itevUk® 1 Hifi»
Palte Ina
Štm* 69,
¥ ijyfelteni, v Četrtek 19, aprSSa 192B«
lato !.
fiamje Movorn
'sfeal® v$sk da« sjutral. imemli Mesefcts naročnina:
v i|ub!9ani Dm 10 p@ poiti Din 12 —, inozemstvo Din 20»<
Uredništvo: Woifova uilca it 1/L — Telefon ii 213 Brzojavni naslov: MNovostI-L]ub!}anaa<. Upravništvo: Marijin trs ii 8. — Telefon št 44.
Oglas! po tarifu. Sprejemajo se te do 15. ure« Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem žsk. uradu št 13.238.
Koncentracija.
Ko ie prevzel 16. decembra kabinet & Pašiča državno upravo v svoje roke, *i je postavil za cilj: da izvede volitve |8w marca v popolni svobocS. Tako sc je tudi izvršilo. V zahvalo za to svobodo so se protiđržavni elementi številčno okrepili. To je viađa g. Pašića predvidevala že 16. decembra in 19. marca ni bü niti eden radikalni državnik in politik iznenađen, ko je zvedel, da je dobil Radič 70 mandatov, Korošec 22 in dr. Spako 18, Toda volitve $o imele še drug cill ki je bil uidi dosežen. Demokrati, posebno oni, ki so za današnji položaj najbolj krivi in so bili zbrani okoli g. Ljube Daviđovića, so doživeli popolen poraz. V prejšnjem parlamentu jih je bilo 70, med tern ko jih je danes samo 10. Vsi osteli so za politiko Sv. Pribičeviča. Razen tega m obstoji več niti komu* nistična, niti takozvana iugoslovenska republikanska stranka.
Vlada g. Pašiča bi morala sedaj rešiti velik problem, takozvano »hrvatsko vprašanje«, ki ga je iznesel g. Radič. Seveda to vprašanje ne obstoja, ker 70 mandatov radičevske stranke ne zadostuje» da predstavlja Radić hrvatski narod. Končno pa je ujsdlnjeaje Izvršeno is |e absolutno nemogoče misliti na kako posebno Veliko Hrvatsko, ie manj pa as amputacijo. Toda radi inozemstva in radi politike, ki se bo vodila kot posledica dosedanjih dogodkov, se je vlada g« Pašiča odločila, da potom NRS sliši ja vidi želje g. Radiča in njegovih poslancev.
Dva delegata NRS gg. Marko Gjnri-čifi in dr. Vojislav Janjič sta bila v Zagrebu in sta se sestala z Radičem in njegovimi pristaši, NRS kot najmočnejša parlamentarna skupina je izmenjala svoje misli * drugo parlamentarno skupino (čeravno ni \ parlamentu). To niso bm dogovori niti pogodbe, ampak samo informativni razgovori glede zadržanja te druge parlamentarne skupine (ako bi v parlament). Po povratku radi-kalskih delegatov v Beograd, je postala situacija lasna, tako za radikale, ka-kor tudi za ostale parlamentarne skupine, Pravimo lasna, ker bo bodoča vlada široko koncem» acijska in državotvorna. Ta vlada bo vlada »Narodna Odbrane«. Sestanki šefov parlamentarnih skupin s predstavniki NRS in vlade nam nudijo dovoljno garancijo, da se bo sestava nove vlade hitro In povoljno rešila, to člmprej, ker so danes val politični krogi uv er jeni, da je vsako sodelovanje Z Radičem absolutno nemogoče na način, ki ga zahteva parlamentarizem. Glasom poslednjih vesti Iz Beograda se pojavlja kolebanje tudi pri včerajšnjih Radičevih zaveznikih g. Korošcu in dr. Spahu in je torej popolnoma mogoče, da boste tud j ti dve skupini pozvani k sodelovanju.
Kakor je razvidno so dogodki po~ Pednjih dni povzročili nagel preobrat v notranje - politični situaciji.
Priznanje ministru
dr. Zupaniču.
Beograd, 18. aprila. (P) Val dopisnik doznava, da bo vlada postavila ministra dr« Županiča za poslanika v inozemstvu. Za sedaj ste prazni dve po» sianišfe mesti: na belgijskem dvoru in prt Vatikana,
NOVI NAPADI OUMETNlSKia TOLP.
Beograd, 18. aprila. (Z) Iz Kosova in Metohije prihajajo vesti, da so se zadnje dni zopet začele pojavljati edmetniške tolpe, ki plenijo in morijo prebivalce. Odmetniki se pojavljajo posebno med Ohridom in Stramico.
GRKI PREGANJAJO BOLGARE.
Sofija, 18. aprila. (K) Bolgarske obmejne oblasti poročajo o dospetju novih skupin beguncev iz zapadne Tra-cije, ki beže pred grškim zasledovanjem in zapuščajo svoje domove brez vseh sredstev. Po poročilih iz uradnih virov je bilo prebivalstvo bolgarskih vasi v okolišu Dedeagača deportirano na grške otoke. Moški, ženske in otroci dobe vsak dan le 150 gramov kruha, kar je ves njihov živež.
žikiajfB s vssii lavnih lohalih JUTRANJE NOVOSTI I
j	Koncentracijska vlada na vidiku.
I	Motnost sporamrna z demokrati.
I G. PASIC PRI KRALJU.
t; Beograd, 18. aprila. (B) Ni. Vel, I kralj je pozval danes dop. ob 11. k sebi predsednika vlade g. Pašiča. Avdijenca je trajala četrt ure.
Beograd. 18. aprila. (B) Po po-I vratku g. Pašiča Z dvora se je vršila v njegovem kabinetu daljša konferenca med njim in člani vlade. G. Pašič je poročal o svojem sprejemu na dvoru in o svojem stališču glede rešitve krize. Po-; poldne se je sestal ministrski svet k seji, ki je trajala do 20. in pol.
KONFERENCE MINISTROV.
Beograd, 18. aprila. (B) SnočI od pol 6. do 7. se je vršila konferenca ministrov v predsedništvu vlade. Ministri so j?od predsedstvom g. Pašiča razpravljali o vseh kombinacijah za sestavo bodoče vlade. Zlasti se je razpravljalo o zadržanju demokratov in o možnosti sporazuma ž njimi
Beograd,18. aprila. (B) »Vreme« doznava, da ne bi bila izključena poslovna vlada z demokrati toda demokrati zahtevajo volilno koalicijsko vlado, nakar pa sedanja vlada, oziroma narodni radikali ne bodo nikdar pristali.
Beograd, 18. aprila. (2) Danes Ob 9.30 dopoldne je prišel v ministrsko predsedništvo predsednik vlade Nikola Pašič, ki je četrt ure kasneje sprejel ministra ver Ljubo Jovanoviča in je imel z njim eno uro trajajoč razgovor o političnem položaju. Nato je sprejel po-edine ministre. Ko Je hotel ministrski predsednik ob 12% oditi domov, je prišel k njemu minister dvora Jankovič, s katerim se je razgovarjal okoli četrt urei.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 18. aprila. (B) Danes dopoldne ob 9. in četrt se je sestal demokratski klub k seji, na kateri je razpravljal o politični situaciji in vladni krizi. Gg. Lukinič in Davidovi 6 sta poročala o utisih, ki sta jih dobila v razgovorih s krono. Nato je bila živahna diskusija, ki je trajala do pol I. ure. Na tej seji sta se pojavili dve stališči o vprašanju koalicije z radikalci Pristaši Ljube Davidoviča so odločno nastopili proti takemu načrtu, dočim so se pristaši Pribičeviča zavzemali za to idejo. Seja se je popoldne nadaljevala,
DEMOKRATSKI KANDIDATI
Beograd, 18. aprila. (B) V demokratskih parlamentarnih krogih že delajo kombinacije o članih, ki naj bi bili delegirani v vlado. Za sedaj je raano pozitivno, da so kandidati gg. Prlbičevič, Timotljevič, Kunsamidi, Srdlan, Budlsavljevlč In dr. Slavko Še-čerov (Davidovičevec).
KOROŠEC IN SPAHO MOLČITA.
Beograd, 18. aprila. (Z) Dr. Korošec in dr. Spaho sta bila danes zelo rezervirana. Rekla sta, da ne moreta podati nikakih izjav, dokler ne bosta poklicana na dvor, da povesta kroni svoje mnenje o položaju. Ta poziv sta pričakovala za danes. Tudi poslanci obeh skupin, slovenske ljudske stranke in jugoslovanske muslimanske organizacije molče, vendar se je moglo doznati da bodo najbrže zapustili parlament, ako pride do radikalno-demokratske koalicije.
Mussolini In ljudska stranka.
ZADRŽANJE ZEMLJORADNIKOV.
Beograd, 18. aprila. (Z) Dne 23. t m. Je sklican glavni odbor zemljorad-nlške stranke. Na tej seji bo razpravljal o komunikeju v katerem bo pojasnil svoje stališče in zadržanje glede sedanjega političnega položaja, posebno kar se tiče Radiča. Komunike ne bo objav-Uen pred nedeljo.
SLABO PROROKOVANJE.
Beograd, 18. aprila« (Z) »Novosti* pišejo: Imeli smo sicer že več parlamentarnih kriz, toda našel se je vedno izhod. Koalicija med radikali in demokrati, kakršna je sicer bila, je vedno omogočila delovanje prejšnje narodne skupščine, v kateri je bilo 60 mandatov komunistov razveljavljenih in so manjkali Radičevi poslanci Ali položaj novega parlamenta v naši državi je veliko bolj nepovoljen. O koaliciji med demokrati in radikali se najbrže ne more govoriti.!!) Tudi ako bi obe stranki pristali na koalicijo v načelu, bi se vendar težko sporazumeli o razdelitvi moči. Radikali stoje namreč na stališču, da se portfelji razdele po številu poslancev vsake stranke, dočim ne- odnehajo demokrati, posebno pa skupina Sv. Pribičeviča od zahteve, da morajo dobiti sedem ministrov, med katerimi naj bi jim pripadel resori za notranje zadeve in pa za finance. O kaki kombinaciji z dr. Korošcem in dr. Spahom tudi ne more biti govora. Homogena radikalna vlada, ki bi imela na razpolago približno 130 poslancev v narodni skupščini, bi mogla sedaj delovati toda njeno delovanje bi bilo odvisno od volje g. Radiča, ki bi jo lahko vsak hip strmoglavil, ako pošlje svojo delegacijo v parlament. Iz vsega tega se vidi, da bo kriza zelo težka in najbrže tudi dolga iti da nova narodna skupščina najbrže ne bo imela dolgega življenja.
SCOTUS VIATOR O RADIĆU.
Beograd, 18. aprila. (Z) Znani angleški publicist in prijatelj našega naroda Seaton Watson, ki se mudi sedaj v Zagrebu, je skušal izvedeti vzroke spora med Zagrebom in Beogradom. Govoril .je trikrat z Radičem, Iz teh porazgovorov je dobil Watson po-voljen utis. Dejal je, da more Radičev govor na nedeljski skupščini hrvatske republikanske seljačke stranke škodovati dobremu začetku pregovorov med Zagrebom in Beogradom. Seaton Wat-son misli, da ne smemo vzeti tega govora popolnoma resno, ker se Radič in tudi drugi politiki mnogokrat spozabi in ga zanese beseda. Angleški publicist je rekel, da je podlaga, sklenjena med Radičem in radikalci v Zagrebu prav dobra za pregovore. Tudi on uvideva potrebo sporazuma in meni, da je mogoč in da ga želi tuđi Radić sam. Stjepan Radič in Hrvatje so še nezaupljivi Izkušnje z dosedanjim režimom na Hrvatskom so jih napravile še bolj nezaupljive. Radič vidi, da mora ostati edin-stvo države in da drugače ne more biti. Tudi on ve, da bi naša država mnogo izgubila v inozemstvu, ako H se razmerje med Zagrebom in Beogradom tako postrilo, da bi dovedlo do razkola.
RADIČEV IZVIDNIK V BEOGRADU.
Beograd, 18. aprila. (B) Semk"j je dospel dr. Dežman, eden najbližjih pristašev Stjepana Radiča, ki je izjavil, da je njegov prihod zasebnega značaja, vendar pa je skoraj gotovo, da je prišel v posebni politični misiji Sestal se je z nekaterimi politiki v svrho sondiranja terena za obnovitev razgovorov.
Beograd, 18. aprila. (B) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo g. Cimič je izrazil svoje mišljenje po zadnjem Radičevem govoru takole: Radič Je s svojimi izpadi na zagrebškem zborovanju porušil vse mostove za sporazum. G. Cimič je prepričan, da se je s strani Beograda storilo vse, kar bi moglo dovesti do sporazuma.
DR. TRUMBIĆ V ZAGREBU.
Split, 18. aprila. (Z) Danes je odpotoval v Zagreb dr. Ante Trumbič. Misij se tukaj, da je njegovo potovanje v zvezi z današnjim političnim položajem.
Trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo.
Rim, is. aprila. (T) Končna poga-A * .-Za s^eP trgovinske pogodbe z ur«? se b^aio pozitivnemu uspe-,	-u, ^fle2aciji sta se zedinili v
glavnih točkah. Pričakuje se samo še končna odobritev italijanske in avstrijske vlade.
»avstrijski upraviteljc pri MUSSOLINIJU.
Rim,, 18. apr.la. (K) Generalni komisar dr« Zinanenaan je bij danes spre-
jet od ministrskega predsednika Mussolinija, ki ga je nailiabezniveje pozdravil. Ministrski predsednik je pokazal mnogo interesa na položaju Avstrije in dobro poznanje avstrijskih razmer. .
KONEC RUDARSKE STAVKE V AVSTRIJI
Gradec, 18. aprila. (K) Današnje zborovanje obratnih svetov srednješta-jerskih rudarjev je dovedlo do sporazuma, tako, da se bo v vseh rudnikih delo v petek zopet pričelo, razen v rudniku Steleregg. Pogajanja glede Steicr-egga se nadaljujejo.
Posledice Padifevesa hujskanja.
KMETJE NAPADU OROŽNIKE. —
Zagreb, 18. aprila. (Z) V pende-Ijek dne 16. t. m. je prišla iz Donje Stu-bice v selo Sagudovac orožniška patrola, ki je zasledovala nekaj vojaških beguncev. Ko so kmetje to zvedeli so sc začeli zbirati okoli orožnikov in so jih končno, približno 50 ljudi, napadli. Orožniki so se nato umaknili, ker so se hoteli izogniti spopadu. Kmetje pa niso odnehali in so vedno močneje pritiskali nanje, tako da so se morah orožniki končno poslužiti silobrana in so oddali nekaj strelov na množico. Trije Seljaki so bili ustreljeni, deset pa jih je bilo ranjenih. Kmetje pa kljub temu niso hoteli odnehati, nakar so se orožniki umaknili na svojo postajo v Donjo Stu-bico. Iz Zagreba je bilo odposlano oja-čenje v Donjo Stubico. Obiastva so uvedla preiskavo. Mir se je medtem zopet povrnil
TRIJE MRTVI DESET RANJENIH.
Zagreb, 18. aprila, (Z) Napad kmetov na orožnike Iz Donje Stubice je posledica Radičevih hujskanj na nedeljski njegovi skupščini. Priprosti kmetje so njegove besede vzeli za popolnoma resne, ko jim je rekel: »Nikoli več ne bo kraljevske vlade v Zagrebu! Tej kraljevski vladi ne bomo dali vojakov in vojske kralju, ki ga nismo izvolili!* (Citat iz Radičevega »Slobodnega Doma« z 18. t. m.) Da taka hujskarija ne more roditi dobrega sadu, je naravno, in posledica Radičeve demagogij« in izzivajočega govora na nerazsodne mase je bil napad na oboroženo silo v Sagudovcu. Dogodilo se je to komaj «o dan po Radičevem shodu v Zagrebu. On pa si sedaj umiva roke is vali krir do na druge.
Pred lausannsko konferenco.
RUSIJA NI BILA POVABLJENA.
Pariz, 18. aprila. (D) V diplomatskih krogih menijo, da čaka lausannsko konferenco dolgotrajno in težavno delo. To sklepajo iz spremenjene parlamentarne situacije v Angori.
Pariz, 18. aprila. (D) Iz Londona poročajo, da je Mac Neill izjavil, da Rusija ni bila povabljena k lausannski konferenci.
Pariz, 18. aprila. (D) Vse države,
ki se udeleže lausannske koaferenoo, so uradno obveščene, da smatrajo dan 23. aprila za pričetek konference.
Carigrad, 18. aprila. (K) Izmet paša je v govoru, ki ga je imel 15. t. m. v Smirni, izjavil, da se more Turčija zavezati samo v plačilo obresti dolga v papirnem denarju, ker bi plačilo v zlatu pri sedanjem kurzu pomenilo več kot tretjino celokupnih dohodkov TurčUie.
Mussolini m ljudska stranka.
PRED RAZJASNITVIJO POLOŽAJA.
Rim, 18. aprila. (T) Dodatno k poročilo o sklepu Cavazzonija, Vassal-la, Gronchija in Milanija, da si pridržujejo pravico končnoveljavne odločitve, javljajo iz palače Chigi, da so omenjeni člani vlade sicer dali na razpolago svoje portfelje g. Mussoliniju, da pa min. predsednik ni sprejel njihove ostavke z ozirom na konferenco klerikalne stranke, ki se vrši v petek 20. L m. in katere sklepi bodo merodajni tako za g. Mussolinija kakor za pristaše ljudske stranke, ki so tvorili
dosedai Mussolinijev kabinet V slučaju da bo moral g. Mussolini uvažavati njihovo ostavko, ostanejo njihova mesta v vladi najbrž prazna in se bodo združila z ostalimi ministri v svrho državnega štedenja.
Rim, 18. marca. (T) Vsa italijanska javnost se napeto zanima za potek vladne krize. Časopisje komentira krizo zelo različno, vendar je opažati da je večinoma na strani g. Mussolinija.
Italijanski socijalisti proti komunizmu
Milan, 18. aprila. (T) Na zaključnem zborovanju socijalističnega kongresa je bila s 53.610 glasovi sprejeta resolucija, v kateri odklanja kongres moskovsko boljševiško internacijonalo in spojitev s komunisti. Nasprotna resolucija je dobila le 3698 glasov. V
varstvo stranke so bili izvoljeni: Fab-bri, Momigliano, Pietro Nennl Nobili Pirri, Romita, Vella in Vermacchl Ravnateljstvo lista »Avanti« prevzame nov redakcijski odbor. (Številke oddanih glasov se v drugih poročilih razlikujejo od tu navedenih. Ured.)
Politika sovjetske Rusije.
BOLJŠEVIK! IN OSTALI SVET. —
Moskva, 18. aprila. (K) Na kongresu ruske komunistične stranke je Zi-novjev imel politični referat centralnega komiteja in je med drugim izvajal, da se je v mednarodni politiki Rusija v Genovi in Ha.agu branila udati se buržoaziji, ki hoče Rusijo podvreči To pa ni preprečilo, da ne bi Rusija navezla trgovinskih stikov z inozemstvom. V 18 državah ima Rusija zastopstva in z 9 državami se glede teh pogaja. Bazo ruske zunanje politike tvori koordinacija s prebujajočim se Orijentom in z deželami, ki jih tlači antantni imperijalizem. Glede na dobre odnošaje Francije pa Je želeti, da bi se zboljšali tudi odnošaji z
NOVA GOSPODARSKA POLITIKA.
Anglijo. Tudi zbližan ja z Ameriko bi bV lo želeti. Glede procesa proti nadškofu Cieplaku in prelatu Budkiewiczu je izjavil Zinovjev, da Rusija ne trpi pritiska od zunaj in da bo postopala tudi proti vohunom v duhovniški obleki. Novo gospodarsko politiko definira Zinovjev kot sistem državnega kapitalizma, ki si je postavil za cilj, zvariti kmečko ljudstvo s proletarijatom. Površina sveta, ki je posejan e ozimnim žitom, je na-rastla za 70 odstotkov. Letošnja žetev mora dati tri in pol milijarde pudov žita. (Glej članek »Nova gospodarska politika Rusije« v rubriki »Gospodarstvo«. Ured.)
Položaj v Orijsntu,
London, 18. aprila. (K) Iz Kahira poročajo, da je prejšnji sultan na Islamski svet naslovil proklamacijo, v kateri Izjavlja, da se je on sam zoperstavljal udeležbi Turčije na svetovni vojni in v kateri se izjavlja proti ločitvi sultinata in kalifata kakor tudi premestitvi glavnega mesta v Angoro. Sultan pravi dalje, da se je, da bi podprl moč kalifata, smatral upravičenim nastopiti proti Ke-mal paši in se upreti temu, da bi priznal odločitev angorske vjade.
Carigrad, 18. aprila. (K) Več angleških letal je obstreljevalo vasi v okolici Suleimanje. Prebivalstvo beži. Reuterjev urad potrjuje to poročilo in pristavlja, da gre za kaznovanje šejka Mahmuda, ki je s Turki intrigira! proti Mezopotamiji
Današnje priredile.
V	Ljubljani:
Drama: Ob 3. uri popoldne »Za pravdu in srce*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Opera: »Seviljski brivec«. Red A.
Kino Tivoli: »Velemestni vampirji«.
Kino Ideal: »Marquise d’Or«.
Kino Matica; »Vražje mesto«.
V	Mariboru:
Narodno gledališče: »Svatba Krečin-skega«. Red Ü. Premiera.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Trnkoci na Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru.
Al! ste že obnovili naročnino za Jutranie Novosti* 1
Strto 1
-JUTRANJE NOVOSTI.«
Štev. 69.
Sporazum z Raditem nemoisfill
Pismo iz Potiske.
Pismo iz Beograda.
17. aprila.
Govor Stjepana Radića na zagrebškem zboru }e vzbudil veliko nezadovoljnost med meščanstvom, kakor tudi v vseh političnih krogih. Ne samo ekstremisti, ki so proti sporazumu z Radićem, ampak tudi sama njegova zaveznika dr. Spaho in Korošec sta zelo v skrbeh in nezadovoljna z govorom njunega duševnega vodje. Celo oni tisk, ki je stal do včeraj na stališču sporazuma z Radičem, se je obrnil proti njemu. »Novosti«, eden izmed najglavnejših zagovornikov Radiča, ki prinaša njegov govor, piše sledeče; »Radič je včeraj govoril v imenu cele svoje stranke in nosi radi tega polno odgovornost, tako pred našo, kakor pred inozemsko javnostjo, tako pred zgodovino in pred nedeljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Eden izmed uglednih poslancev skupine dr. Spaha je izjavil sotrud-niku »Pravde« sledeče: »Naš pakt z Radićem je samo v toliko realen, v kolikor se nanaša na skupno opozicijonalno delo v narodni skupščini, v kateri bi bil tudi g. Radič. Dokler g. Radič ne pride v Beograd, ta pakt ne velja.« Poleg tega je izjavil, da je dr. Spahova skupina monarhistična in da se on nikdar ni. izjavil za republiko.
»Politika« komentira Radičev govor In mu odgovarja sarkastično: G. Radič pravi, da so bili Hrvati vedno za Nemce in da bodo tudi v bodoče vedno z njimi.« Da so bili, to znamo. In tudi če ne bi znali, so tu grobovi po Mačvi in Po-drinju, da nas na to spominjajo. Tu so irmori ranjencev, starcev, žen in otrok, tu so posilstva deklet, tu so požari cerkva in domov, tu je vsa ona groza, stud In sramota, katero smo skrivali pred Evropo, da ne bi sramotili bratov pred Evropo, kar bi mi smatrali za našo sramota Tu je tudi g. Reis in njegova knjiga, v kateri so imena zločincev, rodnih bratov... Tedaj so znali vsi oni mirotvorni bratje in še kako so znali, uporabljati puško, kopito in bajonet, tedaj niso bili ti človečanski bratje samo »ba-tinaši«, ampak tudi navadni morilci, lopovi in roparji... Ali mi smo molčali.
ker so bih poleg Nemcev in je šlo to na nemški račun. Zato ni bilo potrebno, da nas g. Radić spominja, da so bili njegovi pristaši vedno za Nemce. Mi znamo to. Toda on pravi, da bodo z Nemci tudi v bodoče. Naj izvoli, Dokler je doma, naj izvoli, toda pozneje ne sme obdolžiti nikogar drugega, nego samega sebe.
»Krvnik in žrtev ne moreta biti eno in isto«, je vzkliknil g. Radič. »To ni točno, g. Radič. Glejte, vi ste bili za časa vojne naši krvniki, toda mi ponovno pravimo, da smo eden in zopet pravimo, da smo bratje.
»Ako pošljtete vojsko, imamo zato zdravila«, preti g. Radič. Pa če bi hoteli mi to zdravilo videti? Ne razumemo, zakaj ga skriva. Bolje je, da nam ga preje pokaže, da se ne bi zastonj mučili itd.«
Današnji »Balkan« je istotako poln ogorčenja proti temu sovražniku hrvatskoga in celega našega naroda in v tem ogorčenju poziva Srbe, da bojkotirajo Zagreb in da ne gredo na Zagrebški Zbor (vzorčni semenj). Radi Radičevih besed, da so bli Hrvati od nekdaj za Nemčijo, ga »Balkan« obdolžuje veleizdajstva in pravi: »Te Radičeve besede pomenijo, da so Hrvatje naši sovražniki, da so oni še danes zavezniki centralnih carstev, kar so bili tekom vojne in da je vsaka akcija v Zagrebu kakor nemška akcija v Poruhrju, naperjena proti novemu stanju v Evropi, ki ga je ustvarila zmaga zaveznikov in Srbije.«
Končno se vprašujejo vsi, kot rezu-mč Radičevih norosti, ki mu niso bile potrebne: Kaj bo sedaj nastopilo? Kako bi se ta človek, ki je velika ovira tudi državi, onemogočil?
Med meščanstvom vlada, kakor sem že prej rekel, veliko nezadovoljstvo in celokupna omladina se organizira z na-cijonalisti, da prepreči prihod Radiča in njegovih poslancev v Beograd, ako bi hoteli priti. Beograd ga ne bo več poklical, s tem mu je že prepovedan prihodi
Glavno je to, da je z Radičem nemogoč vsak sporazum in nihče več ga ne
bo iskaL
Zapiski.
»NOVE SMERNICE ZA NOVO POT«.
»Tabor« razpravlja neprestano In išče »novih smernic za novo pot«. V vsakem članku isti napev: proti klerikalni stranki naj se napravi »napredni blok«. Načrt za osnovo takega bloka je zelo enostaven. Izvrši naj se po etapah. Prva etapa: samostojni kmetje naj se vrnejo k demokratski stranki, iz katere so izšli Druga etapa: potem bi začeli narodnim socijalstom preiskovati jetra in obisti kar jih je rabnih, bi se sprejelo, druge bi se pa odstopilo pravovernim socijalistom. Preje bi pa še vsakega cepili proti klerikalnim bacilom. Tretja etapa: Potem bi se stopilo k Nemcem in reklo: »Willst du nicht mein Bruder sein, so schlage ich dir den Schädel ein.« četrta etapa: slednjič bi se s posebno vlogo obrnili do različnih socijalistič-nih sekt, ki obstoje v Sloveniji, s prošnjo, da jim odstopijo vsaj začasno in proti proviziji vse one elemente, ki sc bolj buržuazijskega obsega in mišljenja, da se iz njih organizirajo posebni do-brovoljski odredi za boj proti klerikalizmu. — Samo radikalcev ne omenjajo. Radikalec namreč po njihovih pojmih v Slovenilj nima domovinske pravice-
Peta etapa bi torej bila: vsakega radikalca takoj odgonskim potom poslati na Balkan.
Tako si predstavljajo gospodje od »Tabora«, da bi bilo najpametneje in najkoristneje, da se napravi »napredni blok«. Nas te fantazije malo zanimajo, prvič ker vemo, da so nevstvarljive, drugič, ker ne moremo pristopiti nobenemu »naprednemu« bloku, ki bi na ta način prišel pod streho demokratov.
Karakteristična izjava. Naš knezo-škof Jeglič, o katerega veliki jugoslo-venski duši in ljubezni do svojega naroda ni dvoma, je v privatnem razgovoru izjavil: »Jaz mislim, da gredo naši možje predaleč, njihovo delovanje ni dobro in pametno.« Velikemu možu se vidi, da gleda trezno in resno in presoja položaj tako, kakršen je v resnici.
Klerikalni zmaj, ki je ob času volitev in v prvih dneh pijanosti zmage ostro brusil zobe proti državi in edinstvu postaja danes že škrbast. Klečeplaztvo pred Radičem je našlo odločen odpor pri desnici vodstva SLS. V stranki je latentna kriza. Lahko je vihteti borbene fraze, ali obljube izvesti je težko.
R. P. V a r š a v a, 16. aprila.
V pogajanjih, ki so jih vodili zastopniki desničarskih strank na eni in Witos za svojo stranko ra drugi strani, se je zopet pokazalo, kako upliven faktor hočejo biti poljski veleposestnild v vsem političnem življenju. 2e v zadnjem poročilu sem omenil, da je agrarna reforma ono usodno vprašanje, na katerem boleha poljski sejm. Koalicija z Wito-sovo stranko bi bila morda mogoča, če se v desničarskem taboru he bi tako občutno uveljavljal upliv veleagrarskih krogov. Witos je zagovornik malega kmeta. V pogajanjih z desničarji, katerim je očividno veiko ležeče na koaliciji s »pijasti«, je zahteval, da se za ceno njegovega sodelovanja parcelira letno 400.000 oralov veleposestniških zemljišč. Desničarske stranke so njegovo ponudbo v načelu sprejele, ali v istem hipu se je zgodilo nekaj, kar je bilo s sigurnostjo pričakovati: poslanci desnice, in sicer ožji pristaši Dubanowiczeve stranke, so smatrali Witosovo zahtevo za pretirano, nakar so stopili v opozicijo proti desničarskim strankam. Tem ljudem so koristi veleposestnikov alfa in omega vsega političnega udejstvovanja. Svojo nevoljo nad paktiranjem med desnico in pijasti so v soboto, dne 14. t. m. ventilirali na seji centralnega sveta veleposestnikov. V protestni resoluciji, Id je bila objavljena še istega dne, so izjavili, da pristanejo na parcelacijo 120 tisoč hektarjev zemlje, povdarjajoč, da je to maksimum, ki ga more Poljska doseči.
To nekoliko intransigentno stališče kakih 15 poslancev je — naravno — vzbudilo v desničarskih krogih nekoliko vznemirjenja, ali trenutno se še ne more govoriti o razbitju započetih pogajanj. V političnih krogih se položaj presoja še dovolj optimistično, že radi tega, ker bo do koalicije z Witosem gotovo prišlo. Witos jo je z zavlačevalno taktiko v pogajanjih z desničarji »polomil«: odtujil si je precej sorodne levičarske stranke, tako da so šanse za skupno delovanje teh strank s pijasti spodletele. Ni namreč izključeno, da se odloči za koalicijo z desnico tudi narodna delavska stranka, vsled česar Wi-tosu ne bo preostal drug izhod, kakor pot v koalicijo. Govori se, da zahteva Witos kar sedem ministrskih portfeljev. Desnica mu jih ponuja samo pet, ostale razen enega, ki bi v vsakem slučaju pripadel narodni delavski stranki — bi si pa pridržala. Zaenkrat kabinetna kriza še ne bo izbruhnila. Toliko je za sedal gotovo. Če bi prišlo do' koalicije, se bo sigurno aktivirala šele sredi meseca majnika. Na vsak način po svečanostih, ki se bodo priredile na čast maršalu Fochu. Takrat se bo general Sikorski predstavil kot šef poljske vlade.
Se nekaj o poljskem državnem deficitu. Poljske finance plovejo do vratu v pasivnosti. Vlada je poslala v zadnjem času par višjih uradnikov finančnega ministrstva v inozemstvo, zlasti v dežele, kjer imajo redne finančne razmere, da proučijo tamošnje finančne sisteme. Čudno je, da Poljaki, ki so dali pokojni Avstro - Ogrski marsikaterega dobrega finančnega ministra (n. pr. Bilin-skega) ne morejo nrediti svojih financ. Val inflacije se na merodajnih mestih nikjer ne ustavlja, in tako se pripravlja že nov zakonski načrt, po katerem bo državna banka zvišala emisijo bankovcev za novih 2500 milijard mark. Zdi se, da je v današnjih razmerah sanacija poljskega finančnega in državnega gospodarstva skoraj nemogoča.
RsE-dsalcncsS	strank gleä©
reparacij.
Po i>os8nbergQvem govoru.
Berlin, 17. aprila.
Danes so se nadaljevali govori o Ro-senbergovi izjavi g'ede nemško - francoskih odnošajev. Besedo je dobil kot prvi poslanec G o t h e i n (demokrat), ki je v svojem govoru izrazil vladi svoje zaupanje. Govornik je ugotovil, da se re-paracijski problem ne more rešiti samo na finančni podlagi. Potreba nemško -francoskega sožitja je danes očiidna, dasi bi se resnična skupna politika razlikovala od francoske. Nemčija zahteva le zavarovano podlago njenega političnega in gospodarskega življenja, potem ji bo mogoče urediti svojo bilanco in definitivno stabilizirati valuto. Vlada je pripravljena k največjim žrtvam, finančni krogi, industrija in poljedelstvo so pripravljeni, prevzeti jamstvo za plačilo obresti dolga, ki bi se moral najeti. Z isto odločnostjo pa je Nemčija pripravljena vztrajati v pasivni rezistenci, in sicer do skrajnih met. Nemčija ne more sprejeti Lloyd Georgeovega predloga, da se Porenje podredi upravi Društva narodov.
V Imnu Bavarske ljudske stranke je govoril posl Leicht, ki je soglašal z govornikom socijalnih demokratov, poslancem Müller - Frankenom. Govornik je zahteval več gibčnosti nemške vlade, naglasil pa je nepotrebnost novih predlogov.
Komunist Stocker je izvajal, da bi mogel rešiti ruhrski problem le delavec. Dementiral je vest, po kateri bi se bili komunistični voditelji pogajali s francoskimi generali. Komunisti v zasedenem ozemlju ostanejo nasprotniki
francoskega militarizma. Socijalistom je govornik očital slabost; naglasil je, da se mora odpor v zasedenem ozemlju poostriti.
Slino zanimanje je vzbudil poslanec Nemške ljudske stranke, poslanec S t rese m a n n. Spričo njegovih dobrih od-nošajev na Wilhelms irasse se je smatral njegov govor kot oficijozen komentar k Rosenbergovi izjavi. Strese-mann je izjavil, da je Nemčija pripravljena izpolniti svoje obveznosti, toda ona hoče garancijo, da ji ostanejo meje in suverenost nedotaknjene.
H koncu sta govorila še Hanovera-nec A1 p e r s in pristaš skrajne desnice, G r a e f e, ki je povdaril, da Nemčija ne more plačati 30 milijard zlatih mark. Nato je bila seja zaključena.
Govor ministra Rosenberga je vzela meščansko Časopisje vseh struj z zadovoljstvom na znanje. Desničarski listi so pričakovali več ostrega povdarka napram Franciji. Zmerni organi hvalijo njegov miren govor in izjavo, da jo Nemčija pripravljena se pogajati
V političnih krogih prevladuje mnenje, da je govor privedel vso situacijo na mrtvo točko. Socijalisti naglašajo V svojem časopisju, da primanjkujejo V govoru ministra Rosenberga — konkretni predlogi. V splošnem se misli, da je francosko stališče, kakor ga je gosp. Poincare tolmačil v Dunkerque-ju, še preveč oddaljeno, da bi se moglo upati na skorajšnja pogajanja. Komunike sod-jalistov izpodbija trditev ministra Rosenberga, češ, da z novimi predlogi ne bi bilo mogoče napredovati.	—tz.
Pariško Josooisle o PcinsareJavem
govoru.
Pariški listi so posvetili govoru francoskega minstrskega predsednika' Poinca-reia v Dunkerqueu zelo obširne in simpatične komentarje. Nekateri listi iz protivladnega tabora so se omejili zgolj na pomisleke-
»Gaulois« piše: Poincarejev govor ie bil jasen, odkrit in precizen. Posrečilo se mu je vse dvoumnosti in nesporazumjenja, ki so zatemnjevala politiko in diplomacijo že celih osem dni, to se pravi po londonskem potovanju g. Loucherja, — kratko-malo prepoditi.
»Repubiique Francaise« zatrjuje, da Je Poincare manifestiral s svojim govorom francosko demokracijo in njeno neupogljivo voljo.
»Flgaro« pravi: Poincare je zopet nekaj razčistil. Čitanje njegovega govora lx) najbolj pomiri!« one, ki so biil silno razburjeni. Občutiti je akcent moža, ki si je pravice svoje države v svesti in ki se opira na moč svoje armade, na zaveznike in na svoje uspehe. Ali bo Nemčija to hotela razumeti?
»Ere NouveHe« izvaja: če operacija ni prinesla pričakovanih rezultatov, — kdo je kuriv? In če hoče g. Poincare diskreditirati
vse one, ki so kritikova!! nekatere uporabljene metode, se naj blagovoli obrniti na s, Focha in njegovega šefa generalnega štaba, ki sta, kakor je g. Poincareju gotovo znano, ne samo enkrat prav živahno grajala sistem generala Degoutteja.
»Oeuvre« dostavlja: Poincare je, kakor! se spodobi, hvalil svojo politiko In zasedbo Poruhrja... Nam bi bilo v resnici ljubše, sprejemati reparacije, ali na drugi strani se zadovoljujemo z njegovimi ugotovitvami
»Echo de Paris« piše: Pravzaprav zahteva Francija v 1. 1923, da se postavi —r v njeno korist — obramba, ki je bila skozi dve stoletji v njeno škodo. Neizogibni poraz Nemčije v ruhrskem konfliktu bo tvoril višek francoske moči, in Francija bo pač morala iz tega potegniti čim več koristi.
»Malin« je mnenja, da je govor premirja prepodil oblake. Kakor »Echo de Paris«, tako je tudi »Matin« najbolj zadovoljen t onim mestom govora, kjer se bavi Potočare z ukrepi, ki }ih je Anglija podvzela T 18. stoletju proti Dunkerqueu. Treba bo slišati — pravi »Matin« — kako neki sodbo o tej proceduri oxfordski profesorji. Zanimivo M bilo tudi izvedeti, kaj bo Lloyd George o tem predmetu napisal X s volem nedeljskem članku.
»NEZAVISNA MAKEDONIJA« — PRAVI jUGOSLOVENSKI LIST.
»Slovenec« citira list »Nezavisna Makedonija« in pravi da ta list zastopa »pravo jugoslovensko idejo. Ta list je namreč organ onih komitašev, ki so nedavno ponoči napadii in poklali celo prebivalstvo mirne makedonske vasi Kavadarl To so isti ljudje, ki so med vojno jx) Srbiji počenjali stvari, ki presegajo najhujše turške grozovitosti nekdanjih časov» Toda »Slovenec« jih hvali, zanj so to pristni Jugosloveni, ker koljejo Srbe in hočejo uničiti Srbijo. Ce-
lo Stambolijski sedaj pri »Slovenca« id več v veljavi On se je namreč v zad* njih časih preveč sprijateljil z našo kraljevino. »Slovenec« ima rad samo take, ki nas sovražijo do ostrine noža, kakor so na primer »Makedonska bratstva«.
Vsi volllcl ki so glasovali za Narodno radikalno stranko, naj prijavijo t organizacijske svrhe svoje naslove glavnemu tajništvu NRS, Ljubljana,, Wolfova ulica L, L nad. Krajevnim os-gsnlzaciiam, ki so to že storile, ni treba.	Gl. tajništvo NRS.
\i prossetnega žislpja.
Mednarodni kongres zgodovinarjev v Brusilu.
Dne 9. aprila l l je bil v prisotnosti belgijskega kralja otvorjen V. mednarodni kongres zgodovinarjev. Zadnji kongres se je vršil 1. 1913. v Londonu. To je bil resnično mednarodni kongres. Na tem kongresu pa so se zbrali samo zgodovinarji iz držav, ki so zastopane v Društvu narodov.
Otvoritveni govor, ki ga je imel Henri P i r e n n e s, eden izmed najzaslužnejših belgijskih zgodovinarjev, ie pokazal, da kongres ne mara vzeti politične sedanjosti kot merilo za zgodovinsko spoznanje. Pi-rennes se je z vso odločnostjo zavzel za univerzalno-historično orijentacijo; zahteval ie emancipacijo od duha lokalne zgodovine, kr še vse preveč prevladuje v študiju te panoge. Pirennes Je označil je po-janje kot znak historične metode.
Podobno misel kakor Pirenne je poudaril L. Halphen v svojem referatu o azljatskem Izvoru selitve narodov. Zahteval }e, da se energično dela za zbližanje med orijentalisti in »okcldentalnimi« zgodovinarji. Z uporabo spisov dveh znamenitih sinologov mu Je uspelo, obogateti na-io znanost s postankom hunske Invazije v deželah zapada. Naglašal ie, kako težko je evropskemu zgodovinarju, dobiti stikov t deli oriejntalistov. Pretežnost njihovega arheološkega in filološkega interesa otež-kočuje uporabo takih del za. univerzalno zgodovino.
Znamenit prispevek k vprašanju češkega nacijonalizma je podal I. Novak, ravnatelj praškega arhiva. Pokazal Je na primerih iz češke zgodovine, kako je bil Češki narod, prožet političnega ideala o rimskem carstvu nemškega naroda, v času, ko so hohenstanjenski cesarji izgubili v borbf a uapdUvoiB U ves kredit, narav-
nost pognan v najhujšo opozicijo — za cesarja in državo. Za razlikovanje političnega mišljenja v Času pred in po vojnah, ki so jih vodili »Stauferji«, nudi kronika Koz-ma v Pragi in njegovih nadaljevalcev (11. in 12. stol.) ter Dolimllova kronika (14. stol.) neovrgljive dokaze. Kozma ni mogel odpustiti Svatopluku moravskemu vojskovanja proti carstvu, a vendar sl ie Svato-pluk podjarmil Arnulfa koroškega ter mu je pomagal vojskovati se zoper slovanske narode. Pri teh še ni bilo nit! najmanjše sledi nacionalne zavesti. Spadati pod carstvo, je takrat pomenilo čast. Cesar je bil vrhovni gospod. Češka je mogla obstojati le tedaj, če je bila v stanju odvisnosti do rajha. Vse drugače govori Dalllmil. Po 13. stoletju so gledali na Češkem nemško vseljevanie z mrklimi, nevoljnimi pogledi. To jo bil političen manever cesarja. Kozma je apeliral na nemškega cesarja, ko je nastal prepir radi zasedbe praškega cerkvenega sedeža. Nemški kandidat je imel namreč prednost pred češkim. Kozma je gledal v cesarju pravičnega, vrhovnega sodnika. Dalimil vidi v cesarstvu že nemško napravo. On že govori o »nemškem Bogu«. Z največjim sovraštvom se obrača proti Albrehtu Habsburškemu. Otokar II- Je skušal pridobiti Češki cesarsko krono. Njemu to ni uspelo, pač pa Karlu IV. Cesarstvo Karla IV. bi bilo prav lahko tvorilo rešitev konflikta med prebujajočo se češko-nacijonalno idejo in med idejo rajha. Praga je bila — po Rimu — takrat prvo mesto v rajhu, Češka pa prva dežela. Ko je bil konec protekcije, namenjene Češki, In ko je stopil cesar v češkem cerkvenem vprašanju na pot rimskega papeža, je borba zavzela jasne forme češke nadjonalne vojne. Od tistega časa se je borba proti Habsburžanom razvijala do sedanjosti.
V sekciji za moderno zgodovino je govoril Ed. D r i a u 11 o študiju napoleonske zgodovine. Napoleona še danes ne poznajo. Tajinstvenosti njegove osebe še dolgo ne bodo razkrili. Doslej se je negovala le l njegova tradicija, ali njegovi zgodovini M
je posvetilo le malo pozornosti V ta namen se izdaja počenši z l 1912 »Revue des Etu-des napolčoniennes«. Sedaj }e bLo ustanovljeno še »Societe des Eiudes napolčnien-nes«. Driault je apeliral na udeležence kongresa, da se z ustanovitvijo sekcij pomore obema institucijama.
Angleški zgodovinarji so posvetni veliko pozornost zgodovini evropske diplomacije. Odličnjaki, ki so sami sodelovali pri delu pariške konference, so pod vodstvom H. Temperleya izdali v o zvezkih »Zgodovino pariške mirovne konference« (»History o fthe Peace Conference of Paris«). Z angleške strani je padel pomislek, če morda še ni preuranjeno pisati danes o dogodkih, ki leže šele jedva za nami. Tendenca, ki gre za tem, da se že sedaj lotijo zgodovinarji novejših evropskih odlomkov, pa je vsekakor zdrava. Ne morda radi tega, ker bi mogel kdo misliti, da dobimo definitivno sodbo, ali rezultat takega prizadevanja je, da se proučavanje zgodovine prilagodi realnemu, današnjemu življenju. Ni tudi izključeno, da bi mogla zgodovina vplivati v smislu objektivne kritike na evropsko javno mnenje.
Referati prof. Webstera in Tempe r 1 e y a dokazujejo, da se v Angliji uspešno proučuje — novejša zgodovina, ki Jo vodijo v strugo tradicijonalnega proučavanja. Oba zgodovinarja se bavlta z dunajskim kongresom to pariško konferenco. Karakteristika obeh konferenc je po angleškem mnenju značilna: Na Dunaju so negirali narodnostno zavest, oklepali so se pa načela ravnotežja med velesilami. V Parizu pa so vztrajali pri nacionalnem principu, a v ekonomskem vprašanju ni bilo razumevanja. Dunajski kongres ni ukrenil ničesar glede varnosti in bodočih preobratov. Pariška konferenca pa je raz-urnela* da so države medseboj odvisne ter da je vsled tega družba dinamična in ne — statična. Tako je historična kritika že. nadkrilila angleške državnike, narv. Tem-perley je razpravljal o problemu medna-rodnlb atilanc. Primerjaj to »veto aUianco
z društvom narodov. Ker se je politika svete alijance vmešavala v notranje-poli-tična načela nekaterih včlanjenih sil se je moral ves kongresni sistem razbiti. Končal je: »Sveta alijanca je vodila k neuspehu, ker je ni bilo mogoče spraviti v sklad s političnimi potrebami dneva. Društvo narodov bo, kakor je videti, tavalo še dolgo v neuspehih.«
Našo kraljevino je zastopal dr. Buli Ć, ki je bil v sekciji za staro zgodovir«) izvoljen za predsedniku. Dr. Buliča to sprejel belgijski kralj v posebni avdijenci.
— Umetnostno-zgodo vinsko vodstvo po Ljubljani. V četrtek, dne 19. t m- °b 3. uri popoldne se vrši vodstvo po cerkvi sv. Petra, po graščini Kodeljevo to cerkvi pri Božjem grobu. Vodita dr. Fr. Stele in msgr. V. Steska, Sestanek pred cerkvijo sv. Petra. Dostop imajo člani Umetnostnozgodovinskega društva, prejemajo se nove prijave.
— Operni libreti Za razumevanje opernih del je predvsem potrebno, da obiskovalci gledališč poznajo njih vsebino. Nemci imajo popularne knjige, takozvane »Opernbuch«, v katerih je natisnjena kratka vsebina vseh oper, ki prihajajo vpoštev za vprizoritev na nemških odrih. Slovenci take knjige nimamo, imamo pa zbirko opernih libretov, katero je letos začela izdajati Zvezna tiskarna. Nadela si je s tem jako hvalevredno nalogo. Ne vemo pa, če gledališko občinstvo pomen Izdaje opernih libretov tudi vpošteva in jih kupuje. Do-sedaj so izšla besedila oper »Nižava«, »Seviljski brivec«, »Jemifa«, »Mefistofeles«, »Gorenjski slavček«, »Carostrelec«, »Vrag in Katra«, »Tajnost«, »Janko in Metka«. Pravkar pa je izšel tudi libreto BSechove opere »Zapečatenci« (Versiegelt). Cena posameznim zvezkom je tako nizka (le 3 dinarje), da si jo pa vsak gledališki obiskovalec lahko omisli Ce si pred predstavo libreto prečita, bo opero lažje razumel. — Zvezna tiskarna naj z izdajo libretov nadaljuje, gotovo bo ustregla gledališki publiki
_ 10 moških to mešanih zborov Emil»
Adamiča na narodna besedila iz Štrekljev^ zbirke. Izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani Skladatelj Adamič nudi našim zborom s to zbirko krasno darilo. Njegovi bogati invenciji in melodiki se v vseh desetih pesmih pridružuje tudi kolikortoliko dražljiva harmonika, pa nikdar pretirana, tako, da bodo pevci in občinstvo nad njimi imelo veselje. Mešani zbor, »Ne maram tebe* žanje povsod, kjer ga živahno izvajalo, viharno navdušenje, -r Izdajo razpošflia Zvezna tiskarna V Ljubljani Naročajte pridno in pojte 1
— Stoletnica Podgrajskega v Novem
Sadu. V spomin stoletnega rojstnega dne velikega slovaškega in splošno slovansko» ga književnika in znanstveidka. Kolarje^ Vega učenca, bo prirejen v Novem Sodu slavnostni večer. Pri proslavi bodo sode-' lovala češkoslovaška kulturna društva.
— Nov Caroso? »Nuovo Paese« po« roča, da žanje italijanski tenorist GiulJo Crlmi v Ameriki velikanske uspehe. Splošno se domneva, da bo on naslednik umrlega Carusa. Metropolttan-giedališčo v New Yorku mu je baje ponudilo enga» gement za prihodnjo sezono.
— Amundsen. Iz Nome (Alaska) poročajo, da ie Amundsen odšel 13. aprila na saneh proti severnemu tečaju. Psi ga bodo peljali v Waiu Wrisht, odkoder bo skušal po zraku dospeti na »voj smoter.
— Mednarodni shod duševnih delavcev. Dne 6. marca se je vršu na parfiW Sorbonnl pod predsedstvom senatorja dd Juvenela, ki je francoski odposlanih pri Društvu narodov, prvi mednarodni kongres zvez Intelektualnih delavcev. Zastopanih i# bilo 111 skupin to 18 različnih narodnosti kjer pa pogrešamo Jugoslavije. Romain Coolus je obrazložil namen sestanka: ustvariti mednarodno zvezo duševnih delavcev, katerih položaj je danes žalosten. Er*?®" ščina in angleščina sta jezika, v katerih oo shod izdelal pravila nove zdruzbe. Uovor-nik je slednjič izjavil da konfederadja 132 WifffufffTf	»63 y
n®wosfS.
— Naša in ronnuiska kraljica v Bakru. Iz Bakra nam poročajo: V torek pop. sta dospeli, v Bakar naša in romunska kraljica. Prebivalstvo jima je priredilo svečan sprejem. Mesto in okolica so bili v zastavah. Ob njunem prihodu so pokali topovi z naše torpedovke, usidrane v pristanišču. Kraljici sta se peljali z avtomobilom do Kraljeviče in CrL. kvenice. Povsod ju je občinstvo obsipalo s cvetjem. Zvečer sta se ukrcali na parnik »Karadjordje«, ki je bil svečano okrašen. Ves večer je bil Bakar slavnostno razsvetljen. Vsled razburkanega morja je odplul parnik Šele v sredo zjutraj ob petih v Dubrovnik. Parnik spremlja ena torpedovka vojne mornarice. »Karadjordje« je plul tik ob obali ter se je približal Senju, Iger se je zbrala tisočglava množica in burno pozdravljala kraljico. Ko se je kraljica peljala mimo Sv. Jurja, so pokali topiči. Na mahanje robcev je odzdravila ladja z zastavo, dokler ni parnik izginil v daljavi.
— Nov poveljnik v Slovenski Bistrici. Na mesto svoje službene dolžnosti razrešenega poveljnika remontnega depcta, podpolkovnika Ferdinanda Končilje, v Slovenski Bistrici je imenovan za poveljnika major L Kojič iz Varaždina.
— Državna podpora za kr. obrtno šolo V Žagrebu. Na predlog prosvetnega oddelka pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo je vlada odobrila kredit v znesku 25.000 Din za kr. obrtno šolo v Zagrebu.
— Železničarska šola v Srbskih Mo-ravlcah. Prometni minister dr. Velizar Jankovič je odobri! kredit v znesku 2Q.0QQ Din kot podporo za otvoritev železničarske Šole v Srbskih Moravicah. Sola bo zgrajena na podlagi načrta g. Stanoje Milojeviča.
— Otvoritev novih trgovskih šol. Mildster za trgovino in industrijo je odločil, da se otvorijo v naši državi še nekatere lole za trgovsko stroko. Najprej se bo otvorila trgovska šola v Podgorici.
— Nacljonalistični tednik v Zagreba. Prihodnji teden prične izhajati v Zagrebu nacijonalistično glasilo »Orjuna«. List bo izhajal vsako sredo.
— Kandidat za nadškoiovsko stolico v Lvovu. Poljski listi poročajo, da namerava poljska vlada izposlovati osvoboditev metropolita iz boijševiškik zaporov in mu ponuditi mesto v Lvovu, ki je ostalo vsled smrti metropolita Bilezewskega prazno. Poljska vlada pričakuje diplomatiene pomoči drugih držav, kakor tudi Vatikana.
— Razpisan poštni urad. Razpisana je služba starešine pri poštnem uradu v Kamniku (lil). Prošnje je vložiti v 14 dneh-
— Poštni paketni promet s turško državo. Poštno ministrstvo javlja, da je sedaj odprt poštni paketni promet razen s Carigradom tudi z nekaterimi drugimi kraji evropske in azijske Turčije.
— Nove poštne predaju© knjige. Izšl wo nove poštne predajne knjige. Te knjig so dvojne vrste: večje in manjše. Cen tj* , .	manjši pa 5 dinarjev. -
rredajna knjiga prejšnje izdaje je veljavo rL23 .?a,preh dokler je je še kaj v zalog '-ena ji je neizpremenjena (12 dinarjev).
.. r 0‘vorltev telefonskega prometa Me rtDor—Wiener Neustadt. Dne 15. m. m. i bil otvorjen telefonski promet Maribor-Wiener Neustadt in sicer za sedaj samo nočnem času. t. j. od 18.—S-ure — Ker j Maribor prot Avstriji v I. pasu, ie naša tei rainalna pristojbina 1 Irank. Skupna pristo bina za enoto pogovora je 2.50 fr.
— Javna telefonska govorilnica v Čren-Ševclh. Naknadno se nam poroča, da spadajo napram tej centrali naslednje telefonske centrale v Sloveniji v prvi pas: Brez-Brežice, Cankova, Celje, Dolnja Lenda-Va, Fram, Gor. Radgona, Grobelno, Qu, Stanj, Ivanjkovci, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Ljutomer, Maribor, Marenberg, Meža, MoškanjcI, Murska Sobota, Muta, Ormož, Podplat, Polzela, Polj-&me, Pragrsko, Pristava, Prosenjakovci, ftoj. Račje, Rečica na Paki, Ribnica na Po-jrorim Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Ru§e, Sevnica, Slatin-Radenci, Siovenjgradec, Slov. Bistrica, Središče ob c t ?,trniSče, Sv. Jakob v Slov. goricah, , Jut55 c?b ivtž- žel. Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. doii-ni	goricah, Šmarje pri Jel-
ii?’v	' Velen!e, Velika Nede-
ia* Vojnik, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zg. Sv. Kungota, Zidani most, Žalec; v drugi pas pa: Bled 1 Bled 2. Boh. Bistrica. Cev-Mie, Črna pri Prevaljah, Dolenji Logatec, Domžale, Gorenja vas, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice na Gorenjskem Jezersk.0, Kamnik! Kočevje, Kokra, Kranj, Kranjska srora. Lesce, Ljubljana, Medvode, Mežica! Noto mesto, Pianina pri Rakeku, Podnart, Polja-ite nad Škofjo Loko, Prevalje. Radeče orf Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Selce nad Škofjo Iroko Straža, Sv. Janez ob Boh. jez, Škofja Lola, Toplice pri Novem mestu, Trbovlje. Trebnje, Tržič, Višnja gora. Vrhnika. Že-‘ ‘•seniki in Žiri.
— Poziv k glavnim naborom češkosio-v«Sklh državljanov v Sloveniji in Prekmurju. Dne 23. in 24. aprila 1923 se vršijo Javili redni nabori letnikov 1901, 1902, 1903 J. Prostorih konzulata češkoslovaške repu. "«ke v Ljubljani, Breg št Sil in sicer: Dne f- aprila 1923 za vse češkoslovaške dr-rjWljane rojene v letih 1901, 1902, 1903, tonujoče Izven Ljubljane in dne 24. aprila p23 za vse naborom obvezane letnike, ^bivajoče v Ljubljani, oziroma v najbližii ®1toUcL Zoper vsakega, ki ne izpolni svojo Jtoborno dolžnost, se bode kazensko posto-jtolo v smislu brambnega zakona. Vsaki na-°cri>in obvezni se mora izkazati z rednim r°tolm čsl. listom ali pa domovnico In po-‘totlom o istinitosti, izstavljenim občitl-»kim uradom njegovega stalnega bivali-*ca. Naborom se imajo odzvati tudi vsi oni «»i navedenih letnikov, ki poziv k naboru sedaj niso sprejeli.
4 , — Pobegnil je Iz zapora v Ložu J< Rigelj, šofer pri tvrdki Žagar v Mark "‘h. osumljen tatvine vrtalnega strnia — Tat v cerkvi. V Krlževniški cer prepodila cerkovnik In njegov tov. tojega fanta, ki se je skrival sumljivo ^ratmi. Fant je ušel. Prijeli pa so ga ko ao v Nunski cerkvi, kjer so ga zalotili t .0 !e hotel okrasti nabiralnik za miiod: pretirani je Stanislav Raznožnik, doma _csec na Gorenjskem. Imel je pri sebi r vlomiino orodje. Poskus tatvine taji. s
toiiM M & m msk
— Pozor mestni očetje hi policija! Šentjakobskemu okraju preti povodenj In ta vsled hudournika ki grmi dan za dnem ob večernih urah iz ozkega »kuloarja«, zvanega »Reber« na Stari trg. Ce pa že smatrajo mestni očetje ta »Reber« za napravo, služečo raznim potrebam, naj postavijo tja varuha, da pobira prispevke kot v hišicah na Marijinem trgu in v Zvezdi. Do leta 1920 se je večkrat spomnil kateri tam službujočih stražnikov in nagnal take predrzneže. Danes pa tega ul več, po tedne in tedne ležijo tam ^azne smeti in drugi odpadki. Apeliramo na čut čistosti sedanjih mastnih očetov, da napravijo red in pazijo, da se ne bo močilo naše skromne stezice, al! pa naj postavijo v bližino tako hišico kot je v Zvezdi, ker drugače smo primorani stanovalci Rebra, da »očedimo« sami in dotične nesramneže znesemo na Stari trg, tudi če si polomijo kosti.	Reberčani.
— Sprla sta se na Prulah zid. pomočnik Jakob Breskvar in pa Josip Avsec. Med prepirom je sunil Avsec Breskvarja z nožem v levo stegno tako, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
— Pijanost Jo le Izdala. Na Zaloški cesti so prijeli stražniki vdovo Alojzijo Jančarjevo, ker je pijana razgrajala, razsajala in zmerjala po cestL Pri hišni preiskavi na njenem stanovanju, na Zavrteli 8, so našli precej raznega čevljarskega orodja. Jančarjeva pravi, da je vzela to orodje čevljarju Francu Sitarju, kateremu je hotela to orodje ie Iz sovraštva skriti, da bi se jezil, ne pa ukrasti.
— Pazite! Pobegnil ie iz biaznice-hiral-nice v Liubijani 251etni umobolni Jože Stampfl, doma Iz Kočevskega okraja. Fant slabo govori, je malo gluh in ima zelenkasto obleko in klobuk. Opozarja se, da ima fant bolesten nagon k požigu.
— Obrnejo!, bodite previdni 1 Vedno bolj pogosto se pojavijajo v naših obmejnih krajih večje in manjše tatvine in osobito zdaj na pomlad se vedno bolj množe sumljivi tuji postopači in prehajači. Ti ljudje postopajo brez dela in iščejo samo priliko, da kaj ukradejo, nato pa hajd preko kitajskega zida v tujo državo in tam se nam smejejo. V lastnem interesu se opozarjajo obmejci, da so previdni in da sumljive postopače, neznane tujce, ki se pod eno ali drugo pretvezo klatijo brezdelni po obmejnih krajih, objavijo oblastim, pred vsem orožnikom. Na ta način bodo obvarovali sebe in marsikoga velike škode in raznih neprilik.
— Celjske vesti. Deževno vreme zadnjih dni je blagodejno vplivalo na pomladansko naravo. Sadno drevje, črešnje, marelice, slive itd. so pri nas v polnem cvetju. Gozdovi in travniki bujno rastejo in zelenijo. Kmetovalci pridno opravljajo na polju in v vinogradih razna pomladanska dela. Nenavaden zgodnji pojav je bil, da je v ponedeljek zvečer med dežjem padala tudi toča, ki pa ni napravila škode. — Zadružna Zveza v Celju bo tekom letošnjega leta proslavila 40 letnico svojega obstanka. — Mestni magistrat je minule dni iz Gradca vrnjene razne zgodovinske in arheološke aiete mestnega magistrata, kateri so bili svoječasno deponirani v Gradcu pri namestništvu. — Mestni m užije j celjski še vedno id pristopen občinstvu.’ Kako lepo in važno zbirko za naše mesto spraviti v primerne občinstvu dostopne prostore, o tem se je mnogo fn raznosi ransko že razpravljalo. Prostori pa se do danes 8e vedno niso našli. To važno kulturno vprašanje bi se moralo kmalu rešiti na ugoden način. ~ V zadnji seji občinskega sveta je bilo sklenjeno zvišati celokupne prejemke mestnim uslužbencem za 40 odstotkov, upokojencem za 25 odstotkov, treta pogodbenim uradnikom pa za 50 odstotkov. Proti temu zvišanju so glasovali klerikalci. O zvišanju plač uslužbencem pri mestnih podjetjih in drugim nameščencem, se bo sklepalo v posebni tozadevni seji
— Mariborske vesti. V lekarno pri »Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti so predvčerajšnjim zapeljali Franca Pivca iz Polskave, ki je pri nakladanju olja padel tako nesrečno z voza, da si 8 KDrl, teiP ztomil ključno kost. Zaradi izgube krvi mu je mod vožnjo na dom posililo tako slabo, da so ga morali prepeljati v javno bolnišnico. — Zaradi slabega vremena falska _ elektrarna zadnjo nedeljo ni mogla izvršiti nameravanih popravil na svojem omrežju. Zaradi tega bo v svrho spopolnitve omrežja Izključen tok dne 22. t. m. Ako vreme tudi tega dne ne bi dopuščalo dela, se izvrše popravila naslednjo nedeljo, čim bo vreme za to ugodno. — Hlapec pri izvoščku Benu na Koroški cesti, Franc Verdnik, je vozil na napačni strani ceste ter pri tem tako n esrečno zadel v drugega voznika:, da ga je podrl na tla. Za to se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Dne 8. t. m. sta se poročila bančni uradnik Srečko Ogrizek in gdč. Milica šolar. — Premog si lahko nabavijo člani nabavljal» ne zadruge državnih nameščencev v Mariboru po znižanili cenah s posredovanjem pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za premog. — Tukajšnji krojaški pomočniki so stopili v mezdno gibanje. — Kot nadležnega tujca je izgnalo 'graško sodišče Jakoba Podgornika iz Gradca. Ko pa je dospel čez mejo, so ga tudi tukaj sprejeli kot gosta, ki so ga že dalje časa iskale naše oblasti zaradi go-•iufije. Bil je izročen sodišču, Id ga bo spravilo tja, kamor spada po svojem udejstvovanju. — Neznani kurji tatovi so obiskali zadnjo nedeljo hišo št. 18 v Bed-navski ulici kjer so pokradli več kokošk ”cr hm je to zadostovalo, so sicer sose-oom prizanesli, vendar pa jim js policija Pii sledu in je upati, da v kratkem ugotovi dane tega nočnega obiska.
Lstanovnl občni zbor Kreditne ta V soboto ,zfdfu«0 »Mojmlr« y Mariboru,
stavraciH 2 m *■ ^ ob 20- uri 86 vržI v Lre' K'rnHitoo Maribor« ustanovni občni zbor
Dnsedaf Stoto *taJbane udruge »Mojmlr«. m Mannv wfadruga že nad 60 prijavijo-iLv Za’ rin“ 30 že vplačanih zadruž-f.i7nufirrU1° mnosto zanimanja ^ t*7-*	Šfovenije.	S tp ttfitar
n0VK, LS *0 .Mariborska Gradbena Akcija izvršila prvi korak do uresničenja svojega namena, katerega kot društvo po pravilih tudi ni moglo izvalatl Kreditna in stavbena zadruga na sol dta podlagi ustanovljena s pravdnim vodstvom bo tudi doslej pasivnemu Mariboru prine-s!a novo gradbeno življenje. Z zadrugo bo marsikomu ustreženo, ki se je začei naseliti v Maribor. Uspeli Je V prvi vrsti odvisen od števila In v drugi vrstJ tudi od
— Pošiulnska prostost Rdečega križa. Ministrstva je z razpisom št. 13.316 z dne 3. marca t 1. izdalo ta-Ie odlok: Po členu II. zakona o olajšavah ta pravicah, ki so bile podeljene Društvu Rdečega križa v, Beogradu, Ima to društvo pravico v mirnem in vojnem času brezplačno uporabljati pošto in brzojav. — Enake ugodnosti so pri», znane tudi sanatoriju Rdečega križa, bolničarskim šolam Rdečega križa ter organizacijam naraščaja Rdečega križa.
— Sprejem gojencev v mornariško podčastniško šolo v Šibeniku. Oddelek za vojno mornarico v Zemunu je razpisal natečaj za sprejem 120 mladeničev v mornariško podčastaišlco šolo v Šibeniku. V šojo se bodo sprejeli naši državljani med 16. la 18. letom, ki so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. Gojenci bodo morali polagati sprejemni izpit- Po dovršeni šoli se bodo po njihovih sposobnostih uvrstili v mornarico kot artiieristi, torpedisti, minerji itd. Reflektant! morajo poslati lastnoročno pisane prošnje najkasneje do 30. junija na poveljstvo podčastniške šole v Šibeniku.
— Iz Žalca poročajo orožniki: V Stefan Guzejevi gostilni v Grižah so ukradli neznani vlomilci okrog 100 zavojev tobaka, škatljo cigaret, ročno denarnico natakarice in več kruha, klobas in mesa. — Brivcu Ivanu Maroutn v Žalcu je bilo ukradeno kolo brez znamke vredno 2000 kron, čevljarju Vah Stroka pa koto znamke »Chile Gloria« št 2396, vredno 8000 kron.
— K vlomu v Mokronogu pri notarju Gregorju Demšarju nam dodatno poročajo, da so odnesli tatovi 84.000 kron denarja, knjižico ljubljanske Mestne hranilnice z vložkom 8000 kron na ime »Lea«, dalje 93 srebrnih goldinarjev, 1 cekin za 20 kron ta poročni prstan z vtiskom 12. XI. 03.
V Majišču pri Vinici so vdrli neznani tatovi v hram Katarine Starešinič ter so ukradli kos domačega platna, več moške ta ženske obleke In perila ta rjav klobuk. Istočasno je bito pokradeno tudi pri posestnici Magd, Cemas več perila to ženske obleke. Škoda je, osobito pri današnjih cenah, precej občutna.
— Letošnja sezona r češkoslovaških kopališčih. Po poročilih iz Češkoslovaške so cene v vseh kopališčih v primeru z lanskimi znatno padle. To znižanje je v zvezi s splošnim padanjem cen v Češko slovaški, kf se sedaj pojavlja vsied narasta češke krone ta zboljšanja notranjih gospodarskih razmer. Poleg tega so direkcije raznih kopališč Iz lastne inicijative ta vsled Jako slabega poseta’ tujcev lanskega leta znižale cene kopeli, hotelov ta hrane na minimum. Tako n- pr. dobijo posetniki v letošnji sezoni v Karlovih Varih (Karlsbad) stanova* nje v prvorazrednem hotelu ali penzijom* za 15 čK dnevno, hrano in celo oskrbo za 40 ČK dnevno. Cene v Marijanskih Lažnih so v tej sezoni sledeče: Cene sob v maju in septembru: soba z eno posteljo 10 čK, z dvema jrosteljama od 20 CK naprej. Od meseca julija do avgusta: soba z eno posteljo od 15 čK, z dvema posteljama od čSO čK najprej- Hrana; prvorazredna penzija v centralni kopeli dnevno 35 čK, mena v prvorazrednih restavracijah od 12 do 15 CK, Cene kopelji variraj« med 17—28 ČK. Tako1 isto je vlada češkoslovaške republike, da fei olajšala posetnfkom potovanje, znižala pristojbine za vldiranje potnih listov za 50 odstotkov. Z ozirom na opisane razmere se lahko pričakuje, da bode zamogei poset češkoslovaških kopališč v tej sezoni zopet doseči svojo bivšo inten živite to.
— Zaprt princ. V Linču so zaprli princa Hohentohe-Ohringen, ker je precej ljudi osleparil Nekega avstrijskega uradnika j e spravil skoro ob celo premoženje 51 milijonov avstr. kron.
Iz raznih krajev naše kraljevine.
Kriza strokovnega
šolstva.
Na južni periferiji ljubljanskega mesta stoji mogočna palača, kakršnih grade za prosvetne namene celo večje države nego je naša le malo. V njej so nastanjene razne Institucije strokovnega šolstva, med njimi državna tehniška srednja šola in državna trgovska akademija. Niso to take samo-Siovenske naprave, namreč državne učilnice, namenjene vsem delom našega troimenega naroda, in faktično jih posečajo poleg slovenskih mladeničev in mladenk v velikem številu tudi Srbi in Hrvatje. Celo naši bratje iz Julijske Benečije se jih radi poslužujejo in italijanska vlada jim v to svrho daje državno podporo, kar dokazuje, kako izboren sloves uživajo ti zavodi tudi v inozemstvu. Namesto da bi pa naša državna uprava vzdrževala in negovala te izborno organizirane prosvetne ustanove, ki so ji pali takprekoč zreli v naročje In ki za: narod in državo niso nič manj važni kakor kater-koli druga šola, ne izvzemši univerze, se zanje bore malo zanima. Krediti potrebni za vzdrževanje poslopja, za kurivo, razsvetljavo ta opremo, za plače učnega osobja itd., se brez ozira na faktične pogrebe ta v veliko škodo narodnega gospodarstva kratko majo za dve tretjini črtalo. Okna razpadajo, pohištvo gine, skozi luknjasto streho teče voda ta povzroča ogromno škodo na poslopju. Zaradi pre-pičlega kuriva ostajajo učne dvorane tedne in mesece neporabne, vsled česar trpe v veliki meri učni uspehi. Slednjič dohajajo plače za učne moči tako neredno, da se imamo le požrtvovalnosti naših pedagogov zahvaliti, da se pouk sploh ne ukine in zavodi ne zapro. — Naše časopisje je brez ozira na politično naziranje že opetovano opozarjalo javnost na te kričeče nedostatke. Naj bi se v interesu naroda in države merodajni činitelji zavedi! svojih dolžnosti, predno bo prepozno!
Sokolski vestnik.
MURNIKOV VEČER
priredimo s prilaznim sodelovaniem pevskega zbora ]. a. d. »Triglav* ter vojaške godbe dravske divizije v soboto dne 28. aprila ob 8. ari zvečer v dvorani Kazine (I. nadstropje) v proslavo SOletn&ga delovanja našega staroste brata dr. Viktorja Murnika v našem društvu.
Vabimo na ta večer vse brate in sestre Ijubijanskih sokolskih društev ter Sokolstvo sploh, posebno pa še Sokole-veterane! Pridite da skupno proslavimo SOletni jubilej reformatorja jugoslo-venshega Sokolstva
ZDRAVO!
— Sokol L v Ljabüjanl. V soboto, dne 21. t m. ob 20. url se vrši na Taboru v društvenih prostorih predavanje br. Cirila Petrovca: »Junaštvo v srbohrvatski narodni pesmj«. Bratje ta sestre udeležite se^ v velikem številu] — Prosvetni odsek So* kofd L
h cfnsštvenega življenja.
— Akad. podružnica Clril-Metodove družbe. V soboto, dne 21. t. m. ob 16. uri se vrši v čitalnici j. n. a. d. Jadrana ustanovni občni zbor. Tovariši napredni akademiki udeležite se polnoštevilno! — Pripravljalni odbor.
— Filmski posnetek Šibenika. ŠibenP ška občina se zelo trudi, da bi privabila v Dalmacijo člmveč tujcev. V to svrho se je obrnila na tovarno filmov »Jugoslavijo« s prošnjo, da bi posnela najiepše kraje Šibenika ta okolice, predvsem pa krasen slap reke Krke. To je gotovo najpraktičnejši način, da se v inozemstvu seznanijo z našimi lepimi kraji. Naš znanstvenik prof. Cvijič se bavi z mislijo, da bi se posneli tudi drugi romantični kraji naše domovine.
— Otvoritev češkoslovaškega paviljona v Cirkvenici. V Crikvenici je bil 4, ti m. otvorjen češkoslovaški paviljon, ki ga je osnoval brnski otroški azil. Crikveniška dečja kolonija obstoja že 12 let. V tem času si ie toliko opomogla, da je zgradila moderen paviljon, vreden 8 milijonov kron. Paviljon je zgradila tvrdka Monaster in je zelo moderno urejen. Otvoritvi }e prisostvoval češkoslovaški konzul v Zagrebu ing. O. Para-
— Smrt alkoholika. Te dni se je v Beogradu ustrelil podnarednik artilerijskega polka v Beogradu Franc Anzegej iz Kranja. Njegovi tovariši so ga naŠU mrtvega v pisarni, kjer je navadno spal. Pri preiskavi se le dognalo, da se je najbrže ustrelil radi tega, ker Je bil radi raznih stvari obtožen pri vojaškem sodišču. Samomorilec je bil znan alkoholik, ki je bil skoro vsak večer pjjan.
— Zanimiva pravda v Subotici. Subo-
tiško občinstvo nestrpno pričakuje procesa proti Milanu Magareševlču. bivšemu predsedniku okrožnega sodišča v Subotici, rad] ponarejevanja lavnih listin- Kakor hitro bp preiskava končana, bo sestavljena javna Obtožba. To bo najsenzacijonalnejši proces, ki se je kdaj vršil v Vojvodini. V afero je zapletenih precej uradnikov ta nekaj subo» tiških odvetnikov.
— Subotica kupila tiskarno. Mestno zastopstvo v Subotici j« sklenilo, da kupi Narodno tiskarno za pol milijona dinarjev. Tiskarna bo služila za mestne potrebe, razen tega pa namerava mestno zastopstvo Izdajati dnevnik v hrvatskem in madžarskem jezika.
— Razbojniki nečloveško mučili svojo žrtev, V Požarevcu so neznani razbojniki napadli hišo posestnika Stevlča. Zahtevali so od njega, da Jim izroči 22 tisoč dinarjev. Ker pa Jim Je mogel dati samo 1500 Din so ga slekli ta pekli na žerjavici Razen njega so položiti na žerjavico tudi njegovega vnuka. Posestnik je vsled groznih muk umrl, njegov vnuk pa se še sedaj bori s smrtjo.
— Volkovi povzročili smrt pastirice. V neki vasi blizu Skoplja so našli obešeno 17 letno pastirico Milevo. Mileva ja zgubita svoje starše že v zgodnji mladosti. Siroto je vzel v rejo neki njen sorodnik, pri katerem Je čuvala ovce. Pred dnevi so volkovi raztrgali nekaj ovac, kar se ta bala povedati svojemu sorodniku ta ad je tj strahu rajše obesila.
— čevlje kupujte od domačih tovaru tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Peko. ker so Isti priznano najboljši Ju najce-lejši. Gtavna zaloga na, drobi» ta debelo v.

Umesti iz Primorske.
— Je to mogoče? V soboto je imela »Slovenska županska zveza« svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je kljub slabemu vremenu precejšnje število naših Županov. Po običajnih točkah dnevnega reda so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen kanalski župan Bavdež. Do tu j? stvar v redu. Neverjetno ta žalostno pa je sledeče, kar poroča »Edinost«. Proti koncu občnega zbora se }e oglasil k besedi dr. Besednjak, ki Je ravno tedaj prišel na občni zbor. Pričel je govoriti o izmenjavi denarja. Njegova izvajanja so bila zelo strankarsko pobarvana ta so pri treznejših možeh zbudila ogorčenje, župan Trost je povdarjal, da Je Zveza popolnoma Stanovska organizacija in da nima ničesar opraviti z vprašanji, ki še nisp objašnjena. Vendar pa je dr. Besednjak predlagal po-tom ajdovskega župana* Černigoja nekakšno bojevito resolucijo. Vnela se ie ostra debata proti temu predlogu. Končno pa so glasovali za neko kompromisno resolucijo, ki je bila tudi sprejeta. Vendar pa se dr. Besednjak s tem ni zadovoljil in {e potom svojih pristašev zahteval, da pride na glasovanje še njusova resolucija, kar pa se ni zgodilo. Pričakovati bi bilo, da bi se dr. Besednjak pred vsemi drugimi zavedat da značk viačevanje politike v organizacijo, ki je precejšnjega pomena za splošno politično življenje na Primorskem. To nikakor ni hvalevreden korak.
— Napad na vlak pri Nabrežini V prejšnjih časih, ko ie bila Nabrežina ena Izmed najžlvalineiših postaj na progi južne železnice bi bil napad na vlak skoraj n&. mogoč. Danes pa je Nabrežina zapuščena ta vsak, ki Jo pozna iz prejšnjih Časov, bi se danes začudil. Te dni je šest oboroženih mož napadlo tovorni vlak, ki ie vozil proti Sežani. Vendar pa se ie dvema orožnikoma, ki sta spremljata vlak posrečilo, da sta lih s pomočjo železniškega osobja pregnala.	_____
Sport in turistika.
— Nov svetoven rekord v prsnem plavanju na 400 m je dosegel v Stockholmu Nemec Rademacher s časom 6 minut, 9 sekund ta 4 desetine. Isti se ie plaelral tudi v prostem stilu na navedeni progi kot drugi za Arne Bo n ga.
— Francija j Švica. Meddržavna nogometna tekma se vrši v nedeljo 22. t nt v Parizu.	-<-.'4
— Hamburg : Berlin. Medmestna tekma, ki se vrši 22. t m. v Berlinskem sta» dijönu. Berlinska reprezentanca igra v isti podstavi kot je igrala prot! Budimpešti E t m.
— Nemčija ; Holandija se vrši JO. mala v Hamburgu. Nemški Fussbalibund bo izdal za to tekmo omejeno število vstopnic ih sicer samo 25.000.
— Berlin ; Basel Berlinska reprezen-10, ta 13. maja v BaseJst
Izssred sodiiia.
OČITANJE KRIVE PRISEGE.
Janez Kralj, posestnik v Sp. Gameft-nih, je očital materi Mariji Krah, da je povodom neke kazenske Zadeve krivo pričala proti njegovi ženi Alojziji Kralj, ki je bila na to obsojena na 100 Din globe, -4 V tem smislu se je izrazil v gostilni Magister med	prepirom in	izjavil,	da	je mati;:
pokrivem	prisegla in	da bo	to	dokazal'
Ugotavljal je, da je mati nekaj potrdila,; česar ni niti videla. Ker pa tega očitka ni mogel dokazati, je bii obsojen po § 104. na 250 Din globe ali 5 dni zapora.
VESELA IZLETNIKA S ŠMARNE GORE,
Svoječasno smo poročali, da sta bila obdolžena delavec Ivan Poznik ta pa nje«, gova priležnica Katra Medenova, da stat zapravila	6000 kron,	katere	sta	ukradla’
gostilničarki Ivani Gregorčičevi v Tacnu. Popivala sta po Tacnu in Šmarni gori kar dva dni skupaj in se Izborno zalagala z jedjo ta pijačo. Samo za en obed sta porabila 500 kron. Ko sta se	vrnila iz te
božje poti, sta bila aretirana. Že pri obravnavi. sta obtoženca tatvino odločno zanikata In Poznik Je navedel takrat razne nove priče, ki naj bi ugotovile, da Je oa pri njih delal ta baš takrat lep Jenar zaslužil. — Ker je bita cela zadeva precej, nejasna, je sodišče danes zaslišalo te priče, ki so potrdile, da je obtoženec pri njih: res nekaj zaslužil. Kljub temu pa, da sto bila oba že velikokrat kaznovana radi tatvine, sodišče tega slučaja ni moglo popoi-j noma ugotoviti in sta bila obtoženca radi pomanjkanja dokazov oproščena. Za preiskovalni zapor nista zahtevala ničesar ir samega veselja, da jima je šlo po sreči in rta zopet prosta.
VLOMILCEVA BILJEŽNICA.
Dne 29. septembra 1922 le pobegnil iz kaznilnice v Korneuburgu mlad, brezposelni mehanik Josip Lanek, doma iz Kraška pri Znojmu v Ceškosiovašlri. Zaprt }e bil tam radi tatvine. Obrnil se Je proti Jugoslaviji kjer je poskusil svojo srečo. Begal le sem in tja in prišel končno v* Ljubljano, kjer pa je imel zopet smolo. Vlomil je v klet Mih. Ravtarja na Jurčičevem trgu, odkoder je nameraval vdreti v prodajalno zlatarja soseda Krapeža. Ra«.-čunal pa je slabo in vlom se mu ni obnesel. Podobno je vlomil v klet Rupnika-na Starem trgu, odkoder je hotel priti ▼, prodajalno zla tar ja Pakiža. Čakal j» v: kieii na premogu ugodnega časa, da bf pričel vrtati v steno, ko ga je presenetita: uradnica Bajtova, ki je prišla slučajno precej pozno v klet po drva. Prestrašena je poklicala stražnika in dečko ie bil v pasti Pri njem so našli celo zbirko raznega vlomiinega orodja. V bilježnici pa j« imel napisano 28. septembra 1 R. g. ta Spielfeld. 1 R, g. ta Marburg, 1 R. g. ta Laibach und 15. oktobra I R B. to Lafc; bach, (R. g. pomeni =5= Raub gemacht, E. g. Einbruch gemacht) Obtoženec Odločno zanika, da je hote! vlomiti to pravi, da je šel v obe kleti le spat. ker ni imel denarja za prenočišče. Obenem je Lanek tudi ukradel ta prodal za 1400 kron eno kdo. Tudi to tatvino dečko zanika. Prizna samo, da je vzel pri Ravtarju Icos sira in kruha. Smeje pravi: »Die Käse geschieh te beim Raytar gib ich zu, sonst nichts!« Öbsojea je bil radi poskuŠenega ropa. tatvine kolesa in zaradi potepanja na 1 leto težke ječe, nakar bo izgnan iz naše države. Mimogrede domov, pa ga bodo pridržali še y> Konmeuburgu, da odsluži preostalo
KAZNOVANO OČITANJE,
Dne 24. okt m. 1. je nahrulila po neki obravnavi na hodniku pred dež. sodiščem v Ljubljani Matilda Kregar rol Rebenšek Josipino Jevnikarjevo in ji očitala v razburjenosti, da Je le ta pokrivem prisegla in pokrivem pričala. Matilda je priznala očitek, trdila pa je, da to prvič lahko dokaže. drugič pa, da je to rekla le svojemu zastopniku to jo je Jevnikarjeva ie mimogrede čuta. Obsojena je bila po § 104. radi žaljenja priče na 50 Din globe.
Borzna porodila.
Beograd, 18. aprila- Devize: Bukarešta 48—49, Berita 0.445—0.446, Dunaj 0.141—0.1425, Budimpešta 2J0—222, Sofija 73—78, Praga 299—300, Ženeva 1810—0, Pariz 662—665, New York 99—9930, London 460.50—465, Milan 494—495.
Zagreb, 18. aprila. Devize; Dunaj 0.14—0.1415, Berlin 0.44—0.45, Budimpešta 2.15—2.25, Italija 492—494, London izpiačik) 467.50—469.50. ček 46&-468, New York ček 99.50—100.50, Pariz 655—660, Praga 298.50—299-50, Švica 1805-1810. — Valute:	Dolarji 98—98.75, avstr, krone
0.139—0.1405, češkoslovaške krone 292— 294, 20 kron v zlatu 350—0, napoleondori 340-0. Ure 487—489.
Zagreb, 18. aprila. (Priv.) Devize: New York 99.50—100A0, Pariz 6.55— 6.60, Švica 18.05—18.10, London 46750— 469,50, Dunaj 14—15, Praga 29850—299.50, Budimpešta 2.15—2.20, Italija 4.92-4.94, Berlin 44—44.45. — Valute: Dolarji 98— 9850, italijanske Ure 4.87—459.
Ourih, 18. aprila. Otvoritev: Berlin 242, Holandija, 2lJ, New York 554, London 25.78, Pariz 36.60, Milan 27.15, Praga 16.50, Budimpešta 12, Zagreb 5.60, Sofija 4.17, Varšava 1.30, Dunaj 77, avstr, krone 7750.
Gurib. 18. aprila. Zaključek: BerUn 250, Holandija 216.75, New York 553, London 25.73, Pariz 3635, Milan 27.15. Praga 16.50, Budimpešta 12, Zagreb 550, Varšava 130, Dunaj 77.25, avstrijske krone 7750,
14.50, Rim 168.25, avstrijske krone 451 Italijanske Ure 16835, Budimpešta 75, Pa riz 225.75. London 158.73, New York 3430 Čurih 611.75, Beograd 35.
Berlin, 18. aprila. Dunaj 4339, Budimpešta 663, Milan 121.196, Praga 73316, Pariz 162.093, London 114,71250, New York 34.03750, Ourih 448375, Beograd 25.037.
Dunaj, 18. aprila. Devize: Beograd 719—721, Berlin 2.40—250, Budimpešta 14.95—15.05, London 330.700—331300, Milan 3496-3504, New York 71525—71.175, Pariz 4619-4631, Praga 2122-3128, Sofija 524.12—524.155, Ourih 12375—12.905. — Valute: Dolarji 70.700—71.000, levi 5-03 —5.07, nemške marke 230—250, angleški funti 329.000—330300, francoski franki 4560 —4590, italijanske Ure 346250—347250. ju-goslovenski dinarji 710—714, leji 329—331, švicf "*kl franki 12.780—12340. češkoslovaške krone 2105—2115, ptadža^ske krone - m /-.s—l aaa.
«fes» K
.i
nrvkmm mwm.*
Ji*Y. Ä?.
Gospodarstvo.
4ova gospodarska
politika Busije.
; Kakor snano. le sovjetska Rusija vpeljala y polovici L 1921 svojo aovo sospo-slassko. politiko. Tej politiki st je iz rax-iWfäilviSä razlogov posvetilo pri nas le malo Osornosti. V splošnem prevladuje pri nas Jaaenje, da se bo sovjetski teror, itas'o-«jen na neznatno manjšino in strojnice, slej "ali .prej isslpmil Ker se to do danes le ni vZgodilo. mislijo nekateri, da kapitulira Rušila (v zavesti svoje polomije) ?, novo go-japodarsko politiko pred svetovnim kapitalizmom. najmanj pa da pomeni vse to jjwCetie sovjetov povratek k prejšnjim for-eaarn gospodarstva. Mnogo jih je, ki mislilo; da je i 3921. inaugurirana gospodarska (politika le svita šahovska poteza moskovskih mogotcev: svet naj bi dobil nekoliko “tež okusa in volje, sklepati v Rusiji kup-ažlift, Ogromni zakladi da so bili vrženi le %di trnek, na katerem bi se natakni! ino-remski kapital Kadar bi pa inozemski kapital dvignil vse gospodarstvo, bi sledila ) «tug» izdaja nasilne eksproprijacije.
^ ;■ Vzroki gospodarskega bankerota Ru-'4K>. Seže — dispozicija a» polom je vsebo» Vila že njena udeležba v Štiriletni vojni — predvsem v nesmiselnem uničevanju vseh gospodarskih virov s strani boliäevi-ibv, slednjič pa v ekstremno-komunistič-iik laboratorijskih poskusih novih »narod-alh gospodarjev« sovjetske Rusüe. To prl-«avajo sovjetski krogi brez pridržka.
Nova gospodarska politika Rusije je reäsdtat sledečih štirih razlogov:
T Izjalovitev svetovne revolucije. Ruši!» }e nvidela, da bo še dolgo obdana od kapitalističnih držav. Najti je morala pri-saern! modus vivendi za sožitje $ sosedni-itd državami 2. Prenehanje vojaških re-voludjoaarnih napadov od zunaj in raznih zarot na znotraj. Vojni komunizem s svojta! tisočerimi poiavi je moral izginiti. Za-ftrtüa še Je potreba, zbrati slabotne gospa-Akrske sile k obnovitvenemu delu. Počasi fš prišlo spoznanje, da je Rušila navezana A», inozemske odjemalce njenih pobskih produktov, na drugi strani pa inozemstvo M nore biti brez obsežnih ruskih tržišč, vded Česar b! utegnilo plodonosno uplivatl fss OŽlvljenle Industrije in poljedelstva. — Trem razlog Je bil blokada inozemstva. Četrti — morda celo glavni — razlog pa ie Mk» nezadovoljstvo kmetskih mas, ki se je Izražalo v stalnem revoitlranju. Sovjeti so MU prisiljeni popustiti in tako je kmet mo» «el zopet prodajati svoje pridelke.
5 Težko st je predstaviti koliko administrativnega dela je dala nova gospodarska politika sovjetski upravi. Preje je bila trsaka trgovina prepovedana, naenkrat se (• zopet smelo trgovati; valute skoraj niso
več poznali, sedaj so m »s morali vzpostaviti vsi činitelji finančnega gospodarstva. Ni bilo davkov, m najemnin, nihče ni plačal tramvajske all Železniške karte. Načela, ki so stala na glavi, so se morala postaviti na nože. Tembolj čudno pa je. da je ns gospodarskih razvalinah moglo vzkliti v tako kratkem času novo življenje.
Kaj je ostalo od komunizma? Ali med novo gospodarsko politiko Rusije in med gospodarsko politiko zapada obstoja vendarle principiieltia razlika.
Država je izključni lastnik zemlje to vseh uaravnih zakladov. Lastninsko pravo giede vseh javnemu blagru služečih institucij pa si je država v celoti — pridržala. To so javna prometna sredstva, železnice, banke, veleindustrija, banke in monopol ns trgovino z Inozemstvom. Država more te institucije za daljšo ali krajšo dobo dati v zakup. Ona postane sointereseuf k* vseh industrijah. Kmet« daje zemljo v zakup, ie-ta odplačuje 'z davki, vsa nova sezidana poslopja z inventarjem ter pridelki p* so last zakupnika ali koncesljonarja. Zemljišča se torej nc morejo prodajati. V monopolu na zunanjo trgovino pa vidi Rusija sredstvo. s katerim sc lahko hrani pred mogočnim razvojem kapitalističnega inozemstva na polju trgovine, hkrati pa ji služi kot rezultanti vemli za vse narodno gospodarstvo.
Razumljivo je, da so razvoju teh načel še velike težkoče v napotiti. Nova gospodarska politika se ne opira 5e na zrele izkušnje. Vidni znak ‘e nezrelosti je davčni vijak, ki ga vrtijo do blaznosti. Gospodarsko stanje Rusije ni ravno rožnato, toda nova gospodarska politika sovjetov je postala baza za nadaljna pogajanja z ostalim svetom, Nemči’a, Anglija, Amerika Itd. se že tiščijo okoli mize, kjer se bo odločalo o gospodarski usodi Vzhodne Evrope.
INDUSTRIJA.
X Razširitev obrata alpinske montanske družbe. Alpinska montanska družba v Avstriji je začela izdelovati vijake.
X Pomanjkanje premoga na Madžarskem. Po zasedbi Poruhrja po Francozih, je uvažala Madžarska premog Iz Češkoslovaške, Romunije In Poljske. Ker pa madžarski devizni urad ni dal madžarskim uvoznikom premoga na razpolago deviz, tl niso mogli plačati svojih dolgov za premog v inozemstvu, radi česar. so vsi Inozemski rudniki ustavili nadaljnje dobave premoga na Madžarsko. Ta je navezana seda! edinole na lastno produkcijo premoga, ko pa ne zadostuje za domače potre-be, radi česar bo zavladalo na Madžarskem v kratkem veliko pomanjkanje premoga.
I X Novo gozdarsko »odleti« v Avstriji !•
I V Avstriji se je osnovalo s osnovno glav« \ t tdeo 500 milijonov 'kron novo-podjetje-pod j;
* j imenom .Mols* und Forstindustrie A. G.«, j: j ki se bo pečalo g izkoriščanjem »ozdov jj cerkvenih kapiteliev v Avstriji	t ■
j X Nova snov za pogon motorjev, če-i škoslovaška industrija špirita bo pričela * j ! izdelovanjem nove snovi zt pogon motor- \ f jev, ki se bo Imenovala dynakol To snov ; j že vporabljaia z velikim uspehom Nemčija j in Francija ter baje zelo dobro služi svofe-ji cut namenu.
X Trocki orsauizlrs roško Industrij». Osrednji izvrševaini . komite v sovjetski J Rusiji Se. odobril' Trocki]« načrt orga-|i nizacije ruske industrije. P® tem načrtu I je potrebno tesno sodelovanje industrije s j jj kmetiškinn delavstvom. Za rusko industrijo I je pred vsem potrebno, da j! pride su polj moč tuji kapital, radi česar se odobravajo f j razne koncesije, mešane - družb» in zakup-!j ne pogodbe z inozemskimi družbami (ks-I pltailsti). Poleg tega povdarja Trocki! v svojem načrtu, da je zelo, zelo potrebno, da se izobrazi čim več gospodarskih strokovnjakov, ki bodo znali združiti materi-je!n« koristi proletarijata z nujnostjo, |
! spraviti industrijsko produkcijo dp «živiš-j le produktivnosti.
. trgovina,
X 2 zagrebškega trga. Zagrebški tr st I le sedaj dobro obtožen z ribami Vsied pad- f ca vode ie čas za ribolov zelo primeren, j Številne ribe so priplavaj e iz Donave v Savo. Cene ribam $e gibljejo med 40 kro- j nami do 300 kron za kg. Na trg prinašajo ij ljudje že, prvotno zelenjad. Jajca se prodajajo po 4—4.50 K komad. Posebno mnogo j je na trgu jabolk iz Slovenije.
X Pravica prvenstva. Ministrstvo tr- | I go v in e in industrije je odredilo, ds se pri- | I zna predmetom industrijske svojine, ki bo- i j do razstavljeni na ljubljanskem velesejmu , I od 1. do 10. seotembra 11« pravica prven-1 stva v smislu S 160 zakona o zaščiti Indu- | strijske svojine.	!
X Naraščanje žitnih etn na Madžar- | skera. Kljub temu, da se je po poročilih listov madžarska krona v Curihu deloma popravila, še vedno rastejo cene žitu na ! Madžarskem. Madžarski trgovci namreč računajo $ ponovnim padcem krone ter radi tega Se kalkuliralo $ tem. žitne cene, ki so se gibale pred tremi tedni Še okoli 12.000 madžarskih kron, so potem narastls na 20.000 kron in sedaj Se n* 21.500 do 22.090 kron.
X intervencije Inozemskih upnikov na Madžarskem, iaozemska poslanstva v Budimpešti dnevno intervenirajo pri madžarskem zunanjem ministrstvu radi poravnave terjatev, trgovskih In Industrijskih krogov njihovih držav. Do sedaj so zahtevale te poravnave Poljska, Ceškoslo- J vaška, avstrijsko, italijansko, švicarsko» j angleško in ameriško upništvo.	i
X Tečaji m novosadski produktni bot-- j *i dno !f, aprila «923. Cenejša 100 kg: \ pšenica bačka 450,' ječmen bački 310, oves i; bački .2S2;50, • koruza back.* 258. koruza j sremska 2&5, fižol beli novi 470. moka St f • ® 670, pšenični otrobi 155.
r; DAVKI ™ CARINE.	5
X Carinski sadavefc * Avstr® Maša \ ad 36, do 22. aprila 14.400 kron.
PROMET. .
X Pojasnilo k iarSli s» prevoz živih živali Prometni minister je izdat poiasmio I k tarifi, ki se uporablja pri prevozu živih j živali in sicer za slučaj, da se moralo take pošiljke pretovoriti na kaki vmesni posta» J iz vagona ozkotirne železnice v vagon nor- I maiROtlrae železnice ali obratno. V tem slu- j Salu se računa vozarina po črti površini, 3d ; je vzeta za osnovo v nđpremni postaji
X Zvišanje železničarskega tarifa v f Neročljl Ker so stroški za vzdrževanje dr- j! žavnih Železnic v Nemčiji mnogo večji, ka- f kot pa dohodki, b» Nemčija v kratkem zvl* |j šala železniško tarifo,.	f
X Poprava proge Osijek--Velika Po- |j leg«. Prometno ministrstvo je odobrijo j kredit sro! milijona dinarjev za popravo proge Osijek—Velika Požega.
X Reftaracifek» dobave za Vojvodino, Poštno ravnateljstvo za Vojvodino je te dni | dobilo 20 modernih poštnih vagonov s električno razsvetljavo In posebnim! oddelki. , Poleg tega je ravnateljstvo dobilo tudi tri železne konstrukcije za zgradbo poštnih barak ki se bodo postavile, v Novem Sadu, Sotnbovu in Velikem Bečkereku. Vse to je dobavila naši državi Nemčija na račith voj« c» odškodnine.
X Zvišanje dohodkov angleških žeiez-
Bfc. Železniška statistika V Anglrl izkazuj» f za leto 1922 za 3.600 funtov vil'© dohod- i ke. kakor leta 1921 5n za 55.600.000 funtov S Iterlingov zmanjšan» izdatke.	|
DENARSTVO.
X Omejitev emisij bankovcev v Rn-*!JL Ljudski komisarijat sa finance je predlagal, da se omej! izdajanle bankovcev. Mesečna emisija bankovcev ne sme presegati 30 milijonov zlatih rubljev po tečaju 1. Predvidena je nadaljna omejitev emisije po preteku šestih 'mesecev.. To omejitev 'e povzročila nova davčna In finančna politika, po kateri se smejo kretati emisfle samo v mejah proračunskega pri« maEjkljaja.
X Relacija poljskega goldinarja do poljske marke se je določila z 7500 :1,
X Zlati zaklad norveške Narodne haske j» znašal v pretečenem tednu 137.3 milijona norveških kron. V obtoku je samo 364.4 milijona kron bankovcev, das! bi jih po statutih smelo biti 422.3 mili-ona kron, Rezerve banke saašajo 57.9, vloge 160.4 milijona kron.
X 'feefasTC! promet »rž Čekovnima zavodoma v Zagrebu in Ljubljani ter pr! poštni hranilnici v Sarajevu izkazuje v mesec« marcu t 1.	274.990 vlog s prorrsetotu
978,616.701 dinarjev, 141.785 izplačil s prometom 966,836.006 dinarjev. Novih računov je bilo otvorjenih 164 in zatvprjenih 16, lastnikov čekovnih računov je bilo koncem marca 8653. Stanje imovine ie bHo konce» marca 204,798.575 dinarjev.
X Primanjkljaj iraaeoskl!» državnih železnic. Francoske železnice so imele kon-cem leta 1922 1310 milijonov primanjkljaj», t. j. za 1671 milijonov manj, kakor Ičsjt 1921. Primanjkljaj državnih železnic znaš* 430 milijonov, ostanek pa se razdeli na riž* lične železniške družbe.
X Rusko. zlate za Poljsko. Poljska J« pred kratkim dobila iz sovjetske Rusije sa ! 29,000.000 zlatih mark zlata. To zlato je. pripadalo Poljski na podlagi v Ligi sklenjene mirovne pogodbe. Sovjetska Rusija mora izročiti Poljski S» sa 30 mflijonpy zlatih mark zlata.
X Češkoslovaško posojil» v Angliji. Ö likvidaciji drugega obroka češkoslovaške^ posojila y Angliji v znesku 500 milijonov ČK se bodo vršila razpravjaaia še ta mesec.
X Zvišanje plač državnih uradnika* m Madžarskem. Madžarski ministrski svet je sklenil zvišati plače državnim uradnikom. Drasinjske doklade se zvšajo na S3 do SOkratno Izmero osnovne plače. S tem korakom hoče vlada odpraviti nozađovčft-nost ki se je pojavila vsied slabega gmotnega stanja med «radništvom. Istočasno .b* bo vlada reducirala državno «radništvo tM-20 odstotkov.
X Za izboljšanje madžarske kron« namerava najeti madžarska Vlada 12 milije* nov švicarskih frankov posojila ter se z» vodilo, zadevna pogajanja s šVicarskbal bankami	-	....
DOBAVE. '
X Dobava raznovrstnega materiala. Pri direkcij! državnega posestva = Bebe« v Kneževem (Baranta), se vrši dne _ 15. maja t. I. ofertalna licitacija glede dobave raznovrstnega materi’a. Pogoji in seznam materijala za to dobavo so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubliani interesentom proti vplačilu na razpolago.
X Dobava karbotae raztopine in kali. levega mila. Pri ravnateljstvu drža vrda železnic v Subotici se vrši dne 2. mam i-L ofertalna licitacija glede dooave 5.000Kg karbolne raztopine in 1.000 kg kaipevega mila. Predmetni oglas Je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v LjuBljani la-teresentom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« ▼ Ljubüanl
Kad Gaborian:
Akt štev. 113.
. * ■ .	Roman.
(Nadaljevanje.)
, V svojem življenju Je srečal toliko baronov, ki M skromno živelj, toliko knezov, ki so živeli samo ob dobičkih Igre, da ni več verjel v sijaj plemstva. Po sam je tolikokrat stradal, užival toliko zaničevanja, da se je hotel maščevati. Po sramotni mladosti je hotel vživati v starosti čast.
Preteklost ga je malo brigala. Zadosti dobro je poznal svet. da je vedel, da bodo njegovi nekdanji znanci umolknili pred njegovim bogastvom.
V hotelu Louvre sta se oba zaveznika prvič sestala; sestanek ie bil zelo viharen.
- Raoul kot praktičen človek je trdil, da naj se Esdovoljlta s tem, kar sta dosegla in se je upiral aadalinlm lopovščinam.
»Kal nama še manjka?« je rekel svojemu stricu. »Več kakor en milijon Imava, deliva sedaj la bodiva zadovoljna. Srečo sva imela, ne skušajva
usode.«
Ta zmernost Louisu ni bila všeč.
»Res je, da sem bogat« je zavrnil Raoula, »toda jaz hočem več. Bolj kot kedaj želim, da bo MadelaJna moja žena. Prisegel sem, da mora biti moja. Prvič jo ljubim, potem pa, če sem v tako bližnjem sorodstvu z enim najbogatejših bankirjev, zavzemam tudi odlično meto.«
»To je žilo nevarno, stric. Madelajna ti je lahko usodna.«
»Lepo! Ravno ta nevarnost ml ugaja. Jaz bom delil s teboj, toda šele on! dan po moji poroki z Madelajno. Ti dobiš njeno doto.«
Raoul je rnolčaL Clamerae je imel denar, on je obvladal položaj.
»Ali pa si že premisli!, kako boš razložil ljudem, da si prišel do tega novega premoženja? Pri Pauvelovih vedo, da živi v Clameranu neki gospod de Clameran, ki ga ti, po tvojih lastnih besedah, ne poznaš, ki pa ima pri bankirju shranjen denar. Ce nastopiš sedaj naenkrat kot njegov dedič, kako si bodo to razložili?«
Louis je zmajal z ramo.
»Ti si tako pameten, IjuM moj, đa idti aajbliž-njega ne vidiš.«
»Pa mi vendar povej...«
»To je prav enostavno. Za bankirja, njegovo ženo in Madelajno je Clameran iz Olorona postranski sin mojega očeta, torej moj brat, rojen v Hamburgu in za časa emigracije priznan. Ali ni popolnoma naravno, da Je hotel rodbino obogatiti? Jutri poveš to svoji častiti materi-«
»To je drzno.«
»Zakaj?«
»Lahko poizvedujejo.«
»Kdo? Bankir? Zakaj? Kaj mu je mar, če imam postranskega brata ali ne? Jaz podedujem, moje zahteve so v redu, on mi izplača denar in stvar je končana.«
»Za njega seveda...«
»Mar misliš, da bosta gospa Fauvel in njena nečakinja poizvedovali? Zakaj? Ali kaj slutita? Ne. In poleg tega Jih lahko spravi najmanjši poskus v zadrego. Celo ko bi vedele za najine skrivnosti, se jih ne bojim, oni jih ne moreta izrabiti.«
Raoul je premišljeval, a ni mogel najti ugovora.
»Dobro, storil bom, kar mi ukažeš; sedaj pa ne smem več računati na denarno pomoč g. Fauvel.«
»In zakaj ne, ce smem vprašati?« r i s
»Ej, sedaj, ko si tl bogat, stric...«
»Kaj stori to?« je vzkliknil Louis. »Ali nisva sprta, ali nisi pripovedoval zadosti iz mojega življenja, da Imaš pravico odklanjati mojo pomoč? Pojdi, jaz sem vse premislil. In ko ti bom razložil svoj načrt, boš tudi mojega mnenja. Posrečiti se nama mora.«
»Povej vendar enkrat svoj načrt,« je vzliknU Raoul nestrpno.
»Premisliva še enkrat vse od početka; Najprej i sem prišel h gospej Fauvel, ne da ji zakličem; Denar ali življenje! kar bi ne pomenilo mnogo, mar-I več: Denar ali čast! To Je bilo hudo. Pripravljen sem bil, da ji vzbudim s tem največji gnus.«
»Gnus je še premalo.«
»Vem. Potem sem postavil pred njo tebe, ki sem te iskal in našel. Nočem te hvaliti, toda pri prvem nastopu si imel velik uspeh. Ko sta se prvič sestala, sem bil, kakor veš, skrit za vrati, naravnost mojstrsko sl nastopil. Komaj te ie zagledala, že te je ljubila. Samo ena beseda, in ti si imel njeno srce.»
»In brez tebe...«
»Pusti me, da izgovorim. To je bilo prvo 'dejanje najine komedije. Potem drugo dejanje. Tvoje ‘ neumnosti, tvoji izdatki, tvoja razuzdanost bi rekli, ; vse to je najino razmerje izpremenilo. Gospa Fau-vel te ni prenehala ljubiti, saj si Gastonu tako podoben, —• a bala se te je, da se je zopet vrnila k meni in me prosila pomoči in podpore.*
»Uboga žena!...«
»Pri tej priliki sem zelo pametno nastopal, to moraš priznati. Bil sem hladen, očetovski, kakor stric, ogorčen in vendar ginjen. Stara poštenost Cia* meranov je bila lepo slišati v mojih besedah- Kakor
se spodobi sem obsojal tvoje kažnjivo početje, Tš. čas sem zmagoval jaz na tvoje stroške. Gospa Fauvel je izpremenila svoje mnenje o meni, sedaj me Je ljubila in spoštovala in mi je bila hvaležna.« j »Časi so minili-«
Louis se ni zmenil za Raulove Ironične besede*
»Sedaj pridemo k tretji izpremembi, ko bi naju gospa Fauvel pod vplivom Madelajirinih nasvetov skoraj sodila po najini pravi vrednosti. Jaz se nft
motim. Oba naju je zaničevala ter se je naju bala. Da te ni z ono dušo sovražila, čuješ Raoul, Je to pripisati samo dejstvu, da vsebuje materinsko srce zlasti v takem položaju velike zaklade odpuščanja in potrpljenja, tako da bi jo mogel Bog sam zavt* dati zato. Mati pač lahko svojega sina Uubi in zaničuje obenem.
»To sem moral tudi občutiti, tak» da me je edo ganilo.«
stalno v zalogi
H. Petrič, liiklim,
iiaj&a M 31 — lil. 3S6.
Skladišče „BALKAN".
RifflKiraHrafflmHHnmwmiwuBBnn»
Mikuž
LJubUana,
Mestni trg 15
izdelovalen
dežnikov
Na arooaoi Na Oefeeie»
Zaloga
sprehaiaintlt
palic«
Popratna točno ta solidno, aiiKumniJiflmmiaiinmtamuniaikiw
MU OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, s davščine vred.____________________________________ .
itHt! OfiUÜL
»1*4, »• želi v »vrbo skupnih ItUrtov la konvwxscij* sezas-hU S lavna taka gospodično Dopis« sa prosi pod „IZLETI“ «us poko ljttbl]«n*.
Umi
pntea • •očnim snsnjem slovmskns in nemščine rmncoskcg« In srbsko-hrra-, jetika, sa itt« *« večji sa-Oferte pad „Uradnik“ aa a Usu.
i Biatt i Hus
;so, ki po«na slovensko, srb-neniško, italijansko, fran-o, angleško, «merikunsko jovodstvo, žvU večernega islenja Ponudbe pod „Za enje“ ca upravo J. N.
za čas od 7 1L Sjutraj do 8. pop išče manjša družina na Prulah Plača po dogovoru; Naslov pri upravi Usta.	_________
V Mo!
Iščem sopotovatca za severno Ameriko ca mesec junl. Ponudbe pod „Pogumen“, gl. pošta Ljubljana. ________
lupi n «la
260 m11, na periferiji mesta ca malo hišo-enodružinsko stanovanje Ponudbe pod „mala hiša“ na upravo J. N.
im vi.
srednju, bi kupio na pruzi Ljubljana-Jesenice, ponude na upravu J. N.
Ciffi ■ praffiia
ter ga nudimo po znatno znižani ceni Trgovina a semeni Sever A Kom p., Ljubljana, Wol-fova ulica It.
MopK li H.
bi potuje redno po vsej Sloveniji, želi še kakšna ugodna zastopstva konsumne vrste. Ponudbe nu upravo pod „Zastopnik 4“.
10 S Hi
ali ncmeblovano sobo s posebnim vhodom išče za takoj uradnik. Ponudbe pod „Nagrada“ na upravo Usta.
StiMII!,
tri ali štiri sobe in pritikline v sredini mesta se išče. Ponudbe s ceno na upravo pod „Stan“.
Bšže se
ena n dve sobi
mebiovam ali aemeblovani v sredini mesta za boljšega gospoda. Ponudbe na upravo lista pod „Soba“.
POZOR!
Sprejemam naročila za
nove eleje
kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista.
aMsmsmwwmt
1.JAX & SIN
LeSUBLJANA, Gosposvetska ge«5ta priporoča svojo bogato salone t
Pisalnih strojev „ADLER“ Šivalnih strojev
sa rodbino la obrt
Voznih koles
Styria -- Dttrkopp,
Orožno kolo (Waffenrad)
Ceniki zastonj ln franko.

‘‘V - ■
SEßf
Trpni, dropristi, parfiimeristi!
Veliko zalogo forlvuega mila, kolonjske vode, pudrov, odola, zobali* past, aalla Spelek, ©lyzerla, Eai*
' d© Colofpie Glyzeria, lipov ©vet> Bati! soap Itd. priporoča za odjem na debelo po ugodnih cenah
n tiska «ft«** tiitan* h
lUtiUu*