32
Med rastlinskimi vrstami, po  Spomenici potrebnimi varovanja, je bila tudi 
rhellikanova  murka ( Nigritella rhellicani), ki smo jo v  preteklosti zmotno 
 poznali kot črno murko (N. nigra) – pod tem imenom je bila v Spomenico tudi 
 vključena. Več o murkah in o tem, kako jih ločimo med seboj, si preberite v 
 Trdoživu VII/2. (foto: Sanja Behrič, 17. VII. 2019, Mangartsko sedlo)
Fotoživ
V Spomenici so leta 1920 za varovanje predlagali 13 rastlinskih vrst, ki jih je »prepovedano […] pod strogo kaznijo 
[…] trgati, ruvati, prodajati.« To je veljalo tudi za kukavičevko lepi čeveljc ( Cypripedium calceolus), za katero so 
zapisali, da »se je v Kamniških planinah že po večini zatrla. Gozdarji, lovci in  drugi jo prodajajo na debelo; preti ji 
 popolen pogin.« (foto: Alenka Mihorič, 16. VI. 2013, Zelenica)
Trditev iz Spomenice: »Nadalje varujmo tudi vse kuščarje (kuščar, martinčki, slepič) in vse vrste krastač […], ker so za poljedelstvo 
in vrtnarstvo neprecenljive važnosti,« je dober primer potreb ohranjanja herpetofavne in obenem vpogled v takratno razdelitev 
kuščarjev. Na sliki je pozidna kuščarica (Podarcis muralis). (foto: Blaž Kekec, 13. VII. 2019)
Po 12 letih je poleti 2020 v alpskem botaničnem vrtu Juliana zacvetel komenski svišč (Gentiana x laengstii nsubsp. komnensis) 
(na sliki), ki je naravni križanec med panonskim sviščem (G. pannonica) in bratinskim košutnikom (G. lutea subsp. symphyan-
dra), predstavljenim v minulem Trdoživu. Križanca je po primerkih s Komne leta 1957 opisal Ernest Mayer. Komna leži prav 
blizu doline Triglavskih jezer, ki so jo v Spomenici predlagali za varovanje. Za košutnike so v njej zapisali, da so ti visokostebelni 
svišči postali skrajno redki, saj lovci, pastirji in drugi kopljejo mogočne korenine teh prekrasnih rastlin in jih prodajajo lekar-
nam. (foto: Klemen Završnik, 14. VII. 2020)
33
Tokrat,	kot	nadaljevanje	minulega	Fotoživa,	prav	tako	objavljamo	fotografije	vrst,	povezanih	s	Spomenico	(1920).
Svoje	fotografije	za	naslednjo	izdajo	lahko	pošljete	do	15.	aprila	2021	na	bilten.trdoziv@gmail.com.
»Jame, špilje naj pridejo v državno last in v oskrbo odseku (društvu) za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki bo 
vhode najbolj znamenitih zavarovalo in dovoljevalo vstop le v znanstvene svrhe,« je bila ena od osrednjih točk Spomenice. 
Včasih na vhodu v jame najdemo tudi vrste, ki za to okolje niso tipične. Kot ta gosenica belega t (Aglia tau), vrste nočne-
ga metulja, ki je sicer v Sloveniji zelo pogost in splošno razširjen. (foto gosenice: Eva Pavlovič, 16. V. 2020, pred Vranjo 
jamo; foto odraslega: Aja Zamolo, 24. IV. 2020, Fram) 
Med rastlinskimi vrstami, po  Spomenici potrebnimi varovanja, je bila tudi 
rhellikanova  murka ( Nigritella rhellicani), ki smo jo v  preteklosti zmotno 
 poznali kot črno murko (N. nigra) – pod tem imenom je bila v Spomenico tudi 
 vključena. Več o murkah in o tem, kako jih ločimo med seboj, si preberite v 
 Trdoživu VII/2. (foto: Sanja Behrič, 17. VII. 2019, Mangartsko sedlo)
V Spomenici so leta 1920 za varovanje predlagali 13 rastlinskih vrst, ki jih je »prepovedano […] pod strogo kaznijo 
[…] trgati, ruvati, prodajati.« To je veljalo tudi za kukavičevko lepi čeveljc ( Cypripedium calceolus), za katero so 
zapisali, da »se je v Kamniških planinah že po večini zatrla. Gozdarji, lovci in  drugi jo prodajajo na debelo; preti ji 
 popolen pogin.« (foto: Alenka Mihorič, 16. VI. 2013, Zelenica)