Nekateri so mislili, da je senzacija namenjena zgolj gobarjem. Pa ni bilo tako. Ze v naslednjih dneh se je pripetil tragikomičen dogodek, ko je medved Vrbanovi telici iz Lipnice odtrgal rep! Sedaj se pase brez njega.
Naslednjega dne je bila zadeva že hujša. Tokrat je bil na vrsti junček istega kmeta. Le-temu je medvem prizadejal rane za plečem in je bilo zdravljenje zato dolgotrajnejše. Potem so se dogodki premaknili v avgust. Bili so še hujši. Tokrat si je izbral Krtovo telico, jo močno in globoko prepraskal od pleča do pleča. Rane so opazili šele, ko so muhe poskrbele za svoj nadaljnji obatoj. Kravica je še sedaj v bolniški oskrbi.
Ena posebno črnih noči za Goško čredo je bila na prelomu iz 12. na 13.(!) avgust. Takrat so se krave pri pasle prav do Kravjega potoka, kjer so se močno na samem srečale s kosmatincem. Ta je hitro ukrepal: izbral je najbližjo, Sandrovo telico iz Predtrga. Požrl je najpreje drobovino, naslednjič še pleče in nekatere druge dele živine. Našli so jo po treh dneh.
Sedaj je čreda na varnem, na pašniku pod Radovljico. Pa ne zaradi medveda, ampak zaradi vzorno urejenega pašnika, kjer je paše dovolj.
Medvedu pa, kot kaže, se je »nabralo« precej. Ker so krave odšle, bo odslej iskal mravljišča, dokler ne bo odšel s trebuhom za kruhom drugam.
Kot kažejo doslej znani obiski, bo treba z medvedi na Jelovici računati tudi v bodoče. Pa tudi vedeti, kje se lahko pase živina. Zato so urejene in določene planine, kjer je čreda skon-centrirana, ne pa razkropljena, segajoča globoko v jelovški plato, kjer je paša prepovedana ...
Nikolaj Lapuh
To so Turisti
Bralcem Glasa bi rada predstavila ansambel, ne iz reklamnih namenov, temveč zato, ker ansambel zasluži vso pozornost po glasbeni plati.
Gre za ansambel, katerega ime že osem let poznamo na Gorenjskem, vendar so se člani pogosto menjali. Ime ansambla se mi ne zdi najbolj posrečeno, ustreza pa času, v katerem se je rodil. To so Turisti. Ker o ansamblu ne bi smela pisati brez njihovega dovoljenja, sem s člani naredila kratek intervju ter jih prosila za sliko. »Intervju že, toda za sliko bo treba malo počakati!« so mi odgovorili. Ker pa so danes pač taki časi, da je bolje čakati kot ne dočakati, sem to tudi storila. Fantje so fotografijo res pripravili in eno vam pošiljam z namenom, da jo objavite. V intervjuju sem zvedela marsikaj zanimivega o ansamblu in njegovem delu. Fantje nimajo visoko letečih želja, za njih je najbolj pomembno kvalitetno izvajanje glasbe, pa naj bo to ročk, blues ali popularna popevka. In res moram priznati, da jim to uspeva. Ce mi ne verjamete, pridite, poslušajte in presodite! To da ne »forsirajo« lastnih skladb, še ne pomeni, da igrajo samo za denar. So prekaljeni glasbeniki in igrajo iz veselja do glasbe, saj jim glasba nasploh v življenju veliko pomeni. A ansamblu igra na klaviature Dušan Celinšek iz Ljubljane, bobne Kranjčan Nande Bučan, bas kitaro Tomaž Kne tudi iz Kranja, kitaro pa Tomo Jurak iz Slovenskih Konjic. Vsi so dobri vokalisti, kot vokalna solista pa izstopata Dušan Celinšek in Tomo Jurak. Največja nagrada za trud ansambla je spoznanje, da obiskovalci uživajo ob poslušanju njihove glasbe. Kako tak magičen učinek dosežejo, pa naj fantje razložijo sami: Kitarist Tomo: »Ja, treba je dobro igrati!« Bobnar Nande: »Stik s poslušalci, plesalci je med najvažnejšimi.« Klaviaturist Dušan: »Vse mora biti dobro.« Basist Tomaž: »Zelo pomemben je sound, zvok ansambla.« Kar malo
preveč jedrnati odgovori, sem si mislila. Načrtov za prihodnost si ne utrinjajo med zvezde in je tako tudi prav. Lahko se pohvalijo z mikavnim povabilom. Namreč v novembru in decembru bodo igrali ob Vrbskem jezeru. Do takrat pa jih bomo poslušali vsako soboto v dvorani na Visokem. J. Demšar
KAM NA IZLET
SE O IZLETU NA KOROŠKO
V petkovem GLASU smo na kratko zapisali, da organiziramo za to soboto, 10. septembra, spet izlet na Koroško, danes bi pa še povedali, katere kraje bomo obiskali. Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred hotela CREINA v Kranju. Čez Ljubelj se bomo spustili v Borovlje, od tu pa čez Dravo do Vetrinja, Hodiš, Ribnice in Vrbskega jezera. V Vrbi bomo naredili krajši postanek potem se pa po zgornji strani jezera zapeljali do Mini-muhdusa, kjer si bomo lahko ogledali vse pomembnejše stavbe sveta v miniaturi. Od tu pa mimo Celovca v Spodnji Rož in na Robež, kjer se bomo ustavili pri prenovljenem spomeniku padlim partizanom, potem pa v Doberlo vas, kjer boste pri Rutarju lahko tudi nakupovali. Kosilo bo v hotelu OBIR v Železni Kapli, vračali se bomo pa čez prelaz Jezersko in bomo doma v zgodnjih večernih urah.
Prijave sprejemajo vse poslovalnice ALPETOURA (v Kranju v hotelu CREINA, telefon 23-883) in pri naših »malih oglasih«. V ceno 250 din je vključen prevoz, vodstvo izleta in kosilo. S seboj ne pozabite vzeti veljaven potni list.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Ugodno prodam odlično ohranjeno klavirsko HARMONIKO znamke HOHNER, 96-basno z 9 registri. Justin Marko, Bistrica 164, Tržič
Prodam komplet POHIŠTVO za dnevno sobo. Mohorič, Naklo 153
Prodam CHINON-SOUND zvočni kinoprojektor in amatersko kamero VERNON ter episkop za pro-jeciranje slik. Telefon 064-61-032
Prodam mlade PSE OVCJAKE. Nasovče 20, Komenda 6193
Prodam 20 litrov dobrega ZGANJA in ležalno peč KAMIN. Kožuh Janez, Zg. Brnik 78, Cerklje 6194 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 2,5 KW. Kalan, Zlato polje 3, Kranj 6195
Zelo ugodno prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 6196
Prodam TELE, 12 tednov staro, za pleme ali polovico za zakol. Ro-pret Minka, Kupljenik 5, Boh. Bela
Prodam električni ŠTEDILNIK na 3 plošče. St. Rozmana 5, stanovanje 14
SPALNICO — carmen — skoraj novo poceni prodam, lahko na kredit. Ogled vsako popoldne od 14. ure dalje. Kranj, St. Rozmana 5, stanovanje 10, tel. 24-238.
Prodam GAJBICE. Razpotnik Jernej, Kostanj 3, Šmartno v Tuhinju 6198
Lepo domačo spredeno VOLNO dobite pri Soklič, Češnjica 16, Pod-nart 6199 Prodam ELEKTROMOTOR znamke SCHORCH VVERKE, 6KVV, 1430 obratov, in novo UTO za večjega psa — brunarico. Naklo 67 6200
Prodam BOJLER za centralno kurjavo, 120-litrski. Visoko 93 6201
Prodam nov PLETILNI STROJ. Bogdanovič, Savska loka 21, Kranj
Prodam lažjo KOČIJO, nov 12- in 15-colski GUMI VOZ, KOZE. Grajska 19, Bled 6203
Gasilsko društvo SP. BRNIK
priredi v nedeljo 11. 9. 1977
ob 1 4. uri
VELIKO TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
1. ZASTAVA 101
2. ZASTAVA 750
3. BARVNI TELEVIZOR
4. pomivalni stroj
5. motorna kosilnica
6. ponv expres
7. hladilna omara
8. orodje »Combi« Iskra
9. radio aparat
10. pony kolo
11. sobna vrata (komplet)
12. samokolnica
13. garnitura krtač
14. betonsko železo (200 kg)
in več sto manjših dobitkov v sk upni vred. 200.000 din
Po   tomboli   bo VELIKA VRTNA VESELICA Za   ples   in   zabavo' igra ansambel TRGOVCI
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380-litrsko, za 4000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6204
500 betonskih KVADROV veliki format ugodno prodam. Zapoge 6, Vodice 6205
Prodam malo rabljeno sedežno GARNITURO. Telefon 064-22-946
Prodam IZRUVAČ za krompir POLAK in drobni KROMPIR. Žeje 6 6207
Ugodno prodam SADIKE ZA Zl-VO MEJO zimzeleni liguster. Lesce, Boštjanova 4, telefon 74-005 6208
vozila
Prodam ZASTAVO 750, ter menjalnik MORIŠ. Virmaše 68, Škofja Loka 6101
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-o glas ni in naročniški oddelek 23-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Gobarji, pozor!
Gobarska družina Kranj vabi svoje člane na skupno srečanje v neznano v soboto, 10. septembra. Zbirališče bo ob 7. uri zjutraj pred kinom CENTER v Kranju. Pridite z osebnimi vozili.
Gobarska družina Kranj
Prodam malo rabljeno CAMP PRIKOLICO s predšotorom IMV 380 L. Informacije po tel. 064-21-639 v popoldanskem času 6114
Prodam ŠKODO, letnik 1970, dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Cegelnica 19, Naklo 6124
Prodam R 16 po delih. Male Anton, Mlaka pri Kranju 6133
Prodam CAMP PRIKOLICO BRAKO s šotorom, tudi na kredit. Informacije tel. 064-60-372 6209
Ugodno prodam dve GUMI za PRINCA. Justin, Cesta talcev 6 a, Škofja Loka 6210
Prodam avto NSU po delih. Doli-nar, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 6211
Prodam FIAT 1300 in ŠKODO, lahko tudi po delih. Sinko Zmago, Koširjeva 24, Škofja Loka 6212
AMI 6, letnik 1969 prodam. Cena 5000 din. Bregar, Šorlijeva 24, Kranj
Osnovna šola
STANKA MLAKARJA ŠENČUR
razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja
v oddelku podaljšanega bivanja
Pogoj: učitelj razrednega pouka
Delo je za nedoločen čas.
Rok za prijavo velja do zasedbe delovnega mesta.
Prodam MOTOR za R 10. Pra-protna polica 19, Cerklje 6214
Za AUSTIN 1300 prodam razne dele (vrata, kolesa, zadnje steklo, stroj in drugo). Soklič, Ljubno 19, Podnart 6215
Prodam tovorno PRIKOLICO original za peugeot 204 ali 304. Lesce, Alpska 66 6216
Prodam odlično ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1972. Kristine Martin, Trata 7, Cerklje 6217
Prodam traktor ZETOR, 25 KM. Černilec Riko, Loka 22, Tržič 6218
Prodam ohranjen NSU 1200, letnik 1972. Štefe, Golnik 70 6219
Prodam ZASTAVO 101. Kuhar Alojz, Visoko 39 6220
Poceni prodam CAMP PRIKOLICO BRACO s plastificirano streho. Bertoncelj, telefon 24-903 6222
Prodam VVV 1200 starejši letnik. Bratina Jože, Cegelnica 40, Naklo -6223
VW, najraje 1300, brezhiben, ne-karamboliran kupim za gotovino. Kličite: Radovljica 064-75-610 6224
kupim
Kupim hrastove DESKE,— suhe, 50 do 30 mm. Dobnikar Aleš, Visoko 93 6225
Kupim moške DRSALKE št. 43. Begelj,Dvorje 28, Cerklje 6226
Nujno kupim 800 kosov nove ali rabljene cementne STREŠNE OPEKE, širine 38 cm in 44-47 cm dolžine. Korošec, Alpska 63, Lesce, ali tel. 74-129 6227
stanovanja
Prodam opremljeno GARSONJERO v centru Kranja, ponudbe pod »Gotovina« 6228
Oddam opremljeno STANOVANJE, 5 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6229
zaposlitve
Sprejmem VAJENCA. ZLATARSTVO Koman, Mestni trg 5, Škofja Loka 6159
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA ali fanta za priučitev sprejmem. Nudim stanovanje. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj, Puštal 46, Škofja Loka, telefon 064-60-166
VAJENKO za poklic ŠIVILJE sprejmem takoj. MODNI SALON, Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj
6164
Sprejmem otroka v 4- ali 8-urno dopoldansko VARSTVO. Vprašajte po telefonu 25-296 6230
obvestila
EKSPRES čiščenje talnih oblog (preprog, itisonov itd.), kavčev, foteljev. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. Senjak, 22-059 popoldan.
Cenjene stranke s področja LESC in okolice obveščamo, da v bodoče ne bomo več prodajali svežega mesa, temveč samo še mesne izdelke vseh vrst, ker se želimo specializirati oziroma preusmeriti samo v izdelavo in prodajo kvalitetnih mesnih izdelkov. Za nakup le-teh se priporočamo! Nov delovni čas: ponedeljek, sreda ZAPRTO! Torek, četrtek, petek od 7. do 11. ure popoldan od 14. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. MESARSTVO IN IZDELOVANJE KLOBAS, MLINARIC Jože, Lesce, Železniška 1, telefon 74-218 6169
ČISTILEC OKEN! Opravljam storitve podjetjem, lokalom ter privatnim strankam po ugodnih cenah. Rudolf Milan, Titova 2 a, Jesenice
izgubljeno
28.8. 1977 sem izgubila ZLATO VERIŽICO z dvojnim obeskom na avtobusu Kranj — Alpetour št. 262-98. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da mi jo vrne proti nagradi. Nežka Keršmanc, Golnik 111 -novi blok 6234
V četrtek, 1.9.1977 med 16. in 17. uro sem najverjetneje na kranjski tržnici izgubila ŽENSKO ROČNO URO znamke BULOVVA z rjavim pasom. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov: Breda Vukelj, Radovljica, Gradnikova 89, ali sporoči na telefon 064-22-946 6235
PAPAGAJ zeleno-rumen z obročkom na nogi štev. 145, je ušel. Prosimo najditelja, da ga vrne proti nagradi 200 din. Vukotič, Planina 37, Kranj 6237
najdeno
Zatekel se je PES NOVOFUND-LANDEC (črn). Olševek 1, Preddvor
Izgubljena OČALA na Pokljuki se dobijo na Primskovem, Luznarjeva 6, Kranj 6233
ostalo
Brezplačno dam pokosit na Oto-čah SENO in OTAVO. Poizve se pri Štular Heleni, Gradnikova 3, Kranj
TOSHIBAFAX T
FOTOKOPIRANJE IN STROJEPISJE
h     n KOROŠEC odprto 7 •• 16        Gregorčičeva 6 nedelja zaprto       telefon   25 - 070
Dežniki po tovarniški ceni
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dolgoletni
sodelavec
Janko Zaplotnik
iz Križev
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 5. 9. 1977. KOLEKTIV »IKOS« KRANJ
KRANJ
prodajalna Rokavičar na Titovem trgu št. 10
prodaja
— ženske eno- in večbarvne dežnike od 1 25,50 din dalje,
— dežnike za vaše šolarje po 85,50 din in
— moške avtomat zložljive dežnike po 221,65 Poglejte in pohitite z nakupom.
Pri Rokavičarju vam je na voljo še velika izbira modnih dodatkov: *
— vse vrste rokavic,
— damske rute, šali in robci,
— pasovi vseh vrst
Šele pravilno izbrani modni dodatki vas napravijo elegantne.
GIP GRADIŠ Ljubljana
TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta delovna mesta:
1. KURJAČA
(poln delovni čas) Pogoj: pooblastilo za upravljanje parnega kotla
2. BRUSAČA
(poln delovni čas) Pogoj: poznavanje brušenja žagnih listov in rezil
3 SNAŽILKE
(nepoln delovni čas)
4 SERVIRKE
(nepoln delovni čas)
Interesenti naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe do 15. septembra 1977 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56.
Razpisna komisija
Komunalnega gospodarstva Radovljica TOZD Komunala Bled
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOZD KOMUNALE BLED
Razpisni pogoji:
kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo stokovno izobrazbo pravne, komercialne ali komunalno-gradbene smeri,
— da ima tri oz. pet let delovne dobe na vodilnih delovnih mestih,
— da ima moralno, družbenopolitične in etične lastnosti
Kandidat mora priložiti k prijavi naslednja dokazila:
— o strokovni izobrazbi,
— o delovnih izkušnjah,
— potrdilo o nekaznovanju,
— potrdilo, da ni uveden zoper njega kazenski postopek.
Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh od objave razpisa v zaprti kuverti s pripisom »Za razpisno komisijo« na naslov Komunalno gopodarstvo Radovljica, TOZD Komunala Bled, 64260 Bled, Rečiška cesta 2.
SGP GRADBINEC
v ustanovitvi   kranj, nazorjeva i
Na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu SDS - Skupne službe
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE SLUŽBE
ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Pogoji:
najmanj višja šolska izobrazba, rezervni vojaški starešina, zažaljene del ovne izkušnje in sposobnost za samostojno organizacijo SLO in družbeno samozaščito ter družbeno politične in moralne vrline.
Pismene prijave sprejema kadrovsko socialna služba SGP »Gradbinec« Kranj, Nazorjeva 1, kateri je treba predložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in dokazila, da kandidat izpolnjuje v razpisu določene pogoje.
Prijave sprejemamo 10 dni od dneva objave razpisa.
NESREČE
ZAPELJAL IZ OVINKA
Škofja Loka — V petek, 2. septembra, nekaj po 20. uri se je v Veštru na cesti med Škofjo Loko in Železniki pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Lovro Demšar (roj. 1925) iz Virkloga je v levem ovinku zapeljal s ceste na travnik ter padel. S poškodovano hrbtenico so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
VOZNIK POBEGNIL
Škofja Loka — V križišču na Starem dvoru se je v petek, 2. septembra, ob 20. uri pripetila prometna nezgoda s pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila zastava 750 bele barve je v križišče pripeljal po levi strani in zato oplazil osebni avtomobil, ki ga je vozil Janko Poljanšek (roj. 1921) iz Sela pri Zireh, ki je pravilno pripeljal iz kranjske smeri. Neznani voznik je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Škode na Poljanškovem avtomobilu je za 10.000 din.
SMRTNA NEZGODA NA MAGISTRALI
Radovjica — Okoli 200 metrov pred bencinsko črpalko pri Radovljici je v soboto, 3. septembra, ob 20.50 voznik osebnega avtomobila Dušan Logar (roj. 1953) iz Kranja dohitel Marijo Zupan (roj. 1920) iz Boh. Bele. in Francko Štrukelj (roj. 1920) iz Boh. Bele, ki sta hodili po desni strani magistralne ceste proti Lescam. Voznik ju je prepozno opazil in zato obe zadel. Marija Zupan je bila pri tem hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla, Štruk-Ijeva pa je bila lažje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
SMRT PEŠCA
Jesenice — V nedeljo, 4. septembra, nekaj minut po 20. uri je na Kidričevi cesti voznik mestnega avtobusa Huso Trokič trčil v pešca, ki je zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Voznik pešca ni opazil, tako da ga je avtobus zadel; pred tem pešcem, za katerega ime se še ne ve, so cesto prečkali še trije pešci, na katere je bil voznik avtobusa pozoren, zato četrtega ni opazil. Čeprav je voznik prosil, da bi omenjeni pešci počakali na kraju nesreče kot priče, so odšli, ne da bi povedali svoja imena. Identiteto pešca, ki je izdihnil pod kolesi avtobusa, še ugotavljajo.
NEPRIMERNA HITROST
Železniki — V nedeljo, 4. septembra, popoldne se je na regionalni cesti v vasi Studeno verjetno zaradi prevelike hitrosti zaletel v vogal hiše št. 11 voznik osebnega avtomobila Franc Potočnik (roj. 1946) iz Škofje Loke. Avtomobil je od hiše odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnil in nekaj časa drsel po boku, se spet preobrnil in končno obstal. Voznik si je v nesreči zlomil nogo, avtomobil pa je uničen.
PREHITEVANJE PO DESNI
Jesenice — V soboto, 3. septembra, nekaj po 20. uri se je na Kidričevi cesti pri odcepu ceste za Blejsko Dobravo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Grintov (roj. 1935) z Jesenic je peljal proti Javorniku. Pri odcepu ceste je dohitel voznico osebnega avtomobila Tatjano Majcen (roj. 1950) iz Loga pri Hrastniku, ki je zavijala v desno; ker pa jo je voznik Grintov prehitel nepravilno po desni strani, je prišlo do trčenja. V nesreči je bila sopotnica Jelena Grintov ranjena. Škode na avtomobilih je za 55.000 din.
NEPREVIDNO NA CESTO
Jesenice — V nedeljo, 4. septembra, ob 18.40 je na Cesti maršala Tita voznik osebnega avtomobila Milan Gorenc iz Ljubljane zadel Terezijo Krive (roj. 1925) z Jesenic, ki je neprevidno z desne strani prihitela na cesto. Kljub zaviranju voznik nesreče ni mogel preprečiti; ranjenko so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
PREHITRO V OVINEK
Boh. Bistrica - V nedeljo, 4. septembra, dopoldne se je na regionalni cesti med Boh. Bistrico in Nemškim rovtom pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Blas Bernarda (roj. 1933) iz Zapuž, udeleženka sindikalnega avtorallvja, je pripeljala z zastavo 750 prehitro po klancu navzdol, zato ni mogla zvoziti levega ostrega ovinka. Njen avtomobil se je zato prevrnil, trčil v nasip ob cesti, nato pa obstal prevrnjen na streho. V nesreči je bila poškodovana Marija Burja z Bleda in si je pri tem ranila nogo. Škode na avtomobilu pa je za 20.000 din.
CESTA NI BILA PROSTA
Boh. Bistrica — V nedeljo, 4. septembra, ob 12. uri se je na regionalni cesti med vasjo Bitnje in Boh. Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Likar (roj. 1942) iz Bitenj je pripeljala po stranski cesti in se vključila na prednostno, ne da bi se prepričala, če je prosto. Zaradi tega je trčila v avtomobil Dušana Bernota iz Ljubljane. Sopotnik Boris Likar (roj. 1955) je bil v nesreči ranjen.
SPLAŠEN KONJ
Bohinj — Dopoldne v nedeljo, 4. septembra, se je na planini Vogar splašil konj Ivana Cvetka iz Stare Fužine. Konj se je sam napotil proti domu in je pri hiši št. 60 v Stari Fužini prečkal cesto: prav tedaj je pripeljal voznik kolesa z motorjem Mirko Smukavec (roj. 1947) iz Pod-ljubelja in trčil v konja. Voznik je padel in se ranil ter se zdravi v jeseniški bolnišnici: ranil pa se je tudi konj in sicer v levo prednjo nogo. L. M.
S SODIŠČA
Mlad in zdrav je Jože Kiseljak, doma iz Grada pri Murski Soboti, delavec brez zaposlitve, le delati se mu ne da. Za seboj ima že kar nekaj let prestanih zapornih kazni, ki ga niso izučile, da je treba za vsakdanji
Pri belem dnevu vlomil
kruh pošteno delati in živeti. Nazadnje je sicer delal v LIP Bled, vendar Je delo pustil, češ da je pretežko. Živel je kar tako brez zaposlitve, preživljati se je pustil neki ženski. Ker je bil le vedno brez de-
Zavore so bile slabe
»Stoenka«, ki je hitro in ostro sekala ovinke na cesti od Radovljice proti Novi vasi 3. aprila letos okoli polnoči, je imela sicer brezhiben krmilni mehanizem, zavore na zadnjih kolesih pa so bile popolnoma izrabljene. Ko je voznik kakih 30 do 40 metrov pred seboj zagledal pešca, ki je hodil pravilno po levi strani ceste, ga avtomobil, ki je sekal ovinek, ni ubogal. Zaradi izrabljenih zavor je avtomobil začel bočno drseti, pri tem pa je pomedel s ceste Jožeta Resmana. Vrglo ga je več kot 20 metrov daleč na njivo, kjer je obležal tako hudo poškodovan, da je
Trikrat se je helikopter UJV Kranj pred domom v Tamarju dvignil z reševalci in jih ponesel na Kotovo sedlo.
To pot jo je tale pariški planinec poceni odnesel; odrgnine na roki naj bodo v opomin, da se z našimi »dvatisočaki« ne gre igrati, čeprav pravi, da je bil kos že marsikateremu »štiritisočaku« ...
Nesreča z veliko sreče
Skupina osmih francoskih planincev, članov pariškega alpinističnega kluba, so se v nedeljo zjutraj vzpenjali iz Tamarja na Jalovčev ozebnik z namenom, da se tu čez vrnejo na Vršič do Poštarskega doma, kjer so imeli rezervirana prenočišča. Ta prehod je videti iz Tamarja precej lahak, vendar se je še enkrat izkazalo, da je vsako podcenjevanje takih gorskih poti lahko usodno. Na pot so šli namreč brez potrebne opreme, brez derez in brez cepinov. Okrog 12. ure je malo pod vrhom spodrsnilo 26-letni Marie Francoise Roussel iz Versaillesa, za sabo pa je potegnila še dva člana iz naveze. Zleteli   so   po   plazu  in drseli
Utonil v jašku vode
V petek, 2. septembra, okoli 10. ure je padel v nezavarovani vodovodni jašek 3-letni Boštjan Semerl iz Stražiške ulice v Kranju. Boštjan se je bil igral skupaj s sosedovim triletnim Petrom v bližini nezavarovanega vodovodnega jaška ob trasi nove ceste od TVD Partizan v Straži-šču do Stražiške ulice. Ko je Boštjan padel v vodo, je Peter stekel povedat. Boštjana so potegnili iz jaška kranjski gasilci, potem ko so iz 115 cm globokega jaška izčrpali vso vodo. Jašek bi bil moral imeti litože-lezen pokrov, vendar pa je že dlje časa čakal nezavarovan.
približno 100 m daleč. Marie Francoise je dobila močne udarce in odrgnine po glavi, telesu, in nogah ter pretres možganov. Ostala dva sta dobila le lažje odrgnine po rokah. Ponesrečence so prvi našli neki naši planinci, ki so v Tamarju poročali o nesreči. Ob 13. uri so bili rateški reševalci že v akciji. Helikopter UJV Kranj, ki ga je to popoldne vodil pilot Drago Anžel, je na Kotovo sedlo odpeljal reševalce: vodjo akcije Jožeta Rožiča z opremo, Janeza Mlinarja, Branka Kajžarja, Tina Slivnika in Marjana Štritofa. Preden pa so prišli reševalci do ponesrečenke, si je ta že malo opomogla in sama s pomočjo svojih prišla v dolino. Tu ji je prvo pomoč nudil dr. Andrej Robič, ki jo je potem tudi spremljal s helikopterjem od Tamarja do jeseniške bolnišnice. Akcija rateških reševalcev je bila končana ob 17. uri.
Francoski planinci, ki so se potem zbrali v Tamarju, so sicer zatrjevali, da so izurjeni planinci, da so se že večkrat povzpeli tudi na njihove štiritisočake, zdaj se jim je pa tole zgodilo ...
In kaj pravi k vsemu temu vodja reševalne akcije Jože Rožič?
»Še ena hoja v hribe brez glave!«
Res sreča, da se je končalo tako. Lahko bi bilo najhujše. Rateški gorski reševalci pa so še enkrat dokazali, da so srčni fantje in vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč.
D. Dolenc
kasneje med prevozom k zdravnikom umrl.
Na obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju se je voznik Andrej Cvenkelj iz Begunj zagovarjal, da ni vedel, kako zelo ima njegov avtomobil izrabljene zavore na zadnjih kolesih, vendar takega zagovora sodišče seveda ni moglo sprejeti. Njegovo vožnjo ponoči, ko je sekal ovinke z zasenčenimi lučmi, pred njim je vozil namreč neki avtomobil, in ob takem tehničnem stanju avtomobila, je ocenilo kot objestno in nepremišljeno ter ga spoznalo krivega te prometne nesreče. Obsodilo ga je na leto dni zapora. Ker je Cvenklja ocenilo kot nezrelega voznika, ki je kljub temu, da je iml šele nekaj mesecev voznišlo dovoljenje, povzročil že kar pecej prometnih prekrškov, ki so ga veljali tudi vozniško dovoljenje, se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo dveh let po prestani kazni.
L. M.
narja, ga je spet v začetku marca letos zamikala tuja lastnina.
Odločil se je, da bo vlomil v stanovanjsko hišo Maroltovih na Bledu kar sredi dopoldneva. Z zadnje strani se je približal kuhinjskemu oknu, razbil steklo in tako prišel v notranjost. Na šivalnem stroju je našel nov radijski tranzistor vreden 1130 din in ga vzel. Doma ga je priključil, vendar je v tranzistorju, ki ni bil prirejen za običajno električno napetost, takoj zaškrtalo in je obmolknil. Odnesel ga je v popravilo, vendar so mu povedali, da se ga popraviti ne splača. Tako je bil Jože Kiseljak ob poslušanje, zaradi česar je pravzaprav tranzistor tudi ukradel, kot je povedal na obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju, in ne zato, da bi ga prodal. Seveda sodišče ni pokazalo posebnega razumevanja za tako organiziran način poslušanja in je Kiseljaka obsodilo na eno leto in pol zapora. Sodišče je seveda pretehtalo tudi olajševalne okolnosti, to je, da je moral obtoženi že zgodaj od doma in zato ni imel prave vzgoje, seveda pa ni moglo mimo tega, -da se je Kiseljaku doslej že nabralo kar nekaj let zapornih kazni, ki jih je tudi že odslužil, vendar še ni našel načina za primerno vključitev v delo in življenje. Morda bo nova zaporna kazen imela nanj kaj večji vpliv.
L. M.
Namerne škode ali škode iz malomarnosti povzročajo ogromno škodo gospodarstvu
Predragi »počitki«
Najbrž ni delovne organizacije, kjer se ne bi primerila delovna nezgoda, ki bi imela za posledico manjšo ali večjo škodo: vzrokov za takšne nezgode je vedno več. Včasih jih povzroči nepazljivost delavca, po drugi strani pa so tudi take, kjer je »človeški faktor« izločen. To se dogaja predvsem tam, kjer imajo izrabljene delovne stroje, ni pa nezgod tako malo tudi v delovnih organizacijah, kjer je proizvodnja stekla na novo, saj se delavci še niso povsem ujeli z napravami.
Ko so se v jeseniški železarni, v obratu hladne valjarne pojavljale nezgode, z večjo ali manjšo škodo, so vodilni sprva razlagali takšne pojave kot še neutečeno delo. Del teh nezgod seveda ima takšno razlago, kadar pa se tako pogosto pojavljajo, so verjetno zraven še drugi vzroki. Prav to so z vztrajnim in potrpežljivim delom dokazali kriminalisti Uprave javne varnosti v Kranju, ko so raziskovali okvare v jeseniški železarni v zadnjem času. Ugotovitve zadnjih dveh mesecev niso nič kaj razveseljive: kažejo pa na to, da so ne samo v jeseniški železarni, kjer je bilo več takšnih dogodkov, pač pa še v nekaterih delovnih organizacijah bolj ali manj pozabljali na razvijanje zavesti o samozaščiti in o takšnem odnosu do dela in delovnih sredstev, da ni mogoča nobena dilema, komu delavec škodi, kadar zaradi osebnih težav, malomarnosti ali drugih namenov pokvari stroj in povzroči milijonsko škodo.
Ta dejansko doseže v nekaterih primerih iz ovadb, ki so jih javnemu tožilstvu poslali kranjski kriminalisti, kar vrtoglave višine. Kdo ve, če je o tem kaj premišljal Andrej Mlakar, brusilec v hladni valjarni na Beli, ko je odvil ponoči, 8. julija letos, odtočni ventil na rezervoarju reduktorskega olja, tako da je steklo ven kar 4500 litrov olja. Kriminalisti so s pomočjo sodelavcev republiškega sekretariata za notranje zadeve in postaj milic ugotovili, da je ventil nekdo namerno odvil, da olje torej ni moglo kar tako iz rezervoarja. Kasneje je Mlakar res povedal, da je delal v nočni izmeni, ker pa je že prišel na delo vinjen, ne bi mogel zdržati na nogah vso noč: v kleti, kamor je šel podremat, ga je motil hrup črpalk in celotnega mazalnega sistema, zato je meni nič tebi nič sklenil mehanizem ustaviti. Ventil je odvil s ključem in res je čez nekaj ur naprava utihnila in omogočila Mlakarju pošteno drag »počitek« med delom.
Naslednji dan so v obratu stare valjarne na Javorniku še pravočasno preprečili ogromno škodo, ki bi nastala na ravnalnem stroju. V njem je namreč delavec — prvi ravnalec našel kos železne žice v obliki črke u imenovane »klamfa«, ki jih uporabljajo v lužilnici kot distančnike med železnimi ploščami pri luženju. Žico je bil prejšnji dan vrgel v stroj 16-letni V. L., da bi se stroj pokvaril: bil je jezen na predpostavljenega, ker ga je le-ta priganjal k delu, mu je hotel na ta način ponagajati, razen tega pa bi ta dan, ko naj bi stroj popravljali, delavci seveda počivali. Tega verjetno mladi delavec ni vedel, da bi stroj, če bi ga žica pokvarila, miroval tudi več mesecev in ne le en dan.
Dan kasneje, 9. julija, je v martinarni jeseniške železarne izteklo 40 ton tekočega jekla iz ponve v livno jamo pod pečjo. Jeklo je izteklo iz ponve, ker je bila izlivna odprtina preslabo začepljena; da zamašni drog ni bil natančno vstavljen v ležišče. Jeklo se je seveda strdilo, morali so ga razrezati in ponovno vstaviti v peč. Ugotovili so, da je bil za pripravo ponve zadolžen Alojz Hočevar, ki tega dela ni opravil tako, kot bi moral. Zanašal se je na to, da bo ponvičar v drugi izmeni pomanjkljivost opazil in popravil. Škoda, ki je zaradi tega nastala, je presegla 180.000 din, škoda v vseh treh opisanih primerih pa presega milijon novih din.
Na neprimeren način so si organizirali »počitek« med delom tudi trije delavci v tovarni gumijevih izdelkov Sava, v oddelku TTI — velo-pnevmatika. Okvara je nastala na stroju brizgalniku, ker je 4. avgusta letos Sonja Topolovšek v lijak brizgalca vrgla del zračnice, ki jo je odrezal 17-letni D. M. Stroj je zaradi tega rezal zračnice na nepravem delu. Stroj so zato ustavili in okvaro popravili, vendar je Topolškova še dvakrat na enak način pokvarila delovanje stroja. Zaradi tega sta ta dva delavca in še Rajko Judež lahko nekaj prej odšli domov. Čez dva dni si je takšno okvaro spet privoščil Judež, ki je Markoviču izročil nekaj kosov hladne zmesi ter naročil, naj to vrže v stroj.
Teh nekaj raziskanih primerov nevestnega ravnanja delavcev, ki jim je zaupano upravljanje z družbenim premoženjem, očitno kaže, da so ponekod, ne le v jeseniški železarni ali v Savi, od koder so vzeti primeri, zanemarili razvijanje samoupravne zavesti delavcev, družbenopolitične organizacije pa tudi strokovne službe pa so morda premalo pozorno spremljale dogodke, pri katerih nastaja večja ali manjša materialna škoda. Osveščen delavec, ki ve, s kolikšno vrednostjo upravlja, ne bo namerno delal škode tovarni, če ve, da jo s tem sebi, pač pa bo svoje osebno nezadovoljstvo reševal na drug vsekakor primernjši način, isto velja tudi za malomarnost pri delu, včasih pa gre tudi za namerno povzročanje škode iz povsem drugih razlogov: vsekakor pa je pred družbenopolitičnimi organizacijami, vodstvi delovnih organizacij in varnostniki naloga, da poglobljeno preučijo dosedanje pojave ter spodbudijo prizadevanja, da bo družbena zaščita bolje zaživela tudi v delovnih organizacijah. L. M.
Zlato Vučkoviču in štafeti 4x100 m
Kolesar kranjske Save Bojan Udovič je na sobotni dirki Po Zasavju prepričljivo zmagal v konkurenci najboljših Jugoslovanov, medtem ko je bil Mirko Rakuš odličen tretji, na nedeljski Rogovi dirki pa je bil za las ob zmago.
Savčani v večni bitki z Zagrebčani
Preteklo soboto in nedeljo sta bili v Sloveniji spet dve pomembni kolesarski dirki, ki so se ju udeležili najboljši jugoslovanski tekmovalci. V obeh dneh se je pri članih v glavnem bil boj za najboljša mesta med večnima rivaloma — zagrebško Metalia commerce in kranjsko Savo. Medtem ko so bili prvi dan uspešnejši kranjski kolesarji, pa so morali v nedeljo priznati premoč neverjetno razpoloženim Hrvatom.
UDOVIC S ŠTIRIMI MINUTAMI NASKOKA
Ljubljana — Sobotno dirko »Po Zasavju« s startom in ciljem pri Javnih skladiščih je zelo dobro organiziral KK Astra iz Ljubljane. Med mlajšimi mladinci, ki so vozili do Litije in nazaj, je bil spet najboljši rogovec Matej Her-
Novice iz PD Kranj
Zadnje dni avgusta so bili na obisku v Kranju planinci iz Bjelovara, s katerimi želi Planinako Kranj vzpostaviti tesnejše sodelovanje. Gostje iz Bjelovara so obiskali Češko kočo, Grintavec in Ledine ter se zavzeli za obisk kranjskih planincev v njihovem mestu. Kranjčani želijo k sodelovanju pritegniti tudi planince iz Sarajeva in Beograda.
V nedeljo, 4. septembra so obiskali Ledine planinci z Javornika in Koroške Bele. Gostje so čestitali Kranjčanom za uspešno izgradnjo Ledin in jim v spomin podarili umetniško sliko. V nedeljo je bilo na Ledinah več kot 600 ljudi, na plazu pa se je smučalo skoraj 200 ijudi.
-jk
Beton prvi v Avstriji
Na mednarodnem tekmovanju ob otvoritvi 35-metrske plastične skakalnice v avstrijskem Bat Ausseju je nastopilo okoli 90 skakalcev iz ZRN, Avstrije in Jugoslavije. Jugoslovansko ekipo so zastopali skakalci kranjskega Triglava in Partizana iz Križ. Odlično uvrstitev je dosegel Kranjčan Roman Beton, ki je zmagal v konkurenci starejših pionirjev.
Rezultati - ml. pionirji: 1. Kaiser (Avstrija) 176,9 (27, 28), 6. Čimžar (Triglav) 160,6 (26,6, 27); st. pionirji: 1. Beton (Triglav) 194,0 (30, 30,6), 5. Mandeljc 182,8 (29, 30,6), 14. Jošt (oba Križe) 167,6 (27, 27), 18. Gašpirc (Triglav) 163,8 (26, 26), 24. Kastrun (Križe) 168,0 (26, 28); ml. mladinci: 1. Eaaner (Avstrija) 200,1 (32, 33), 9. Martinjak (Triglav) 193,8 (31, 30,6), 16. Božič 1763 (29, 29,6), 17. Gros 176,0 (28, 28,6), 22. Jošt (vsi Križe) 149,0 (28, 29,6).
J. J.
Pohod železarjev na Triglav
Jesenice — Komisija za športno rekreacijo v jeseniški železarni bo letos organizirala že osmi tradicionalni pohod slovenskih železarjev na Triglav 10. in 11. septembra. Predvidevajo, da se bo pohoda udeležilo 300 delavcev iz vseh kolektivov v sestavljeni organizaciji slovenske železarne in se bodo na Triglav povzpeli po različnih smereh. D. S.
lec, medtem ko prvega savčana zasledimo »šele« na osmem mestu. Imeli pa so Kranjčani več uspeha s starejšimi mladinci. Marko Cu-derman je osvojil odlično tretje mesto, med deseterico pa sta še dva njegova tovariša. Največ- pozornosti pa na vseh dirkah seveda pritegnejo člani. Iz skupine se je nekako 50 km pred ciljem odlepil Bojan Udovič in z izredno vožnjo prišel v cilj z dobrimi štirimi minutami prednosti. Dirka je bila na splošno precej »čudna«, saj so na primer zadnji tekmovalci pripeljali v cilj z več kot polurno zamudo. Kaj
Že bil vzrok za to — vročina, prevelika razlika v ;valiteti kolesarjev, naporna proga (Ljubljana — Litija — Zagorje—Hrastnik — Rimske Toplice—Ljubljana)?
Rezultati - člani (160 km): 1. Udovič (Sava) 3:38,47, 2. Bobovčan (M. C.) 3:43,04, 3. Rakuš 3:43,06, 4. Ropret (oba Sava) 3:44,04, 5. Krhlikar (Rog), 6. Kahlina (M. C), isti čas, 7. Bedekovič (M. C), 8. Velikanja (Rog), 9. Bulic (Siporex), 10. Pečnik (Sava); starejši mladinci (96 km): 1. Drago Setnikar (Rog) 2:08,35, 2. Milan Kojc (Branik), 3. Marko Cuderman, 4. Oton Derling (oba Sava), 5. Jože Rozman (Astra), vsi isti čas, 8. Boris Kozjek, 12. Igor Klopčič (oba Sava); mlajši mladinci (64) km): 1. Matej Herlec (Rog), 2. Srečko Vehar (Novo-teks), 3. Dušan Hamun (Grosuplje) 4. Bojan Planin (Astra), 5. Iztok Kočevar (Branik), 8. Vlado Marn (Sava). Pri članih in starejših mladincih je bila ekipno prva Sava, pri mlajših mladincih pa Astra.
COLIG IN RAKUŠ VODILA 160 KILOMETROV
Grosuplje — Ljubljanski kolesarski klub Rog je v nedeljo pripravil že 9. tradicionalno dirko »Velika nagrada Roga«. Bila je mnogo napornejša od sobotne Astrine, saj vzponov — od komaj opaznih do strmih — proti Kočevju do Broda na Kolpu in obratno ni bilo moč prešteti. V skupini članov so se že kmalu po startu odločili za pobeg savčan Rakuš, Zagrebčan Čolig in rogovec Velikanja. V obratu sta Rakuš in Čolig vodila že z nekajminutno prednostjo, medtem ko je Velikanja zaostal zaradi okvare. V strmem vzponu kakih 80 km pred ciljem je ušel Ropret, ki je po izredni samostojni vožnji ujel Velikanjo, žal pa ni imel več moči, da bi dohotel še prva dva. Tedaj se je nevarno približala skupina kakih petih kolesarjev, ki je dohitela najprej Velikanjo, nato pa še Ropreta. V spustu kakih 10 km pred ciljem se je od skupine odlepil Zagrebčan Bedekovič. Pravi užitek ga je bilo gledati, saj je peljal kot bi ga izstrelil iz topa in hitro zmanjševal triminutno prednost vodečih. V zadnjem kilometru je Colig, ki je od pobega Bedekoviča vozil tesno za Rakušem, le-tega prehitel in zmagal s 14 sekundami naskoka.
Rezultati - člani (176 km): 1. Colig (M. C.) 4:36,24, 2. Rakuš (Sava) 4:36,38, 3. Bedekovič 4:37,04, 4. Bobovčan (oba M. C.) 4:41,40, 5. Ropret isti čas, 6. Kraker (oba Sava) 4:41,46, 7. Krhlikar (Rog) 4:41,54, 8. Frntič (Sloga Varaždin) isti čas,- 9. Velikanja (Rog) 4:44,12, 10. Pečnik (Sava) 4:48,18; leteči cilj na 144 km: Mirko Rakuš (Sava); starejši mladinci (116 km): 1. Gregor Bolta, 2. Igor Klopčič (oba Rog), 3. Marko Cuderman (Sava), 4. Jože Rozman (Astra), vsi 3:09,05, 5. Boštjan Kušar (Partizan Dol) 3:09,30, 6. Boris Kozjek (Sava) 3:09,30; leteči cilj na 72 km: Jože Rozman (Astra); mlajši mladinci (76 km): 1. Božo Moravec (Sloga Varaždin), 2. Gorazd Penko (Rog), oba 2:00,01, 3. Andjelko Jurac (M. C), 4. Aleš Bernik (Astra), 5. Dean Vitaso-vič (Siporez), vsi 2:00.26.
Dirka je veljala za slovensko prvenstvo, obe skupaj pa za izbiro članske državne reprezentance za dirko Tour d'Avenir. Zvezni kapetan Dragiša Jeiić je izbral Bojana Ropreta, Bojana Udoviča, Mirka Rakuša (val Sava), Branka Bedekoviča in Ivana Bobovčana (M. C.) ter člana Sipo-reza iz Pulja Bruna Bulica. Na pripravah v Preddvoru pa bo kot rezerva tudi Mirko Kraker. Priprave državne reprezentance bo skupaj z zveznim kapetanom vodil zvezni trener Franci Hvasti.
H. Jelovčan
ZADNJA VEST - Pred zaključkom redakcije je Franci Hvaati sporočil, da Bojan Udovič ne bo odpotoval v Francijo zaradi vnetja sklepov v ramenih in zapestjih. Namesto njega bo zato odšel Mirko Kraker, v rezervi pa je Vlado Pečnik.
H. J.
sport med vikendom
ROKOMET — V vseh republiških ligah in v II. zvezni ligi se je v soboto in nedeljo začelo novo prvenstvo. V II. zvezni ligi je škofjeloška Jelovica doma odpravila Kvarner z 18:12 (7:7), v ženski ligi pa je Alples doma izgubil s Podravko z 10:11 (7:5). V republiški moški ligi je Tržič na domačem igrišču gladko premagal Ilirsko Bistrico s 30:22 (18:9). Gorenjska ženska selekcija pa je v Preddvoru igrala s selekcijo Goriške 15:15 (8:9).
Pari prihodnjega kola: Jelovica : Rudar, Koka : Alples, Tržič : Prule, Kočevje : Gorenjska.
NAMIZNI TENIS - V Ljubljani je bil prvi republiški aelekcijski turnir najboljših mladink SR8. Z veliko prednostjo je zmagala republiška prvakinja Cadeževa brez izgubljenega srečanja. Z Gorenjske se je najbolje uvrstila Meščeva, ki je zasedla 10. mesto.
SKOKI V VODO — Na Jesenicah je bilo republiško pionirsko prvenstvo, kjer so dosegli domačini nekaj zelo dobrih uvrstitev. V kategoriji pionirk skupina A je Bartljeva zasedla
1. mesto, medtem ko je bila Pelhanova 3. V skupini B je bil vrstni red naslednji: 1. A. Bartelj,
2. Zupan, 3. Slamnik (vse Jesenice). Pionirji Jesenic so dosegli odlične uvrstitve predvsem v skupini C. Tu je bil vrstni red naslednji: 1. Ramuš, 2. Vidmar, 3. Balantič (vsi Jesenice). V ekipni konkurenci so zmagale Jesenice pred Idrijo in Ljubljano. J. J.
Maribor - Stadion na Poljanah, z atletskimi napravami iz umetne mase »discobol«, je bil v petek in soboto prizorišče zanimivih bojev najboljših slovenskih atletov in atletinj. Na republiškem prvenstvu za člane in članice je v izredno ugodnem vremenu in ob dobri organizaciji ZAK Maribor nastopilo okoli 250 tekmovalcev iz 14 klubov, med njimi tudi 18 Kranjčanov, ki so osvojili 2 zlati in 3 srebrne kolajne. Vučkovič je po pričakovanju zmagal v troskoku s 14,87 m, v skoku v daljavo pa je le za 1 m zaostal za tretjeuvrščenim. Zlato so si priborili tudi sprinterji v štafeti 4x100 m. Čeprav so precej zaostali za svojim najboljšim letošnjim rezultatom.
Janez Sagadin, favorit na nakrajši sprintar-ski progi, ni v celoti izpolnil pričakovanj. Z rezultatom 11,0 je v teku na 100 m zasedel 2. mesto, enako kot Jesenovčeva z 12,5 v ženski konkurenci. Tudi Slavko Udovč, lanskoletni zmagovalec skoka v daljavo, se je tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom. Skočil je 709 cm daleč, medtem ko je lani zadostovalo za naslov 689 cm.
Od Kranjčanov sta se izkazala še Branko Božnik z osebnima rekordoma v tekih na 800 in 1500 m ter Alenka Reja, ki je v pre<itekmovanju pretekla 400 m v času 59.2
REZULTATI - 1. DAN: Moški - 110 m ovire: 1. Penca (Nm) 14,9; 100 m: 1. Keržan (01) 10,9, 2. Sagadin J. 11,0, 6. Stare 11,3, 8. Peneš 11,6 ... Sagadin M. (vsi TR) 11,6; 400 400 m: 1. Prstec (Pt) 49,4, ... Sagadin M. 62,2, Križaj (oba TR) 64,0; 1600 m: 1. Lisec
Premalo časa za priprave
KRANJ - Po sedmih letih bodo ljubitelji nogometa v gorenjski metropoli, in menda tudi v ostalih gorenjskih občinah, ponovno prišli na svoj račun. V sezoni 1970/71 je namreč kranjski Triglav zadnjič zaigral v družbi najboljših slovenskih moštev. Nova usmeritev v slovenski nogometni organizaciji je z novimi tekmovalnimi sistemi gorenjskemu nogometu prinesla ponovni prodor v najboljšo slovensko druščino. V nedeljo je članska nogometna selekcija Gorenjske že startala v enotni slovenski ligi v Šmartnem ob Paki.
Tako so se v gorenjskem nogometnem prostoru končno le zedinili, da sestavijo selekcijo, ki bo nastopala v tem tekmovanju; njihov center pa je v Kranju. V selekciji so igralci nogometnih klubov Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Leac, Naklega, Kokrice ter stražiške Save in kranjskega Triglava in Korotana. Trener Save Rajko Kožar, ki je prevzel treninge selekcije ima na voljo torej štiriindvajset igralcev: vra-terje — Humra, Štora in Haceta - ter igralce - Tivolda, Tkalca, Spraj carja, Mlakarja, Belenčiča, Gaberja, Mraka, Kovačiča, Mokiča, Mažgona, Pongra-ca, Nikoliča, Jemca, Crnaliča, Legata, Benedičiča, Biliča, Stularja, Kurenta, Verdnika ter Rakovica.
»Čeprav amo se za to novo sezono začeli pripravljati Šele štirinajst dni pred prvenstvom,« pravi trener Kožar, »vseeno upam, da bomo kljub začetnim težavam le-te uspešno prebrodili. Sicer smo res trenirali petkrat tedensko, vendar je vse to še vedno premalo. Treba bo zato resno delati tudi v bodoče in upam, da uspehi ne bodo izostali.«
Prvenstvo je steklo in moštvo Gorenjske je v prvem kolu doživelo visok poraz s Šmartnim. Domačini so jih premagali kar 4:0. -dh
Plamen : Jesenice 48:79(24:39)
Kranj — V organizaciji medobčinske košarkarske zveze Gorenjske je bila v Kranju na stadionu Stanka Mlakarja odigrana finalna tekma za pokal Gorenjske 1977.
Pokal so že tretjič zapored osvojili člani Jesenic, ki so uspeli izločiti v predtekmovanju Triglav ter Lokainvest, drugo mesto pa so zasedli košarkarji iz Krope, ki so v predtekmovanju premagali KK Radovljico ter KK Kladi-varja iz Zirov.
Jesenice: Ažman, Rizvanovič 2, Grzetič, Jelovčan, Pirih, Berginc 2, Smolej 14, Božič 15, Vauhnik 24, Šmid 12, Bunderla 10.
Plamen: Debeljak, Ješe, Potočnik 10, Ješe J. 2, Dežman 10, Dermota, Krištofelj, Šinkovec, Eržen M. 10, Eržen B. 16.
Košarkarji Jesenic se bodo za pokal SRS srečali s prvakom Primorske in se v primeru zmage uvrstili v polfinalni del pokala SRS v košarki, -čm-
Petri č tudi v maratonu
HVAR - Na progi Stari grad do rta Kabal je bilo — dolžina proge 17,7 km — letošnje državno prvenatvo v plavalnem maratonu. Nastopilo je dvanajat tekmovalcev in dve tekmovalki, ki so v dokaj mirnem morju pokazali vso vzdržljivost plavanja.
Med to druščino je prvič nastopil tudi Kranjčan Borut P etri č in prepričljivo opravil z vsemi nasprotniki. Druga je bila Beograjčanka Jaana Efendič, ki je za Borutovim časom — 4:06,64 — zaostala nekaj manj kot za trinajst minut.
-dh
Republiško prvenstvo v balinanju
Komisija za kulturo in rekreacijo pri zvezi DUS organizira v soboto, 10. septembra, z začetkom ob 8. uri na Jesenicah drugo republiško tekmovanje zmagovalnih ekip v področnih tekmovanjih v balinanju. Na prvenstvu bodo nastopile štiri ekipe: Jesenice, Ljubljana-Šiška, Koper in Novo mesto.
J. Tomaš
Krn in Crna prst
Športna rekreacija Sorica bo organizirala tradicionalni pohod na Krn in Črno prst, in sicer v soboto, 10. septembra, ob 8. uri. Zbirališče za obe smeri bo pri zadružnem domu v Sorici.
(KI) 3:44,8, 7. Božnik (TR) 3:57,7; 10.000 m: 1. Ukič (KI) 30:17,2; daljava: 1. Piculin (NG) 723, 2. Udovč 709, 4. Vučkovič 669, 6. Potočnik (vsi TR) 667; višina: 1. Prezelj (KI) 206, 10. Bizjak (TR) 186; krogla: 1. Štimtc (ZAK) 16,20, 4. Satler (TR) 13,97; kopje: 1. Cujnik (Nm) 70,12; 4x100 m: 1. AK Triglav 43,1, 2. AK Nova Gorica 43,2, 3. TVD Partizan Ptuj 43,8.
Ženske - 100 m ovire: 1. LoFenci (ZAK) 14,3; 100 m: 1. Seliškar (Ol) 12,2, 2. Jeseno-vec (TR) 12,5, ... Kuri (TR) 13,4; 400 m: 1. Šober (KAK) 66,3, 6. Reja (TR) 60,1, ...Reke (TR) 67,4; 1500m: 1. Šverc (VE) 4:25,9; daljava: 1. Potnik (Ol) 578, ... Jesenovec (TR) 535; disk: 1. Kastelic (KI) 36,59; 4x100 m 1. AK Olimpija 48,1, 6. AK Triglav 51,6.
2. DAN: Moški - 400 m ovire: 1. Penca (Nm) 52«. 6. Sagadin M. (TR) 5« i- 200 m:
1. Keržan (Ol) 21,7, ... Stare 23,0, Peneš (oba TR) 23,9; 800 m: 1. Krofi (KI) 1:52,8, 5. Božnik 1:55,8, 9. Križaj (oba TR) 2:01,1; 5000 m: 1. Lisec (KI) 14:33,5; 3000 m zapreke: 1.' Kotnik (Ol) 8:57,0: troskok: 1. Vučkovič (TR) 14,87, 2. Šimunič (Nm) 14,73, 3. Lenard (JLA) 13,84; palica: 1. Bizjak (Ol) 460, 6. Kurnik (TR) 380; disk: 1. Pečar (KI) 52,18; kladivo: 1. Pristovnik (KI) 55,11; 4X400 m: 1. AK Olimpija 3:18,6.
Ženske - 400 m ovire: 1. Savle (NG) 63,0; 200 m: 1. Seliškar (Ol) 24,9; 800 m: 1. Šober (KAK) 2:08,0, 5. Reja 2:16,7, 7. Beke (obe TR) 2:19,6; 3000 m: 1. šverc (VE) 9:56,6; višina: 1. Lovše (KI) 180, 6.-7. Pavlin (TR) 150; krogla: 1. Lorenci (ŽAK) 13,56; kopje: 1. Kovač (KI) 42,20; 4x400 m: l.AK Olimpija 3:56,2.
I. Kavčič
Na četrtem državnem prvenstvu in prvem mednarodnem turnirju lokostrelcev v disciplini HUNTER in FIELD sta v dolini Radovne v Vint-garju imela med tridesetimi domačimi in italijanskimi tekmovalci največ uspeha člana LK Exoterm Franci Oblak in naš najboljši lokostrelec Mariborčan Bojan Postružnik. Oblak je bil drugi, Postružnik pa si je z 888 krogi pristreljalprvo mesto. — Foto: F. Perdan
V znamenju Postružnika, Oblaka in Focka
VINTGAR - Dolina Radovne je v soboto in nedeljo gostila najboljše lokostrelce Italije, Zagreba, Ljubljane, Maribora in Kranja. Lokostrelski klub Ezoterm Kranj je bil v teh skoraj idealnih terenih namreč organizator četrtega državnega ter prvega mednarodnega lokostrelskega turnirja v disciplini HUNTER in FIELD. Za te naslove se je potegovalo trideset tekmovalcev; med njimi tudi štiri ženske.
2e prvi dan tekmovanja, ko so lokostrelci merili moči v disciplini HUNTER, je bilo jasno, da bo glavno besedo imel naš najboljši lokostrelec Mariborčan Bojan Postružnik. Le-ta si je pristreljal prednost petih krogov pred članom organizatorja Francem Oblakom. Takoj za njim pa se je na tretje mesto čvrsto uvrstil še drugi Kranjčan Mihael Fock. Vse to je dajalo upanje, da bo tudi drugi dan tekmovanja tako. Postružniku je uspelo, da si je nabral ponovno lepo prednost in tako osvojil državni naslov in prvo mednarodno zmago. Nič manjši uspeh pa nista dosegla predstavnika
lokostrelskega kluba Exoterma, saj je bil Oblak odlični drugi, Fock pa je ubranil tretje mesto. Torej vse kaže, da imamo tri lokostrelce evropske vrednosti.
Organizacija je bila izredna, saj je za to zvrst lokostrelskega športa njegov teren kot nalašč. Škoda je le, da si je prvenstvi ogledalo tako malo gledalcev. Na delu bi lahko občudovali res vse naše in italijanske lokostrelce.
Rezultati - free stil - l. Postružnik (Maribor) 888, 2. Oblak 861, 3. Fock (oba Exoterm) 787, 4. Bajželj 773, 5. Legiša (oba Ljubljana) 744, mladinci - 1. Medved 604, 2. Merlak (oba Ljubljana) 346, ženske - 1. Kandija (Zagreb) 453, 2. Kodermaz (Italija) 216, 3. Štirn 149, 4. Pintarič (obe Ljubljana) 62;
instinktivno - člani 1. Villonovich 729, 2. Milkovitsch (oba Italija) 661, 3. Kuklec (Ljubljana) 544, mladinci - 1. Milkovitsch (Italija) 241, 2. Remškar 241, 3. Meglic 232, 4. Zeleznik (vsi Ljubljana) 96.        D. Humer
Prepričljivo Vezenine Bled
RADOVLJICA - V okviru programa de-'avskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v nedeljo, 4. septembra, občinsko sindikalno prvenstvo v avto-rally-ju. Pod pokroviteljstvom OSS in ZTKO Radovljica je organizacijo tekmovanja zelo dobro izpeljalo AMD Radovljica. V lepem aončnem vremenu ae je tekmovanja udeležilo 128 članov sindikatov iz 34 osnovnih organizacij sindikata. Proga, ki je bila dolga 81 km in je bila razdeljena v štiri etape, je potekala iz Radovljice prek Krope, DražgoŠ, Rovtarice, Boh. Bistrice in Bleda do cilja v Radovljici. Tekmovalci so  morali  poleg ocenske  in točnostne
vožnje posameznih etap med vožnjo zamenjati kolo, prepisati posvetilo s spomenika padlih partizanov v Kropi in na cilju opraviti preizkušanje spretnostne vožnje.
Rezultati - ženske dvojice: 1. Vahčič-Pazlar, 2. Dežman-Matjaši«, 3. Kemperle-Ambrožič, 4. Frčej-Lipovec, 5. Zupanc-Vi-dic, 6. Poljanec-Potočnik; moške dvojice: 1. Sodja-Pangerc, 2. Buigar-Dežman, 3. Hrovat-Hrovat, 4. Legat-Vrtinič, 6. Gale-Hrovat, 6. Rozman-MatjaMč; ekipno: 1. Vezenine Bled 127 točk, 2. Elan Begunje 60, 3. Iskra Otoče 31, 4. K2K Radovljica 28, 5. Veriga Lesce 26, 6. GG Bled 14 točk itd.
V. Matjašič
Samoupravna komunalna interesna
skupnost
Tržič
razpisuje delovno mesto
tajnika
visoka Šola pravne ali ekonomske smeri — 3 leta prakse ali višja šola pravne ali ekonomske smeri — 5 let prakse
Poleg razpisanih pogojev se zahteva še družbenopolitična neoporečnost.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na naslov:
Samoupravna komunalna interesna skupnost Tržič, p.p. 80.
Avgustovska gobomanija
Smrt lahko zajemamo kar z žlico
Samo v avgustu je po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko obolelo zaradi uživanja gob 23 ljudi - Gobje jedi niso za otroke — Želodec hudo boli (če imamo srečo, da le želodec) tudi zaradi pravih gob, smrt pa lahko najdemo tudi brez strupenih gob — Le pozimi je goba na jedilniku to kar je — začimba
Na kartonu Prijava obolenj, ki jih ta mesec bolj kot kdajkoli v letu pošilja po vsej Sloveniji stalna internistična služba Kliničnega centra v Ljubljani, ne piše o kakšnih strašnih strupih, ki so bolnike napotili po hitro zdravniško pomoč, pač pa so vzroki »pohane« dežnikarice, bisernice, tudi lisičke, golobice itd. Skratka same prave gobe, ki te dni množično poganjajo po gozdovih in prav tako množično končujejo v loncih verjetno vseh slovenskih kuhinj. A kaj, ko tako rade obležijo v želodcu, pri tem pa niti niso to zelene mušnice, panterjeve mušnice in
r»dobne s smrtjo — za nevedneže seveda — povezane gobe. rav zaradi teh najbolj znanih, najbolj nabiranih gob, ki jih pozna praktično vsak gobar, se je samo v avgustu na Gorenj' skem zastrupilo 23 ljudi; največ v Kranju in Skorji Loki.
Vsi, ki so se zatekli zaradi značilnih težav, ki jih povzročajo slabo pripravljene gobe, k zdravniku, so jedli gobe doma, potem ko so jih nabrali v gozdu. V štirih primerih tega meseca so se z gobjo hrano zastrupile kar tri družine v Skorji Loki in ena v Kranju. Med posamičnimi zastrupitvami pa je morda najbolj tragična zastrupitev triletne deklice iz Kranja, ki je tako kot njena mati jedla bisernice. Po šestih urah so nastopile težave, bruhanje in kasneje še diareja. Vendar vsa zdravniška oskrba otroku ni pomagala.
Ta primer verjetno dovolj nazorno pove in tudi sicer je splošno znano, da gobe niso lahko prebavljive, posebno še za otroke ne in tudi ne za stare ljudi ter sploh za ljudi z občutljivimi prebavili. Tudi še tako dobra in zdrava goba ni za vsak želodec. Sploh pa ne, če gob jemo preveč. Nadvse radi jih namreč zamenjamo za meso zaradi njihovega dobrega okusa in vonja, čeprav so količine beljakovin v gobah neznatne; kar pa jih je, jih naše telo niti ne more predelati in uporabiti. Na žalost postajajo gobe, ki jih nabiramo v tako velikih količinah v jesenskih dneh, glavna obrok ali celo več obrokov na dan pa ne samo kak dan, pač pa kar več dni v tednu, dokler pač »zaloga« gob traja. Verjetno bi bilo veliko manj želodčnih težav in hujših obolenj, ki puščajo dolgotrajne posledice na organizmu, če bi gobe jedli le kot aromatičen dodatek na krožniku, le za spremembo okusa jedem, ki jih sicer jemo. Pozimi, ko jih okisane ponujamo kot solato in kot dodatek mesnim narezkom, ne poznamo teh malo manj kot množičnih obolenj značilnih za vsako z gobami bogato jesenjo. Žalostno je, če nas mora hudo obolenje, ki ga doživimo sami, opomniti, da smo z gobjim apetitom pretiravali, da smo gobe zamenjali za vredno živilo, kar niso. Na zdravju se pač ne da ničesar prihraniti! L. M.
Bled
zanimiv tudi pozimi
Novinarska reprezentanca ČP Glas in ostali gorenjski novinarji je pred »tekmo leta«, ki jo bo v petek ob 16. uri na, igrišču Puštala v Škofji Loki odigrala z reprezentanco Stopa, je med tednom imela uradni nastop z moštvom NK Naklo. Igralci - od leve proti desni stoje: Ajdovec, Benedičič, Katnik, Kikelj, Zalar, Dragojevič, Govekar; čepe: vratar Vari, Humer, Hain in Košnjek se upravi in nogometni enajsterici Naklega iskreno zahvaljujejo za drese in igrišče in vse gostoljubje.
Nogometno moštvo Naklega, ki je v petek na svojem igrišču gostilo reprezentanco novinarjev Glasa in ostalih pišočih osebkov Gorenjske. V izredno korektni igri so bili boljši gostitelji. — Slikal: J. Zaplotnik
Novinarji revije Stop in drugi proti gorenjskim novinarjem
Tekma leta
Zanimivo nogometno srečanje bo v petek, 9. septembra, ob 16. uri na igrišču v PuŠtalu v Škofji
Loki
Bled — Ni še minilo koledarsko poletje, vendar se turistični in gostinski delavci na Bledu že pripravljajo za zimsko sezono. Turistično društvo Bled je že izdalo posebne zimske turistične informacije, ki se sicer po obliki razlikujejo od tradicionalnih poletnih turističnih informacij, vendar so v njih vsa obvestila, kj zanimajo domače in tuje goste.
Svojevrstna posebnost letošnje zimske turistične ponudbe sta tudi dva paketa in sicer Vikend paket ter Sedemdnevni smučarski paket, ki ga pripravljajo hoteli. Vikend paket traja od petka zvečer do nedelje opoldne. Poleg tega vključuje prevoz z avtobusom na smučišče Zatrnik, smučarsko karto in uporabo vseh žičnic. Veljal pa bo od 542 do 650 di-
Lesce — Reklamna tabla, ki že vso poletno sezono »krasi« magistralno cesto Jesenice—Kranj pri Lescah, povzroča marsikateremu turistu velike nevšečnosti, saj je manjka kar polovica in tako vsakdo lahko samo ugiba, kaj naj bi tabla reklamirala. Mimo vozeči samo zmigujejo z rameni, marsikdo pa bi reklami dal vzdevek: Z »glavo« skozi bohinjski predor, in to s kar precej obilno. - A. K.
narjev. Sedemdnevni paket pa bo veljal od 1602 do 2172 dinarjev.
Povejmo še, da je zmogljivost smučarskega središča Zatrnik 4150 smučarjev na uro, da bodo letos dnevne karte po 70 dinarjev, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 90. Točkovna karta za 6 točk bo veljala 6 dinarjev, vsaka nadaljnja točka pa dinar več. Šole, športne organizacije in sidnikati bodo imeli 20 odstotkov popusta in na vsakih 15 oseb eno brezplačno karto. Žičnice bodo od decembra do konca januarja obratovale od 9. do 16. ure, od 1. februarja naprej pa od 8.30 do 17. ure. Na Zatrniku bodo organizirali tudi smučarsko šolo. Z Bleda bo redno vsak dan vozil do smučišč tudi avtobus. In ko že govorimo o smučanju, omenim omenimo, da bodo smučarsko opremo sposojale turistične agencije in hoteli.
Novost na Zatrniku bo letos tudi Ski trim po obronkih Pokljuke. Z zgornje postaje sedežnice berjanca bo namreč označena, vzdrževana in teptana smučarska steza po obronku Pokljuke do skoraj 4 kilometre oddaljene Belske planine.
Umetno drsališče bo odprto od novembra do marca. Vstopnice bodo med tednom po 10 dinarjev, ob sobotah, nedeljah in praznikih ter zvečer pa po 15 dinarjev. Otroci bodo imeli popust. Drsališče pa bodo za 750 dinarjev lahko zakupile tudi sindikalne organizacije, športni klubi in drugi. Na umetnem drsališču ali zamrznejnem jezeru pa bodo letos organizirali tudi kreljanje na ledu. Od drugih zimskih športov oziroma rekreacije pa omenimo še sankanje na pobočju Straže ali na
Zatrniku, jahanje, v hotelih pa imajo poleg plavalnih bazenov tudi trim salone in druge oblike rekreacije. Seveda pa so potem še sprehodi in izleti, ki jih bodo organizirale potovalne agencije, ledeni vlak in podobno.
In tudi za zabavo bodo poskrbeli. Vsi trije hoteli (Toplice, Golf in Park) bodo imeli nočno glasbo. Poseben program pa bodo pripravili tudi za novo leto in pustno soboto in nedeljo. Znane so tudi že cene za cil-vestrovanje. Silvestrski meni bo v hotelih veljal od 450 do 500 dinarjev. Sicer pa bodo cene v hotelih pred zimsko sezono približno za 10 odstotkov nižje kot med glavno. Med novoletnimi prazniki pa bo v nekaterih hotelih polni pension veljal tudi okrog 400 dinarjev.    A. Zalar
RESTAVRANTI IN ZIMMERI
Kaj pomaga, če stalno javkam in mijavkam zaradi teh zimmer frei in naših restau-rantov. Nobenega niti malo ne mika, da bi postavil lepe slovenske napise ob naše ceste in v turistična središča! Se naprej se šopirijo, nemalokrat na tako obupno dotrajanih tablah, da so komaj čitljivi. In zakaj spet in spet ponavljam eno in isto pesem, ki je itak prizadeti nočejo slišati? Zato, ker mi je bralec sporočil, da je bil prav prijetno presenečen, ko so se prvi zganili v Mojstrani in odstranili ob cesti vse stare napise in jih nadomestili z zelo lepimi turističnimi označbami, ki v razumljivem jeziku sporačjo vsem tujcem, da imajo na voljo proste sobe. Mojstrančani, pohvaljeni!
SAN-DO-KAN, SAN-DO-KAN!
Ker mi je ob našem televizijskem sporedu in programski usmeritvi koža hočeš nočeš že podplat in grem s požrto slino mimo vseh njenih kiksov, sem pač menil, da se mi tudi ob slaboumnega Sandokana ne bo treba spotakniti. Gledal sem na srečo samo zadnje nadaljevanje, finale in verjemite, koža se mi je nasršila in so pokonci stopile vse bodice. Kaj tako neumnega pa še ne! Prizori kot umiranje princeske, kirurški poseg na ladji, da ne govorim o, krvavih bitkah na tekočem traku, so bili skrajno naivni, da sploh ne uporabljam drugačnih izrazov. Pravim, da bi jo bilo treba zaradi otrok prepovedati in tudi starejšim bi televizijci lahko prizanesli.
No, in po vsem tem so posledice naslednje: po vseh naših šolah boste slišali divje krike in improvizirane napade naših nadebudnih šolarjev z vzkliki Sandokan, Sandokan! Na sam prvi šolski dan sem opazil tri učence, morda tretješolčke, ki so v svoji razposajenosti zavihteli torbe- visoko v zrak in se z nečloveškimi Sandokan, Sandokan vrgli v temeljit pretep. ^ Vzgojno, a ne? ^
Naklo v.. Novinarji
10:2 (2:0)
NAKLO — Igrišče nogometnega kluba, prijateljska trening tekma, sodnik Torkar (Kranj).
Strelci: 1:0 Konic (12), 2:0 Količ, 3:0 A.Sprajcar (37), 4:0 M. Komovec (40), 4:1 Ajdovec (42), 5:1 Količ (48), 5:2 Zaplotnik (50), 6:2 A. Sprajcar (51), 7:2 Onišak (52), 8:2 Kikelj (50 - avtogol) 9:2 P. Komovec (67), 10:2 Studen (69).
Naklo: Praprotnik, Križaj, Trampuš, Stilec, A. Sprajcar, M. Komovec, P. Komovec, Onišak, Polak, Studen, Zuna, Cernilec, Marčun.
Novinarji: Vari, Košnjek, Katnik, Ajdovec, Zalar, Govekar, Kikelj, Hain, Dragojevič, Benedičič, Stružnik, Zaplotnik, Humer.
Gorenjska novinarska reprezentanca, ki se vneto pripravlja na petkovo srečanje v Loki z reprezentanco Stopa, je svoj prvi, toda ne zadnji, preskus opravila s kombiniranim moštvom Naklega. V njihovi vrsti je zaigralo kar pet reprezentantov gorenjske mladinske selekcije. V prvem delu igre so se novinarji, nekateri so sploh prvič oblekli nogometni dres, dobro upirali boljšim domačinom. V tem delu igre je bil skoraj nepremagljiv vratar Vari, saj je branil skoraj vse. V nadaljevanju pa je novinarjem pošla sapa in Naklanci so zlahka prihajali pred vrata Varla, ki pa. ni bil kriv za prejete gole. Tudi igralci sedme sile so imeli lepe priložnosti za zadetek, toda na žalost so izkoristili le dve od številnih strelov, ki so »zleteli« v prazno.' -dh
Razpoloženje v gorenjskem novinarskem nogometnem taboru pred petkovo Tekmo leta, kot jo je imenoval organizator prireditve nogometni klub LTH iz Škofje Loke, je optimistično. Glavne priprave so končane in v petek, 2. septembra, je del gorenjske novinarske nogometne ekipe že odigral trening tekmo z mo-•štvom Naklega. Trening je pokazal, da z vzdržljivostjo gorenjskega moštva ne bo težav in da Stopova ekipa pod vodstvom Toneta For-nezzija-Tofa ne bo imela lahkega dela. Geslo gorenjskega moštva STOP-TOF-POF je kar na mestu. Skratka, obeta se zanimiva zabav-no-športna prireditev, zato organizator pričakuje nekaj tisoč obiskovalcev.
»Ideja za tovrstna srečanja se je v našem klubu porodila že pred leti. Prvo takšno prireditev je takrat obiskalo okrog 4500 obiskovalcev,« je med nedavnim obiskom v našem uredništvu povedal sekretar nogometnega kluba LTH Škofja Loka Janez Krajnik. »Letošnja prireditev, ki smo ji dali ime Tekma leta, bo nedvomno še zanimivejša. Mimogrede, veseli smo, da to srečanje sovpada tudi s 30-letnico izhajanja časopisa Glas.
Tekma leta se bo začela ob 16. uri na igrišču v Puštalu, ki smo ga za to priliko še posebno skrbno uredili. Da pa bo srečanje tudi po organizacijski plati za-
Janez Krajnik, sekretar nogometnega kluba LTH Škofja Loka
bavno, smo pripravili srečelov, napovedovalec na prireditvi pa bo Janez Ziherl. Razen tega bo zvečer v hotelu Transturist v Škofji Loki zabava s plesom, kjer bo igral ansambel Modrina.«
Oglejmo si še sestavo obeh moštev, ki se bosta pomerili na Tekmi leta:
V Stopovi ekipi, ki jo bo vodil Tone Fornezzi-Tof, bodo Miro Cerar, Janez Hočevar-Rifle, Braco Koren, Boris Cavazza, Tone Fornezzi-Tof, Dare Valič, Janez Škof, Oto Pestner, Feri Smola in drugi znani novinarji časopisov in TV.
V gorenjski novinarski reprezentanci, ki bo sestavljena v glavnem iz novinarjev in sodelavcev časopisa Glas (okrepili pa jo bodo tudi drugi novinarji z Gorenjske) pa bodo Marjan Ajdovec, Franci Benedičič, Dušan Dragojevič, Janez Govekar, Slavko Hain, Dušan Humer, Lojze Katnik, Janez Kikel, Jože Košnjek, Lado Stružnik, Joža Vari, Jože Zaplotnik, Andrej Žalar in drugi, Pomoč pa je Gorenjcem obljubil tudi Franc Košir.
Nogometno srečanje bo vodil zvezni sodnik Slavo Božnar iz Škofje Loke Vstopnice za odrasle bodo po 30 dinarjev, za mladino pa po 10.
Gorenjska novinarska ekipa pričakuje, da se bodo prebivalci Gorenjske petkove prireditve v Puštalu udeležili v čimvečjem številu in seveda navijali za svoje. Skratka, v gorenjskem taboru vlada prepričanje, da bodo Gorenjci tako zvesti navijači, kot so nekateri že 30 (nekateri pa nekaj manj) let zvesti naročniki Glasa.
A. Žalar
V petek, 2. septembra, okoli 12. ure je v križišču pred Iskrino tovarno na Laborah padla z manjšega tovornega avtomobila več ton težka pločevina. Srečno naključje, da je bilo križišče prazno, je preprečilo hujšo nezgodo. Z dvigalom, ki lahko dvigne tri tone težak tovor, pločevine niso mogli naložiti na avto. — Foto: J. Zaplotnik