PONOSNIH 60 Zbornik ob 60-letnici Izdal: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece Odgovorna oseba: mag. Jasmina Mihelak Zupancic Uredniški odbor: mag. Jasmina Mihelak Zupancic, mag. Brigita Kukovic, mag. Aleksandra Boldin, Marjana Cenc Weiss Jezikovni pregled: Marjana Cenc Weiss, Izidor Roškar Fotografije: avtorji clankov, Foto Nareks, Studio Fakin, Arhiv Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece Tehnicni urednik in oblikovalec: Blaž Prapótnik Celotna graficna izvedba: Epigraf Naklada: 400 izvodov Slovenske Konjice, november 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 377.36(497.4Slovenske Konjice)(091)(082) ŠOLSKI center Slovenske Konjice-Zrece Ponosnih 60 : zbornik / [uredniški odbor Jasmina Mihelak Zupancic ... [et al.] ; fotografije avtorji clankov ... et al.]. - Slovenske Konjice : Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, 2019 ISBN 978-961-290-633-7 1. Gl. stv. nasl. 2. Mihelak Zupancic, Jasmina COBISS.SI-ID 302764288 Vsebina Fotografije oživijo ............................................................................................................................................... 6 UVoDnE MisLi .....................................................................................................................................................................7 Mag. Jasmina Mihelak Zupancic Ponosni na šest desetletij dela in ustvarjanja ................................................ 8 Dr. Jernej Pikalo Jubileju na pot ...................................................................................................................... 12 Darko Ratajc Ponosni na prehojeno pot ........................................................................................................... 13 Mag. Boris Podvršnik Ob jubileju Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece .................................................. 14 Branko Bracko V dobi velikih sprememb ........................................................................................................ 16 Mag. Ksenija Klampfer Ob 60-letnici Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece ............................................ 17 Ajda Cuderman Spodbujanje podjetništva v okolju.......................................................................................... 19 Slavko Vetrih Kjer je volja, je pot......................................................................................................................20 Franc Zdolšek Izobraževanje in izobrazba sta pomembna............................................................................... 21 Matjaž Orter Šola je prihodnost ...................................................................................................................... 22 Maja Dragan Dobro sodelovanje, pozitivna energija in odprta komunikacija ................................................23 Mag. Franc Šelih Spomini na leta vodenja........................................................................................................ 24 Mag. Milan Sojc Nenehno iskanje izzivov in želja po doseganju strokovnosti so vodili naše delo in razvoj v preteklosti ........................................................ 26 KRonoLoGiJA ....................................................................................................................................................................29 Mag. Aleksandra Boldin OD DELAVSKE UNIVERZE DO SVETOVALNO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA IN ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE-ZRECE (zgodovinski oris) .... 30 Osebna izkaznica Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece ........................................................................... 41 Vecje investicije v šolski prostor in opremo ......................................................................................................44 ...................................................................................47 Mag. Brigita Kukovic, mag. Jasmina Mihelak Zupancic, Ana Patricija Košir, Petra Klima, Maja Štrovs Prepletanje dejavnosti enot šolskega centra, zaposlenih, dijakov in okolja ...................................................... 45 Mag. Jasmina Mihelak Zupancic mag. Brigita Kukovic, Polona Klokocovnik SIC – izobraževanje odraslih ............................................................................................................................ 48 SIC – svetovanje in projektno delo ...................................................................................................................60 SIC – šola vožnje ............................................................................................................................................... 74 sREDnJA poKLiCnA in stRoKoVnA šoLA zREcE .....................................................................................77 Tomaž Cernec Trajalo je 60 let, da lahko sedaj izgledamo tako dobro ........................................................... 78 Dejan Studencnik Misel ob 60. obletnici delovanja našega šolskega centra ...................................................80 Marjana Cenc Weiss Išce te sreca, um ti je dan ............................................................................................... 81 GiMnAziJA sLoVEnsKE KonJiCE .........................................................................................................................99 Helena Skaza Birk Skupaj pišemo zgodovino ...............................................................................................100 Mag. Aleksandra Boldin Od ideje do ustanovitve gimnazije v Slovenskih Konjicah .................................... 107 izJAVE in MisLi ............................................................................................................................................................. 113 Mag. Franc Dover Kdo danes razmišlja o šolskem predmetniku cez deset let? .............................................114 Andrej Poklic Ob jubileju …............................................................................................................................ 115 WEILER Abrasives Znanje – prednost ...........................................................................................................116 Mag. Irena Vozlic Stjepcevic Zaupanja vreden partner ..................................................................................116 Mag. Srecko Fijavž Slediti napredku pogosto pomeni preseganje samega sebe ..............................................117 Mag. Renata Klancnik 60 let skupaj na poti ....................................................................................................118 Metka Ambrož Bezenšek Razmišljanje o pomenu izobraževanja in usposabljanja odraslih v preteklosti, danes in v prihodnje ......................................................... 119 Tatjana Gosnik Sodelovanje ........................................................................................................................... 121 Peter Kos Pomen izobraževanja odraslih ....................................................................................................... 122 Mag. Tilka Jakob Bogastvo znanj ................................................................................................................... 123 Mag. Franci Kotnik Zagotavljanje kadrov Ivan Furman Znanje za gospodarski napredek še 60 let ............................................................................... 124 Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Celje Pridobivanje kompetenc ......................................................... 125 Robert Gril Akterji prometne varnosti ........................................................................................................... 125 Franja Centrih Partnersko sodelovanje........................................................................................................... 126 Dubravka Milovanovic Graditi in izgraditi .................................................................................................... 127 Alenka Testaniere Dobro sodelujemo ............................................................................................................ 128 Lidija Sovinc Pomembni so posamezniki ...................................................................................................... 128 Mag. Jožica Razpet Nekje v nekem koticku svojih src smo še vedno vsi ucenci … ............................................ 129 Udeleženci izobraževanja odraslih in neformalnega izobraževanja ............................................................... 130 Predavatelji ...................................................................................................................................................... 135 Nekdanji kandidati Misli o naši šoli vožnje ................................................................................................... 139 KoLEKtiV ............................................................................................................................................................. 141 Kolektiv Šolskega Centra Slovenske Konjice-Zrece 2019 ............................................................................... 142 Casovni trak .................................................................................................................................................... 144 Fotografije oživijo Nekatere fotografije v zborniku ob gledanju skozi mobilni telefon oživijo, oznacene so z zna­kom: Na mobilni telefon si naložite aplikacijo Arti-vive App iz trgovine Google Play ali AppStore in z njeno pomocjo v zaslon mobilnega telefona ujemi­te oznaceno fotografijo. Fotografije oživijo. Ustvarili so jih dijaki 1. letnikov gimnazije pri pouku umetnosti in infor­matike. Vabimo vas, da si Augmented reality ogledate na svojih telefonih. Ponosni na šest desetletij dela in ustvarjanja Danes razvejena dejavnost enovitega Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece je v šestih desetletjih doživela vec prelomnic v razvoju. Zacetki, ki segajo v leto 1959, so bili usmerjeni v izobraževanje odraslih tako na strokovnem kot splošnem izobraževanju. Temu so se kasneje pridružili izobraževanje mladine na podrocju strojništva in gospo­dinjstva, šola vožnje, svetovalna de­javnost, ki je nadgrajena s SPOT in e-VEM storitvami, projektno delo, splošno izobraževanje mladine v programu gimnazije ter nova dejav­nost ucnega izdelovalnega laboratorija. Glavni del izobraževalne dejavnosti je vezan na srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih. Vseskozi pa smo v naše okolje za izobraževanje odraslih vna­šali višje in visoke študijske programe razlicnih smeri ter neformalna izobraževanja. Prvotno je izobraževanje potekalo v Sloven-skih Konjicah, danes pa se prepletene dejavnosti šolskega centra izvajajo na lokacijah v Slovenskih Konjicah, Zrecah in Laškem, Slovenska poslovna tocka (SPOT) pa tudi v Celju. Na lokaciji v Sloven-skih Konjicah poteka tudi visokošol-ski študij za izredne udeležence. Tako kot so rastle potrebe v okolju, smo pridobivali nove pro-grame izobraževanja, vec preime­novanj zavoda, pridružili so se nam tudi novi ustanovitelji. Od prvotno ustanovljene Delavske univerze Slo­venske Konjice smo se v prelomnem letu 1990 preimenovali v Svetoval-no izobraževalni center Slovenske Konjice, poznan krajše kot SIC Slovenske Konjice. S pridobljenim programom gimnazije in z vstopom novih soustanoviteljev, Vlade RS – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport ter Obcine Zrece, se je Svetovalno izobraževalni center prei­menoval v Šolski center Slovenske Konjice-Zrece. Gimnazija Slovenske Konjice je tako postala ena izmed enot zavoda. Hkrati je enota, šola v Zrecah, dobila novo ime – Srednja poklicna in strokovna šola Zrece. Vse takratne dejavnosti SIC-a, tako iz­obraževanje odraslih, svetovanje, projektno delo in šola vožnje pa se na zavodu nadaljujejo in izva­jajo pod okriljem samostojne enote, SIC – Izobra­ževanje odraslih in svetovanje. Pogled nazaj razkrije zavedanje, koliko udele­žencev je pri nas pridobivalo stopnjo izobrazbe ali specificne kvalifikacije, kompetence, koliko novih voznikov smo uvedli v promet, kolikim zagotavlja­li podporne storitve v razvoju njihove dejavnosti in kaj smo želeli ter dosegli z razlicnimi projekti v tem okolju. Vemo, da je osnovno gonilo razvoja znanje in želja po kvalitetnejšem življenju. Vemo tudi, kako pomembno je, da se šolsko in formalno izobraževanje nadaljujeta v vseživljenjsko pogla­bljanje znanja, ucenja. Starejši zborniki pricajo o obsegu dejavnosti in s ponosom lahko dodamo, da se je v zadnjih dveh desetletji v razlicne tecaje in neformalne oblike izobraževanja vkljucilo preko 5.000 oseb z obmocja Dravinjske doline. Certifikat Nacionalne poklicne kvalifikacije je pridobilo preko 775 ude­ležencev. Programe izobraževanja odraslih, od uvedbe poklicne mature in zakljucnega izpita, je zakljucilo 1.712 udeležencev. Svoje znanje v šoli vožnje je uspešno izkazalo 1.757 kandidatov. Od uvedbe elektronskih postopkov e-VEM storitev smo izvedli 1.432 svetovanj in postopkov za samo­stojne podjetnike in družbe z omejeno odgovorno­stjo. V razlicne projekte našega centra se je vklju-cilo preko 9.070 udeležencev. Ce temu dodamo pridobljeno izobrazbo v programih mladine, lahko povemo, da je bilo v to okolje predano preko 2.000 dijakov, ki so pri nas zakljucili srednješolsko strokovno izobraževanje s poklicno maturo ali poklicno izobraževanje z za­kljucnim izpitom. V zadnjem šolskem letu je ma-turiral 707. dijak naše gimnazije. Na uspehe vseh dijakov in udeležencev smo zelo ponosni, saj zna­nje presegajo na strokovnih in splošnih vsebinah. Tako v programih mladine kot odraslih beležimo dijake in udeležence, ki so dosegli naziv zlati ma-turant. Danes s ponosom praznujemo prehojeno pot, pot izjemnih, a vcasih tudi težkih obdobij. Brez okolja in povezav z gospodarstvom iz tega okolja se šole ne bi razvijale s tem tempom. Smo v regi­ji, ki ima mocno razvito gospodarstvo, razvejeno izobraževalno in drugo infrastrukturo na ne tako velikem obmocju. Prakticno v vseh letih delovanja ni vecje investicije na našem šolskem centru, ki ne bi bila realizirana brez neposredne podpore go-spodarstva, lokalnih skupnosti ali s pridobljenimi razpisnimi sredstvi razlicnih razpisovalcev. Ce smo ob obeležju ob zadnji obletnici de­lovanja šolskega centra vecji poudarek namenili izobraževanju v programih mladine, ki se jim je pridružilo splošno izobraževanje v Gimnaziji Slo­venske Konjice, želimo ob tej obletnici uravnote­žiti in casovno umestiti vse dejavnosti in enote šolskega centra. Zapisov razlicnih dogodkov je še vec. Izkušenj, kot so pridobivanje novih progra­mov, ohranjanje obstojecih, pridobivanje podpore in partnerstev za nove projekte, investicije, izku­šnje v razvoju programov in vsebin izobraževanj, iskanje novih sodelavcev, opolnomocenje zaposle­nih, izobraževanje mladine in odraslih, priprava za poklice prihodnosti ali pa povsem reševanje vsakodnevnih izzivov, je veliko. Vsak jih doživlja po svoje in mnogo od tega bo krasilo tudi priho­dnja obeležja. Snovalcem tega zbornika se iskreno zahvaljujem za delo, saj je bilo poleg tekocih aktiv­nosti treba poiskati marsikatero danes že zgodo­vinsko dejstvo. Pricujoci zbornik tako govori o nastanku in pomembnih prelomnicah v razvoju šolskega cen­tra, o rezultatih dela in vpetosti centra v okolje. Prica o ponosu in zavesti sodelavcev, ki center soustvarjajo danes, in o generacijah, ki so center soustvarjale v preteklosti. Tematiko smo žele­li obogatiti ne le vsebinsko, temvec tudi z novim znanjem, tokrat z uporabo aplikacije za spremlja­nje doživetega, videnega. Kar nekaj fotografij v zborniku »oživi«, te so opremljene s posebnim nazivom (Artivive). Vse, kar morate kot uporabnik tega gradiva narediti, je, da si naložite aplikacijo na svoj pametni mobilni pripomocek in že boste »oživljali slike«, ki so jih v življenje priklicali dijaki z mentorji. In zakaj tako? Mladim je tehnologija blizu. Znanje radi osmislijo, takrat so samoinici­ativni in aktivni ustvarjalci ter pripravljeni vložiti veliko casa v delo. Hkrati pa s tem niso le pasiv­ni uporabniki tehnologij, temvec znajo s pridom uporabiti pametne pripomocke. Ostale generacije temu nedvomno sledimo. Pravijo, da nakljucij v življenju ni. Danes, ob 60. jubileju, Šolski center Slovenske Konjice-Zre-ce soustvarja 60 oseb, zaposlenih polno, v deležu oziroma dopolnjevanju. Da se dnevno izvedejo vse aktivnosti za nekaj manj kot 500 razlicnih uporab­nikov, je na centru poleg uciteljev zaposlenih vec samostojnih strokovnih delavcev, tehnicno, admi­nistrativno osebje in vodstvo centra. Delo vseh je pomembno in opravljamo ga strokovno, vestno in z zanosom. Vecji del kolektiva je na centru že sko-raj tri desetletja in tudi vec, kar govori o pripadno­sti kolektiva in zanesljivosti centra. Znanje, ki ga premoremo, je raznoliko, zato toliko bolj odgovorno vstopamo v svet jutrišnjega dne. Malo je institucij, ki imajo na istem mestu tako paleto razlicnih znanj. Kolektiv se pomlajuje, k nam prihajajo novi sodelavci. Dober je obcutek, da so naši dijaki, ki so nadaljevali izobraževanje na fakultetah, se tudi zaposlili v gospodarstvu, da­nes naši sodelavci in znanje prenašajo na mlajše generacije. Dejavnosti ni brez uporabnikov in tudi ne brez podpornih stebrov. V zbornik smo tako vkljucili misli naših udeležencev, predavateljev, gospodarstva, lokalnega okolja, šol, partnerjev iz razlicnih projektov, naših ustanoviteljev, obcin, ministrstev oziroma agencij pod okriljem ministr­stva, s katerimi smo v dejavnosti najbolj preplete­ni. Dnevno smo vpeti v izobraževalno dejavnost, zato vidimo, kako pomembno je vlaganje v ljudi, v šolski prostor in v programe, ki prinašajo poklic, znanje. Pri tem se zavedamo, kako pomembna je podpora celotnega lokalnega prostora. Preplete­ni smo z okoljem, pa ne le z izobraževanjem in s svetovanjem, prepleteni smo tudi na podrocju kulture, športa in zaposlovanja v razlicnih dejav­nostih. Prepricani smo, da aktivno, skupaj z vami, soustvarjamo to okolje. K nam prihajajo tisti najmlajši in osnovnošol­ci, ki jih vkljucujemo v razlicna ustvarjalna dela in v nadgradnjo vertikale izobraževanja, srednje­šolci, ki vstopajo v razlicne programe, odrasli, ki so se samostojno ali preko podjetij pripravljeni do-datno usposabljati. Tudi tisti, ne tako mladi, ki so jim blizu programi za tretje življenjsko obdobje, prihajajo k nam. Pomembni ste vsi, zato prav vsem hvala za zaupanje in sodelovanje. In kakšna je naša vizija za v prihodnje? Naše poslanstvo je in bo izobraževati mladi-no in odrasle, spodbujati vseživljenjsko ucenje in medgeneracijsko sodelovanje, svetovati in sodelo­vati z gospodarstvom ter lokalnimi skupnostmi, pa tudi razvijati posameznika v odgovornega in aktiv­nega državljana. Z veseljem se poistovetimo z vizijo biti ustvar­jalen in inovativen izobraževalni center na razlic­nih stopnjah in smereh izobraževanja, svetovanja in usposabljanja v domacem ter tudi v mednaro­dnem okolju. Stremimo k uporabnemu znanju, ustvarjalnosti in h kriticnemu mišljenju, k negova­nju talentov in razvijanju odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in odgovornosti. Konkretizacija vizije je v rokah nas, zaposle­nih, v soodvisnosti od zmožnosti, potreb in pripra­vljenosti okolja. Ob vsaki dejavnosti smo zapisa­li tudi naš pogled v prihodnost. Nedvomno nam prihodnost zastavlja nove izzive, eden izmed teh je tudi pridobiti digitalne vešcine, ki so izjemnega pomena. Lahko imamo infrastrukturo in vsebino, vendar brez digitalnih kompetenc to podrocje ne more izkoristiti svojega potenciala. Ob jubileju se zahvaljujem in cestitam vsem sodelavcem in bivšim zaposlenim za uspešno delo ter sodelovanje, vsem direktorjem in vodstvenemu kadru za skrbno snovanje zavoda, ustanoviteljem, gospodarstvu, partnerjem v projektih in širši sku­pnosti za podporo pri trajnostni vlogi razvoja. Hkrati želim izpostaviti našo pripravljenost, da želimo tudi v prihodnje zanesljivo, vztrajno in tudi vizionarsko delati in prispevati k razvoju okolja. Vsem želim nekoliko Vodnikovega duha, ki ga je gnala izjemna vnema po neprestanem uce­nju. Mag. Jasmina Mihelak Zupancic, ravnateljica-direktorica Jubileju na pot Raznolika dejavnost Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece, ki je namenjena izobraževanju mladi­ne in odraslih, prinaša pomembno dodano vrednost s kakovostnim znanjem, ki se navezuje na potrebe gospodarstva in lokalnega okolja, opremljene mlade in odrasle. Ce k temu dodamo podjetniško svetova­nje, informiranje in usposabljanje, ki ga nudite, dobimo zaokroženo celo-to, ki ima pomembno vlogo povsod tam, od koder prihajajo vsi, ki priha­jajo po znanje na Šolski center Slo­venske Konjice-Zrece. Šest desetletij delovanja je jubilej, ki prica o dolgi tradiciji izobraževanja in razvoja. Vsem za­poslenim iskreno cestitam in se zahvaljujem za vaš prispevek h kakovostnemu izobraževanju. To se kaže na najrazlicnejših podrocjih, na katerih so uspešni vaši dijaki in dijakinje ter udeleženci in udeleženke v programih izobraževanja odraslih. Opolnomoceni z znanjem in s kompetencami lah­ko uspešno stopijo na pot samostojnosti. Pomembno je, da spodbujate vseživljenjsko ucenje in medgene­racijsko sodelovanje, svetovanje in sodelovanje z gospodarstvom ter lokalnimi skupnostmi. Evropa je bila zgrajena na temelju skupnih vrednot, ki jih morda v današnjem casu jemljemo kot samoumevne. Pa vendar, ideje kot so vkljucevanje, dostopnost za vse, solidarnost in ne nazadnje kakovost, je treba znova in znova poudariti in izpostaviti. V izobraževalnem sistemu v Re- publiki Sloveniji smo se zavezali, da jih ne le izpostavljamo, temvec tudi spoštujemo in jim sledimo. Tudi vizija in poslan­ stvo Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece pri- cata o tem. Uspešno nadaljevanje dela v zastavljeni smeri vam želim. Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport Ponosni na prehojeno pot Prav pred 60 leti sta Obcina Slovenske Konjice in Vlada RS usta­novili Delavsko univerzo Slovenske Konjice, ki se je kasneje preimenova-la v SIC – Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice in jo danes poznamo kot Šolski center Sloven-ske Konjice-Zrece. Ne bi mogli biti bolj ponosni na pot, ki jo pelje ta jav­na izobraževalna ustanova. Koliko poklicev, izkušenj in strokovnjakov se je razvilo v treh organizacijskih enotah: Gimnaziji Slovenske Konji­ce, Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece ter Izobraževanju odraslih in svetovanju. Šolski center izjemno dobro izpolnjuje svoje poslanstvo, ki je zagotavljanje kakovostne ponudbe izobraževalnih programov za mladino in odrasle na ravni poklicnega, strokovnega in splošnega iz­obraževanja ter spodbujanje vseživljenjskega uce­nja. A pricakovanja vseh nas so še veliko vecja. Ne samo da dijake dobro opremi z znanjem, temvec da jih tudi ustrezno oblikuje v osebnosti, ki bodo znale vzpostaviti ustvarjalne medcloveške odnose in odgovarjati na življenjske izzive jutrišnjega dne. Veseli nas, ko vidimo, da se vzgojno in pedagoško delo odraža v izstopajocih rezultatih, kar posebej dokazuje vkljucenost v številne mre­že in projekte doma ter po svetu. Zelo pomembno je, da na Šol­skem centru Slovenske Konjice-Zre-ce vedno upoštevajo želje posame­znikov, se prilagajajo potrebam v okolju in dobro sodelujejo z lokalni-mi skupnostmi. Vsem zaposlenim, tudi nekda­njim delavcem in obiskovalcem Šol­ skega centra Slovenske Konjice-Zrece, cestitam ob 60-letnici delovanja. Še naprej vam želim motivaci­ je, želje in žara v izobraževanju mladih. Darko Ratajc, župan Obcine Slovenske Konjice ob jubileju Šolskega centra Slovenske konjice-Zrece Izredno veseli in ponosni smo, da vas lahko nagovorimo ob tem po­membnem jubileju in praznovanju, ko se skupaj veselimo dosežkov or-ganiziranega sekundarnega izobra­ževalnega procesa na obmocju pod Pohorjem, v Dravinjski dolini. Na tem podrocju je ledino za­orala Delavska univerza Slovenske Konjice. V šestih desetletjih se je preoblikovala v uspešno in moderno izobraževalno institucijo, kjer se je šolalo in je kompetence pridobivalo veliko število naših obcank in obca­nov ter drugih zaposlenih. In to prav v casu najhitrejše industrializacije in razvojnih pre­mikov, ko so se na našem obmocju razvijali blisko­viti družbeno-ekonomski premiki. Zaradi vse hitrejšega družbene­ga razvoja in sprememb ter številnih novih spoznanj, ki zahtevajo od za­poslenih izredno veliko fleksibilnost in odzivnost, je vaša družbena vloga v današnjem casu še bolj poudarjena. Znanje ste približali našim ljudem, kar je poleg volje in pripadnosti ena izmed kljucnih družbenih vrednot, ki kot poglavitna dobrina predstavlja gonilo družbenega napredka. Uspešno delovanje Delavske univerze Slovenske Konjice, ki je kasneje prerasla v sodoben Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, predstavlja zato conditio sine qua non tudi družbe­ no-ekonomskega uveljavljanja naše subregije, ki ve­ lja danes za izredno uspešno in eno pomembnejših gospodarskih obmocij v Republiki Sloveniji. Povezanost Srednje poklicne in strokovne šole Zrece z Gimnazijo Slovenske Konjice nam nudi po­trebno kriticno maso izobraževalnih potencialov tudi v prihodnosti. Prav srednješolski strojni kadri iz kovinarske šole v Zrecah so v zadnjih 40 letih pomembno pripomogli k razvojnemu vzponu na­šega gospodarstva, predvsem pa našega najvecjega in najpomembnejšega podjetja Unior, ki v tem letu praznuje visok jubilej – 100. obletnico delovanja. Ne samo srednje šolstvo, tudi izobraževanje odraslih je v današnjem casu, ko se na trgu dela pojavlja potreba po izredni fleksibilnosti zaposle­nih, nepogrešljivo. Z bogatimi programi omogoca­te številnim ljudem dopolnjevati znanja v skladu s potrebami trga dela. Zavedamo se, da ni svetle razvojne prihodno­sti lokalnih skupnosti in države brez kvalitetnega in kontinuiranega vlaganja v znanje in kompetence, kar je brez dvoma najboljša naložba za prihodnost Da ste na pravi poti, kažejo številni uspešno izvedeni projekti, doseženi odlicni rezultati in širše sodelovanje ter mreženje. Zgodovinska in aktualna vloga Šolskega cen­tra Slovenske Konjice-Zrece sta za nas zato nepre­cenljivi in nenadomestljivi, za kar smo vsem zapo­slenim, ki ste kovali ali kujete to zgodbo o uspehu tudi danes, izredno hvaležni. Spoštovani, ob tem pomembnem jubileju da­našnjemu kolektivu Šolskega centra Slovenske Ko­njice-Zrece in vsem, ki ste v preteklosti uspešno gradili, organizirali in izvajali številne izobraževal­ne programe, iskreno cestitamo. Verjamemo, da sta današnja visoka kakovost in uspešnost izobraževalnega procesa Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece porok za uspešno poslanstvo tudi v prihodnje. Mag. Boris Podvršnik, župan Obcine Zrece šolskih vsebin, nenehnega izboljševanja tehnicno tehnoloških pogojev in ustrezni prostori so garan- V dobi velikih sprememb Spoštovane dijakinje in dija­ki, uciteljice in ucitelji, inštruktorji, ostali zaposleni, ravnateljica-direk­torica, clani Sveta zavoda in usta­novitelji Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece! Smo v dobi izjemnega napred­ka. Zaradi tega se danes družba vsa­kih deset let spremeni tako, kot se je prej spremenila v kar 100 letih. Tudi zato se bo v naslednjih letih svet te­meljito spremenil. Primarno zaradi izjemne globalizacije storitev, trgo-vine in medijev, a pravzaprav najvec zaradi pojava umetne inteligence, ki bo integrirana v vsakdanjem življenju. Le-ta svet spreminja tako drasticno, kot ga je nekoc spreme­nila elektricna energija. Dejstvo je, da smo danes konkurencni toli­ko, kolikor hitro se lahko spreminjamo, razvija-mo in preobrazimo. Prav zato so iskanje boljših rešitev, novih poti, vsakodnevno izboljševanje in vseživljenjsko ucenje kljucnega pomena. Gospo­darstvo tega okoliša je ponosno, da je v desetletjih sodelovalo pri napredku Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Povezava kvalitetnega podajanja cija za enakopravno tekmovanje v dobi nenehnega napredka in globalizacije. V tej tekmi je v šestdesetih letih obstoja po­membno sodeloval Šolski center Slovenske Konji­ce-Zrece. Rezultati so na dlani. Izobraženi dijaki in dijakinje ter kasneje študentje in študentke so v preteklem polstoletju pripeljali naše okolje na svetovni zemljevid. Gospo­darstvo se je lahko razvijalo in tek­movalo v mednarodni konkurenci tudi zaradi ljudi, ki so se izobrazili v tem okolju. V teh letih v naših krajih obeležujemo pomembne mejnike. 40 let Srednje poklicne in strokov­ne šole Zrece, 60 let Šolskega cen­tra Slovenske Konjice- Zrece, 100 let podjetja Unior in 200 let šolstva v Zrecah. Vse se zacne pri kakovo­stnem izobraževanju, ki v zadnjih desetletjih igra še pomembnejšo vlogo, saj se znanje razvija s tolikšno hitrostjo kot nikoli doslej. Temu tempu lahko sledimo le z uspo­sobljenimi in izobraženimi ljudmi. Ob visokem jubileju Šolskega centra Sloven-ske Konjice-Zrece vam podjetje Unior, d. d., cesti­ta in si želi odlicnega sodelovanja tudi v prihodnjih desetletjih. Branko Bracko, clan uprave Unior, d.d. ob 60-letnici Šolskega centra Slovenske konjice-Zrece Naj vam že kar na zacetku ce-stitam ob 60-letnici Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Na po­drocju izobraževanja je bilo v casu šestih desetletij opravljenega veliko dela. Ne le na posameznih vsebinah, temvec tudi v miselnosti ljudi, v do-jemanju znanja in ucenja kot stalne­ga procesa, ki se ne konca z zakljuc­kom neke stopnje izobraževanja. Znanje je moc, je samozavest, je opolnomocenje. Znanje nas krepi. Še posebej sta ucenje in zna­nje pomembna v današnjem hitro se spreminjajocem casu, ki nas vedno znova postavlja pred nove izzive. Današnji cas zahteva od države, gospodarstva in posameznikov hitro prilagajanje spremembam na vseh podrocjih našega življenja. Eden od kljucnih elementov, ki vodi v izboljšanje posameznikovega položaja in k socialni vkljuceno­sti, je naložba v izobraževanje in usposabljanje, ki pa se ne zakljuci s formalno izobrazbo, ampak se mora nadaljevati skozi vse življenje. Dobra uspo­sobljenost državljanov vodi k vecji socialni blaginji posameznika in države. Tako formalni kot neformalni sistem izobraževanja morata zagota­vljati posamezniku znanja, spretno­sti in kompetence, ki so potrebne v današnjem svetu, svetu, ki se sooca s hitrimi tehnološkimi sprememba-mi (digitalizacijo) tako v zasebnem kot tudi v delovnem okolju. Šolski center Slovenske Konji­ce-Zrece je institucija, ki pokriva ši­rok spekter usposabljanja, saj izvaja formalne programe izobraževanja za mlade in odrasle ter programe ne­formalnega izobraževanja za razlic­ ne ciljne skupine, med katerimi so zlasti pomemb­ni brezposelni in zaposleni odrasli. Pomembno vlogo ima vaš šolski center tudi na podrocju priznavanja neformalnih znanj. Ste izvajalec postopkov za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na podlagi Za­kona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki sistemsko ureja priznavanje neformalnih znanj za potrebe trga dela in omogoca posamezniku prido­bitev javne listine – certifikata, s tem pa izboljšuje prejemniku certifikata zaposlitvene možnosti. Vašo pomembno vlogo, tudi pri izvajanju drugih programov, cenimo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj se zavedamo pomena usklajenega delovanja na po­drocju izobraževanja in usposabljanja, kjer imata pomembno vlogo tako formalno kot tudi nefor­malno izobraževanje. Vloga obeh mora opremiti posameznika z znanji, s spretnostmi in kompeten­cami, ki omogocajo lažje prilagajanje hitrim spre­membam na trgu dela in posledicno zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela. V Sloveniji se že srecujemo z velikim povpra­ševanjem po ustreznih delavcih. Eden pomembnih razlogov so zagotovo demografske spremembe, ki prinašajo tako ekonomske kot socialne posledice. Starejši delavci predstavljajo vedno pomembnejši del delovne sile. Zato bo treba v prihodnje name-njati posebno pozornost tudi spreminjanju odnosa delodajalcev do zaposlovanja starejših in ohranja­nju zaposlitev starejših, zagotavljanju zdravega delovnega okolja in prilagoditvi delovnih mest. Neizogibno bo tudi v prihodnje treba krepiti vseži­vljenjsko ucenje za pridobivanje ustreznih sodob­nih vešcin. Po podatkih Eurostata je vkljucenost odraslih (od 25 do 64 let) v vseživljenjsko ucenje v Republi­ki Slovenije znašala 11,4 % (anketa o delovni sili), kar je višje od povprecja EU, ki znaša 11,1 %. Kljub temu da smo boljši od povprecja, navedeno še ve­dno ne zadosti izzivom trga dela. Na tem podro-cju bo treba narediti še veliko, kar je izpostavljeno tudi v Strategiji razvoja Slovenije 2030, ki si je na tem podrocju zastavila zelo ambiciozen cilj, to je, da bo leta 2030 kar 19 % odraslih, starih med 25 in 64 let, vkljucenih v vseživljenjsko ucenje. Pomembne vloge pri tem ne bo odigrala samo Vlada RS, ampak vsi akterji v sistemu izobraževa­nja in usposabljanja, med katere sodijo tudi šolski centri. Izzivov je torej na vseh podrocjih pred nami še veliko. Ob tako strokovnem in predanem delu, kot ste ga v vašem šolskem centru pokazali v vseh teh letih, se nam tudi za prihodnost ni bati. Hvala vsem, ki ste vsa ta leta ustvarjali to lepo zgodbo in širili znanje vsem generacijam. Srecno! Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Spodbujanje podjetništva v okolju Dejavnost Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece mocno sovpada z usmeritvami nacionalne agencije SPIRIT Slovenija, tako na podrocju spodbujanja podjetništva kot na podrocju spodbujanja pod-jetnosti in ustvarjalnosti pri mlajših generacijah. Pred vec kot 20 leti smo skupaj stopili na pot oblikovanja lo-kalnih razvojnih partnerstev, da bi spodbudili lokalno gospodarstvo, kar je bil v tistem obdobju osnov­ni namen našega predhodnika, ta­kratnega Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in kasneje JAP­TI. Takrat smo skupaj razvijali zametke aktivnosti na podrocju podjetniškega svetovanja, ki so se sko­zi leta izoblikovali v smer celovite podpore podje­tjem v vseh fazah njihovega razvoja, ki jo danes udejanjamo v okviru nacionalnega sistema SPOT. Z jasno vizijo in zacrtano potjo je Šolski center Slovenske Konjice--Zrece po svojih zmožnostih in z usmerjenim vlaganjem v strokovnost svojih zaposlenih vsa leta zvesto sle­dil nacionalnim usmeritvam in stra­tegijam ter izvajal kljucne razvojne programe na lokalnem obmocju. Takrat zasnovani stebri podpore podjetništvu zaradi nenehne krepi­tve kompetenc Šolskega centra in sodelovanja pri oblikovanju razvoj­nih politik lokalnega obmocja živijo v okolju še danes in so bistveno nad­grajeni. Verjamemo, da boste tudi v prihodnje ponujali kvalitetne programe podpore in z zaupanjem zremo v nadaljnje skupno sodelo­ vanje. Ajda Cuderman, direktorica SPIRITA Slovenija kjer je volja, je pot V prehitrem ritmu vsakdana beži mimo nas veliko trenutkov, katerih pomena se zavemo šele ob posebnih dogodkih. Eden takšnih je zagotovo 60 let delovanja Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Ob tej priložnosti se je treba vprašati po sledeh, ki jih je v naših sredinah pu­stilo to dolgoletno delovanje. Ce kdo, je bil prav omenjeni center, ki je ob ustanovitvi nosil ime Delavska univerza Slovenske Konji­ce, eden tistih dejavnikov, ki je s svo­jim delovanjem pomagal mnogim ljudem, razdal oziroma posredoval mnogo znanja, ki je po tem, ko je bilo usvojeno, oplemenitilo življenja številnih posameznikov in posredno številnih sredin. Hkrati je z leti in s po­trebami rasla tudi dejavnost in se širila s posluhom za potrebe lokalnega okolja, pa tudi širše. Nosilci dejavnosti, še posebej vodilni ljudje, so bili na sreco ne samo dobri upravljalci, ampak tudi veliki vizionarji, ki so znali v odlocilnih tre­nutkih vkljuciti oziroma pritegniti k sodelovanju domace in sosednje lokalne skupnosti ter vse po­membnejše gospodarske subjekte. Za svoje pro-jekte so znali navdušiti in pritegniti k sodelovanju tudi državo, ki se je preko resornih ministrstev ustrezno odzvala. Ce kdo misli, da je šlo oziroma gre vedno vse gladko, se moti. Kjer je volja, mora biti pot. Ta pot je bila vsem težavam navkljub lepa in se je še doda­tno lepšala z leti, ko so se nizali uspehi, ko so bile vkljucene v izobraževalne sisteme nove generacije, ko so bili še posebej v izobraževal­nem sistemu doseženi izjemno pozi­tivni rezultati. Še ena prepoznavnost je ko­lektiv krasila skozi vsa leta. To je bila vseskozi velika medsebojna po­vezanost vseh, tako zaposlenih kot zunanjih sodelavcev in slušateljev. Vseskozi ste se trudili biti družina, uspešna in z lepimi zgledi. Želim, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Ob 60-letnici delovanja izre­kam v imenu Obcine Vitanje in v svojem imenu iskrene cestitke seda­nji direktorici Jasmini Mihelak Zu­ pancic, vsem njenim sodelavcem, prav tako vsem nekdanjim direktorjem in vodjem ter nekdanjim sodelavcem. Celotnemu kolektivu Šolskega centra Sloven-ske Konjice-Zrece obenem želim, da jim tudi v pri­hodnje uspe uresnicitev vseh zastavljenih ciljev. Slavko Vetrih, župan Obcine Vitanje izobraževanje in izobrazba sta pomembna V ciklus izobraževanja smo vkljuceni že z dnem, ko se rodimo. Z vstopom v osnovno šolo se zacne formalno izobraževanje, ki se za ne­katere nadaljuje v odraslo obdobje, spet za druge morda ne. Menim, da sta izobraževanje in izobrazba po­membna, saj pozitivno vplivata na posameznikov razvoj, tako osebno­stni kot socialni, spodbujata njegovo vkljucenost v družbo in vsakdan. Izobraževanje odraslih je po­membno za vse, tako za že formalno izobražene in tiste manj izobražene. Daje jim možnosti, da se izpopolni­jo, ucijo, vkljucijo v sistem, se družijo. Vesel sem, da imajo danes vsi priložnost, da se vkljucijo v izobra­ževalne programe in si s tem pove-cajo možnosti na trgu dela ali pa si v tretjem življenjskem obdobju prido­bijo neke nove vešcine, s katerimi si popestrijo preživljanje casa. Danes Šolskemu centru Slo­venske Konjice-Zrece, prej Delavski univerzi Slovenske Konjice, želim vse dobro in uspešno delovanje ter sodelovanje še naprej. Franc Zdolšek, župan Obcine Laško Šola je prihodnost Iskrene cestitke ob vaši Šole neke dežele so njena 60-letnici. pomanjšana prihodnost. (Tehyi Hsieh) Matjaž Orter, župan Obcine Oplotnica Matjaž Orter Dobro sodelovanje, pozitivna energija in odprta komunikacija Svet zavoda Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece sprejema pomembne odlocitve, ki zavodu omogocajo nemoteno delo. Na vsaj treh sejah letno 13 clanov sveta za­voda sprejema razvojni program, let-ni delovni nacrt, kupe pravilnikov, zakonov in porocil. Naše odlocitve vplivajo na nadaljnje delo zavoda in s tem na neovirano delo vseh zapo­slenih. Sprejete odlocitve ne vplivajo samo nanje, ampak tudi na vse ljudi, ki se na našem zavodu vkljucujejo v množico razlicnih izobraževanj in svetovanj. Dobro sodelovanje, pozitiv­na energija in odprta komunikacija omogocajo konstruktivno delo ter s tem rast in razvoj zavoda. Ob 60-letnici želim vsem sode­lavkam in sodelavcem, ravnateljici--direktorici, udeležencem izobra­ževanja in dijakom vse najboljše in uspešno delo tudi v prihodnje. Maja Dragan, predsednica Sveta zavoda Spomini na leta vodenja Ko se srecamo s casovnimi pre­lomnicami zavodov našega obmo-cja, ne moremo zaobiti prepoznav­ne vloge Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Njegov jubilej je po­memben za mnoge obcane, ki so si pridobili dodatno izobrazbo, za nji-hove družine in tudi zame osebno, saj mi je bilo vodenje zaupano kar osem mandatov. Zacetki našega zavoda segajo v leto 1959, ko so se ustanavljale ustanove za izvedbo splošnega izo­braževanja obcanov. Delavska uni­verza Slovenske Konjice je bila med najbolj aktivnimi, saj je presegla okvire splošnega izobraževanja obcanov in že zacela z izvedbo stro­kovnih tecajev ter dislociranih oddelkov za odra­sle. Tudi naši obcani so se vedno bolj zavedali, da je izobrazba popotnica za vse življenje. Kot tretji redno zaposlen sem leta 1975 prestopil prag edine pisar­ne in edine lastne ucilnice v Domu kulture Slovenske Konjice. Ob pod-pori lokalne skupnosti smo zaradi širjenja programov kmalu našli la-stne prostore na Škalski cesti 7 in postopoma zaposlili nove sodelavce. Zavod se je zacel povezovati z gospodarstvom. Tesno sodelovanje z Uniorjem in s Šolskim centrom Ve­lenje je rodilo ustanovitev Kovinar­ske šole Zrece, leta 1976. Za podpo­ro pri poklicni odlocitvi dijakov za našo šolo je poskrbel Unior, saj so vsi prejeli brezplacne tople malice, delovne obleke in kadrovske štipendije. Pri izvajanju vedno vecje­ga števila programov za odrasle je bilo vseskozi cutiti svetovalno delo organizatorja izobraževanja. Uskladiti je bilo treba interese posameznikov, nji-hove sposobnosti in potrebe trga dela. Žal nam program gospodinjske šole kljub in-teresom dijakov in zanimanju podeželja za te absol­vente ni uspel. Tudi kriza konjiških podjetjih v de­vetdesetih letih nas ni presenetila. Povecevati smo zaceli tržno dejavnost tiskarne, avtošole in enote Laško. V povezavi z Ministrstvom za delo pa smo priceli izvajati svetovalno delo za samozaposlitve, kot partner v pospeševalni mreži. Naš šolski center je bil kot živ organizem, v katerem so se dogajale stalne spremembe, obcasno spontane, pretežno pa strokovno premišljene. Tako smo izkoristili vsestransko naklonjenost družbe in enotno podporo lokalnih faktorjev za približanje programa gimnazije. Leta 2003 smo vpisali prva dva oddelka dijakov Gimnazije Slovenske Konjice. Slogan »Konjice – gimnazijsko mesto« se je uresni-cil. Doživel sem najlepši dan v svoji poklicni kari­eri. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil nekda­njim redno zaposlenim in zunanjim sodelavcem. Posebno zahvalo cutim do pedagoških vodij, ki so strokovno opravljali svoje delo, me spodbujali pri zastavljenih strateških ciljih in me obcasno tudi do-bronamerno opozorili. Bili so žarišce ustvarjalne in prijateljske klime, saj smo se skupno veselili vsa­kega uspeha. Vsem dijakom, ki so z zaupanjem prestopili prag Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece, že­lim uspešen zakljucek, našim bivšim maturantom pa uspešno vkljucitev v delo cim bližje domacega kraja. Vsem zaposlenim cestitke ob jubileju z željo po uspešnem delu tudi v prihodnje! Mag. Franc Šelih, nekdanji ravnatelj-direktor nenehno iskanje izzivov in želja po doseganju strokovnosti sta vodila naše delo in razvoj v preteklosti Kako leta hitro minejo, kaj leta, kar cela desetletja. In že je tu jubi­lejnih 60 let našega šolskega centra. Prav dobro se še spominjam, ko smo praznovali 50-letnico, v okviru pri­reditev pripravili lastno gledališko predstavo, prijetno druženje in obu­janje spominov. Vsaka obletnica je trenutek, ko se ozremo na prehojeno pot. Meni so se najbolj vtisnila v spomin leta, ko sem vodil šolski center in na vsa­kem koraku dihal z njim. Bili so lepi trenutki, ceprav pogosto ne ravno lahki. Ko sem nastopil mandat, se je že govorilo o prihajajoci krizi, ki smo jo od leta 2008 vsi precej obcutili. Ni bilo tedna, da ne bi ministrstvo zarezalo v naše dogovorjene financne obveznosti. Ti rezi so za marsikatero šolo pomeni­li tudi konec dejavnosti, ker financna sredstva niso niti približno zadošcala za normalno poslovanje. V tem obdobju je v Sloveniji zaprlo svoja vrata kar nekaj šol, nekaj pa jih je bilo prisiljeno postati eno­ta neke vecje šole oziroma centra. Vkljucevanje uciteljev v izobraževanje in v ekspertne skupine Eden od kljucnih stebrov uspe­šnosti v preteklosti je bilo spodbuja­nje zaposlenih za vse oblike formal-nega in neformalnega izobraževanja. Naši strokovni delavci so se prija­vljali na vsa pomembna strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja, vkljucevali so se v študijske skupine, ekspertne ekipe, postali so celo cla­ni republiških maturitetnih komisij. Skratka, skozi aktivna vkljucevanja smo pridobivali znanje o pristopih k delu, imeli smo stik z vrhom stroke v državi. Tudi sam sem bil v tem obdobju predstavnik gimnazij Savinjske regije v okviru Skupnosti gimnazij Slo­venije. Notranja raznolikost je bila naša prednost Nam se je uspelo obdržati in imeti svoj, ne­koliko specificen razvoj. Znotraj organizacije smo namrec izvajali dejavnosti, ki jih drugod po šolah niso poznali. To so bila podrocja izobraževanja od­raslih, podjetniškega svetovanja, vodenje razlicnih projektov in šola vožnje. Bili so casi, ko je v enoti izobraževanja odraslih bilo veliko interesa za razna formalna in neformalna izobraževanja, drugic je enota šole vožnje delala s polno zmogljivostjo pre­ko vseh okvirov, tretjic je bilo podjetniško svetova­nje tisto, ki je dodajalo moc in likvidna sredstva centru. Nenazadnje pa so zadnja desetletja tudi projekti tisti, ki so pokrivali izpade dohodkov v ra­znih obdobjih. Skratka, kot smo se že pred casom zavedali, je ta notranja raznolikost dejavnosti bila kljucna, da smo prebrodili tudi manj ugodna obdo­bja in pri tem imeli svoj razvoj, vedno s pogledom, uperjenim v prihodnost. Nov program SSI strojni tehnik – mejnik novega razvoja srednje šole v Zrecah Zelo dobro se spomnim pozne jeseni leta 2007, ko smo po vecletnih prizadevanjih uspeli pridobiti 4-letni program srednjega strokovnega izobraževanja strojni tehnik. To je bila ena od pre­lomnic za srednjo šolo v Zrecah. Seveda je bilo tre­ba izpolniti tudi kup zahtev glede opreme in ucil, poleg tega pa razmišljati, kako narediti šolo privlac­no za prvi tovrstni vpis v zgodovini šole. Zgradba srednje šole v Zrecah je bila v precej slabem stanju, predvsem zunanji videz. Ko smo pripravljali celo­vito promocijo novega programa, smo v ta sklop dodali tudi obnovo zunanje fasade šole. V sodelo­vanju z Uniorjem smo dosegli temeljito prenovo šol­ske delavnice, vkljucno z zamenjavo strešne kritine in obnovo zunanjih fasad. Naslednji korak je bil postopna zamenjava nekaterih iztrošenih strojev z novejšimi. Misliti je bilo treba tudi na zaposlene v šolski delavnici, da bodo z voljo in energijo stopa­li v pedagoške vode ter z entuziazmom prenašali znanje in vešcine na dijake. Tako smo leta 2010 do-segli v tem pogledu premik in uvedli za omenjene ucitelje prakticnega pouka pedagoški dodatek, ki je bil stimulans za uciteljsko delo. Od tega datuma naprej so bili vsi ucitelji prakticnega pouka vpeti v pedagoški proces, pa najsi je bila to strokovna ek­skurzija, naravoslovni dan ali zdravstveni pregled za dijake. Sodelovali so povsod in delo je bilo pre­cej lažje. Z intenzivno promocijo po šolah, podjetjih, na obrtni zbornici in pri starših osnovnošolcev smo uspeli in vpis je bil nad vsemi pricakovanji. Napolnili smo cel razred prve generacije 4-letnega programa strojni tehnik! To je bil eden mojih naj­lepših trenutkov, ko smo docakali uresnicitev naših dolgoletnih želja. V naslednjih letih smo zaceli temeljito prenovo notranjih prostorov, najprej hodnikov in sanitarij. Vmes je bil uspešno prijavljen in izpeljan projekt Flexcell, ki nam je prinesel takrat prepotrebno teh­nologijo, vkljucno z industrijskim robotom. Za tem projektom se je zvrstilo še nekaj zelo odmevnih projektov, ki so imeli cezmejni znacaj, vkljucevali so šole in institucije iz Avstrije, Hrvaške in celo iz Turcije. Rast gimnazije in uveljavljanje v lokalnem prostoru Na gimnaziji je bila stvarnost povsem drugac­na: zgradba in opremljenost šole sta bili na zavidlji­vem nivoju, morali pa smo loviti korak z najboljšimi šolami na tem podrocju. Zato smo se kot eden za­dnjih subjektov pridružili Projektu posodobitve gi­mnazijskih programov. Ta nam je prinesel vpogled v delo in nivo zahtevnosti na drugih gimnazijah. Tako smo iz leta v leto notranje strokovno rastli in tudi uspehi so šli v korak s tem. Prijavljali smo se na številne projekte in bili pri tem zelo uspešni. Še zlasti pri projektih izmenjave dijakov in profesorjev v okviru EU. Kot ena od posebnosti, ki smo jo v tem obdo­bju uvedli skupaj s Konjiško atletsko šolo, je bila organizirana tako imenovana »športna vadba« za dijake, ki so imeli ambicije in rezultate na špor­tnem podrocju. Vanjo so se vkljucevali po presoji uciteljev športne vzgoje perspektivni športniki zju­traj pred poukom in po potrebi še 1. šolsko uro. To je bil nadomestek športnega oddelka, ki ga nismo uspeli pridobiti zaradi lokalne lege in posledicno premajhnega nabora perspektivnih športnikov. Sicer smo s promocijo in z delovanjem v okolju dosegali ves cas velik vpis v gimnazijski program, kar nekajkrat smo beležili tudi omejitev vpisa. Ce­prav omejitev vpisa pri starših ni najbolj priljubljen ukrep, je po svoje ta proces potrdil ogromen interes devetošolcev za našo gimnazijo, kot prvo izbiro. Imeti v svoji sestavi SIC, je takrat pomenilo biti korak pred drugimi Vse dejavnosti, ki niso vezane na formalno izobraževanje dijakov, smo takrat izvajali v svoji enoti, ki je bila zaradi svoje notranje pestrosti naša prednost. Takrat srednje šole še niso imele vseh to-vrstnih dejavnosti, ker so se MIC-i (medpodjetniški izobraževalni centri) šele ustanavljali in so omogo-cali opravljanje tudi drugih »nešolskih« dejavnosti. Povsod smo dosegali zavidljive rezultate. V tem obdobju je bila na primer naša avtošola druga po uspehih na izpitih kandidatov v Savinjski regiji, in to kar nekaj let. V enem od omenjenih let pa smo v proracunu našega centra prešli letni proracun dva milijona evrov, in sicer zaradi projekta, ki je vklju-ceval nakupe strojev, robota in opreme. Vsekakor je treba omeniti administrativno--tehnicno osebje, ki je bilo podpora vsem proce­som na centru, ceprav mnogokrat niso vidni in niso omenjeni. Svoje delo so, podobno kot drugi, opravljali vestno in zavzeto. Ponosni na dijake Vedno smo bili ponosni na naše dijake, danes pa sem še posebej ponosen na sodelavca Aleksan­dra Pavlica, ki je bil naš zlati maturant. Danes so-oblikuje pedagoški proces na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece in je eden od mlade generacije, ki prihaja. In pogled v prihodnost Norvežani pravijo, da ni lepega in slabega vre­mena, obstajata le dobra in slaba oprema za vreme. Ce potegnemo paralelo z dobrimi (beri ugodnimi) in s slabimi (beri kriznimi) casi, nas lahko reši samo dobra pripravljenost na spremenljive in ne­gotove case ter okolišcine. To pa je tudi skrivni re-cept, kako se uspešno razvijati v manj spodbudnih casih. In to smo znali in to znamo. Mag. Milan Sojc, nekdanji ravnatelj-direktor oD DELAVSkE UniVErZE Do SVEToVALno iZobrAŽEVALnEGA CEnTrA in ŠoLSkEGA CEnTrA SLoVEnSkE konJiCE-ZrECE (zgodovinski oris) Zacetki Delavske univerze Slovenske Konjice segajo v leto 1959, ko je Obcinski ljudski odbor Slovenske Konjice 28. novembra sprejel Odlocbo oustanovitvi. Delavska univerza je delovala kot sa­mostojni zavod s sedežem v Domu kulture Sloven-ske Konjice. Njen namen je bil množicno izvenšol­sko izobraževanje odraslih.1 Za prvega direktorja Delavske univerze je bil imenovan Hardvik Pirno-var, ki je funkcijo direktorja opravljal do leta 1963. Leta 1963 je direktor postal Vinko Langerholc, ki ga je v letu 1974 nasledil Jože Kokot (do 1975). V letu 1975 je postal direktor Franc Šelih, ki je zaslu­žen za vrsto pridobitev v razvoju zavoda in je s tem pomembno prispeval k napredku kraja. Zavod je uspešno vodil vse do upokojitve leta 2007. Zacetki izobraževanja odraslih na Konjiškem segajo v cas povojnih let po 2. svetovni vojni, ko je v Slovenskih Konjicah v okviru prosvetnega dru­štva Svoboda delovala tudi Ljudska univerza, ki je bila v povojnih letih namenjena pridobivanju izo­brazbe odraslih.2 1 Odlocba o ustanovitvi Delavske univerze v obcini Slovenske Konjice (Arhiv ŠC Slovenske Konjice-Zrece) 2 Hardvik Pirnovar, Spomini prvega direktorja, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 2. Z ustanovitvijo Delavske univerze leta 1959 kot samostojnega zavoda pa se zacne množicno iz­obraževanje odraslih. V svojem delovanju je zavod organiziral: oddelke osnovne šole za odrasle, od­delek ekonomske srednje šole, ki je delovala kot di­slocirani oddelek Ekonomske srednje šole Celje, te-caje stenografije, strojepisja in administrativne ter knjigovodske tecaje, tecaj za kvalifikacijo usnjarjev iz Konusa, seminarje za clane delavskih svetov in sindikalnih delavcev, poljudnoznanstvena predava­nja in potujoci kino. Imeli so tudi vzgojno posve­tovalnico, kjer so se starši predšolskih in šolskih otrok lahko posvetovali s psihologom.3 Odlocba o ustanovitvi Delavske univerze v obcini Slovenske Konjice Aleksandra Boldin, Konjice v casu Zdenke Serajnik: moje lepo in ljubo mestece, v: Svetloba drami našega duha, znanstvene razprave o delih Zdenke Serajnik, Obcina Slovenske Konjice; Znanstvena knjižnica, Teološka fakulteta Ljubljana, 2017, str. 19–20. 3 Hardvik Pirnovar, Spomini prvega direktorja, v: SIC 1959– 1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 3. Eden prvih kolektivov Delavske univerze v ucilnici avtošole Delovodska šola (1975) – direktor Franc Šelih podelju­je spricevalo; v sredini je slovenistka Marija Menih. Naslednja prelomnica je nastopila leta 1976, ko se je v Zrecah zacela šolati prva generacija kovi­narjev. Ideja o ustanovitvi poklicne kovinarske šole v Zrecah je nastala v Uniorju kot rezultat razvoja širitve proizvodnje, ki zahteva vedno nove kvalifici­rane delavce. Akcijo za ustanovitev šole so sprožili: takratni generalni direktor Uniorja Marjan Osole, Franc Ban (takratni sekretar komiteja obcinske konference ZKS Sl. Konjice), Filip Beškovnik (ta­kratni predsednik skupšcine obcine Sl. Konjice), Franc Šelih (direktor Delavske univerze Slovenske Konjice), Zdenko Toplišek iz Uniorja, Jože Gluk (takratni pedagoški svetovalec) idr.4 26. februarja 1976 je Skupšcina obcine Slovenske Konjice ime­novala iniciativni odbor za ustanovitev poklicne kovinarske šole v Zrecah v okviru maticne šole Šolskega centra Velenje. Šolske delavnice so bile dokoncane in opremljene leta 1978.5 Sklep o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev poklicne kovinarske šole v Zrecah v okviru maticne šole Šolskega centra Velenje 4 10 let Kovinarske šole Zrece, Delavska univerza Slovenske Konjice, Zrece 1986, str. 6. 5 Milan Sojc, Iz šolske kronike, v: 20 let kovinarske šole, SIC Slovenske Konjice, Zrece 1996, str. 8. 10-letnica Kovinarske šole Zrece – od leve proti desni: Marjan Osole, Zdenko Toplišek in Franc Šelih Pomembno pridobitev k dejavnosti Delavske univerze Slovenske Konjice pomeni tudi avtošola, ki je kot enota delavske univerze bila registrirana 1. septembra 1978.6 Leta 1982 je prišlo do združi­tve avtošole AMD Slovenske Konjice in avtošole, ki je že prej delovala v okviru Delavske univerze Slovenske Konjice.7 6 Viktor Jager, Nuša Dvoršek, OE Ljudska univerza Slovenske Konjice, v: 35 let Delavska univerza, SIC Slovenske Konjice, 1994, str. 7. 7 Viktor Jager, Spremembe so naša stalnica, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 5. Vozni park avtošole v prvih letih delovanja Tiskarna – na sliki sta Viktor Jager, vodja izobraževanja odraslih, in Albert Štromajer, vodja tiskarne. Leta 1982 se je Delavski univerzi pridružila tiskarna8, naslednje leto – 1983. pa je na pobudo Izvršnega sveta obcine Laško prišlo do ustanovitve nove enote Delavske univerze v Laškem.9 K obsto­jecim dejavnostim se je 1988 prikljucila še Splošno­izobraževalna knjižnica Slovenske Konjice.10 Vsebinsko locnico na poti razvoja pomeni leto 1990, kajti koncept delavske univerze je bil utesnjen in dopolnitev dejavnosti je pogojevala preimenovanje v Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice, ki je bil v širšem okolju prepo­znaven pod kratico SIC. 8 Albert Štromajer, OE Grafika, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 13. 9 Štefanija Licen, Ljudska univerza Laško, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 8. 10 Izidor Roškar, OE Knjižnica, v: 35 let Delavska univerza, SIC Slovenske Konjice, 1994, str. 12. Tako kot za slovensko državo je bilo 1991. leto prelomno tudi za kovinarsko šolo v Zrecah. Septembra 1991 se je šola osamosvojila od Centra srednjih šol Velenje in postala samostojna oziroma enota Svetovalno izobraževalnega centra Sloven-ske Konjice.11 Srednja šola v Zrecah je skozi leta mora-la vlagati veliko truda, da se je obdržala. Pri tem sta pomembno vlogo odigrala dobro sodelovanje in medsebojna pomoc s podjetjem Unior Zrece in Centrom srednjih šol Velenje. Vodstvo Uniorja je ves cas podpiralo obstoj, opremljanje in razvoj šole.12 Na zacetku 90. let 20. stoletja so stekle in-tenzivne priprave za ustanovitev Šole za gospodinj­ske storitve Zrece, da bi pritegnili vpis deklet, ki se za kovinarske poklice vecinoma niso odlocale. Poleg tega so se na širšem obmocju južnega Pohor­ja pokazale potrebe po kadrih za delo v turizmu, gostinstvu in obrti. Med glavnimi financerji te šole so bili: Obcina Zrece, Obcina Slovenske Konjice, Obcina Slovenska Bistrica, Obcina Vitanje, Obcina Vojnik, Unior Zrece, Comet Zrece in Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice. Program Šole za gospodinjske storitve Zrece se je zacel izva­jati leta 1995. Slovesno odprtje prizidka programa za gospodinjske storitve je bilo oktobra 1996.13 11 Milan Sojc, Iz šolske kronike, v: 20 let kovinarske šole, SIC Slovenske Konjice, Zrece 1996, str. 11. 12 Milan Sojc, Srednja šola Zrece v širšem lokalnem prostoru, v: SIC – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 7. 13 Iz kovnice znanja, ob 30-letnici srednjega šolstva v Zrecah, Forma design Slovenska Bistrica, 2006, str. 11. Prakticni pouk v šolski delavnici kovinarske šole (1996) Leta 1992 so na SIC-u ustanovili še Podjetni­ški center.14 Takratni direktor, mag. Franc Šelih, je ob teh pomembnih prelomnicah zapisal: »Obca­nom smo poleg izobraževalnih storitev priceli nuditi tudi svetovalno podjetniške storitve.«15 Ob podpori obcin Slovenske Konjice, Zrece in Vitanje ter Za­voda RS za zaposlovanje je na SIC-u zacel delova-ti Lokalno podjetniški center. Sprva kot dodatna dejavnost, kmalu pa kot samostojna enota zavoda, kjer je šlo za podporo gospodarstvu v smislu zago­tavljanja celovite podpore brezposelnim, ki so se odlocali za samozaposlitev. Dejavnost SIC-a se je prilagajala potrebam lokalnega okolja. K uspešne­ 14 Franc Šelih, SIC nekoc, danes in v prihodnje, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 3–4. 15 Franc Šelih, SIC nekoc, danes in v prihodnje, v: SIC 1959–1999 – bilten ob 40-letnici Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, 1999, str. 4. Podelitev priznanj ob zakljucku tekmovanja strojnih in kovinarskih šol celjsko-koroške regije v Zrecah (1998) – direktor Franc Šelih podeljuje priznanje dijaku Slav-ku Gorenjaku. mu delovanju na podrocju podpore gospodarstva se je pridružila še obcina Oplotnica. Tako je Lo-kalno podjetniški center leta 2001 postal Obmoc­na razvojna agencija ORA Pohorje–Dravinja. SIC se je vkljuceval tudi v projekte lokalnih skupnosti razvojnih programov v obcinah Slovenske Konjice, Vitanje, Zrece, Oplotnica in Šentjur. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi se je nadaljevalo tudi v obliki priprave investicijske in projektne dokumentacije za posamezne projekte lokalnih skupnosti in sve­tovanja pri pripravi projektov za crpanje sredstev iz nacionalnih in EU skladov, kar na ŠC Slovenske Konjice-Zrece (enota SIC) izvajamo še danes. Na pragu tretjega tisocletja se je SIC vkljuceval tudi v promocijo podjetništva za mlade. V okviru enote SIC so se izvajali podjetniški krožki v osnovnih šo­lah. Osnovno podjetniško svetovanje je preraslo v sitem VEM – vse na enem mestu. S spremembami v nacinu poslovanja in uvajanju tehnologije v admi­nistrativne postopke so se dejavnosti nadgradile v e-VEM za postopke ustanavljanja, preoblikovanja podjetij in druge poslovne dogodke. Dejavnost je danes prepoznana pod imenom SPOT. Na pragu novega tisocletja so se v okviru SIC-a zaceli izvajati programi CRPOV (program celostnega razvoja po­deželja in vasi), kjer se spodbuja lokalno okolje ter prebivalstvo k razvoju in prepoznavanju možnosti aktivnega dela. Ti programi so se nadaljevali pod imenom Leader programi, ki so aktualni in deluje­jo še danes. Po letu 1995 se je formalno izobraževanje za odrasle postopoma nadgrajevalo z lastno verifika­cijo izobraževalnih programov na ravni srednješol­skega izobraževanja za odrasle. Poleg programov, ki so se izvajali tudi za mladino, smo postali veri­ficirani izvajalec programov na razlicnih stopnjah, in sicer za programe: trgovec, oblikovalec kovin – orodjar, gastronom – hotelir, bolnicar – negovalec, ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, strojni tehnik, predšolska vzgoja in tehnik varovanja. Z novimi usmeritvami in s poklicno maturo se je iz­obraževanje odraslih vkljucilo v zakljucevanje izo­braževanj s poklicno maturo oziroma z zakljucnim izpitom. Prelom tisocletja je bil v slovenskem in lokal­nem prostoru zaznamovan s prestrukturiranjem gospodarstva. Pokazal se je velik deficit kadra z višjo oziroma visoko izobrazbo. Glede na odda­ljenost do univerzitetnih mest je SIC poskušal pri­bližati možnost visokošolskega izobraževanja za odrasle v lokalno okolje. Leto 1996 je naš zavod pridobil (v sodelovanju z Gea College) izredni štu­dij na visoki šoli za podjetništvo. Sodelovanje s Fa-kulteto za upravo Univerze v Ljubljani pa omogoci vpis v visokošolski program javne uprave na našem zavodu. Leto 2000 pomeni zacetek sodelovanja z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ki je visokošolski program ekonomije kot študij na da­ljavo izvajala za izredne študente vse do leta 2008. Obdobje od 2007 do 2012 zaznamuje sodelovanje s Šolskim centrom Ptuj – višjo strokovno šolo, ki je na našem zavodu omogocila odraslim vpis v višje­šolska programa mehatronika in ekonomist. Leta 2008 je bil sklenjen dogovor o sodelovanju s Peda­goško fakulteto Koper Univerze na Primorskem. Šolski center Slovenske Konjice-Zrece je postal dislocirana enota za izvajanje visokošolskega pro-grama predšolska vzgoja za izredni študij. Z uveljavitvijo Zakona o nacionalni poklic­ni kvalifikaciji (NPK) imajo posamezniki po letu 2000 na našem zavodu možnost pridobitve javno veljavne listine za poklicne kvalifikacije ob prizna­vanju delovnih izkušenj in upoštevanju neformal­nega ucenja. Na ŠC Slovenske Konjice-Zrece tre­nutno izvajamo trinajst razlicnih NPK. Zadnje leto drugega tisocletja naš zavod za­znamuje projekt Phare 2000 za izobraževanje in usposabljanje na podrocju zaposlovanja in turiz-ma kot aktiviranje zaposlitvenih potencialov. V letu 2001 je enota SIC zacela z izvajanjem prve­ga cezmejnega sodelovanja s partnerjem BFI iz Avstrije; v letih od 2010 do 2014 pa je projektno delo v bilateralnem programu Slovenija-Avstrija poleg izobraževanj in usposabljanj pripomoglo k posodobitvi velikega dela ucne opreme na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece. Uspešna pot zavoda se je skozi leta samo še stopnjevala. V tem casu se je pojavila tudi ideja, da Slovenske Konjice postanejo gimnazijsko me-sto. Najvec zaslug za uvedbo programa gimnazije v Slovenske Konjice ima takratni direktor Sveto­valno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, Franc Šelih, ki je bil tudi pobudnik za ustanovitev iniciativnega odbora za vpeljavo programa gimna­zije v Slovenske Konjice. Iniciativni odbor za ustanovitev gimnazije je bil ustanovljen na seji Obcine Slovenske Konjice, 14. oktobra 2002. Že v zacetku februarja 2002 so župani obcin Slovenske Konjice (Janez Jazbec), Zrece (Jože Košir), Oplotnica (Vladimir Globov­nik) in Vitanje (Slavko Krajnc) podpisali PISMO O NAMERI ZA USTANOVITEV SPLOŠNE GIMNA­ZIJE V SLOVENSKIH KONJICAH. Pismo o nameri so julija 2002 podpisali tudi direktorji najvecjih podjetij na Konjiškem: Comet Zrece (Marjan Lor­ger), Dravinjski dom Slov. Konjice (Franc Verdel), Konus Konex Slov. Konjice (Savo Grilj), Kostroj Strojegradnja Slov. Konjice (Ivan Furman), Obrtna zbornica Slov. Konjice (Karel Zidanšek), Oplast Tepanje (Tone Ofentavšek), SG Avtomotive Slov. Konjice (Robert Grah) in Unior Zrece (Ivan Špes). S svojim podpisom so direktorji izrazili odlocen in-teres za ustanovitev in delovanje splošne gimnazije v Slovenskih Konjicah. S tem se ob splošnem jav­nem interesu okolja izraža tudi podjetniška pod-pora po gimnazijskem izobraževanju, kajti obstoj in razvoj podjetniških pobud zagotavljajo izobra­ženci.16 Župan Obcine Slovenske Konjice Janez Jaz­bec je 20. januarja 2003 imenoval Odbor za iz­gradnjo gimnazije. Gimnazija Slovenske Konjice je svojo prvo generacijo vpisala 1. 9. 2003. Gra­dnja gimnazije je potekala od januarja do avgusta 2005. Svecano odprtje gimnazije je bilo 21. okto-bra 2005. Vlada RS je že 29. julija 2004 sprejela sklep, s katerim je prevzela soustanoviteljstvo javnega za­voda, skupaj z Obcino Slovenske Konjice. Hkrati se je Svetovalno izobraževalni center preimenoval v Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, poklicna šola v Zrecah pa v Srednjo poklicno in strokovno šolo Zrece.17 Šolski center Slovenske Konjice-Zre-ce odslej sestavljajo tri organizacijske enote: Gim­nazija Slovenske Konjice, Srednja poklicna in stro­kovna šola Zrece in SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje.18 Od novembra 2007 do zakljucka šolskega leta 2012/13 je zavod kot novi direktor vodil mag. Milan Sojc. Na zacetku njegovega mandata je Šol­ 16 Pismo o nameri za ustanovitev splošne gimnazije v Sl. Konjicah, julij 2002, Arhiv ŠC Sl. Konjice-Zrece. 17 Iz kovnice znanja, ob 30. letnici srednjega šolstva v Zrecah, Forma design Slovenska Bistrica, 2006, str. 12. 18 Prevzem soustanoviteljstva ŠC Slovenske Konjice-Zrece, Ljubljana 29. 7. 2004 (MŠZŠ: http://www.mszs.si/slo/ aktualno/novica.asp?ID=4405, 20. 8. 2004). ski center Slovenske Konjice-Zrece pridobil štiri­letni program strojni tehnik (SSI). Že naslednje leto se je vpisala 1. generacija strojnih tehnikov. Gimnazija pa je vstopila v konzorcij gimnazij in zacela sodelovati v projektu posodobitve gimnazij­skih programov. Prelomnico predstavlja tudi pogodba o preno­su investicije v uporabo in upravljanje med Obci-no Slovenske Konjice in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ki je bila sklenjena 10. februarja 2006.19 Cez dve leti je bil sprejet nov Akt o ustano­vitvi Šolskega centra, v katerem kot soustanovite­ljica poleg Obcine Slovenske Konjice, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport pristopi tudi Obcina Zrece.20 Šolski center Slovenske Konjice-Zrece v za­dnjem desetletju deluje na treh lokacijah: Sloven-ske Konjice (Gimnazija Slovenske Konjice in SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje v stavbi na Tattenbachovi ulici 2 a), Zrece (Srednja poklicna in strokovna šola Zrece, Dravinjska cesta 1) in La-ško (izpostava Izobraževanja odraslih, Trg svobo­de 6). Zaradi racionalnosti in ekonomicnosti se je Šolski center Slovenske Konjice-Zrece v decembru 2008 odlocil za prodajo stavbe na Škalski cesti 7, 19 Pogodba o prenosu investicije … med Obcino Sl. Konjice in MŠZŠ; Arhiv ŠC Sl. Konjice-Zrece. 20 Pogodba o soustanoviteljstvu javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ŠC Slovenske Konjice-Zrece, 11. 11. 2008; Arhiv ŠC Slovenske Konjice-Zrece. v kateri je nekoc delovala Delavska univerza Slo­venske Konjice in kasneje Svetovalno izobraževal­ni center Slovenske Konjice-Zrece. Stavba je bila prodana medijski hiši Novice, d. o. o.21 V šolskem letu 2013/14 vodenje Šolskega cen­tra Slovenske Konjice-Zrece prvic prevzame žen-ska. Nova direktorica je postala mag. Jasmina Mi-helak Zupancic, ki zavod uspešno vodi še danes. V tem letu beležimo pridobitev novega štiriletne­ga programa na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece: gastronomsko-turisticni tehnik in naslednje leto vpis prve generacije. Pomembno pridobitev predstavlja ucni izdelo­valni laboratorij (U-LAB) v letu 2017, ki se izvaja na treh lokacijah: na Gimnaziji Slovenske Konjice, na Mladinskem servisu Slovenske Konjice in na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece. U-LAB je z nakupom opreme vezan na najnovejšo tehnologi­jo 4.0, ki jo je podprlo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Program omogoca mladim in odraslim pridobivanje najnovejših znanj. Šolski center Slovenske Konjice-Zrece tako sledi novim trendom in razvoju. Že naslednje leto je Srednja poklicna in stro­kovna šola Zrece pridobila sodoben prizidek z novimi specializiranimi ucilnicami in vecnamen­skimi prostori. Zacetki oziroma idejna zasnova sega v leto 2016, ko je bila ideja predstavljena pod-jetjema Unior in GKN, Ministrstvu za izobraže­ 21 Dokumentacija o prodaji stavbe na Škalski cesti 7, 3. 12. 2008; Arhiv ŠC Slovenske Konjice-Zrece. U-LAB vanje, znanost in šport ter kasneje postopoma še drugim gospodarstvenikom: Oplast, Marovt, Ko­stroj, Tekoma Marguc, Wailer Abrasisves (takrat Swatycomet), Konus Konex, Ko-Lovec, Baumüller, Roboteh, Menart, Ramax, BTS in županom obcin Zrece, Slovenske Konjice ter Vitanje, ki so vsi iz­razili podporo investiciji. V znak podpore in kot zacetek izvedbe projekta se je formiral gradbeni odbor (v sestavi: Boris Podvršnik, Branko Brac­ko, Ivan Furman, Peter Smole in Jasmina Mihelak Zupancic), ki je poskrbel za nacrt dela in pridobi­vanje sredstev. Sledile so faze izdelave projektne, gradbene in investicijske dokumentacije, izbora strokovnega nadzora in nacrta opreme. Investici­ja se je uspešno izvedla tudi ob uspešni prijavi za sredstva Eko sklada Republike Slovenije. Direkto­rica-ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konji­ce-Zrece je ob odprtju poudarila: Slavnostno odprtje prizidka k Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece »Ob podpori okolja in zaposlenih so koraki bili le še lažji in danes smo preprosto veseli in pono­sni. /…/ Zavedamo se, da je nova pridobitev šolskih prostorov vlaganje v razvoj mladih, v razvoj ljudi.« Namen investicije, ki bi povezal šolsko zgrad­bo in šolsko delavnico na lokaciji Srednje poklicne in strokovne šole Zrece, je bil dosežen, kajti prido­bljen je bil skupen prostor za dijake in urejen pre-hod dijakov pri teoreticnem pouku in prakticnem pouku v šolski delavnici. Uredili smo prostore za izvedbo pouka, in sicer tehniške in splošne ucil-nice, ter garderobe za dijake. V skladu z novimi standardi je bil zagotovljen ustrezen vhod in do-stopnost za uporabnike šole, ki so gibalno ovirani, urejene so tudi sodobne sanitarije v objektu šole. Šola je pridobila tudi urejen zunanji prostor in atrij za potrebe ucenja na prostem. Posodobitve se izvajajo tudi na Gimnaziji Slo­venske Konjice. V letošnjem šolskem letu se le-ta aktivno vkljucuje v nov pristop poucevanja neka­terih izbirnih predmetov v 2. in 3. letniku: inter-disciplinarni tematski sklop (ITS), ki se izvaja pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Novi prizidek k Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece Na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece smo prepricani, da bomo sledili trendom in na­predku, ob tem pa v prvi vrsti posamezniku, ki je (so)udeležen v katerikoli od naših dejavnosti. Mag. Aleksandra Boldin osebna izkaznica Šolskega centra Slovenske konjice-Zrece Naziv: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece Naslov: Tattenbachova ulica 2 a, Slovenske Konjice Lokacije delovanja: Slovenske Konjice, Zrece, Laško, Celje Kolektiv Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece dne 1. 9. 2019: 60 zaposlenih Ravnateljica-direktorica: mag. Jasmina Mihelak Zupancic Predsednica Sveta zavoda: Maja Dragan Organizacijske enote in osnovna dejavnost • Gimnazija Slovenske Konjice – splošno srednješolsko izobraževanje mladine v programu o splošna gimnazija • Srednja poklicna in strokovna šola Zrece – poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje mladine v programih: o strojni tehnik o gastronomsko-turisticni tehnik o oblikovalec kovin – orodjar o inštalater strojnih inštalacij • SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje o Svetovanje, e-VEM storitve, SPOT o Šola vožnje o U-LAB Slovenske Konjice (Ucni izdelovani laboratorij) o Srednje poklicno izobraževanje odraslih v programih: .• trgovec, oblikovalec kovin – orodjar, gastronom – hotelir, bolnicar – negovalec o Srednješolsko strokovno izobraževanje odraslih v programih: .• ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, strojni tehnik, predšolska vzgoja o Poklicno-tehniško izobraževanje odraslih v programih: .• ekonomski tehnik, gastronomija, strojni tehnik, tehnik varovanja o Poklicni tecaj .• ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, predšolska vzgoja o Nacionalne poklicne kvalifikacije .• upravljalec procesnih strojev za predelavo nekovinskih rudnin .• operater/operaterka na CNC stroju .• upravljalec/upravljalka strojev v proizvodnji .• pomocnik vzdrževalca strojev v proizvodnji .• monter/monterka kovinskih konstrukcij .• pomocnik/pomocnica kuharja/kuharice .• izdelovalec/izdelovalka peke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni nacin .• izdelovalec/izdelovalka cokoladnih izdelkov .• maser/maserka .• mizar, restavratorski sodelavec .• utopni kovac .• hmeljar/hmeljarka .• pivovar/pivovarka o Neformalna izobraževanja in usposabljanja o Visokošolski študij .• predšolska vzgoja o Projekti (vecji tekoci projekti) .• pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc (2018–2022) .• usposabljanje mentorjev (2016–2021) .• svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji, ISIO (2016–2022) .• SPOT svetovanje Savinjska (2018–2022) .• MUNERA 3 – izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih (2018–2022) .• projekt Socialna aktivacija (2019–2022) Vecje investicije v šolski prostor in opremo 1978 – izgradnja šolske delavnice v Zrecah (podjetje Unior) 1982 – izgradnja prizidka za specializirane ucilnice v Zrecah 1986 – nakup didakticne opreme – CNC stružni­ce in dveh rezkalnih strojev, nakup racu­nalnika za programiranje CNC strojev 1996 – odprtje prizidka k šoli v Zrecah za programe gospodinjskih storitev 2005 – odprtje Gimnazije Slovenske Konjice 2006 – nakup CNC stružnice z avtomatsko podajalno napravo 2011 – posodobitve ucilnic za racunalništvo na šoli v Zrecah 2012 – posodobitev voznega parka šole vožnje, nakup in zagon robota, IKT opreme in fleksibilne produkcijske celice 2014 – preureditev prostorov na delu objekta za gastronomijo in turizem, nakup opreme za avtomatizacijo, prenova ucilnice (7), posodobitev opreme v šolski delavnici (opremo je zagotovilo podjetje Unior – 3D koordinatni merilni stroj, trgalni stroj in rezilna orodja) 2015 – posodobitev ucilnic (3 in 8) na šoli v Zrecah 2016 in 2017 – obnova objekta obstojece šole v Zrecah (okna, vrata, infrastruktura šole) 2017 – posodobitev voznega parka šole vožnje, nakup opreme ucnega izdelovalnega laboratorija (3D tehnologija – 3D printerji, strojni vid, CNC stružnica, obdelovalni center, kolaborativni robot, rezkalni stroj, PCB printer, gravirni stroj) in posodobitev racunalniške ucilnice v Zrecah 2018 – posodobitev racunalniške ucilnice na gimnaziji in odprtje prizidka k Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece Prepletanje dejavnosti enot šolskega centra, zaposlenih, dijakov in okolja 60 let delovanja Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece kot naslednika Svetovalno izobra­ževalnega centra in Delavske univerze Slovenske Konjice predstavlja prepletenost raznolikih de­javnosti. V okviru Šolskega centra Slovenske Ko­njice-Zrece delujejo tri organizacijske enote, ki lokacijsko delujejo na treh lokacijah: Gimnazija Slovenske Konjice, Srednja poklicna in strokovna šola Zrece in izpostava SIC Laško. Programe izvajajo ucitelji in strokovni sode­lavci. Nekateri izobražujejo tako mladino v pro-gramih gimnazije ter srednje poklicne in strokov­ne šole kot tudi odrasle. V izvajanje programov izobraževanja odraslih se v pomembnem delu vkljucujejo strokovnjaki, zaposleni v gospodar­stvu, pri cemer gre za pomemben doprinos k pre­nosu znanja. Dve naši lokaciji – Gimnazija Slovenske Ko­njice ter Srednja poklicna in strokovna šola Zrece zagotavljata prostorske in materialne kapacitete za izobraževanje mladine ter za izvajanje programov izobraževanja odraslih. V okviru projektov enote SIC (SI-AT, Flexcell, U-LAB) smo pripomogli k ra­zvoju novih programov, pridobivanju novih znanj zaposlenih in nakupu ter uvajanju sodobne opre-me, ki je namenjena tudi izobraževanju mladine in odraslih. Vse tri enote uspešno sodelujejo z lokalnim okoljem – podjetji, organizacijami, lokalnimi sku­pnostmi. Te so pomemben delodajalec mladim na delovni praksi, njihovi zaposleni pa so udeležen­ci v programih izobraževanja odraslih. Istocasno koristijo svetovalne storitve v okviru svetovalne dejavnosti enote SIC in so hkrati strokovni pre­davatelji izobraževanja odraslih ter mentorji tako mladim kot odraslim. Pomembno je sodelovanje z osnovnimi šola-mi na obmocju Dravinjske doline, ki tvorijo naj­pomembnejši del šolskega okoliša za naši srednji šoli. Sodelovanje poteka tudi z vidika vkljucevanja nekaterih zaposlenih pri izvajanju pedagoškega procesa, sodelovanja šol pri izvajanju tehniških dni, tematskih strokovnih delavnic in izvajanja podjetniških projektov za mlade. Z enoto SIC po­teka sodelovanje pri izvajanju tedna vseživljenjske­ga ucenja. Posamezni ucitelji in strokovni delavci osnovnih šol se vkljucujejo v razlicna izobraževa­nja za odrasle. Enota SIC se pomembno povezu­je tudi z okoliškimi vrtci, kjer opravljajo nekateri udeleženci izobraževanja odraslih v programih predšolske vzgoje prakticni pouk. V programih iz­obraževanja odraslih strokovni delavci pridobivajo dodatna neformalna znanja ali pridobivajo stopnjo izobrazbe na srednji ali visokošolski ravni. Hkrati pa za najmlajšo populacijo izvajamo razlicne de­lavnice, igrive pristope ucenja. Šola vožnje približa opravljanje vozniškega izpita dijakom obeh srednjih šol in udeležencem izobraževanja odraslih. Prebivalstvu omogoca ob- delodajalci strojni tehnik izdelki sodelovanje dijaki odrasli e-VEM podjetnost mentorji izmenjave gastronomsko-turisticni tehnik projekti razvoj programov vešcine podjetniško svetovanje kulturne prireditve Slovenske Konjice izobraževanje odraslih Slovenske Konjice šola vožnje SPOT delovna praksa kakovost strokovnjaki stopnja izobrazbe Šolski center Slovenske Konjice-Zrece investicijski nacrti tecaji znanje Srednja poklicna in strokovna šola Zrece ucni izdelovalni laboratorij NPK strojni tehnik splošna matura študijski krožki Zrece tuji teziki certifikati Izobraževanje odraslih Laško spretnosti svetovalno središce delavnice inovativnost Gimnazija Slovenske Konjice podjetniški projekti šolska delavnica starši dijaki inštalater strojnih inštalacij izobraževanje tecaji razvojni programi mentorji predšolska vzgoja oblikovalec kovin – orodjar zakljucni izpit e-VEM poklicna matura vseživljenjsko ucenje delavnice šola vožnje novitvene tecaje, kondicijske vožnje in podobno. Starši dijakov ŠC se pogosto odlocajo za for-malna in neformalna izobraževanja v enoti SIC. Nekateri, ki opravljajo podjetniško dejavnost, mno­gokrat išcejo tudi svetovalne storitve podjetniške­ga svetovanja, registracije svoje dejavnosti oziroma e-SPOT postopke. Projektno delo, ki se je zacelo v enoti SIC, se je nadgradilo in razširilo na projekte, namenjene dijakom. Pri tem strokovne sodelavke zagotavljajo strokovno podporo pri spremljanju projektov. Po-gosto so projekti SIC-a usmerjeni (v celoti ali del-no) na ciljno skupino dijakov, ki na ta nacin lahko pridobi dodatna znanja ali izboljšane materialne pogoje za delo. Nekateri dijaki, tako gimnazijci kot dijaki srednje poklicne in strokovne šole, se vkljucujejo tudi kot mentorji pri izvajanju temat­skih delavnic oziroma reševanju izzivov. Zaposleni na razlicnih enotah izvajamo sku­pna izobraževanja in prenos znanja znotraj kolek­tiva. Skupnih je kar nekaj aktivnosti, ki so vezane na kakovost dela in izobraževanja ter promovira­nja ŠC kot celote. Dijake, lokacijsko razlicnih šol, povezujemo z raznovrstnimi aktivnostmi – športni dnevi, stro­kovne ekskurzije doma in v tujini, projekti, dru­ženja ob posebnih dogodkih, skupen maturantski ples in kulturne prireditve, ki prepletajo šoli in lokalno okolje. Ob 60-letnici lahko recemo, da smo ponosno prepleteni znotraj ŠC in z okoljem. Raznolikost de­javnosti in bogata paleta znanj širita naše možno­sti za nadaljnje delovanje. SiC – izobraževanje odraslih Vse dejavnosti, ki sta jih izvajala Delavska univerza in SIC – Svetovalni izobraževalni center izvajal do ustanovitve Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece (izobraževanje odraslih, svetovanje, projektno delo in šola vožnje), se na zavodu nada­ljujejo in izvajajo pod okriljem samostojne enote šolskega centra, SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje. Poleg dejavnosti smo ohranili ime SIC, s kate-rim smo vrsto let bili prepoznani v okolju in ki nas tudi sedaj povezuje z izobraževanjem, z usposablja­nji, s tecaji, s projekti in s šolo vožnje. Ponosni pra­znujemo svoj 60-letni jubilej. V nadaljevanju je prikaz razvoja in dela po­drocij SIC-a: • izobraževanje odraslih, • svetovanje in projektno delo ter • šola vožnje. Dejavnost, za katero je bil leta 1959 ustano­vljen zavod Delavska univerza Slovenske Konjice, je bilo množicno izobraževanje odraslih na obmo-cju takratne obcine Slovenske Konjice. Delavska univerza je s ciljem, da bi približala delavcem kraj izobraževanja, organizirala dislocirane oddelke maticnih šol v Celju, Mariboru, Ptuju in Velenju. Dislocirani oddelki šol so bili ustanovljeni kot eno­te srednjih šol in šol po zakonu o poklicnem izo­braževanju. Tovrstna dislokacija izobraževanja je bila odraz kadrovskih potreb takratnih delovnih organizacij in prihodnjega razvoja. Prva desetletja1 delovanja so bila usmerjena v tri podrocja izobraževanja, in sicer: družbeno-po­liticno izobraževanje, strokovno izobraževanje in splošno izobraževanje. V prvih 20 letih delovanja je bilo organiziranih kar 333 razlicnih oblik druž­beno-politicnega izobraževanje s 13.000 udeležen­ ci. Na strokovnem izobraževanju je Delavska uni­verza izvajala šolske oblike izobraževanj. Tako smo v dislociranih šolskih oddelkih izvajali izobraževa­nja za poklic elektrovodja – jaki tok, izobraževanja za poklice administrator, voznik, strojni delovodja, 1 Vir: 20 let Delavske univerze Slovenske Konjice, str. 15-19, Slovenske Konjice, 1979. orodjar, strojni kljucavnicar, rezkalec, strugar, bru­silec, kljucavnicar, konfekcionar usnjene konfek­cije, kemijski procesnicar in voznik-avtomehanik. V programih za odrasle pa so se v dislociranih oddelkih izvajali programi tehniške kemijske šole (3. letnik), tehniške strojne šole (3. letnik), skraj­šani program za obdelovalce kovin ter II. stopnja skrajšanega programa za pripravljalce kemikalij in upravljalce kemijskih naprav. Za odrasle smo izvajali tudi osnovno šolo za odrasle. Tako se je v 20-letnem obdobju v razlicnih šolskih oblikah izobrazilo 2.422 slušateljev. Delavska Univerza pa je tudi izvajala tecaje in seminarje od varstva pri delu do tecajev za kovinarje, konfekcionarje, ad-ministrativne delavce za potrebe delovnih organi­zacij, tecaje gostinstva, strojepisja, knjigovodstva, seminarje za delavce zunanje trgovinskih poslov, pa tudi tecaje za vodice in pedagoške vodje poci­tniških kolonij. Tako je preko 5.880 oseb pridobilo znanja na tecajih in seminarjih. Tretji steber izobraževanj je bilo splošno iz­obraževanje, saj si je Delavska univerza že takrat prizadevala zadostiti potrebam in interesom obca­nov. To so bili tecaji nemškega jezika, gospodinj­stva, krojenja in šivanja, prve pomoci, civilne zašci­te, tecaj za B-kategorijo, predavanja iz kmetijstva in podobno. To so bile množicne oblike izobraževanj in tudi obseg teh izobraževanj je dodobra zazna­moval prebivalstvo, saj je v teh tecajih nova znanja in vešcine pridobilo kar 40.143 udeležencev. Za izvedbo vseh oblik so bili angažirani zu- nanji sodelavci, redno zaposleni so bili na zavodu le organizatorji dela. Delavska univerza je imela v lasti sedem ucilnic, sicer pa je gostovala v prostorih osnovnih šol in Domu teritorialnih enot v Sloven-skih Konjicah. Nedvomno je bila naša Delavska univerza ena izmed prvih, ki je imela za svojo dejavnost takrat tudi izobraževanje mladine. Zaradi potreb po izo­braženem mladem kadru velja v tem obdobju izpo­staviti ustanovitev takratne Kovinarske šole Zrece (1976), danes Srednje poklicne in strokovne šole Zrece. Že v zapisu ob 30. letnici delovanja Delavske univerze2 je prispevek k postopni kadrovski preo­brazbi v organizacijah v obcini Slovenske Konjice, pa tudi tam, od koder prihajajo udeleženci posa­meznih izobraževalnih oblik. Dejavnost se je v naslednjih letih le še širi-la. Pomembna pridobitev k bogati paleti dejavno­sti Delavske univerze je pomenila tudi avtošola (1978). V letu 1979 smo v graficni dejavnosti, ki smo jo najprej opravljali kot storitveno dejavnost in v sodelovanju z zunanjo tiskarno prvic izdali glasilo obcine Slovenske Konjice – Informator, ki se je ka­sneje preimenovalo v Dravinjski glas. Prva številka Dravinjskega glasu pa je bila stiskana že v lastni tiskarni, za novo leto 1983. Ce smo v prvih dveh desetletjih izvajali pre­težno tecaje nemškega tujega jezika, pa se je v kasnejših letih bistveno povecal interes po znanju anglešcine in italijanšcine. Na tem podrocju je po­stajalo kljucno sodelovanje z delovnimi organiza­cijami, Delavska univerza pa je pridobila verifici-ran program tecajev tujih jezikov in specializirane tecaje iz posameznih strok (trgovina, turizem, go-stinstvo …). Postopno spremenjen odnos do pre- Vir: 30 let Delavske univerze Slovenske Konjice, Slovenske Konjice, 1989. življanja prostega casa je doprinesel vrsto novih tecajev: tecaj za voditelje motornih colnov, jadra­nja na deski, plesni tecaji, hkrati pa so se zaceli pojavljati racunalniški tecaji, tecaji za oblikovanje keramike, arhiviranje, mini avtomehanike, kuhar­ske delavnice, klekljarski tecaji, rocno pletenje in še bi lahko naštevali.3 Leta 1983 se je dejavnost razširila na obmo-cje Laškega, kjer se je vzpostavila organizacijska enota Delavske univerze v Laškem. V prvi fazi so se izvajali razlicni tecaji in usposabljanja, ki so se nadgradili z izvajanjem programov za pridobitev stopnje izobrazbe. Delavski univerzi se je v letu 1988 za krajše casovno obdobje prikljucila še ob­cinska ljudska knjižnica. Avtošola se je za krajši cas razširila še na obmocje obcine Šentjur, ko smo na podlagi soglasja Obcine Šentjur na tem obmo-cju izvajali pripravo kandidatov za voznike. Družbeno-gospodarsko okolje se je mocno spreminjalo, tehnološke spremembe so postaja­le stalnica razvoja, spremembe so prinašale nove izzive tako v izobraževanju kot v usposabljanjih. Vsebinsko locnico na poti razvoja predstavlja leto 1990, ko se je zaradi vrste dejavnosti in potreb v okolju Delavska univerza preimenovala v Sve­tovalno izobraževalni center, ki je bil prepoznan pod kratico SIC. V tem obdobju so se programi izobraževanj nadgradili z razlicnimi neformalnimi izobraževanji, usmerjenimi v pridobivanje znanj s podrocja podjetništva. Za odrasle so se še nadalje 3 Vir: 30 let Delavske univerze Slovenske Konjice, Slovenske Konjice, 1989. Obnovljeni prostori Izobraževanja odraslih Laško (2014) izvajali programi za pridobitev stopnje izobrazbe v okviru dislociranih oddelkov. Pomemben mej­nik je predstavljajo sodelovanje z UPI Žalec in s Srednjo ekonomsko šolo Kamnik, s katero smo v Slovenskih Konjicah in v Laškem izvajali program ekonomski tehnik. Logotip Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice V letu 1995 se je kovinarskemu programu v Zrecah pridružila šola za gospodinjske storitve. Prostorske, materialne pogoje in kadrovske okre­pitve smo koristili tudi za izobraževanje odraslih, in sicer za izvajanje programa srednjega poklicne­ga izobraževanja oskrbnik/oskrbnica in program poklicno-tehniškega izobraževanja tehnik gospo­dinjskih storitev. Prav tako se je dopolnila ponud­ba neformalnega izobraževanja (tecajev) s podro-cja gastronomije in turizma. Postopoma se je formalno izobraževanje za odrasle nadgrajevalo z lastno verifikacijo izobra­ževalnih programov na ravni srednješolskega izo­braževanja za odrasle. Poleg programov, ki so se izvajali tudi za mladino, smo postali verificirani izvajalec programov na razlicnih stopnjah. Izdelki udeležencev izobraževanja odraslih pri modulu kreativnost Izvajani programi na razlicnih stopnjah: o srednje poklicno izobraževanje odraslih v programih: . trgovec, oblikovalec kovin – orodjar, gastronom – hotelir, bolnicar – negovalec o srednje strokovno izobraževanja odraslih v programih: . ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, strojni tehnik, predšolska vzgoja o poklicno-tehniško izobraževanje odraslih v programih: . ekonomski tehnik, gastronomija, strojni tehnik, tehnik varovanja o poklicni tecaj: . ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, predšolska vzgoja o maturitetni tecaj Modul projektno delo, izdelek udeležencev izobraže­vanja odraslih v programu strojništva Oblike in metode dela v programih izobra­ževanja odraslih omogocajo udeležencem prido­bitev izobrazbe kljub vsakodnevnim delovnim in družinskim obveznostim. V obdobju od 2016 do 2018 so imeli naši udeleženci v programih formal-nega izobraževanja skupaj s projektnimi partner-ji iz Poljske, Cipra, Španije, Bolgarije in Turcije v okviru projekta Technical and vocational skills de­velopment (ERASMUS+ projekt) priložnost med-narodnega sodelovanja in razvijanja podjetniške kompetence. V letih od 1997 do 2019 je v verificiranih programih za odrasle na SIC-u oziroma Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece uspešno zakljuci-lo razlicne izobraževalne programe s poklicno ma-turo ali z zakljucnim izpitom 1.712 udeležencev izobraževanja odraslih. V obdobju prestrukturiranja gospodarstva se je pokazal velik deficit kadra z višjo oziroma viso­ko izobrazbo. Glede na oddaljenost do univerzite­ Udeležba sodelavcev ŠC na delavnicah v projektu TechVet tnih mest smo na takratnem SIC-u (preimenovanje 1990) poskušali približati možnost visokošolskega izobraževanja za odrasle v lokalno okolje. Tako smo leta 1996 v sodelovanju z Gea College v Slo­venskih Konjicah omogocili izredni študij na viso­ki šoli za podjetništvo. Sodelovanje s Fakulteto za upravo na Univerzi v Ljubljani je omogocilo vpis v visokošolski program javne uprave v Slovenskih Konjicah. Leta 2000 smo postali študijski center Ekonomske fakultete Ljubljana, ki je v Slovenskih Konjicah izvajala visokošolski program ekonomi­ja kot študij na daljavo za izredne študente. Nacin izvedbe programa se je izkazal kot zelo prijazen odraslim in zaposlenim študentom. V Slovenskih Konjicah se je program izvajal do leta 2008. V ob-dobju od 2007 do 2012 smo v Slovenskih Konji­cah v sodelovanju s ŠC Ptuj – višjo strokovno šolo, omogocili odraslim vpis v višješolska programa mehatronika in ekonomist. Leta 2008 smo sklenili dogovor o sodelovanju s Pedagoško fakulteto Ko-per, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Podelitev maturitetnih spriceval in spriceval o zakljuc­nem izpitu (2019) Šolski center Slovenske Konjice-Zrece je postal dislocirana enota za izvajanje visokošolskega pro-grama predšolska vzgoja (izredni študij). Prva ge­neracija vpisa je bila v šolskem letu 2009/2010, v letošnjem šolskem letu je pri nas vpisana sedma generacija študentov. Interes za študij predšolske vzgoje še vedno presega prosta mesta. V letošnjem šolskem letu je bilo sprejetih 65 študentov. Z uveljavitvijo Zakona o NPK imajo posa­mezniki po letu 2000 možnost pridobitve javno veljavne listine za poklicne kvalifikacije ob pri­znavanju delovnih izkušenj in upoštevanju nefor­malnega ucenja. Na ŠC Slovenske Konjice-Zrece smo prepoznali potrebe odraslih in delodajalcev po potrditvi že usvojenih znanj in spretnosti. Sku­pno smo trenutno vpisani kot izvajalci 13 razlicnih NPK, za katere izpolnjujemo materialne pogoje. Poleg postopka certificiranja izvajamo tudi pro-grame priprav za pridobitev NPK. V dosedanjem obdobju delovanja je pri nas uspešno pridobilo certifikat o NPK 776 udeležencev (del v projektih). Uspešnost naših kandidatov v postopkih pridobi­tve NPK v obdobju izvajanja je 99,76 %. V casu vedno hitrejšega spreminjanja potreb po novih znanjih, ustvarjanju novih poklicev, ko šolska izobrazba ni vec nujno dokazilo o poklicni usposobljenosti, pomen NPK narašca. Podelitev certifikatov prvi generaciji NPK hmeljar/ hmeljarka V zavedanju pomena vseživljenjskega ucenja je nabor neformalnih programov izobraževanja namenjen razlicnim ciljnim skupinam. Najmlajši se z veseljem udeležujejo naših te­matskih delavnic in tecajev, prav tako nekoliko starejši, ki želijo ostati aktivni in pridobivati kom­petence za kakovostnejše življenje. Najpogosteje dodatna znanja išce delovno aktivno prebivalstvo v zavedanju potrebe po stalni nadgradnji znanj in vešcin za ohranitev konkurencnosti na trgu dela. Podjetja zagotavljajo svojim zaposlenim po­trebna usposabljanja, ki izhajajo iz regulative, vse bolj pa se zavedajo, da hiter razvoj tehnologije zah­teva nova znanja in nenehen razvoj kompetenc za­poslenih, kar lahko pridobijo le z dodatnimi uspo­sabljanji. Brezposelne osebe, ki se vkljucujejo v pro­gram usposabljanj, imajo z aktualnimi vsebinami in znanjem boljše pogoje vstopa na trg dela oziro-ma boljše zaposlitvene možnosti. Racunalniško usposabljanje odraslih Nabor programov usposabljanj se nenehno nadgrajuje. Vse vec je programov, ki jih pripravlja-mo po meri podjetij oziroma drugih organizacij. Izvajamo javno veljavne programe za odrasle, kot so: zacetna integracija priseljencev, racunalniška Rocnospretnostna delavnica za najmlajše pismenost za odrasle, anglešcina za odrasle in nemšcina za odrasle, kjer udeleženci po uspešno zakljucenih obveznostih pridobijo javno veljav-no potrdilo. V obdobju 2005–2008 smo bili tudi ECDL izpitni center, kjer so lahko zainteresirani pridobili spricevalo o znanju iz racunalništva, ki je priznano na ravni EU. Zadnjih 30 let so aktual­ni tecaji racunalništva. Na eni strani gre za tecaje osnovne racunalniške in digitalne pismenosti za aktivno državljanstvo, na drugi strani pa nadgra­dnjo specificnih IKT znanj za potrebe dela. V zadnjem desetletju izvajamo tudi programe ucenja slovenšcine za tujce, in sicer kot javno ve­ljavni program Zacetna integracija priseljencev, ki je financiran s strani Ministrstva za notranje za­deve, in kot neformalne tecajne oblike. V sodelo­vanju z delodajalci izvajamo programe, ki vkljucu­jejo tudi specificno terminologijo v procesu dela. Usposabljanje za CNC operaterja Od ustanovitve izvajamo programe usposa­bljanj iz strojništva, ki obsegajo vsebine s podrocij CNC programiranja, robotike in upravljanja obde­lovalnih strojev. Usposabljanje s podrocja gastronomije Usposabljanje na podrocju strojništva Na podrocju gastronomije se udeleženci vkljucujejo v kuharske delavnice in v obsežnejše tecaje, ki vodijo tudi do znanj pomocnika kuharja ali se nadgrajujejo znanja kuharjev in tudi slašci­carjev. Usposabljanje s podrocja gastronomije Tecaji tujih jezikov se izvajajo na razlicnih ravneh zahtevnosti. Predvsem je interes za tecaje nemšcine in anglešcine. Glede na potrebe gospo­darstva izvajamo tudi tecaje italijanšcine in druge. Še vedno je interes za tecaje za osebnostni razvoj in kvalitetnejše preživljanje prostega casa, ki se izvajajo pretežno v oblikah delavnic (šivanje, kuhanje, strežba, rocno spretnostne delavnice …). Od leta 2011 smo aktivni pri izvajanju pro-jekta TVU (Teden vseživljenjskega ucenja), katere­ga osnovni namen je spodbujanje vseživljenjskega ucenja. V ta namen skupaj s partnerji v okolju iz­vajamo razlicne tematske, predstavitvene in infor­mativne delavnice, ki so namenjene vsem genera-cijam – od predšolskih otrok do upokojencev. Prav tako izvajamo študijske krožke, v katerih se udele­ženci organizirano družijo in širijo svoje znanje. Prvi krožek se je izvajal na temo »Iz podstrešja naših babic in dedkov«. V obdobju zadnjih 20 let delovanja se potr­juje, da je pridobivanje neformalnih znanj zelo pomembno. V okviru dejavnosti izobraževanja od­raslih je tako razlicna usposabljanja in tecaje kori­stilo preko 5000 udeležencev. Vsekakor je vklju-citev bistveno vec, vendar se vse vec udeležencev vkljucuje v sofinancirane oblike, ki pa so predsta­vljene v projektnem delu enote SIC. Dejavnosti znotraj enote SIC – izobraževanje odraslih, svetovanje in projektno delo – so se za-cele mocno prepletati in druga drugo nadgrajeva-ti. Z usmeritvami EU tudi naša država omogoca pridobivanje znanja, vešcin in kompetenc na na-cin za udeležence brezplacnega izobraževanja. Z uspešnimi prijavami (kjer nastopamo samostojno ali skupaj s partnerji) projektov, sofinanciranih z nacionalnimi in EU sredstvi, smo pomembno spodbudili vseživljenjsko ucenje. Uvajanje novih izobraževalnih programov za mlade, posodabljanje materialnih pogojev za izva­janje izobraževanj in razvoj lastnih znanj strokov­nih delavcev pomembno vplivajo tudi na delovanje na enoti SIC – Izobraževanje odraslih in svetova­nje. Odraslim lahko ponudimo kakovostna izobra­ževanja v sodobno opremljenih prostorih in pri tem skrbimo za proces svetovanja in spremljanja v celotnem casu vkljucitve udeležencev. Pregled neformalnih izobraževanj v obdobju 2008–2019 po podrocjih: Naziv programa Število udeležencev v obdobju 1999–2019* Tecaj IO strokovna usposabljanja za podjetja 66 Tecaji IO s podrocja zakonskih zahtev 708 Tecaji IO s podrocja racunovodstva, ekonomije in racunalništva 446 Tecaji IO tujih jezikov 629 Tecaji IO za prosti cas 3.108 Tecaji IO s podrocja kulinarike 135 Tecaji IO s podrocja strojništva 247 Tecaji slovenšcine 127 SKUPAJ 5.467 * vkljucno z oktobrom 2019 In kako v prihodnje? Glede na vedno hitrejši razvoj tehnologije ter potreb po novih znanjih in nastajanju novih pokli­cev je treba slediti tempu in razvijati oziroma uva­jati programe (formalne in neformalne), ki bodo zagotavljali znanja za poklice prihodnosti. Pribli­ževanje novih programov NPK v neposredno oko­lje ostaja osnovno vodilo. Predvidevamo, da bomo v sodelovanju s podjetji pripravljali nove programe neformalnih usposabljanj za delo in programe za krepitev kompetenc starejših zaposlenih. Jezikovni tecaji, tecaji za osebnostni razvoj in tecaji za prosti cas se nadaljujejo tudi v prihodnje. Spremembe nastajajo v nacinu, metodah izved-be ter stopnji poglabljanja znanj. Na trgu dela so vse bolj pomembni osebnostne lastnosti in mehke vešcine, s katerimi se morajo tudi mlajši odrasli opremiti za reševanje izzivov v delovnem okolju, ter aktivno državljanstvo. Mag. Brigita Kukovic, mag. Jasmina Mihelak Zupancic, Ana Patricija Košir, Petra Klima, Maja Štrovs SiC – svetovanje in projektno delo Pomemben mejnik v dejavnosti in nadaljnjem razvoju Delavske univerze Slovenske Konjice je predstavljalo obdobje gospodarskega prestrukturi­ranja po letu 1990. Zaradi propada vecjih podjetij v okolju je nastala velika brezposelnost in posle-dicno potreba po prekvalifikacijah in pridobiva­nju novih znanj delovno aktivnega prebivalstva. Istocasno pa je zacela nastajati velika iniciativa samozaposlovanja in ustanavljanja mikropodjetij. S preoblikovanjem Delavske univerze v Svetoval-no izobraževalni center smo razširili dejavnost na podjetniško svetovanje in ponudili okolju novo paleto izobraževanj. Ob podpori obcin Slovenske Konjice, Zrece in Vitanje ter ZRSZ, kot glavnih ak­terjev, je na SIC-u pricel delovati Lokalno podjetni­ški center, sprva kot dodatna dejavnost, kmalu pa kot samostojna enota zavoda, kjer smo zagotavljali celovito podporo brezposelnim, ki so se odlocali za samozaposlitev. V sklopu svetovalne in izobra­ževalne dejavnosti smo na SIC-u nudili potrebna osnovna podjetniška znanja, svetovanje pri pripra-vi poslovnega nacrta, pri pridobivanju financnih virov, poslovnih prostorov, zaposlovanju, trženju in izvajali potrebne postopke za registracijo podje­tij. V nadaljnjem obdobju smo spremljali delovanje podjetij in jim nudili podporo ob prelomnicah v fa-zah rasti, tako pri razvoju kadrov (izobraževanja, svetovanje) kot pri pridobivanju virov financiranja iz naslova prijav na javne razpise za pridobivanje ugodnejših povratnih virov ali nepovratnih virov ter razvojnih projektov za sofinanciranje investicij oziroma stroškov razvoja. Dejavnost smo nadgra­dili še s financno racunovodskimi storitvami in s posredovanjem nepremicnin. Podjetnikom smo svetovali pri iskanju poslovnih prostorov in poslov­nih lokacij. Tovrstno svetovanje se je nadgradilo še s posredovanjem informacij o nepremicninah za fizicne osebe. V tem obdobju smo ponudbo in pov­praševanje po nepremicninah objavljali v lastnem casopisu Lastovka, katerega narocniki so bili tudi iz tujine, ki so želeli investirati v okolje. Storitve SIC-a so se nadgrajevale še s posredovanjem dela študentov. Na SIC-u so podjetja in podjetniki pri­dobili pomemben del storitev na enem mestu. Dejavnost SIC-a se je prilagajala gospodarski situaciji in potrebam lokalnega okolja. Kot tvorcu podpornega okolja podjetništvu se je poleg že ime­novanih obcin pridružila še obcina Oplotnica, lo-kalno podjetniški center pa je leta 2001 postal Ob-mocna razvojna agencija ORA Pohorje–Dravinja. Vkljucevali smo se v razlicne projekte lokalnih skup­nosti in sodelovali pri pripravi razvojnih progra­mov v obcinah Slovenske Konjice, Vitanje, Zrece, Oplotnica in Šentjur. Pod okriljem mreže PCMG1 smo prenašali v okolje projekte, kot je razvoj lo-kalnih grozdov, ki je povezoval mikropodjetja in majhna podjetja v okolju z namenom povecanja konkurencne sposobnosti. Povezovanje manjših in srednje velikih podjetij je zaživelo v dejavnosti orodjarstva, lesarstva, gradbeništva in nastali so zametki sodelovanja turisticnega gospodarstva ter povezovanje golf igrišc Slovenije. Izvajali smo vrsto motivacijskih delavnic in svetovanje za samozapo­slovanje. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi se je na­daljevalo v obliki priprave investicijske oziroma tudi projektne dokumentacije za posamezne pro-jekte lokalnih skupnosti in svetovanja pri pripravi projektov za crpanje sredstev iz nacionalnih in EU skladov, kar izvajamo še danes. V letu 2001 smo zaceli izvajanje prvega cez­mejnega sodelovanja, sodelovanja s partnerjem BFI iz Avstrije. Z izkušnjami, znanjem in s pozna­vanjem potreb v okolju smo zaceli izvajati projek­te, ki so zahtevali sodelovanje vec partnerjev, tako doma kot v tujini. Ni nakljucje vzporednih dejav­nosti na takratnem zavodu in potreb v lokalnem okolju. Prvi projekti,2 ki smo jih na SIC-u pripra­ 1 Pospeševalni center za malo gospodarstvo; Inštitucija je v nadaljevanju delovala kot JAPTI, danes SPIRIT Slovenija, javna agencija 2 Izvedba projektov: Phare 2000: Increasing employability with education and promotion of flexible form of employment, Phare 2000: Education and training programmes for quality of touristic services in Phare 2000: Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni - GetWork) vili in prijavili, so bili vezani na programe novih nacinov zaposlovanja, izobraževanja in kakovosti dela v turisticnem gospodarstvu ter na drugi strani zaposlovanja in izobraževanja v kovinsko predelo­valni industriji. Že od leta 2002 smo se aktivno vkljucevali v promocijo podjetništva med mlade. Postali smo izvajalci podjetniških krožkov v osnovnih šolah, izdajali smo casopis Prepih, kjer smo širili aktual­ne informacije s podrocja podjetništva in izvajali informacijsko-promocijske podjetniške delavnice. Vzpostavili smo lasten program povezovanja mla­dih s podeželja M=Vizija, ki je mlade povezoval ne le v slovenskem prostoru, temvec tudi v zamejstvu. V tem obdobju smo s skupino aktivnih mladih tudi prvic vstopili na mednarodno konferenco Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter omogocili prvo dalj caša trajajoce izobraževanje na Irskem, predstavniku mladih iz skupine M=Vizija, v okviru projekta Leonardo da Vinci, izmenjava iz­kušenj in znanj (2001–2003). Osnovno podjetniško svetovanje smo kmalu nadgradili s specialisticnimi svetovanji na podro-cju investicijskega nacrtovanja, financnega, racu­novodskega in kadrovskega svetovanja za podjetja. V letih med 2001 in 2008 smo bili nosilni organi- Logotip programa povezovanja mladih s podeželja M=VIZIJA zatorji vavcerskega sistema svetovanja, kjer so pod-jetniki in potencialni podjetniki iz obmocja Dra­vinjske doline pridobivali sofinanciran del iskanih storitev za razvoj podjetja. Kot primer obsega dela lahko navedemo, da smo med letoma 2005 in 2008 brezplacno svetovali 225 podjetnikom in potencial­nim podjetnikom, delujocim podjetjem v lokalnem okolju smo izdali vavcerje za korišcenje svetovanj in usposabljanj v višini 126.972 EUR ter podjetjem s svetovanji omogocili pridobiti 1.617.050 EUR ne­povratnih sredstev. Ta del dejavnosti je tvorno prerastel v sistem VEM – Vse na Enem Mestu, takrat imenovani VEM center ORA Pohorje Dravinja. Z vzpostavitvijo por­tala na ravni države, ki omogoca elektronsko pod-poro administrativnim postopkom podjetij z javno upravo, smo dejavnosti dodali tudi tako imenovani e-VEM za postopke ustanavljanja, preoblikovanja podjetij in druge spremembe. Celotna dejavnost je danes prepoznana pod imenom SPOT. Kot nosilci projekta SPOT v Savinjski regiji (2018–2022) za­gotavljamo celovito podporo podjetjem, podjetni­kom in potencialnim podjetnikom ter spodbujamo podjetništvo tudi med mladimi. Delujemo skupaj z Obmocno obrtno podjetniško zbornico Celje, Ra-zvojno agencijo Savinja, Razvojno agencijo Sotla, Delavnica Promocija poklicev v okviru projekta SPOT Svetovanje Savinjska Razvojno agencijo Savinjsko-šaleške regije, Savinj­sko-šaleško gospodarsko zbornico Velenje in Zbor­nico zasebnega gospodarstva Žalec. Od leta 2006 do letos smo na našem centru izvedli 1.432 postopkov e-VEM za samostojne pod-jetnike in družbe z omejeno odgovornostjo preko e-VEM portala. Najvec postopkov smo izvedli leta 2016, ko se je portal nadgradil in omogoca podje-tjem še vec storitev. Polagoma število samih stori­tev e-VEM postopkov pada, saj je tendenca, da jih podjetniki opravijo sami z dostopom do portala. Celovita podjetniška podpora zajema tudi podjetniško usposabljanje in širjenje podjetni­ške kulture v lokalnem okolju. V casu med 2012 in 2019 smo izvedli razlicna podjetniška usposa­bljanja za 710 udeležencev (zakonske spremembe, digitalizacija, cloveški viri, predstavitve državnih spodbud in podobno). V letih od 2002 do 2005 smo izvajali progra-me CRPOV (program celostnega razvoja podeželja in vasi), v katerem smo spodbujali lokalno okolje ter prebivalstvo k razvoju in prepoznavanju mo-žnosti aktivnega dela. Ti programi so se nadalje­vali pod imenom Leader programi, ki so aktualni in delujejo še danes. Leader projekte smo izvajali Prvi logotip turisticne destinacije Pohorje Rogla od leta 2009 do 2013, ko smo v razlicnih delavni­cah, usposabljanjih in predstavitvah usposobili za delo in življenje kar 949 udeležencev. Izdali smo tudi samostojno brošuro Bogastvo okusov južnega Pohorja in Dravinjske doline, v kateri so bili v dvo­jezicni inacici predstavljeni turisticni ponudniki z lastno kulinaricno ponudbo jedi. Brošura je hitro pošla, vsebine takrat posebnih jedilnikov pa smo nadgradili s ponudbo prirocnih dnevnih zdravih jedi, obmocje pa razširili na Bogastvo okusov Od Pohorja do Bohorja. Pod naslovom Kuhali so jih že naša mati: z znanjem do kruha smo kulinaric­ne vsebine nadgradili še s tematiko kruha in peko­vskih dobrot. Uspešno zakljuceni projekti, sofinancirani s sredstvi EU, so vsem dali nov elan, prikljucili so se novi sodelavci in partnerji iz okolja. Z novimi prijavami projektnih predlogov smo bili uspešni in v okolje pripeljali nove projekte za vseživljenjsko ucenje: Phare 2003: Vseživljenjsko ucenje – ucenje za generacije (2004–2006), Phare 2003: Z upora­bo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) do vecje zaposljivosti (2005–2006), Projektno uce­nje mladih in program za zvišanje splošne in racu­nalniške pismenosti (2008–2010). S pomembnim nosilcem razvoja turizma v okolju in obcinami Slo­venske Konjice, Zrece, Vitanje in Oplotnica smo izvedli skupen projekt Program celovitega mana­ Tecaj restavriranja v okviru projekta Partnerstvo (2010) gementa turisticne destinacije »Pohorje-Rogla, Ter-me Zrece, Dravinjska dolina z blagovno znamko Rogla« (2005–2007). Ponovna množicna udeležba v tecajih in iz­obraževanjih prebivalstva Dravinjske doline je bila spodbujena s projektom Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje – Partnerstva (2008–2011), kjer smo usposabljali aktivno prebivalstvo za kvaliteto bivanja in dela. V projektu Center vseživljenjskega ucenja Savinj-ska (2008–2013) smo ponudili svetovanje in vrsto usposabljanj za vse generacijske skupine, od vrtca do tretjega življenjskega obdobja. Projekta je sofinanciralo Ministrstvo za šol­stvo in šport ter Evropski socialni sklad. Projekt Partnerstva je bil obsežen program razvoja modela izobraževanja, v katerem smo izvedli 914 ur uspo­sabljanj za 1.005 udeležencev, 2.490 udeležencem smo predstavili izobraževalne programe, 828 ude­ležencev je sodelovalo na motivacijskih delavnicah, 827 oseb je pripomoglo pri kreiranju programov izobraževanja in 62 oseb je sodelovalo v posvetih za razvoj podjetništva. Pripravili smo nov program usposabljanja za interpretatorja kulturne dedišci­ne, razvili smo novo nacionalno poklicno kvalifi­kacijo utopni kovac, usposobili, preverili in potrdili smo prvih 32 utopnih kovacev. Prepletenost med izobraževalno in svetovalno Podelitev spriceval prvih NPK – utopni kovac, Zrece (2011) dejavnostjo ter potrebami okolja se je tako izposta­vila tudi v prej omenjenih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Tako smo v sodelovanju s strokov­njaki iz gospodarstva, CPI in z drugimi partnerji sodelovali v razvoju nacionalnih poklicnih standar­dov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti: upravljalec/upravljalka procesnih stro­jev za predelavo nekovinskih rudnin (2001–20033), utopni kovac/utopna kovacica (2009–20104), hme­ljar/hmeljarka (2010–20115) in pivovar/pivovarka (2010–20126). Te kvalifikacije bogato dopolnjuje­jo paleto drugih NPK, ki jih izvajamo na našem centru. 3 NPK je bil razvit v projektu Phare 2000: Increasing employability with education and promotion of flexible form of employment. 4 NPK je bil razvit v projektu Partnerstva. 5 NPK je bil razvit v mednarodnem projektu LdV Hop school, v katerem smo sodelovali kot partner (nosilec IHPS Žalec). 6 NPK je bil razvit v mednarodnem projektu LdV Beer school, v katerem smo sodelovali kot partner (nosilec IHPS Žalec). Podelitev spriceval prvim NPK hmeljar/hmeljarka, Žalec (2011) Znanje je zanesljiva in trajna valuta posame­znika, a tudi ta mora za ohranjanje vrednosti ne­nehno »rudariti«. Tehnologija sunkovito spreminja svet, naravo dela in življenja ter zahteva kompeten­ce, ki se nenehno nadgrajujejo in dodajajo. V letih od 2010 do 2014 smo s projektnim delom poleg Prenos znanja s podrocja strojništva v projektu Flexcell (2014) izobraževanj in usposabljanj posodobili velik del ucne opreme. V bilateralnem programu Slovenija--Avstrija smo v projektu Koopf flexible automation razvijali nove programe usposabljanj s podrocja av-tomatizacije, robotike in kakovosti. Osnovni pou­darek pa je bil na tehnološki posodobitvi šole. Tako smo srednjo poklicno in strokovno šolo v Zrecah uspeli opremiti s produkcijsko celico, z robotom in z infrastrukturo, ki je pomembna za povezovanje prakticnega in teoreticnega poucevanje dijakov in odraslih. Kasneje smo skupaj s partnerji iz Avstrije za­snovali in izvedli projekt prenosa znanj za odrasle, ki je bil financno podprt v programu Leonardo da Vinci (Transfer of inovation Flexcell) na partnerje iz Hrvaške in Turcije, vse s podrocja avtomatizaci­je. Za programe mladine smo projekt nadaljevali v LdV7 projektu prenosa inovacij Faraw, kjer smo z avstrijsko univerzo v Linzu dijakom približali po­drocje »brezpapirnih proizvodnih procesov«. 7 Leonardo da Vinci Prenos znanja na podrocju robotike v projektu Flexcell (2014) Po letu 2008 smo obcanom ponovno ponudili bogato paleto izobraževanj v projektih Dvig ravni pismenosti (2010–2013), Neformalno izobraževa­nje odraslih (2012–2014), Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc (2016–2019), Neformalno Racunalniška delavnica v okviru projekta Dvig ravni pismenosti, Zrece (2012) izobraževanje brezposelnih oseb (2017–2018), Pri­dobivanje poklicnih kompetenc (2018–2022), ki so sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V teh programih smo usposobili z novimi znanji preko 1.600 oseb. Z izvajanjem projekta Usposabljanje mentorjev (2016–2021) omogoca-mo bodocim mentorjem pridobiti primerno peda­goško-andragoško usposobljenost in kompetence, s katerimi bodo lahko dijakom in/ali študentom omogocali kvalitetno mentorstvo. Opremljanje prostorov in opolnomocenje di­jakov našega centra ter odraslih udeležencev izo­braževanj, zaposlenih v podjetjih in organizacijah, brezposelnih in nenazadnje naših zaposlenih se danes nadaljuje v dejavnosti ucnega izdelovalnega laboratorija.8 8 Projekt Ucni izdelovalni laboratorij Slovenske Konjice-Zrece (U-LAB) je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Delavnica Priprava izdelkov za trg v okviru projekta Leader, Zrece (2013) V letu 2017 smo na treh lokacijah9 vzposta­vili ucni izdelovalni prostor, ki je namenjen spo­znavanju z novo tehnologijo in ki predvsem od­pira izzive na vprašanja, kako cimbolj pametno uporabiti vso pametno opremo. Digitalizacija in virtualizacija sta na pohodu, hkrati pa se umešca­ta v fazo pridobivanja znanja mladih in nadgra­dnje znanja zaposlenih. U-LAB Slovenske Konji­ce-Zrece je opremljen s sodobno opremo, kot je npr. laserski gravirni stroj, laserski rezalnik folij, CNC rezkalni stroj, 3D tiskalniki, 3D skener, PCB printer, oprema za 3D virtualno resnicnost, kola-borativni robot, strojni vid, CNC rezkalni center, CNC horizontalna stružnica in drugo. Za mlade, zaposlene in širšo zainteresirano javnost izvajamo izobraževalne programe in delavnice, izobraževa­nja za uporabo strojev, omogocamo mentorstvo, 9 Lokacije delovanja Ucnega izdelovalnega laboratorija Slovenske Konjice-Zrece so: U-LAB Gimnazija Slovenske Konjice, U-LAB SPSŠ Zrece, U-LAB MSS Slovenske Konjice. Sodobna oprema v Ucnem izdelovalnem laboratoriju Slovenske Konjice možnost samostojnega dela na strojih in proces oblikovanja prototipa pod vodstvom mentorja. Podjetja imajo v U-LAB dostop do storitev, znanj in sodobne opreme za prototipiranje. Sodobna oprema v Ucnem izdelovalnem laboratoriju Slovenske Konjice Ponosni smo, da je lastno znanje cenjeno tudi v lastni hiši, saj smo prve idejne zasnove za vzpostavitev gimnazije izpisali skupaj s takratnim direktorjem SIC-a na Obmocni razvojni agenciji Pohorje-Dravinja. Tudi zasnovo za investicijsko dokumentacijo za prizidek k Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece smo izdelali v lastni hiši. Danes so aktualni projekti Svetovanje zapo­slenim v Savinjski regiji, SPOT Svetovanje- Slo­venska poslovna tocka, Usposabljanje mentorjev za prakticno delo dijakov, Munera 3 in Temeljne poklicne kompetence 2. Vsi navedeni projekti so namenjeni pridobivanju novih znanj in kompetenc lokalnega prebivalstva ter spodbujanju vseživljenj­skega ucenja. Pregled vkljucenih v izobraževanja in delavnice v okviru projektov: Projekt Št. udeležen­cev Delavnice v okviru projektov Leader 949 Delavnice v projektu Center vseživljenjskega ucenja Savinjska CVŽU Savinjska 202 Projekt Dvig ravni pismenosti 588 Projekt SI-AT 129 Projekt Neformalno izobraževanje 400 Projekt FARAW 30 Delavnice z ZRSZ 160 Podjetniške delavnice VEM/SPOT 710 Projekt Št. udeležen­cev Projekt Usposabljanje mentorjev 101 Projekt FLEXCEL 38 Projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc (TPK-1) 530 Projekt Neformalno izobraževanje odraslih NIB (2017, 2018) 134 Projekt MUNERA 3 182 Projekt Pridobivanje poklicnih kompetenc (TPK-2) 136 Projekt Partnerstva 2779 Projekt U-LAB < 2000 10 Iz prikaza so izvzete delavnice v okviru projekta Partnerstva in U-LAB. Partnerstva je bil obsežen projekt razvoja modela izobraževanja, v katerem je sodelovalo na razlicnih izobraževalnih, promocijskih in motivacijskih delavnicah veliko udeležencev. U-LAB je projekt vzposta­vitve Ucnega izdelovalnega laboratorija Slovenske Konjice-Zrece, kjer je sodelovalo v izobraževanjih, delavnicah ali pri razvoju izdelkov vec kot 2.000 udeležencev. V aktivnosti so bili vkljuceni prakticno vsi dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in zaposleni na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece. Projekta TPK 2 in MUNERA 3 sta projekta, ki se nadaljujeta še do leta 2022. Med pripravo gradiva pricenjamo izvedbo delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. projekta Socialna aktivacija »S kompetencami do Da pa se zgodovina ponavlja, je prav na dan vecjih zaposlitvenih možnosti na trgu dela« (2019­ tega zapisa, po malo manj kot 20 letih od prvotno 2022), kjer bomo sodelovali kot partner Zavoda aktualnih vavcerjev za svetovanje in izobraževa-ZRI na obmocju Slovenskih Konjic. Projekt je na­ nje, bila oddana prva elektronska vloga za prido­menjen opolnomocenju ranljivih skupin in ga sofi­ bitev sredstev: Vavcer za digitalni marketing na nancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za našem SPOT svetovanju. ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA DELAVNICAH V PROJEKTIH, 2008– 2019 Projekt TPK2 Projekt MUNERA Projekt Mentorji Projekt NIB Projekt TPK1 Delavnice v projektu CVŽU Projekt FLEXCEL Savinjska Delavnice z ZRSZ Projekt FARAW Projekt Dvig ravni pismenos. Projekt SI-AT Podjetniške Projekt Slovenšcina delavnice Projekt Neformalno za Neslovence VEM/SPOT izobraževanje »Mihelca«, promocijska lutka, izdelana v okviru Tedna vseživljenjskega ucenja Virtualna resnicnost v Ucnem izdelovalnem laboratoriju Slovenske Konjice In kako v prihodnje? Za tako širok nabor aktivnosti, pripravo in uvajanje razlicnih vsebin v okolje je treba vlagati v kader, ne le v nove, ki prihajajo v to okolje, temvec tudi v nas, ki smo aktivno vkljuceni v razlicne faze projektov, svetovanj, vzpostavljanja pogojev dela in prenosa znanja v okolje. Sodelavci izobraževanja odraslih, svetovanja in projektnega dela na SIC-u Tudi v prihodnosti vidimo našo vlogo kot po­memben clen podpornega okolja v razvoju podje­tništva na lokalni ravni. Svetovalna dejavnost za podjetja in podjetnike, usposabljanja, priprava svetovalnih projektov, investicijskih nacrtov za lo-kalne skupnosti in gospodarstvo bo naša dejavnost tudi v prihodnje. Priprava in izvajanje novih projektov za po­trebe našega zavoda ter izobraževanje in usposa­bljanje prebivalstva, posodabljanje opreme, izvaja­nje projektov za lokalne skupnosti ter nenazadnje povezovanje projektov širšega okolja bo v priho­dnjem obdobju še pomembnejše. Mag. Jasmina Mihelak Zupancic, mag. Brigita Kukovic, Polona Klokocovnik malo starejšim omogocamo obnovitvene ure vo­žnje in jih seznanjamo s predpisi ter z današnjimi situacijami v prometu. Šola vožnje zaposluje ucitelje vožnje, preda­vatelje cestno prometnih predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje. Šola vožnje beleži na obmocju Celja (izpitni center Celje) odlicne rezultate pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil B-kategorije na teoreticnem in prakticnem delu izpita. Po uspe­šnosti smo vsako leto v samem vrhu, kar je pokaza­telj, da delamo dobro in kakovostno. Ves cas se trudimo za kakovostno storitev. Ucitelji vožnje in prometnih predpisov se nenehno izobražujemo, redno obnavljamo in dopolnjujemo znanje o varnosti cestnega prometa znotraj lastne šole vožnje ter pri drugih zunanjih organizacijah. V prvih desetih letih delovanja je opravi-lo vozniški izpit okoli 1.500 kandidatov (Vir: 30 let DU). V naslednjih letih je število kandidatov, ki so želeli pridobiti vozniški izpit, še narašcalo. Prakticni del izpita se je izvajal na sodobnem av-toparku, postopoma se je uvajala tudi IKT tehno­logija v posredovanje teoreticnega izobraževanja. V celotnem obdobju delovanja šole vožnje se uvršcamo med najuspešnejše šole vožnje. V zadnjih dvajsetih letih nam je svoje zaupa­nje izkazalo 1.757 kandidatov. Na grafu je prika­zano število vpisanih kandidatov v šolo vožnje na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece od leta 2000 do leta 2019. Tudi v prihodnje želimo na izpitnem centru dosegati odlicne rezultate. Prav tako si želimo, da so naši kandidati po opravljenem vozniškem izpitu dobri, strpni in iznajdljivi vozniki, ki bodo kos zah­tevnim prometnim situacijam in vzor vsem ostalim udeležencem v prometu. Damijan Škafar, strokovni vodja šole vožnje Trajalo je 60 let, da lahko sedaj izgledamo tako dobro Zavedamo se odgovornosti, ki so jo pobudniki izobraževanja spre­jeli ob ustanovitvi zavoda – danes imenovanega Šolski center Slovenske Konjice-Zrece. V naši Dravinjski doli­ni je veliko ljudi, ki so iskali nacine za boljše življenje prav s pomocjo našega zavoda. Njihove zgodbe sporocajo, da smo vec kot presegli pricakovanja en-tuziastov pred 60 leti. Zgodovina namrec kaže, da že vec desetletij na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece izobražujemo odlicne strojne tehnike, oblikovalce kovin – orodjarje, inštalaterje stroj­nih inštalacij in gastronomsko-turisticne tehnike, ki so zaceli svojo kariero na zreški enoti. Mnogi so si kasneje v tem okolju ustvarili družino in našli delo. Nasledniki se na zavod vracajo, mi pa ob srecanjih z njihovimi starši z velikim veseljem prisluhnemo življenjskim zgodbam in uspehu. Veckrat slišimo po­trditve, da je naša poklicna pot spodbujevalca, vzgo­jitelja in prenašalca znanja pravilna. Temelj za tako dobre rezultate je v odlicnem ka­dru, moderno zasnovanem vzgojno-izobraževalnem procesu in na novo dograjenem ter ustvarjalno zasta-vljenem šolskem okolju. Nov prizidek k šoli je nastal v tesnem sodelovanju Šolskega centra Slovenske Konjice--Zrece z okoliškimi delodajalci in dr­žavnimi organi. Zavzetost zaposlenih za delo, in s tem tudi zavoda, se odraža skozi število dijakov, ki uspešno prehajajo v višji letnik, ki se uspešno udeležu­jejo razlicnih strokovnih, jezikovnih in spretnostnih tekmovanj ter po šte­vilu tistih, ki po koncu izobraževa­nja uspešno, tudi z uspehom zlatega maturanta, zakljucijo izobraževanje. Uspešnost na zakljucnem izpitu že kar nekaj let znaša 100 %, na poklicni maturi pa je nad 95 %. Veliko dijakov, kar okoli 70 %, nadaljuje svo­jo študijsko pot na višjih, visokih, univerzitetnih in podiplomskih izobraževalnih programih. Mladi stro­kovnjaki po zakljucku izobraževanja dosegajo pri zaposlitvi in v nadaljnjem šolanju zelo dobre, celo vr­hunske rezultate, kar poglablja sodelovanje zavoda z delodajalci, obrtniškimi združenji in univerzami. V sodelovanju z delodajalci in ministrstvi tako spremljamo industrijski in tehnološki razvoj ter skozi razlicne razpise in projekte naše druge enote (U-LAB, projekt Si-AT itd.), posodabljamo opremo de­lavnic in specializiranih kabinetov. Zaradi teh prenov danes pri pouku uporabljamo kolaborativnega robota s strojnim vidom, posodobljeno opremo za avtomati­zacijo, opremo za 3D tisk in tisk elektronskih vezij, programe za modeliranje, izdelavo analiz in tehniške dokumentacije, pripomocke za virtualno resnicnost, laserski razrez, graviranje in še veliko druge labora­torijske opreme. Koncuje se eden vecjih gradbenih projektov – dograditev šolske delavnice (Unior). Po-leg postavitve objekta je bilo veliko financnih vlaganj v tehnološko opremo, kjer lahko najdemo fleksibilno celico, industrijskega robota, vec CNC strojev, meril­ni laboratorij, sitem za pripravo in hrambo orodij itd. Naša stalnica postajajo spremembe v smislu prenove, nadgradnje in individualizacije vzgojno--izobraževalnega procesa ter sistematicnih vlaganj v kakovost, kadre in opremo. Veselimo se novih kadrov, ki v šolo prihajajo iz industrijskih okolij. Le-ti svoje dolgoletne delovne izkušnje predajajo kolegom, dijakom in udeležencem izobraževanja odraslih. Nova znanja in vešcine pa zaradi dobrih povezav v gospodarstvu vracajo v in-dustrijo. Zavedamo se, da so poleg znanja za naše di­jake zelo pomembni še družina, vrstniki, mlajši in starejši obcani, za katere so mladi neizcrpen vir pozitivnih izkušenj na podrocju dela ter vzgoje in izobraževanja. Prav zato prihaja tudi do prepletanj mnenj, izkušenj in sodelovanja naše šole z družino in zavodi, ki prav tako vzgajajo in izobražujejo, se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, nudenjem po­moci starejšim in podobno. Izkušnje za svoje delo ne crpamo samo v naši domovini, temvec se po znanje preko projektov, prakticnega usposabljanja pri delodajalcih in stro­kovnih ekskurzij napotimo tudi v Avstrijo, na Hrva­ško, v Italijo, Švico, Nemcijo, na Ceško, Nizozemsko in v Turcijo, v tem letu na Portugalsko in še kam. Ob tem opažamo, da se lahko veliko naucimo in da lahko zelo veliko naucimo tudi druge državljane v tujini. Zaradi odlicnega sodelovanja šole z lokalnim okoljem so ob razlicnih delovnih dosežkih in dru­ženjih nastale znane zgodbe o uspehu, ki se v oko­lici širijo od ust do ust ali pa jih prebivalstvo najde v lokalno in širše prisotnih medijih. Informacije o svojem delu redno objavljamo na svoji spletni in Fa-cebook strani, Radiu Rogla, v konjiških Novicah, v javnem glasilu obcine Zrece Pohorsko srce, v glasi­lih lokalnih delodajalcev in še kje. In kakšne so naše želje za prihodnost? Želimo in trudimo se za vrhunski, standardizi-ran, procesno naravnan in uporabniku prijazen iz­obraževalni proces. Izšolati si želimo še vec ucenih in ustvarjalnih državljanov, ki bi na gospodarskem nivoju v lokalnem okolju in širše še bolj intenzivno sooblikovali skupno prihodnost. Želimo si mocnih dvosmernih povezav z gospodarstvom in s storitve-no dejavnostjo. Želimo si moderen, evropsko pove­zan program na podrocju strojništva, ki bi temeljil na uporabni znanosti. Zahvaljujem se vsem, ki nam že 60 let zaupate in nam pri našem delu nesebicno pomagate. Tomaž Cernec, pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zrece Misel ob 60. obletnici delovanja našega šolskega centra Zacetki srednjega šolstva v Zrecah segajo v davno leto 1976. Zaradi neposredne pobude iz pod-jetij po usposobljenih kadrih se je takratna praksa na šoli zacela izva­jati pod mentorstvom sodelavcev, ki so prenašali strokovno znanje na šolo tako rekoc iz proizvodnje. Za-cetki izvajanja prakse so potekali v manjši, za to prirejeni šolski ucilnici na šoli. Prestop iz manjše ucilnice v ucno šolsko delavnico pa je bil de­janski pokazatelj razvoja in potre-be po strojniških poklicih v našem okolju. Tako se je nekoliko kasneje, v vsej svoji velicini, zacela aktivno izvajati praksa za potrebe razvoja kadrov takratnih okoliških podjetij. Prav slednje zreško srednjo šolo še da­nes postavlja na trdne temelje izjem v slovenskem šolskem merilu, kot primer dobre prakse tesnega sodelovanja šole in gospodarstva. Zreško podjetje UNIOR, d. d., z zaposlenimi inštruktorji, ki s svo­jim znanjem prispevajo h kvaliteti prakticnega pouka, poucujejo dijake za poklice strojništva v sodobni šolski delavnici. Prav tako podjetje UNIOR, d. d., z investicijami in donacijami zagotavlja nakup najnovejše opre-me in kvaliteto prostorov. Šolska delavnica se zato stalno posodablja in širi, predvsem pa sledi trendom potreb industrije in gospodarstva. Izvajanje prakticnega pouka dijakov, izobraževanje in usposa­bljanje odraslih, vkljucno s prekva­lifikacijami in kvalifikacijami NPK, z ucenjem na novejši opremi v ustre­zno urejenih prostorih, postopoma omogocajo prestop v industrijo 4.0. Intenziteta današnjega tehnološkega razvoja narekuje nadaljnjo potrebo, ki se odraža v še tesnejšem povezovanju šole in gospodarstva. Ob jubilejnem dogodku – 60. obletnici delo­vanja – želimo Šolskemu centru Slovenske Konji­ce-Zrece tudi v prihodnje obilo uspeha. Dejan Studencnik, vodja šolske delavnice, ucitelj prakticnega pouka išce te sreca, um ti je dan Ce smo v letu 2018, Cankarjevem letu, kritic­no presojali našo dolino šentflorjansko in opazo­vali njeno brezmejnost, smo se januarja 2019 pre­dramili v Vodnikovo leto. Nezamudno smo sprejeli izziv Vlade Republike Slovenije, ki je leto 2019 raz­glasila za Vodnikovo leto, in že marca v sodelova­nju z založbo Sanje izdali Vodník za izvedbo Noci knjige – vodník v Vodnikovem letu. Pred malo vec kot dvesto leti se je na Zreškem prebujalo osnovnošolsko izobraževanje, ki je po­stalo obvezno s šolsko reformo. Verjetno si ljudje v preteklosti niso predstavljali, da bo nekoc v stavbi, kjer je bila osnovna šola, od leta 1976 domovala srednja šola. In ce sledimo razvoju, vemo, kaj še potrebujemo. Pravi dramilci so bili zagotovo tisti, ki so leta 1959 postavili temelje srednješolskega izobraževa­nja, v naslednjih dveh desetletjih (1976) ustanovili srednjo šolo v Zrecah in nato še (2003) gimnazijo v Slovenskih Konjicah. Preroditelji, naši ustanovitelji, so hitro pre­poznali lego ta pravo in kaj stvarnica vse ti ponudi. Spretno so danosti okolja in potrebe gospodar­skega razvoja umestili v srednješolski vsakdan in tako zagotavljali širši gospodarski razvoj ter zaceli preoblikovati podobo Dravinjske doline. Tako so kovaški meh, ki po Vodniku Ves dan piha, zdeha, nikdar se ne upeha, v zadnjih desetletjih zamenjali tehnološko razviti in avtomatizirani stroji. Temu se je prilagajalo tudi srednješolsko izobraževanje. Številni programi znotraj kovinarstva in strojništva so omogocali prestop srednješolskega praga vec kot 2.000 dijakom. Še danes je za dijake zanimiv poklic oblikovalec kovin – orodjar, a od leta 2008 jih najbolj pritegne program strojni teh­nik. Skozi zgodovino, ki tudi Vodniku ni bila tuja, se stari svet nenehno umika novemu, zato so se tudi naši kovinarski poklici iz poznavanja rocnih spretnosti previli v poznavanje novih tehnoloških procesov in avtomatizacije, a hkrati obdržali stare vešcine, kot so natancnost, zanesljivost in preudar­nost. Spremembe so prinesle tudi nova izobraže­vanja in poucevanja. Strokovne predmete so z za­dnjo prenovo zamenjali strokovni moduli, obvezni in izbirni. Strokovni moduli združujejo teoreticna in prakticna znanja, odprti kurikul pa šoli omogo-ca prosto izbiro vsebin glede na potrebe lokalne­ga okolja in razvoj novih tehnologij. Krožke so v zadnjem desetletju zamenjali projekti in interesne dejavnosti. Stari in ... Vodnik za izvedbo Noci knjige novi svet Šola že vec kot desetletje organizira tehniške dneve za osnovnošolce. Oktobra medse povabimo osnovnošolce, da jim predstavimo svoje delo in iz­zive, ki jih predstavlja strokovno in poklicno izo­braževanje. Aprila na šoli zaživijo projektni dnevi. Klasicen pouk za en teden zamenjamo z delom v Naslovnica knjige, faksimile Nova oprema Srecanje strojnih šol nekoc ... delavnicah, ki jih pripravimo ucitelji, in s strokov­nimi ekskurzijami. Z izdelki, nastalimi v strokov­nih delavnicah, se dijaki predstavijo na srecanju strojnih šol, ki je zamenjalo nekoc priljubljeno tek­movanje strojnih šol. Spreminja se tudi vloga ucitelja, ki poleg tra­dicionalnih oblik poucevanja razvija sodobne, kot so izkustveno ucenje, medpredmetno povezovanje, ucna situacija, igra vlog, projektno delo, sodeloval-no ucenje, uporaba novih tehnologij ter strojev in naprav. V primerjavi z Vodnikom, ki je pisal prve uc-benike za šole, nam tega ni treba. Moramo pa znati obstojece gradivo preudarno izbirati, uporabljati, nadgrajevati, dopolnjevati in prilagajati našim di­jakom ter gospodarskemu in družbenemu razvoju. Aktivno smo bili in smo vkljuceni v pripravo kata­logov znanj, svoje predloge za ucne nacrte posre­dujemo vodjem ali svetovalcem predmetnih podro-cij, sodelujemo pri zunanjih ocenjevanjih znanja ter se nenehno strokovno izobražujemo doma in po svetu. Da clovek poleg razvoja umskih sposobnosti potrebuje tudi hrano za dušo in telo, je vedel že Vo­dnik. Spretno je prevajal in priredil za naše potre-be kuharska znanja in besedišce ter jih izdal v Ku-harskih bukvah, ki so danes pravi dokument casa – jezikovni in kulinaricni. V Kuharskih bukvah je poleg objave receptov poudaril tudi pomen zdrave­ga nacina priprave hrane, uporabe pripomockov, ciste vode, dišav, soli in drugih dodatkov k jedem. Prav tako kot Vodnik sta zreška obcina in podjetje Unior znova zaznala potrebe casa. Ob uspešni industriji in težkem delu zaposlenih sta za-cela skrbeti še za duha in telo z razvojem turizma. Temu je sledila tudi naša šola. Za oskrbo do-macij ter razvoj gostinskih in turisticnih subjektov smo v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovili še šolo za gospodinjske storitve, v kateri smo oskrbniške programe nadgradili s programom gostinsko-turi­sticni tehnik. Program gastronomije in turizma je po nekajletni ukinitvi, sicer je naprej živel v obliki Dijaki pri prakticnem pouku formalnih in neformalnih izobraževanj za odrasle, znova zaživel leta 2014. Dijaki so že v preteklosti uspešno zastopali šolo na razlicnih strokovnih tek­movanjih po Sloveniji, danes pa so nepogrešljivi pri pripravi pogostitev za številne dogodke. V zadnjih letih v sodelovanju s podjetjem Unitur v praznic­nem decembru organizirajo kulinaricni izziv za mlade. Tudi v kulinariki se stari in novi svet preple­tata. Ob iskanju lastne identitete se radi vracamo v preteklost in okušamo stare jedi po receptih na­ših babic. Ni nam tuje, kako cutna izkušnja, okus, nepricakovano odpre vrata v skoraj že pozabljeno preteklost. Saj se spomnite Proustovih magdale­nic! Hkrati s trendi ustvarjamo nove jedi oziroma tradicionalne pripravljamo na sodoben nacin. Naš zavod je že izdal nekaj kuharskih knjižic, med nji-mi Bogastvo okusov južnega Pohorja in Dravinjske doline, Bogastvo okusov od Pohorja do Bohorja in Kuhali so jih že naša mati. V prihodnje bomo mo-rali ob tradicionalnih kuharskih vešcinah razvijati tudi znanja in zmožnosti za sodobne poklice – in- Pogostitev ob odprtju prizidka 2019 Utrinki s strokovnih ekskurzij fluencerje, blogerje, vlogerje. Prav kulinarika in turizem sta tu poleg mode med popularnejšimi. Skrb za naravno in kulturno dedišcino Šola je vedno skrbela za ohranjanje naravne in kulturne dedišcine s spoznavanjem ter z obi-skom naravnih in kulturnih znamenitosti ter z nacini življenja doma in po svetu. Za strojniške po­klice so vedno zanimivi ogledi prikaza starih obrti in tehniških muzejev, pogled v sedanjost in priho­dnost jim omogocamo z obiski strokovnih sejmov in s sprehodi v virtualnem svetu resnicnosti. Vsako leto med projektnimi dnevi raziskujemo ostanke zreških gradov. Na šoli smo v sodelovanju z Obci-no Zrece gostili dr. Igorja Sapaca, ki nam je slikovi-to predstavil podobe zreških gradov nekoc, danes in jutri. Dijaki svoje doživljanje pokrajine in sveta pogosto ujamejo v likovno podobo ali v objektiv ter z njimi sodelujejo na likovnih natecajih. Dijakom v spominu najbolj ostanejo ekskur­zije v tujino. Potovali smo v München, Bratislavo, Pariz, Barcelono, Celovec, Benetke, v zadnjem letu sta jih prevzela Rim in Toskana. Predbožicno vzdušje si vsak december popestrimo z obiskom Ljubljane ali vecjih sosednjih mest – Zagreba, Gradca ali tudi Dunaja in Bratislave. Pohorska trdoživost in evropska širina Hkrati z ohranjanjem tradicije ponosno pri­dobivamo in posredujemo znanje po Evropi ter med nami gostimo dijake iz razlicnih evropskih držav v okviru mednarodnih projektov. Zaceli smo z aktivnostmi v okviru projekta Pomladni dan v Evropi, nadaljevali z izmenjavami v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje. Leta 2008 in 2009 so naši dijaki v okviru medna­rodnega projekta Leonardo da Vinci potovali na izmenjavo strokovnih znanj na Ceško, leta 2010 pa smo zaceli uspešno izmenjavo s poklicno šolo iz Würzburga. Dijaki smeri gastronomija in turizem so prakticne izkušnje pridobivali v Milanu. Na šoli je potekalo vec mednarodnih srecanj v sodelova­nju z Mladinskim centrom Slovenske Konjice in s CŠOD Gorenje. V preteklem letu so bili dijaki rav­no preko CŠOD Gorenje na izmenjavi v Romuniji in v Torinu. Naslednje leto bodo dijaki programov strojni tehnik in gastronomsko-turisticni tehnik v okviru projekta Erasmus+ prakticna znanja in iz­kušnje pridobivali na Portugalskem. Za dobro pocutje mladostnikov, ki tu živijo in ki nam prihajajo po znanje ali na oddih, smo sou- Dijaki na mednarodnih izmenjavah – na Ceškem, v Italiji, Romuniji in Nemciji stvarjali strategijo za razvoj mladih v obcini Zrece. Mednarodne izkušnje pogosto poleg novih znanj poglobijo tudi lastno narodovo identiteto, je­zik in ponos: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in Za uk si prebrisane glave. Kako pred tujimi gosti z ža­rom govorimo o naši potici in gibanici, o najstarejši trti na Lentu, na Prešernovem trgu se pohvalimo z našim najvecjim slovenskim pesnikom, ki še vedno upa v moc ljubezni, na sprehodu po Tromostovju in ob pogledu na Narodno in univerzitetno knji­žnico pomislimo na nenavadno ustvarjalno moc Plecnika, ob štetju evrov se v nas prikaže podoba Sejalca, pri spustu med stalagmite in stalaktite se izraža moc potrpežljivosti, ob pogledu na carni otocek med slovenskimi vršaci v nas zazveni Oj, Triglav moj dom! Bogastvo jezikov Usvajanje znanja je zagotovo najlaže v ma-ternem jeziku, kar je poudarjal tudi Vodnik, saj je pravil, da je treba zaceti vse nauke s tisto besedo, s katero nas je mati ucila. Ugodne okolišcine v casu Ilirskih provinc je Vodnik spretno izkoristil za uva­janje slovenskega jezika v šolo, ob tem pa govoril tudi vec tujih jezikov. Znanje jezikov, maternega in tujih, je na šoli kljucnega pomena za uspešno ucenje in sodelova­nje v projektih ter za poklicno kariero. Moc izra­žanja v jeziku se izkaže tudi v jeziku stroke, ki je obogatitev prav v poklicnih in strokovnih šolah. Si lahko predstavljate, koliko truda so morali naši predniki vložiti v boj za slovenski jezik, ga razvija-ti, zagovarjati? Naši razsvetljenci so bili jezicni v vseh zvrsteh jezika. Da bi ljudem omogocili bogat dostop do znanja, so pisali prirocnike, ucbenike, slovnice in slovarje. Skoraj vse so morali na novo ubesediti, saj številna tovrstna zapisana besedila še niso obstajala. Za Vodnika je znacilna velika skrb za lep in blagoglasen jezik, saj pravi: /…/ vse­lej sim shelel Kranjski jesik zheden narediti. V Kuharskih bukvah je poleg receptov, ki jih je sam prevajal in zanje iskal najbolj znane sloven-ske izraze med ljudmi, objavil tudi slikovit Pred­govor. V njem je razmišljal o težavah, ki nastopa­jo pri kuhanju prav zaradi nerazvitosti jezika, saj kuharskih knjig v slovenskem jeziku še ni bilo. Še posebej zaskrbljen je bil za podeželsko prebival­stvo, saj tam ga ni cloveka, kir bi skrivno zastopne besede razložil. Zavedal se je pokrajinskih razlicic jezika, ki jih je spretno umestil vanje in pri tem bil pripravljen na ocitke, da vsi Slovenci vseh izra­zov ne uporabljajo ali poznajo. Pred nas je posta­vil vprašanje: Bom li drugam hodil imena beracit, kader jih doma najdem? Zavedal se je pomena grajenja skupnega slovenskega jezika, ce ne, se prebivalci iz razlicnih koncev Slovenije med seboj ne bodo vec razumeli in hkrati prevec odtujili ter prilagodili sosednjim jezikom. Slovence sprašuje: Kdo bi potle Kranjcam bukve pisal? Ceprav se nekaterim zdi, da literatura in kultura nista prioriteta naših dijakov, lahko trdimo, da so naši dijaki že od nekdaj radi prisluhnili moci pisane besede. Kmalu so v naši družbi spoznali, da se za na videz tehniško dušo skriva veliko cutece srce. Dijaki se radi preizkušajo v pesnjenju, tudi Vodnikova misel jim je zelo blizu. Kot smo Slovenci ponosni na prvo posvetno pesniško zbirko Pesme za pokušino, se tudi na šoli radi spominjamo naše prve pesniške zbirke Pomladne radosti, za katero smo prejeli nagrado Javnega sklada Republike Slo­venije za kulturne dejavnosti za najboljše srednje­šolsko literarno glasilo. Dijaki so pesniško zbirko predstavili na literarnem veceru v Skomarski hiši. Ob spominu na pohorskega ljudskega pevca in igr-ca Jurija Vodovnika se oglasi igrivo pohorsko srce. Srce je simbol mesta Zrece in v drugi pesniški zbir­ki Iskre srca, je bilo prav srce tisto, ki je hrepenelo in bolelo. Valentin Vodnik JEKLENICE Ne prašam ne baram, kaj gosci pojo; le samo to maram, de kladva teko. Cigan se prevrne, zapoje ci-bu, od strune srebrne ni lepši glasu. Pišale debele zda v ješo germe, de jiskre vesele nad streho lete. Pa kota vže rase, mašel se vari, se voglja napase pod kladvo hiti. Ta tanka – ta tosta prepeva ves dan: bol zerna je gosta, bol mojster iskan. Jurij Vodovnik ZREŠKI ŠMIRARJI Le na noge, le na noge, vsi ti zreški šmirarji, cez Poljansko na Pecansko crne maže kramarji. Ce kter s Skomra v Zrece pride, crni šmirar vpraša ga: »Beštja, boš kaj kupil šmira? sedem centov mam še ga.« Ce pa kakšen purgar pride, glih tist šmirar sreca ga, strašen duh od sebe daje, kakor da bi kuga bla. Anže Žgank ISKRA V SRCU Kladiva! Milo se glasite, ko železo se hladi. Kurišce je prazno. Ognja ni. A v srcu nosim iskro, ki ogenj rodi. Po njem železo hrepeni. Za dijake prvih letnikov srednjih strokovnih programov je pravi navdih prav Visoka pesem. Pe­sem pesmi je pravi sinonim za hvalnico ljubezni. Težko je priznati, da besedilo, ki naj bi nastalo v 6. stoletju pred našim štetjem v Palestini, tako globo­ko odraža vse oblike ljubezni danes. Kljub razvoju in uporabi novih tehnologij je nekaj ostalo isto – govorica ljubezni. In da jo slišimo in razumemo, moramo odpreti srce. Med tisoci obrazi v neskonc­nem obzorju ali v samo enem jo lahko najdemo – svojo Visoko pesem. Vecjezicno branje poezije ob evropskem dnevu jezikov Aleks Rak VISOKA PESEM Tvoji lasje so kakor jutranja zarja na nebu, ki tvoj blišc odbija v moje oci. Tvoje roke so mehke kakor tisoc ovac, ki jih božam vsak dan in se spominjam tvojega dotika. Vsak dan, vsak mesec, vsako leto moja draga ljubezen. Tvoje noge so gladke kakor led, ki se tali od tvoje lepote, moja draga! Tvoje lepe oci obdajajo težki okvirji libanonskih vrat. Spominjam se tistih casov, ko sva sedela na Davidovem stolpu in šepetala najino melodijo. Priznanje za najboljši srednješolski esej v letu 2017 je prejela Nina Furman. Uspešni smo tudi na literarnih natecajih. Po-leg omenjene nagrade za najboljše literarno glasilo so naši dijaki že veckrat prejeli nagrado za najbolj­ši srednješolski haiku. Še posebej ponosni pa smo na nagrado za najboljši srednješolski esej. Med šte­vilnimi srednjimi šolami, tudi gimnazijami, je leta 2017 nagrado za najboljši srednješolski esej osvo­jila naša dijakinja Nina Furman. Esej z naslovom Drugacnost bogati: Globine morja je prevzel komi­sijo Slovenskega centra PEN. V mednarodnih projektih imajo dijaki pri­ložnost sporazumevati se v tujih jezikih. Na šoli smo gostili tudi naravne govorce iz nemškega in angleškega jezikovnega obmocja. Vsako leto dijaki tekmujejo v znanju iz anglešcine, radi se pomerijo tudi v angleški in nemški bralni znacki. Redno obe­ležujemo evropski dan jezikov, ob katerem dijaki ozavestijo pomen znanja jezikov. Letos smo pripra­vili vecjezicno branje poezije. Neverjetna je njena moc. Ob zvenu slovenskih, angleških, bosanskih, nemških, albanskih in španskih stihov se je ustavil Moje delo je knjiga ljubezni sleherni nemirni duh. Dijaki odnos do kulture in jezika razvijajo na proslavah in javnih prireditvah. V zadnjih letih jih je še posebej zaznamovala Lepota doline, pro­gram, ki so ga z gimnazijo pripravljali ob 850-le­tnici prihoda kartuzijanov v Žicko kartuzijo. Dva-krat so duhovito vodili prireditev Športnik leta v obcini Zrece. V Cankarjevem letu so na svecani akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku v Zrecah navdušili s predstavo Moje delo je knjiga ljubezni, letos pa so v javnosti na svecani seji Ob­cine Zrece prebudili razmišljanje o smislu casa in življenja v predstavi Skrivnost casa. Redno in preudarno izbiramo gledališke pred-stave, ki si jih ogledamo v slovenskih gledališcih. O virtualni ljubezni smo razmišljali v predstavi Proti severnemu vetru, mogoce nadaljevanje filma Pete-linji zajtrk smo zacutili v predstavi Gajaš, arestant, »majhne grehce« podkupovanja, sprenevedanja in prirejanja podatkov smo doživljali v satiricni kome­diji Revizor. Prevzelo nas je življenje športnika Roka Petrovica v predstavi Rokova modrina, o pomenu darovanja organov smo se zamislili ob gledališki predstavi Srce na dlani. Da za hlapce (ni)smo rojeni, smo spoznali ob ogledu drame Hlapci, ob slovenski bistrosti in moralni šibkosti plemstva smo se nasme­jali v komediji Ta veseli dan ali Maticek se ženi. Knjiga in njeno mesto med nami Ponosni smo, da ima knjiga osrednje mesto v slovenskih domovih in družbi. Zavedamo se, da so prav književniki tisti, ki so v odlocilnih zgo­dovinskih okolišcinah spregovorili in nagovorili. Spomnimo se znamenitega branja Majniške dekla­racija prav iz ust velikega besednika Toneta Pavc­ka. Knjiga je in bo kljub številnim drugim medijem ostala temeljni gradnik naše družbe. Še najbolj inovativne aplikacije in privlacne zvocne knjige ne morejo nadomestiti pristnega stika z branjem in s knjigo, ki ga lahko pridobi otrok od staršev pred spanjem. Prav tam se zacne odnos do knji­ge. Žal se odnos do knjige, predvsem v višjih letih osnovnega šolanja in v srednji šoli, spremeni. Bra-nje med mladimi ni vec prva izbira za preživljanje prostega casa. A pri nas se ne damo. S številnimi projekti, ki spodbujajo branje, navdušujemo mlade (ne)bralce. Že deset let organiziramo Noc branja, katere pobudnica na Slovenskem je prav naša uci­teljica Marjana Cenc Weiss. Ceprav je mlade težko Pred predstavo v SNG Drama Ljubljana pridobiti, so nad bralnim druženjem navdušeni. Od leta 2014 smo na povabilo založbe Sanje po­stali soorganizatorji mednarodnega projekta Noc knjige, ki poteka pod castnim pokroviteljstvom Unesca Slovenija. Vsako leto sodelujemo tudi v nacionalnem projektu Rastem s knjigo. Dijaki ob obisku splošne knjižnice dobijo v dar knjigo. Potni list v Deželo branja Ob zaskrbljujocem podatku, da v Sloveniji vec kot 40 odstotkov odraslih v zadnjih letih ni ku­pilo ali celo ni prebralo niti ene knjige, se je bralno prebudilo tudi slovensko gospodarstvo. K branju vabijo s projektom Slovenija bere. Partner tega projekta, prva med šolami v Sloveniji, je tudi naša šola. Ob vstopu smo prejeli plaketo in potni list v Deželo branja, dijake pa je poleg predstavnika gospodarske zbornice obiskal pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama. S številnimi bralnimi aktivnostmi na šoli smo pripomogli tudi Obcini Zrece k pridobitvi naziva Branju prijazna obcina. Naše zasluge je župan Ob­cine Zrece mag. Boris Podvršnik nagradil s pova­bilom na svecano podelitev priznanja. V sodelova­nju z Obcino Zrece smo aprila letos organizirali okroglo mizo Knjiga in njeno mesto med nami. Lansko leto smo se vkljucili tudi v Nacionalni mesec skupnega branja, ki že drugo leto poteka v septembru in katerega pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dijaki so letos Med nami jezicni mož številnih talentov, Boštjan Gorenc - Pižama ustvarjalno pisali zgodbe iz naslovov knjig, pripra­vljali bralno družinsko drevo in razmišljali o svo­jem odnosu do knjige in branja. Na šoli redno gostimo kulturne ustvarjalce. V naši družbi so bili Tone Partljic, Blaž Prapótnik, Ivan Sivec, Marika Mihelcic, Boštjan Gorenc - Pi-žama, Feri Lainšcek, Aleš Jelenko. S svojim obi- Z veliko igralko Mileno Zupancic skom nas je prevzela igralka Milena Zupancic. Udeležujemo se tudi literarnih vecerov v Splošni knjižnici Slovenske Konjice. Še posebej sta nas navdušila igralec Boris Cavazza ter pisatelj in re-žiser Goran Vojnovic. Soustvarjali smo vecer z Nano Milcinski, Ježkovo vnukinjo, ki je leto ka- V družbi s pisateljem in z režiserjem Goranom Vojnovicem sneje zapisala tudi uvodnik v našo pesniško zbirko Iskre srca. Februarja letos smo se udeležili prvega festivala kriminalk. Smelo odpiramo dijakom poti v svet branja, da bodo zacutili in spoznali, kar je v uganko o knji­gi ujel Valentin Vodnik: Brez ust govorim, nezasto­pnim molcim. Skrb za zdrav nacin življenja Valentin Vodnik je posredoval znanje in pre­bujal razum na številne nacine – z ucbeniki, s slov­nicami, slovarji, poskusi zgodovine, prirocniki in s pratikami. Kot ustvarjalec Velike pratike in Male pratike je posegal v življenjski vsakdan. Pratika je po Slo­varju slovenskega knjižnega jezika: knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremen­skimi napovedmi in prakticnimi poucnimi sestavki. Pratike, ki jih sicer pod naslovom Družinska pratika vsako leto izdaja Celjska Mohorjeva druž­ba, so danes zamenjali številni prirocniki za zdrav Materinski dan nacin življenja, za iskanje samega sebe, mnogotere biografije in avtobiografije, ki nam želijo s svojimi zgodbami in nasveti pojasniti ali približati smisel življenja. Tudi na šoli skrbimo za zdravje naših dijakov. Vkljuceni smo v mrežo zdravih šol, ki poteka v Slo­veniji in v drugih clanicah Evropske unije. Z nacr­tovanimi in usmerjenimi dejavnostmi, kot so zdrav zajtrk, predavanja o zdravem nacinu življenja, me-ditacija, dan za zdravje, krepimo zdravje dijakov in zaposlenih ter tudi staršev. Naši dijaki se najbolj veselijo športne vzgoje ter z njo povezanih aktivnosti in tekmovanj. Ne-kateri trenirajo v uglednih športnih klubih, šola pa jim na poti do uspeha pomaga s prilagoditvami pouka s pedagoško pogodbo. Naša šola se ponaša s številni uspehi na športnih tekmovanjih, izkazali smo se tudi kot odlicni organizatorji šolskih in dr­žavnih tekmovanj, kot nogometna ekipa Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece so dijaki leta 2017 postali državni prvaki. Iz zgodovine šole smo Nogomet – državni prvaki zagotovo najbolj ponosni na olimpijca Mirana Vodovnika in Martino Ratej. Šolsko športno življenje je s svojim obiskom obogatila nosilka številnih medalj, tudi bronaste olimpijske medalje, Petra Majdic. Dijaki so si s spo­štovanjem ogledovali in si celo podajali kristalno priznanje ter odlicja od rok do rok. Martina Ratej Miran Vodovnik Potreba po informiranju V Vodnikov cas segajo tudi zacetki casnikar­stva, saj je bil Vodnik urednik prvega slovenskega casopisa Lublanske novice, besedo novica naj bi on prvi uporabil. V šali naj bi Vodnik Lublanske novice opisal kot potico, kakršne na Slovenskem še ni bilo. Tudi mi se zavedamo pomena informiranja, zato poleg rednih objav na spletni strani in na Fa-cebooku na šoli izvajamo še novinarsko dejavnost. Šolski casopis smo izdajali že v osemdesetih letih, a žal ni ohranjenega izvoda. Od leta 2009 pa re-dno izdajamo Korake, ki ob koncu šolskega leta dijake popeljejo v pocitnice, novo vpisanim pa pri­bližajo srednješolsko življenje. Zavedamo se oceana informacij in podob, ki jih dnevno prebiramo in si jih ogledujemo. Kako v tem najti tisto, ki je verodostojna in vredna naše pozornosti? Smo z nenehnim klikanjem po »brez­placnih« informacijah še vedno pripravljeni daro­vati svoj cas – cas je namrec življenje? Skrivnost casa (življenja) dijaki na šoli spo­znavajo in odkrivajo skozi vsa leta šolanja s pre­mišljeno izbranimi vsebinami, aktivnostmi ter dogodki. Šolanje je pri nas uspešno zakljucilo vec kot 2.000 dijakov – z zakljucnim izpitom ali s po­klicno maturo. Med njimi so tudi zlati maturanti. Dijake pošiljamo v svet kot odgovorne in ve­doželjne osebnosti, zato smo prepricani, da jih ne caka strgan rokav, pal‘ca beraška, prazen bokal. Ponosni smo, da njihovi obrazi, ki so kot ze­mljevid njihovega srca, še vedno izžarevajo najglo­blja cloveška obcutja. Verjamemo, da so obcutki in spomini, ki jih med izobraževanjem gradimo s pristnim odnosom, mocnejši od še tako napredne tehnologije. Ne moremo jih ujeti v objektiv, lahko jih le živimo. Marjana Cenc Weiss Tradicija in mladost SkUPAJ PiŠEMo ZGoDoVino Gimnazija Slovenske Konjice je najmlajši otrok Šolskega centra Slo­venske Konjice-Zrece. Prve korake v svet gimnazijskega izobraževanja smo naredili 1. 9. 2003. Ne moremo reci, da je takrat naš prag prestopilo prvih 64 dijakov, saj še niti svojega praga nismo imeli. Gostovali smo na Osnovni šoli Pod goro, kjer so nam prijazno odstopili dve ucilnici in ka­binet. Leta 2005 smo se z veseljem in s ponosom preselili v svojo stavbo pod Konjiško goro, kjer z zanosom in s predanostjo izpolnjujemo svoje poslanstvo, to je uciti in vzgajati bo­doce intelektualce. V 16 letih našega delovanja je 954 otrok zau­palo nam, uciteljem na Gimnaziji Slovenske Konji­ce, da smo mi tisti, ki jih bomo usmerjali v prido­bivanje znanja in razvoj vešcin, ki jim bodo odprle vrata na v vse študijske smeri. Leta 2007 smo prvic izvedli splošno maturo. Zelo smo se trudili – dijaki za tocke, ucitelji za po­trditev štiriletnega dela. Ob rezultatih smo si ce-stitali. Dijaki so zelo uspešno opravili maturo, še vec, v našo zgodovino sta se zapisali prvi zlati ma-turantki. V naslednjih letih se je tra­dicija odlicnih rezultatov na maturi nadaljevala. Povprecno število tock je bilo vedno nad slovenskim pov­precjem. Ni malo let, ko so maturo v spomladanskem roku opravili vsi dijaki 4. letnika. Na »steni zlatih« visi 27 portretov nasmejanih gim­nazijcev, ki so svoj uspeh okronali z nazivom zlati maturant. Imeli smo najboljše v državi pri kemiji, psiho­logiji in sociologiji. Vsako leto vec dijakov doseže nad 90 % vseh tock pri posameznih izpitih. Leta 2008 in leta 2017 so uspehi presenetili vse – kar po 5 zlatih maturantov smo imeli, kar je uspeh, ki nas uvršca v vrh slovenskih gimnazij. Lani je maturiral 707. dijak naše gimnazije. Naši dijaki so nadarjeni za razlicna podrocja. Trudimo se, da jim tudi v šoli nudimo možnost, da svoje talente razvijajo in nadgrajujejo. Udele­žujemo se mnogih tekmovanj v znanju in športu. Tudi z raziskovalnimi nalogami smo osvojili zlata priznanja na državni ravni. Dijake spodbujamo k športnim aktivnostim tudi z individualnimi prilagoditvami šolskih obve­ Nogometna ekipa ŠC z mentorjem – državni prvaki v nogometu v letu 2017 znosti. Sodelujemo z lokalnimi športnimi klubi in dijakom omogocamo jutranjo vadbo ter opravlja­nje treningov v dopoldanskem casu. Gimnazijci posegajo po najvišjih mestih v individualnih (smu-canje, golf, streljanje, tenis, kros ...) in skupinskih športih (nogomet, košarka, odbojka, twirling …). Lani so bili naši dijaki državni prvaki v krosu, leto pred tem državni prvaki v nogometu. Šolske prire­ditve popestrijo naše plesalke. Na tekmovanja v znanju dijake pripravljajo ucitelji. Dijaki na državni ravni pogosto dosegajo najvišje uvrstitve. Vsako leto se zbirka zlatih in srebrnih priznanj poveca. Prav na vsako priznanje smo ponosni, saj se zavedamo, da so dijaki trdo delali zanje, ucitelji pa so s tem dobili potrditev, da so res strokovnjaki na svojih podrocjih. Vsa leta smo izobraževanje v razredu nadgra­jevali z aktivnim sodelovanjem v šolskih, državnih in mednarodnih projektih. Že leta 2004 smo so-delovali v prvem mednarodnem projektu, najprej pod okriljem Socrates-Comenius projektov, v za­ Mednarodni projekti omogocajo, da naši dijaki potuje­jo v tujino. dnji letih pa z Erasmus+ projekti. Izkušnje, ki smo jih sodelujoci dijaki in ucitelji pridobili, so nepre­cenljive. Spoznali smo življenje v drugih kulturah, po­stali bolj strpni in odprti za drugacnost, navezali stike, ki so prerastli v prijateljstva, razvili kompe­tence, ki pomembno prispevajo k lastni samopo­dobi. Preko projektnih izmenjav smo prepotovali Evropo (Italija, Ciper, Malta, Španija, Ceška, Av-strija, Finska, Nemcija, Litva, Turcija …), jo ob­cudovali in se hkrati mocneje zavedali lepot naše domovine. Prvi mednarodni projekt, v katerem smo so-delovali, je nosil naslov Vzhajajoce zvezde – med-narodni šolski casopis. Pozitivne izkušnje so nas ohrabrile in od takrat neprestano sodelujemo v razlicnih mednarodnih projektih (Youth travelling Europe, Keep the nature for next generations, In-tercultural dialogue through music, Y.E.S. for fu­ture …). Lani se je zakljucil projekt safe.netizens@eu, v katerem so mladi razmišljali o evropskem digi­talnem državljanstvu in pravilni rabi sodobne teh­nologije. Neformalno sodelovanje z dijaki iz Celovca in Hranic smo nadgradili z dvema Erasmus+ projek­toma, ki sta trenutno v drugem letu delovanja. V projektu Gemeinsame Zukunft in Europa se dija­ki spoznavajo s težavami pri vkljucevanju ranljivih skupin v družbo. V projektu Open it! gradimo sobo pobega, ki bo prilagojena slepim in slabovidnim. Poleg mednarodnega sodelovanja smo mocno vpeti v delovanje lokalne skupnosti kot aktivno so­delujoci na dogodkih in v projektih, ki jih vodijo Obcina Slovenske Konjice, Zavod za šport, Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, Obmoc­na obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konji­ce ... Vsa leta tesno sodelujemo z Zavodom RS za šolstvo in tako redno uvajamo novosti in posodobi­tve v pouk. Letos smo v pouk uvedli interdiscipli­narni tematski sklop. Tako smo dijakom omogoci­li, da del pouka namenijo raziskovanju vsebin, ki jih še posebej zanimajo. Naša vrata so odprta za goste, ki dijake spod­bujajo k aktivnemu državljanstvu. Gostili smo mi-nistra za šolstvo, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, predsednika vlade, ameriškega am-basadorja, evropska poslanca in druge, ki dijakom predstavijo delovanje politike. Že nekaj let smo Šola ambasadorka evropske­ Ob obisku ameriškega ambasadorja smo posadili sekvojo. Obisk ameriškega ambasadorja: Brent R. Hartley na Gimnaziji Slovenske Konjice ga parlamenta. S sodelovanjem v tem projektu di­jaki pridobijo znanje o delovanju Evropske unije in okrepijo državljanske kompetence, kot je kriticno mišljenje ali politicno-državljanska ozavešcenost, ki je bistvenega pomena na njihovi poti do dejav­nih in odgovornih državljanov. Naši dijaki, ki so se izkazali v poznavanju delovanja Evropske unije, so obiskali Strassbourg in sodelovali v simulaciji delovanja evropskega parlamenta. Gospodarstvo vse glasneje opozarja, da po­trebujemo kreativne ljudi, ki znajo svoje znanje uporabiti v praksi. Želimo, da so naši gimnazijci opremljeni z vešcinami, ki jim bodo pomagale pri zaposlitvi ali ustanovitvi lastnega podjetja. Želimo, da razmišljajo inovativno, da so ustvar­jalni in podjetni. Te kompetence dijaki pridobijo s sodelovanjem v projektu Mladim se dogaja, ki Udeleženci projekta Mladim se dogaja Start up vikend spodbuja ustvarjalnost ga izvajamo v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slo­venija in z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na dejavnosti v okviru tega projekta U-LAB – tiskamo na majice. Dijakinji ustvarjata s 3D pisali. U-LAB pritegne tudi dekleta. vsako leto povabimo osnovnošolce in dijake dru­gih srednjih šol. Gimnazija Slovenske Konjice je edina šola v Sloveniji, ki je opremljena z ucnim izobraževalnim laboratorijem (U-LAB). Sodobna oprema omogoca simbiozo klasicnega pouka in uporabo tehnologij. Navdušeni dijaki spreminjajo svojo vlogo v izobra­ževalnem procesu – iz ucencev se spreminjajo v mentorje mlajšim dijakom. U-LAB je dijakom na razpolago tudi za ure­snicevanje lastnih idej, ki bodo morda nekoc prera­stle v vir zaslužka. Kako naprej? Vsekakor v koraku z družbo 4.0. Napredekna vseh podrocjih je zelo mocan, svet se spre­minja hitreje kot kadarkoli prej. Drugacni dija­ki zahtevajo drugacen nacin dela in drugacnaznanja. Ucitelj prihodnosti ni vec posredovalecznanja, ampak je tisti, ki zna dijaka usmerjativ lastnem odkrivanju. Ucitelj prihodnosti dijaka Dijak izdeluje tiskano vezje. spodbuja h kreativnemu reševanju problemov. Ucitelj prihodnosti obvlada nove tehnologije, hkrati pa kriticno presodi, kdaj tehnologija sodi v razred in kdaj ne. A ena pomembna vloga uciteljaostaja enaka. Še vedno je poleg staršev tisti, ki zna dijakom pogledati v srce, pomiriti strahove v odrašcajocih glavah, prisluhniti težavam, ceprav so le zašepetane v ihti najstniškega uporništva. Ucitelj še vedno vzgaja za vrednote. Na Gimnaziji Slovenske Konjicesmozatopripravljeni.Ucimo souporabenovihtehnologijinraziskujemola­stnosti i-generacije. Ucimo se novih metod dela, novih znanj, a hkrati ne pozabljamo na vzgojnonalogo. Naši gimnazijci ne bodo odšli od nas nauniverze opremljeni le z mnogoterimi kompe­tencami, odšli bodo kot pokoncni mladi ljudje,ki bodo oblikovali boljši jutri za vse. Helena Skaza Birk, pedagoška vodja Gimnazije Slovenske Konjice oD iDEJE Do USTAnoViTVE gimnazije v Slovenskih konjicah Na Konjiškem je vec desetletij zorela ideja o ustanovitvi gimnazije. Mnogi ugledni Konjicani se še spominjajo casov, ko je v Slovenskih Konjicah uspešno delovala nižja gimnazija. Pobudnik za ustanovitev in vpeljavo programa splošne gimnazi­je v Slovenske Konjice je bil Franc Šelih, direktor takratnega Svetovalno-izobraževalnega centra Slo­venske Konjice. V šolskem letu 2003/04 je novo­ustanovljena gimnazija že vpisala prvo generacijo dijakov, ki je gostovala v prostorih Osnovne šole Pod goro in Glasbene šole Slovenske Konjice. V zacetku šolskega leta 2005/06 so dijaki in profe­sorji že zaceli pouk v novi sodobni stavbi na Tat-tenbachovi ulici 2 a. Gimnazija Slovenske Konjice je od leta 2004 ena izmed treh enot v okviru ŠC Slovenske Konjice-Zrece. S šolskim letom 2019/20 smo vpisali že šest­najsto generacijo gimnazijcev. Hvaležni smo star-šem dijakov in okolju za zaupanje, še predvsem v prvih letih našega obstoja, ko še nismo imeli iz­kušenj in uspehov na maturi in drugih podrocjih. Upamo, da smo v 16-letnem obdobju sodelovanja z dijaki in okoljem z odlicnimi uspehi na maturi, tekmovanjih, v projektih in na drugih podrocjih upravicili pricakovanja ustanoviteljev in širše sku­pnosti o pomenu obstoja gimnazije v Slovenskih Konjicah. Na Gimnaziji Slovenske Konjice v pouk in druge dejavnosti vkljucujemo tudi kulturno-ume­tniške vsebine, ki zajemajo vseživljenjsko ucenje iz domace, evropske in mednarodne tradicije. V tovrstnih projektih partnersko sodelujemo med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in lokalnimi ter slovenskimi in evropskimi kulturnimi ustanovami. Cilj je skupaj z dijaki soustvarjati kulturno ozave- Mednarodni simpozij o baronici Adelmi von Vay šcenega in estetsko obcutljivega posameznika – in s tem utemeljevati družbo in svet prihodnosti. Gi­mnazijci so s svojimi mentorji še posebej aktivni v domacem okolju kot (so)ustvarjalci kulturnih de­javnosti in prireditev. Dijaki in profesorji že vrsto let aktivno so-delujemo pri pomembnih kulturnih prireditvah v kraju. Leta 2012 so dijaki in profesorji sodelovali na dvodnevnem mednarodnem simpoziju o baro­nici Adelmi von Vay, ki se je odvijal v NUK-u v Ljubljani in v Žicki kartuziji (znanstveni referati; monografija, ki jo je izdala Obcina Slovenske Ko­njice in zakljucni koncert). Aktivno smo se vkljucili tudi v spomin 500. obletnice Slovenskega kmeckega upora, kjer smo sodelovali pri množicni uprizoritvi kmeckega upo­ra in na znanstvenem posvetu. Ob 850-obletnici ustanovitve Žicke kartuzi­je smo sodelovali z znanstvenim predavanjem in izvedli likovni natecaj. Visokemu jubileju smo po­svetili tudi delavnice in razstavo na šoli ob Dnevih evropske kulturne dedišcine. Naši dijaki so pod Množicna uprizoritev Slovenskega kmeckega upora ob 500. obletnici mentorstvom profesoric nastopili tudi na osrednji državni prireditvi ob odprtju DEKD 2015. Ob mednarodnem dnevu holokavstva smo leta 2016 v sodelovanju z izraelskim veleposlani­štvom v Domu kulture Slovenske Konjice pripravi­li kulturno prireditev Holokavst skozi otroške oci, kjer so dijaki v okviru maturitetnega pouka zgodo-vine pripravili dramatizacijo ob zgodovinskih vi-rih in starinskih igracah. Ob tej priložnosti je bila odprta mednarodna razstava o holokavstu To ni otroška igra. Ob 870-obletnici prve pisne omembe Sloven-skih Konjic smo se profesorji in dijaki spet vkljucili z znanstvenimi clanki (monografija, ki jo je izda-la Obcina Slovenske Konjice) in s sodelovanjem v kulturnem programu ob obcinskem prazniku. Dijaki so že vrsto let aktivni tudi na gleda­liškem podrocju – v dramatizacijah v angleškem jeziku za šolske predstave in v gledaliških predsta­vah za širše obcinstvo z zunanjimi sodelavci. Tradicionalna dobrodelna prireditev šolske­ga sklada, ki jo vsako leto organiziramo dijaki in 850. obletnica ustanovitve Žicke kartuzije profesorji obeh šol ŠC Slovenske Konjice-Zrece ob zakljucku koledarskega leta, je praznicni koncert Vesele note za praznicne dni, kjer nastopajo gim­nazijski množicni pevski zbor 1. letnikov, vokalna Nastopajoci dijaki in mentorji s predsednikom države ob obcinskem prazniku Dramatizacija pri maturitetnem pouku zgodovine: Holokavst skozi otroške oci skupina, šolski band, pevci razlicnih glasbenih skupin in plesalci z obeh šol ter povabljeni profesi­onalni glasbeniki. Gimnazijci so tudi ustvarjalni pisci literarnih Angleška gledališka igra Gledališka predstava gimnazijcev besedil, ki nastajajo ob najrazlicnejših projektih in natecajih. Vsako leto ob podpori mentorjev dijaki izdajo glasilo GOSKO. Organiziramo tudi obisk kulturnih prireditev v kraju in drugih slovenskih mestih (gledališke, glasbene, plesno-umetniške in filmske predstave). Letos smo na gimnaziji obeležili 5. obletnico sodelovanja v nacionalnem projektu Dnevi evrop­ske kulturne dedišcine, ki je del evropskega pro-jekta. V teh dnevih pripravimo vrsto delavnic iz najrazlicnejših tematskih podrocij (zgodovinske­ga, etnografskega, literarnega, likovnega, arhitek­turnega, glasbenega, informatike in tujih jezikov). V delavnicah dijaki ustvarjajo s profesorji in z zu­nanjimi mentorji. S svojo izvirnostjo in energijo na svojevrsten nacin crpajo iz kulturne zakladnice, ji dodajajo nove dimenzije ob informacijski tehno­logiji ter tako pripomorejo k njeni revitalizaciji. Ponosni smo na njihov prispevek, ki ga vsako leto javno predstavijo na zakljucni prireditvi z razstavo v šolski avli in na ulicnem razstavišcu v konjiškem Starem trgu. Obcinsko priznanje Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece za podrocje kulture Dokaz, da naš prispevek na kulturnem po­drocju pomeni dodano vrednost v okolje, so tudi mnoga prestižna obcinska priznanja tako dijakov kot tudi posameznih profesorjev. Letos, ko obele­žujemo 60. obletnico našega zavoda, se s ponosom spominjamo certifikata kakovosti, ki smo ga na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece kot pre­stižno obcinsko priznanje prejeli za vecletno izje­mno in kreativno ustvarjanje na kulturnem podro-cju ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2017. Mag. Aleksandra Boldin iZJAVE in MiSLi kdo danes razmišlja o šolskem predmetniku cez deset let? Pridobivanje in obvladovanje znanja je, poleg ohranitve narave in zdravja ljudi, osnovni proces pri oblikovanju sodobnega sveta. Nad­gradnja je uporaba sodobnih vešcin za premagovanje ovir na poti vsak­danjih sprememb naših priucenih navad s ciljem na bolje. Tukaj se postavlja vprašanje, zakaj najbolj razvite države povzro-cajo prekomerno uporabo virov za produkcijo dobrin. Razvitost gospodarstva v ne­kem okolju je odvisna od znanja in uporabe le-tega. Ali s tem danes za­vestno zlorabimo znanje za doseganje ekonomskih ciljev, ki v globalu povzrocajo onesnaževanje oko­lja in ogrožajo naravne vire ter posledicno življe­nja na planetu Zemlja? Izobraženost, znanost in one-snaženost lahko predstavljajo tudi nove pojme cloveških kompetenc. Sodobni svet in razvoj pametnih mest z umetno inteligenco postaja magnet za samounicenje in zlorabo znanja. Kdo danes razmišlja o šol­skem predmetniku cez deset let in katere kompetence bodo potrebne dijakom, kiborgom ali umetni in-teligenci? In še vedno bomo potre­bovali znanje in pridne roke za od­pravo okvar na javni infrastrukturi, gospodinjstvih, izobraževalnih usta­novah, bolnišnicah, podjetjih, tovar­ nah. Napovedujem, da se bo to opravljalo tudi cez 60 let z najboljšim orodjem na Svetu. Vse najboljše živemu cloveku in veder spomin na tiste, ki so tlakovali pot razvoja v Dravinjski do- lini. Mag. Franc Dover, direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice ob jubileju … Mnogokrat je bilo zapisano in vsak dan ozavešcamo, da so edina stalnica v življenju spremembe. Spre­membe nas delajo drugacne, omogo-cajo rast, odprejo nove poti ter prina­šajo nova znanja in spoznanja. Podobna dilema kot med kokoš­jo in jajcem je tudi med spremembo in ucenjem. Se zgodi neka spremem­ba zaradi ucenja ali je ucenje posle­dica spremembe? Kakor koli, ucenje je nenehen proces, ki ga zavedno in tudi nezavedno vgrajujemo v naš vsakdanjik. V podjetju GKN Driveline Slo­venija nam zagotovo ne bi uspelo uspešno prehodi-ti vec kot 30-letno pot napredka in razvoja na vseh podrocjih, ce ne bi znaten delež casa in sredstev namenili usposabljanju vseh zaposlenih. Z leti se je potreba po izobraževanju povece­vala, hkrati pa se spreminja vsebinski model izo­braževanja. V preteklosti smo bili sooceni s potre­bo po izobraževanju za dosego formalne izobrazbe ali povecanju te stopnje. Danes je stopnja formalne izobrazbe ob nastopu službe bistveno višja, zato se precej povecuje potreba po novih znanjih, s kateri-mi obvladujemo spremembe ali zna­nja, da dosežemo pozitivne rezulta­te. V preteklosti je bil nacin prenosa znanja samo s fizicnim prenosom med predavateljem in poslušalcem. Danes, in verjetno v prihodnosti še vec, pa imamo metode ucenja na daljavo in s tem možnosti doseganja vecje skupine zainteresiranih. V družbi GKN Driveline Slo­venija cutimo nujnost tesne poveza­nosti z izobraževalnimi ustanovami, ki nudijo najnovejša znanja in upo­rabljajo metode ter nacine, kako to prenesti na odrasle, ki si želijo svoja znanja nadgraditi. Delavska univerza v Slovenskih Konjicah, danes Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, je pomembno prispevala k razvoju naših zaposlenih in napredku celotnega podjetja. Preprican sem, da bomo skupaj našli ustrezne nacine in metode za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Andrej Poklic, direktor podjetja GKN Driveline Slovenija, d.o.o. Znanje – prednost Že od naših starih staršev smo lahko velikokrat slišali stavek: »Uci-mo se vse življenje!« Pomena znanja in vseživljenjskega izobraževanja se je clovek zavedal že v preteklosti, kljub temu pa v skladu s hitrim na­predkom in z mnogimi spremem­bami, s katerimi se srecujemo na dnevni bazi, pomen znanja in izo­braževanj raste. Znanje je kljucnega pomena za naš obstoj. Tako kot hrana poganja naše telo, pridobljeno znanje in upo­raba tega poganjata naše misli. V našem podjetju spodbujamo vseživljenjsko ucenje odraslih. Z zagotavljanjem priložnosti izobraževanj spodbujamo zaposlene k razvijanju vešcin kriticnega mišljenja in s tem pripomoremo k zadovoljstvu zaposlenih. Za nas znanje predstavlja vir konkurencne prednosti, saj raven znanja celotnega podjetja raste in ga znamo najbolje uporabiti. WEILER Abrasives, d.o.o. Zaupanja vreden partner V 60-letnem obdobju je Šolski center Slovenske Konjice-Zrece po­nudil in izvedel ogromno dragoce­nih ucnih ur vsem, ki so želeli nova znanja, tudi v kasnejših letih svojega življenja. Kot poslovni partner se je ŠC Slovenske Konjice-Zrece izkazal za­upanja vreden in zanesljiv. Z vedno novimi idejami, nacrti in cilji je po­memben clen v verigi izobraževanja. Uspešnost dolgoletne tradicije se odraža tudi v visoki stopnji izobraže­nosti prebivalstva v bližnji in daljni okolici. Ponosni smo, da smemo biti partnerji na vseh podrocjih izobraževanja odraslih. Želim vam še mnogo energije, poguma in smelih korakov tudi v prihodnje. Mag. Irena Vozlic Stjepcevic, direktorica Lambrechtovega doma Slovenske Konjice Slediti napredku pogosto pomeni preseganje samega sebe Izobraževalni sistem je pogon-ski stroj osebnostnega in družbene­ga razvoja. V posamezniku aktivira njegove številne potenciale, družbi omogoca hitrejši razvoj, višji stan­dard in prilagajanje vsem notranjim ter zunanjim izzivom. Je eden naj­pomembnejših družbenih podsiste­mov, ki mora biti cim bližje posame­zniku. V Dravinjski dolini imamo sreco, da se je pred 60 leti v okvi­ru takratne Delavske univerze Slo­venske Konjice zacela uspešna pot izobraževalne ustanove, ki danes daje odlicne, nacionalno primerljive, rezultate z udeležbo na mednarodnih projektih. V vsem casu obstoja nudi priložnost za razvoj številnih genera-cij slušateljev, ki s pridobljenim znanjem in kom­petencami zagotavljajo sebi boljši standard, družbi pa dodano vrednost v razvoju. Pa ni samoumevno, da jo ima-mo. Šest desetletij obstoja je posle­dica sistematicnega pristopa, vizi­onarskega pogleda in uspešnega delovanja vseh dosedanjih kljucnih ljudi. Današnji Šolski center Slo­venske Konjice-Zrece si je izboril svoj prostor, ga upravicil, giblje se v okviru realnih limitov, dnevno se bori za zagotavljanje vseh potrebnih resursov. Slediti napredku pogosto pomeni preseganje samega sebe. Z mocno voljo, znanjem, veliko entu­ziazma in modrimi odlocitvami za­ dnjih petnajst let dela velike korake in pospešeno sledi sodobnim trendom. Iskrene cestitke vsem soustvarjalcem v celo­ tnem šestdesetletnem obdobju z željo, da ustanova tudi v prihodnje tako uspešno nadaljuje svoje po­ slanstvo. Mag. Srecko Fijavž, nacelnik Upravne enote Slovenske Konjice 60 let skupaj na poti Sodelovanje med generacijami je na Konjiškem že od nekdaj pri­sotno. Vedno so se prepletale roke mlajše, srednje in starejše generaci­je v želji nekaj postoriti bolje, dru­gace, se pri tem kaj novega drug od drugega nauciti in skupaj snovati boljši jutri za vse. Vedno smo znali povezovati šolstvo in kulturo, knji­žnicarstvo in izobraževanje, se tru­dili vzpostaviti medgeneracijsko so-delovanje in kulturni dialog – vse z namenom ustvarjanja prijetnejšega sobivanja razlicnih generacij in sou-stvarjanja našega kulturnega okolja. Del današnjega zavoda Splo­šna knjižnica Slovenske Konjice se je pravzaprav rodil iz SIC-a, pred­hodnika današnjega Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece, saj je ta vcasih upravljal knjižnico v takratni obcini Slovenske Konjice. Naše poti so prepletene od za-cetka organiziranosti. Povezujemo vse generacije. Ustvarjamo pogoje za osebnostno rast in vseživljenjsko ucenje. Eden brez drugega pravza­prav ne moremo. In tako je prav. Naj tako ostane vsaj še naslednjih šestdeset. Šolski center Slovenske Konjice-Zrece in jav­ ni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice v za­ dnjih letih nadaljujeta to pot, ki so jo v preteklosti Mag. Renata Klancnik, tlakovale že druge organizacije in generacije. direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice razmišljanje o pomenu izobraževanja in usposabljanja odraslih v preteklosti, danes in v prihodnje Na podrocju izobraževanja že ves cas velja rek: »Vec znaš, vec ve­ljaš.« To pomeni, da sta znanje in iz­obraževanje zlata vredna, prav tako pa je pomemben del celotnega izo­braževalnega sistema tudi segment izobraževanja odraslih. Podrocje izobraževanja in vzgoje je tako za vsako družbo med najpomembnejšimi. Vzgoja in izobraževanje sta med drugim tudi temelj za clovekov razvoj in prese­ganje socialnih ovir ter edina pot do zaposlovanja in sodelovanja v življenjski skupnosti. Torej sta po­membna tudi za boljšo socialno vkljucenost in ka­kovost življenja. V šoli se izobražuje in vzgaja, zato moramo ozavestiti vse udeležence o pomembnosti poklica. Izobraževati je treba v smeri, kjer je mogoce tudi zaposlovanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je izbira pokli-ca ena najpomembnejših odlocitev v življenju po­sameznika, ki vpliva na njegov nadaljnji celostni razvoj; njegov odnos do dela je posledicno pogojen z njegovimi uspehi, neuspehi, vzponi in padci ter odnosom do družbe in njegovim do-prinosom celotni družbi. Dejavniki, ki vplivajo na posa­meznikovo odlocitev pri izbiri po­klicev, so vecplastni, od zanimivosti poklica, ugleda, uspeha, višine pla-ce, potrebe trga dela itd. Na drugi strani pa imajo pomembno vlogo v današnjem casu tudi kakovost in bli­žina šole, kjer poteka izobraževanje v domacem okolju, ter posledicno prihranek casa. Izobraževanje odraslih ima na Šolskem centru Slovenske Konjice--Zrece bogato tradicijo. Ker se vanj vkljucujejo odrasle osebe z že izdelano osebnostjo, z nekaj ali s precej delovnih izkušenj ter z jasno vizijo o svojem poklicnem delu, v programe za iz­obraževanje odraslih vnašajo novitete, obenem pa jih z dolocenimi poudarki prilagodijo potrebam in željam posameznega udeleženca ter zahtevam trga dela. Vsebina programov se je spreminjala skozi cas in je bila odraz gospodarskih in socialnih raz-mer. Toda naše poslanstvo je vedno postavljalo v ospredje našo odgovornost in prizadevanja, da bi ponudili in omogocili kakovostno izobraževanje in uporabna znanja za vse generacije. Tako nekoc kot tudi danes posameznika na njegovi izobraževalni poti spremljamo in ga motiviramo. Pomagamo mu do zavedanja, da bo s tem pridobil ne le znanje, ampak tudi nove priložnosti, možnosti izbire in osebnostno rast. Ucitelji oziroma predavatelji, ki so vkljuceni v proces izobraževanja, so ucitelji z dolgoletnimi iz­kušnjami v izobraževalnem procesu. Ker se zave­damo, kako pomembno je danes sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom, v poucevanje odraslih ustrezne institucije vkljucuje­jo tudi strokovnjake iz okoliških podjetij. V lokalnem prostoru se prav vsi zavedamo pomena izobraževanja odraslih in podpiramo de­javnost v vseh pojavnih oblikah zaradi prispevka odraslih k oblikovanju lokalne identitete, razvija­nju vedoželjnosti, solidarnosti in povezanosti med obcani. Zavedamo se tudi pomena izobraževanja, ne samo za ekonomski razvoj obcine, ampak tudi za blaginjo, zadovoljstvo in razvoj posameznika, socialnega in kulturnega okolja. Zato moramo iz­obraževanje podpirati in biti ponosni na vse, ki na organiziran nacin k temu prispevajo. Ravno zato je pomembno, da Šolski center Slovenske Konjice--Zrece tudi v prihodnje sledi svojim vizijam, pri podpori izobraževanja odraslih bomo vsi še naprej z veseljem sodelovali na podobnih srecanjih. Šolski center Slovenske Konjice-Zrece je za­vod, ki s svojo bogato paleto programov pomaga obcanom pridobivati dodatna znanja in jim omo­goca, da svoja znanja dopolnjujejo skladno s po­trebami današnjega trga dela. S svojo hitro prila­godljivostjo in fleksibilnostjo reagira na potrebe posameznikov, skupnosti in gospodarstva, kar vidim kot njihovo najvecjo vrlino in tudi zato zelo cenim njihovo delo. Dovolite mi, da ob tem visokem jubileju ce-stitam direktorici, Jasmini Mihelak Zupancic, in vsem zaposlenim, ki soustvarjajo bogato izobraže­valno ponudbo za naše obcane ter jim ob tem zaže­lim, da bi tako uspešno delovali tudi v prihodnje. Metka Ambrož Bezenšek, ravnateljica Osnovne šole Loce Sodelovanje V okviru Tedna vseživljenjskega ucenja s Šol­skim centrom Slovenske Konjice-Zrece sodeluje-mo že vrsto let. Vodje delavnic z dijaki pripravi­jo razlicne delavnice, iz katerih se vedno vrnemo zelo zadovoljni in obogateni z novim znanjem in izkušnjami. V želji, da bomo lahko še širili naše znanje, vam v prihodnosti želimo veliko ustvarjalnosti in dobrih idej pri vašem delu. Tatjana Gosnik, Osnovna šola Zrece Pomen izobraževanja odraslih Izobraževanje je sestavni del ži­vljenja. Pa naj bo formalno ali nefor­malno. Ce se clovek vse življenje uci, je prav, da ima tudi v odrasli dobi možnosti za pridobitev razlicnih smeri formalne izobrazbe. Da je res tako, nam kažejo mnoge ustanove po Sloveniji, ki iz­obražujejo odrasle. V preteklosti se je dogajalo, da mnogi mladi niso imeli dovolj fi­nancnih sredstev, da bi se lahko iz­obraževali. Najpomembneje je bilo, da so takoj, ko je bilo mogoce, bili pri svojem kruhu. Dobili so službe, a tisti, ki so hoteli vec, so morali v šole. Kot odrasli. Delavske univerze so jim to omogocale. Drugi so dobili službe zunaj svojih poklicev. Ponovno so bili prisiljeni sesti za knjige. Korist je bila vecplastna. Ljudje so bili zadovoljni, da so pridobili izobraz­bo in znanje, s katerim so si podjetja prav gotovo lahko pomagala pri uveljavljanju vizij in novosti v svoje programe. Tudi danes se mnogi odrasli izobražujejo v razlicnih ustanovah. Zaradi hitrega in neprestane­ga napredka je sprotno izobraževanje v tem casu nuja, saj brez sledenja novostim in nadgrajevanja svojega znanja clovek za podjetje hitro postane ne­potreben. Med obveznim šolanjem stremimo k ši­roki izobrazbi, ki omogoca nadaljevanje šolanja na vseh smereh. Ko pa se posameznik zaposli, posta­ne za njegovo delo pomembno specialno znanje, ki ga delavec pridobi ob delu ali pa s formalnim izobraževanjem v odrasli dobi. Pogosto slišimo, da bomo v prihodnosti potrebovali poklice, ki jih danes sploh še ne poznamo. Ko pomislimo na tehnologijo in napre­dek, ki smo jima bili prica v zadnjih 100 letih, smo lahko prepricani, da bo teh novih poklicev veliko. Mnogi jih bodo doživeli na sredini svoje po­klicne poti. Vsaj nekateri izmed njih bodo gotovo ponovno potrebovali izobraževanje. Nudile jim ga bodo tudi ustanove, ki se bodo ukvarjale s poucevanjem odraslih. Tudi v našem prostoru je bilo podobno. Pred 60 leti smo dobili de­lavsko univerzo v Slovenskih Konjicah. Ponujala je razlicne programe, ki so bili potrebni v okoliških podjetjih. Danes deluje Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, ki nudi vsem generacijam možnosti za pridobivanje novih znanj. Mnogi uspešni ljudje so si izobrazbo pridobili v tej ustanovi, nekateri tudi kot odrasli. Peter Kos, ravnatelj Osnovne šole Zrece bogastvo znanj Iskrene cestitke Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece ob 60-letnici delavske univerze v Slo­venskih Konjicah in s tem delovanju izobraževanja odraslih na podrocju Dravinjske doline. Vaša ponudba izobraževanj je namenjena širokemu krogu ljudi, saj uspešno izvajate programe te­meljnega izobraževanja za pridobi­tev izobrazbe, programe strokovne­ga izobraževanja in usposabljanja, programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, programe za prosti cas in osebnostni razvoj. Po-sameznikom približujete ucenje, saj nudite sodob­ne oblike in pristope ucenja. Z nenehnimi spre­membami izobraževanja in zaradi prilagajanja potrebam lokalnega okolja in gospodarstva ste se ohranili v tem okolju in se še razvijate. Pomembno vlogo imate v tem okolju tudi, ker ste kakovostna šola in ljudem blizu. Razvoj izobraževanja odraslih je kljucni de­javnik za višanje ravni znanja, za pridobivanje razlicnih kompetenc, ki so danes potrebne na trgu dela. Vkljucenost odraslih v izobraževanje pomembno prispeva k zmanjšanju brezposelnosti, vpliva tudi na kakovost posameznikovega bivanja, saj se povecata zadovoljstvo in vkljucenost v druž­bo. Vkljucenost zaposlenih v izobraževanje in s tem pridobljene vešcine oziroma znanja pozitivno vplivajo na produktivnost posameznika, na delov-no uspešnost posameznika in tudi delovne organi­zacije. Koristi imata družba in gospodarstvo. Iz lastnih izkušenj vem, da je vrnitev v šolske klopi za vsakega odraslega cloveka pomembna odlo-citev, ki zahteva tudi precej odreka­nja med izobraževanjem. Marsikdo se odloci za izobraževanje v kasnejši dobi, saj se interesi in želje po do-locenem znanju z leti spreminjajo. Vaša ustanova to omogoca, saj po­nujate s sodelovanjem še drugih srednjih šol in fakultet pester izbor programov. Neposredno vez z na­šim zavodom (OŠ Vitanje) predsta­vlja program usposabljanja za pe­dagoški poklic, poklic vzgojiteljic. Ste tudi povezovalci znanja in izkušenj na celotni vzgojno-izobraževalni vertikali. Še naprej izobražujte ljudi v smereh, ki jih za­nimajo in veselijo. Še naprej bodite podpora pod-jetjem in turizmu ter splošni blaginji v Dravinjski dolini. Mag. Tilka Jakob, ravnateljica Osnovne šole Vitanje Zagotavljanje kadrov Izobraževanje predstavlja v sodobni družbi zelo pomembno podrocje, tako z vidika družbene­ga kot individualnega razvoja, saj podpira razvoj gospodarstva in prispeva k izboljšanju socialne kohezije ter zmanjšanju družbenih neenakosti, s tem pa k vecji družbeni blaginji. V Savinjsko-šale­ški gospodarski zbornici smo izobraževanja, ki je neposredno povezano z zagotavljanjem kompeten­tnih kadrov, ki jih potrebujejo delodajalci, že pred casom uvrstili med pet podrocij, ki jim pri našem delovanju namenjamo še posebno pozornost. Pri tem so pomembne in potrebne tako formalne kot neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja, medtem ko je starost udeležencev izobraževalnih programov v današnjem casu vse bolj raznolika, saj govorimo o vseživljenjskem izobraževanju. Vse našteto pod eno streho uspešno povezu­je Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, ki se je v šestih desetletjih razvil v sodobno izobraževalno ustanovo in svojo osnovno dejavnost razširil tudi na podrocje svetovanja. Na slednjem podrocju, natancneje na podro-cju podjetniškega svetovanja, Savinjsko-šaleška go-spodarska zbornica kot partner v projektu SPOT odlicno sodeluje s Šolskim centrom Slovenske Ko­njice-Zrece in lahko recemo, da bi si takšno koo­perativnost želeli tudi v vseh drugih projektih, v katerih sodelujemo. Ker bo prihodnost prinesla potrebo po še vecji raznolikosti in fleksibilnosti izobraževalnega sektorja, kar bo posledica hitrega tehnološkega napredka v gospodarstvu, bodo pri­šle znacilnosti in prednosti, s katerimi se ponaša Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, še bolj do izraza. Ob visoki obletnici vam izrekamo iskrene ce-stitke in želimo še naprej veliko uspehov! Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Znanje za gospodarski napredek še 60 let Izobraževanje in usposabljanje sta bistvene­ga pomena za gospodarski in družbeni napredek. Kako pomembno je izobraževanje in usposablja­nje, se vse bolj zavedamo tako delodajalci kot tudi zaposleni sami. Živimo v casu, v katerem se znanost in tehno­logija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa mocno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlova­nje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se delov­na mesta ali hitro spreminjajo ali pojavljajo nova, ki zahtevajo drugacne spretnosti in nova znanja. Ne glede na to, koliko delovne dobe imajo naši zaposleni, je nujno, da se vseskozi dodatno izobražujejo. Znanje, ki so ga usvojili pred leti, po­staja zastarelo. Zaposleni so najvecji kapital pod-jetja, torej je smiselno v kapital tudi vlagati, tako kot se vlaga v razvoj naprav, strojev, razvoj novih produktov … Konkurencnost na trgu je danes povezana z usposobljenostjo naših zaposlenih. Menim, da bodo nenehnim novim zahtevam tržišca kos le podjetja in samostojni podjetniki, katerih zaposle­ni so se pripravljeni nenehno dodatno izobraževa-ti. Prav zaradi tega se vedno vec podjetij odloca za najrazlicnejše oblike izobraževanja. Pomembno vlogo pri izobraževanju naših zaposlenih na podrocju Dravinjske doline ima s svojo 60-letno tradicijo nekdaj Delavska univerza Slovenske Konjice, danes Šolski center Slovenske Konjice-Zrece. Z bogatimi izkušnjami in s strokov­nostjo zaposlenih ste znali in znate motivirati ter spremljati udeležence, naše zaposlene na njihovi poti do novih znanj. Ob castitljivi obletnici vam iskreno cestitam z željo, da svoje poslanstvo tako dobro opravljate še naprej. Ivan Furman, predsednik Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Slovenske Konjice Pridobivanje kompetenc Cestitamo vam za 60 let delovanja na podro-cju izobraževanja za odrasle, podjetniškega sveto­vanja in izobraževanja za mladino. Živimo v casih, ko so edine stalnice spremem-be in te so vedno hitrejše. Za njihovo obvladova­nje podjetja in ljudje potrebujemo nova znanja z razlicnih podrocij, krepitev in pridobivanje kom­petenc ter razvoj svojih sposobnosti. K podpori tega stremite vi in mi, ki letos praznujemo 50 let svojega delovanja. Skupaj smo že v preteklosti odlicno sodelovali v projektih na podrocju razvo­ja podjetniškega okolja. Od zacetka leta 2018 smo partnerji v SPOT-u, svetovanje Savinjska, ki ima sedež prav na naši Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Celje. Ker vemo, da le skupaj lahko dosežemo vec, verjamemo, da bomo tudi v prihodnosti združevali naša prizadevanja na vseh podrocjih, ki se dotika­jo podjetništva, gospodarstva in razvoja cloveških virov. Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Celje Akterji prometne varnosti Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece ob jubileju, 60-letnici delovanja, cestita in se zahva­ljuje za dolgoletno sodelovanje. Šola vožnje Šolskega centra Slovenske Konji­ce-Zrece spada med šole vožnje z najdaljšo tradici­jo na izpitnem obmocju Celja, saj je aktivna že od leta 1979. Ves cas uspešno sledi in se prilagaja spre­membam na podrocju usposabljanja kandidatov za voznike. Nivo usposobljenosti kandidatov, ki ga narekuje sodoben promet, se temu trendu ucinko­vito prilagaja. Zavedati se moramo, da je varnost v cestnem prometu zelo pomembna družbena dejav­nost in da je na slovenskih cestah še vedno prevec žrtev prometnih nesrec. Zato je zelo pomembno, da vsi akterji prometne varnosti sodelujemo in deluje-mo za izboljšanje le-te. Želimo si, da bo sodelovanje Javne agencije Republike Slovenije za varnost pro-meta in Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece ostalo tudi v prihodnje kvalitetno kot do sedaj. Vsem uciteljem vožnje, strokovnemu vodji in vodstvu Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece želimo še naprej veliko uspehov pri delu. Robert Gril, vodja sektorja za vozniške izpite, Javna agencija RS za varnost prometa Partnersko sodelovanje Partnersko sodelovanje UPI – ljudske univer­ze Žalec in Šolskega centra Slovenske Konjice-Zre-ce, SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje sega precej dalec nazaj, poglobili pa smo ga v zadnjih 15 letih. V tem casu so se naše poti prepletle zlasti na podrocju informiranja in svetovanja v izobraževa­nju odraslih, pa tudi pri izvajanju drugih aktivnosti in krajših izobraževalnih oblik za odrasle, npr. pri usposabljanju in izobraževanju brezposelnih oseb. Eden uspešnih projektov, ki nas je kot par-tnerje še mocneje povezal, je bil zagotovo vecle­tni regijski projekt Center vseživljenjskega ucenja Savinjska (CVŽU), katerega nosilec je bila UPI – ljudska univerza Žalec, SIC Slovenske Konjice pa konzorcijski partner. Rdeca nit projekta je bila ce­lovita informativno svetovalna pomoc in podpora odraslim v izobraževanju, s pomocjo katere smo zgradili prenekatero uspešno zgodbo posamezni­kov, ki so z našo skupno pomocjo premagali svo­je izobraževalne ovire in naredili korak naprej na svoji izobraževalni poti. Uspešno sodelovanje iz CVŽU-ja smo nadgradili tudi v drugih projektih, kot je npr. projekt ESS Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji, ki poteka od leta 2016 do 2022 in v okviru katerega smo skupaj z ostalimi partnerski-mi organizacijami zastavili tudi regijsko strateško partnerstvo. S SIC-em nas tako vseskozi povezujeta vsestranska skrb za odrasle in želja, da s skupnimi mocmi gradimo regijo z boljšim znanjem, vešcina-mi, s kompetencami in spretnostmi odraslih. Naše partnerstvo ne bi bilo tako trdno in uspešno, ce ne bi pri svojem delu zasledovali podobnega poslan­stva oziroma nas pri delu ne bi vodile enake vre­dnote. Vsem nam je blizu kakovost, strokovnost, prijaznost in upoštevanje želja ter potreb odraslih. Afriški pregovor pravi: Ce hoceš hiteti, poj­di sam, ce hoceš priti dalec, pojdi v skupini. V to iskreno verjamemo, zato si samo želimo, da bi se naše poti s SIC-em, v dobrobit odraslih naše regije, tudi v prihodnje tako uspešno prepletale, povezo-vale in dopolnjevale. Spoštovana direktorica in vsi sodelavci Šol­skega centra Slovenske Konjice-Zrece, SIC – Iz­obraževanje odraslih in svetovanje, ob 60-letnici aktivnega delovanja in razvoja na podrocju izobra­ževanja odraslih vam v imenu UPI – ljudske uni­verze Žalec iskreno cestitam in želim uspešno delo tudi v prihodnje. Franja Centrih, direktorica UPI – ljudske univerze Žalec Graditi in izgraditi Graditi in izgraditi sebe ter poskušati vplivati na svet okoli nas, da bi širili zavedanje o pomenu izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih, je vodi-lo in cilj organizatorja izobraževanja odraslih. Za cimbolj kvalitetno in koncnim uporabnikom prija­zno ponudbo skrbimo tudi z ustvarjanjem vezi v širšem in ožjem lokalnem okolju. Podobno razmišljajoce partnerje smo našli na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece in tako uspešno sodelujemo v razlicnih projektih od leta 2012, ko smo zaceli izvajati program Zacetna integracija priseljencev. V letih 2017 in 2018 smo uspešno izvedli tudi neformalne izobraževalne programe za brezposelne. V okviru projekta TPK 2018–2022 nudimo razlicne izobraževalne vsebine ciljni skupini uporabnikov, ki so še ali so bili depri­vilegirani v procesu izobraževanja. Nova pridoblje­na znanja so jim v pomoc tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Da so programi izvedeni kakovostno in da uporabnikom prinašajo želena znanja in napredek, skrbimo z rednim sodelovanjem in s konzultacija-mi s partnerji. Skupaj smo iskali rešitve, ki so ome­njene projekte vodile k ucinkovitemu in transpa­rentnemu izvajanju. ŠC Slovenske Konjice-Zrece je partner, vre-den zaupanja, saj svoje delo oziroma poslanstvo iz­vaja skladno s pricakovanji narocnikov, partnerjev, uporabnikov, lokalne skupnosti in vseh drugih de­ležnikov. Lahko bi rekli, da naše sodelovanje s ŠC Slovenske Konjice-Zrece ustvarja okolje za dobro in kakovostno sodelovanje ter vsem skupaj omogo-ca trajnostni razvoj. Dubravka Milovanovic, direktorica Ljudske univerze Celje Dobro sodelujemo Šolski center Slovenske Konjice-Zrece je že nekaj let zanesljiv partner pri skupnih nacionalnih in evropskih projektih v izobraževanju odraslih. Z njegovimi sodelavkami zelo dobro sodelujemo, ve­dno so nam na voljo za prenos svojih dolgoletnih izkušenj, med nami so se spletle prave prijateljske vezi. Cestitamo ob jubileju in si želimo, da bi uspe­šno sodelovali še naprej. Alenka Testaniere, Ljudska univerza Šentjur Pomembni so posamezniki Izobraževanje odraslih je bilo v preteklosti, je v sedanjosti in bo tudi v prihodnosti pomemben segment formalnega in neformalnega izobraževa­nja. Prilagaja se potrebam trga, lokalnemu okolju in ljudem. V organizacijah, ki se ukvarjamo z izo­braževanjem odraslih, so pomembni posamezniki in njihove uspešne zgodbe. Poslanstvo organizacij za izobraževanje odraslih je nuditi kakovostno iz­obraževanje, svetovanje, informiranje in uporabno znanje vsem ljudem ter jih spodbujati k ucenju v vseh življenjskih obdobjih. Cestitke za tako visok jubilej. Lidija Sovinc, direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina nekje v nekem koticku svojih src smo še vedno vsi ucenci … (r. Tagore) Dandanes se je posameznik prisiljen nenehno izpopolnjevati, se dokazovati in slediti novostim in spremembam na trgu dela in v življenju nasploh. Ce želi slediti zahtevam današnje sodobne druž-be, mora biti vpet v vseživljenjsko ucenje. Tako res vsi na nek nacin ostajamo ucenci celotno naše življenje. V znanju je moc, pravi pregovor. Znanje, usposobljenost in vseživljenjsko ucenje krepijo cloveka, ga usposobijo za razlicne vloge v življe­nju, ki jih ima kot posameznik in kot clan družine, delovnega kolektiva, interesnih skupin, naroda in družbe nasploh. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlova­nje spodbujamo naše stranke k pridobivanju novih znanj. Motiviramo jih za vkljucevanje v programe Aktivne politike zaposlovanja, zlasti tudi v progra-me, kjer pridobivajo neformalna znanja, da bodo s pridobljenimi kompetencami konkurencnejši pri delodajalcih oziroma na trgu dela. Zato na Zavodu vsako leto aktivno sodeluje-mo tudi v Tednu vseživljenjskega ucenja z aktiv­nostmi, ki osvešcajo javnost o pomenu znanja in ucenja ter spodbujajo k nadaljnjemu izobraževa­nju in izpopolnjevanju. Mag. Jožica Razpet, vodja Urada za delo, Zavod RS za zaposlovanje, Obmocna služba Celje, Urad za delo Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur Udeleženci izobraževanja odraslih in neformalnega izobraževanja Z a izobraževanje na SIC-u sem se odlocil predvsem zaradi izziva in za dosego no-vega cilja v službi, v podjetju Unior, d. d., kjer sem zaposlen. To vrsto izobraževanja mi je priporocil prijatelj, ki ga je pred menoj sam obiskoval in uspe­šno zakljucil. Poudariti moram, da so predavatelji zelo dobri. Pridobljeno znanje bom s pridom upo­rabljal v službi in v zasebnem življenju. Za dober rezultat je pomembno dobro sode­lovanje z vodstvom šole, s profesorji in sošolci. Gorazd Capl Z a šolanje na vaši ustanovi sem se odlo- cila zaradi poznavanja vašega pristopa do udeležencev izobraževanja odraslih. Med šola­njem ste mi pomagali spoznati, da je res mogoce doseci vse, ce se hoce, tudi v zrelih letih. Ob 60. obletnici vašega delovanja vam želim uspešno posredovanje znanja še naprej. Mira Kunštek P o poklicu sem profesorica razrednega pouka. Po vecletnem delu z otroki v šoli sem želela razširiti in poglobiti svoje znanje tudi na podrocju predšolske vzgoje. Zato sem se odlo-cila opraviti poklicni tecaj na ŠC Slovenske Konji­ce-Zrece. Ta mi bo omogocil zaposlitev v vrtcu na delovnem mestu vzgojiteljice. Izobraževanje je izpolnilo vsa moja pricako­vanja. Poklicni tecaj predšolska vzgoja se je izkazal kot zelo kakovosten, saj je udeležencem zagotovil strokovno in osebnostno rast ter hkrati nudil opti­malne pogoje za delo. Profesorji so odlicno vodili pedagoški proces in nas pri delu tudi spodbujali. Z organizatorko izobraževanja v Laškem je bilo marsikatero zadevo lažje urediti, saj je bila zelo razumevajoca, prijazna in prilagodljiva, a hkrati tudi strokovna. Prepricana sem, da sem s šolanjem pridobila ogromno znanja, spretnosti in izkušenj, ki mi bodo dobro služili pri delu v vrtcu. Lucka Zupancic N ekoc je bil zacetek … Danes jih je 60. Ob pomembnih mejnikih se cas ustavi in se ozremo v preteklost. Izjemen trud sodelujo-cih, kakovostna izvedba in pozitivne izkušnje lju­di, ki smo bili skupaj na prehojeni poti, kažejo na odlicno organizacijo, ki beleži neverjetno veliko zavidljivih spominov in dosežkov, zato ste lahko ponosni nase! Spominjam se, da sem se s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zrece srecala kot udeleženka v neformalnem programu predšolska vzgoja. Polna pricakovanj, kaj mi bo ta program nudil in kaj bom od predavanj odnesla, sem hitro ugotovila, da bom pot do uspeha kmalu prehodila, saj sem cilj imela pred ocmi. Izobraževanje sem uspešno zakljucila, obogatena s kvalitetnim zna­njem in z raznolikimi idejami s podrocja vzgoje in varstva predšolskih otrok. V sodelovanju s SIC-em sem tudi predavatelji-ca v tecaju slovenšcine. Organizacija (SIC) mi pri delu dopušca, da prisluhnem potrebam in željam udeležencev, za kar sem jim zelo hvaležna. Na ta nacin lahko slušatelji aktivno in z razumevanjem usvajajo nacrtovane prakticno uporabne vsebine slovenskega jezika, ki jih samozavestno uporablja­jo v najrazlicnejših vsakdanjih situacijah. Verjamem, da boste uspešno nacrtovali in izvajali prihodnje nacrtovane korake, obenem pa vam izrekam iskrene cestitke! Branka Đakovic I zobraževanje sem zacela na Šolskem cen­tru Slovenske Konjice-Zrece, na dislocirani enoti v Laškem, pri svojih 29 letih. Vpisala sem se 24. 1. 2005 in izobraževanje zakljucila s svecano podelitvijo maturitetnih spriceval 9. 7. 2007 v Slo­venskih Konjicah. Za izobraževanje sem se odlocila zaradi ste-caja podjetja, v katerem sem opravila pripravništvo in potem nadaljevala delo kot redno zaposlena. Pristala sem na zavodu za zaposlovanje. Kot šivilja sem delo našla v nekem podjetju, kjer sem opravlja-la delo likalke. Brez ustrezne izobrazbe se nisem mogla prijaviti za boljše delovno mesto. Kot edino rešitev izboljšanja svojega položaja sem videla v izobraževanju. Ali bom kos zahtevam izobraževal­nega sistema, nisem vedela. Zbrala sem pogum, se vpisala, se ucila in opravila maturo. Da sem redno, torej vsak izpit opravila ob prvi prijavi, so v prvi vrsti zaslužni vodstvo in zaposleni v SIC-u Laško. Takoj po opravljeni maturi sem se vpisala na I. bolonjsko stopnjo, jo zakljucila 2012, nato sem se vpisala še na II. bolonjsko stopnjo in jo zakljuci-la 2015. V izobraževanje sem vložila vec kot deset let, dosegla pa vec, kot sem kdaj koli upala. Nicesar od tega ne bi dosegla, ce mi ob strani ne bi stali moji domaci, sodelavci v službi in zaposleni v vseh izobraževalnih ustanovah. Odlicno podlago in od­skocno desko za moj boljši jutri sem dobila prav z izobraževanjem odraslih na ŠC Slovenske Konji­ce-Zrece. Danes sem vodja Splošne službe Elektro Celje, d. d. Še enkrat hvala za vaš prispevek k moji osebni rasti! Mojca Bohorc Z aradi neustrezne izobrazbe sem ostal brez zaposlitve. Ponudila se mi je mo-žnost za boljšo zaposlitev, zato sem se odlocil za šolanje ob delu na Šolskem centru Slovenske Ko­njice-Zrece. Vpisal sem se v program ekonomski tehnik. Pohvaliti moram organizacijo izobraževanja, saj ste imeli posluh za vse – prilagajanje urnikov, iskanje dodatnih terminov pri opravljanju izpitov, strpnost pri placevanju šolnine ipd. Prav to mi je omogocilo hitrejše opravljanje izpitov in izobraže­vanje zakljuciti s poklicno maturo. Šolanje, ki sicer traja dve leti, sem z vašo pomocjo opravil v letu in pol, kar mi je kasneje omogocilo, da imam danes redno zaposlitev, s katero sem zelo zadovoljen. S še tremi sošolci ste mi v sklopu programa Erasmus+ omogocili odhod na Ciper, kjer smo preživeli cudo­vit teden s predstavniki izobraževanja odraslih iz drugih držav, si izmenjali izkušnje in vtise o doda­tnem šolanju v casu, ko nas je že vecina imela svoje družine. To je bila priložnost spoznati tudi Ciper, ki je zelo lepa in prijazna destinacija za turiste. Še enkrat vam hvala, saj brez vas ne bi zmogel doseci želenega cilja. V prihodnje vam želim uspešno pot, po kateri stopate že 60 let in s tem marsikomu v letih, ki niso vec najprimernejša za šolske klopi, odprete obzor­ja in mu pomagate, da najde svojo pot. Andrej Zorc V šolskem letu 2012/13 sem kot bodoca vzgojiteljica tudi sama postala del Šol­skega centra Slovenske Konjice-Zrece, in sicer kot dijakinja izobraževanja odraslih. Izobraževanj se spominjam s prijetnimi obcutki. Strokovni delavci šolskega centra so izjemno podkovani v znanju in zmeraj dostopni za udeležence izobraževanj. Kot dijakinji so mi bili vedno pripravljeni svetovati in prisluhniti. Znanje, ki sem ga pridobila na ŠC Slovenske Konjice-Zrece, sedaj s pridom uporabljam pri svo­jem delu in ga skušam prenesti na dijake, ki priha­jajo k nam na prakso. Nina Zdrcnik V program vzgojitelj predšolskih otrok na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece sem se vpisala leta 2004 in sedaj po petnajstih le­tih bi to znova ponovila oziroma priporocila vsem, ki bodo stopili na tovrstno pot izobraževanja. Predavanja so potekala v sprošcenem vzduš­ju, zelo dobra je bila dostopnost in odprtost preda­vateljev ter administrativnega kadra, predvsem pa zavzemanje za dijaka kot individuuma. Po uspešno zakljucenem šolanju sem dobila zaposlitev v vrtcu Otona Župancica v Slovenski Bistrici. Zahvaljujem se vam, da ste bili ravno vi tisti, ki ste med prvimi prispevali k uresnicitvi moje že­lje. Želim vam še naprej uspešno in dijakom prija­zno izvajanje programa. Maja Vorša P o dvanajstih letih dela v maminem frizer­ skem salonu sem koncno zbrala pogum, da zacnem uresnicevati svojo veliko željo – delo z otroki. Leta 2004 sem se vpisala na vašo šolo, smer predšolska vzgoja. Kljub nosecnosti in majhnemu otroku sem se predavanj redno in z veseljem ude­leževala. Profesorji so na zelo zanimiv nacin po­dajali teoreticno znanje. Svoje pridobljeno znanje sem lahko kmalu pokazala v svoji novi službi. Leta 2007 sem se z veseljem zaposlila v Vrtcu Otona Župancica Slovenska Bistrica kot pomocnica vzgo­jiteljice. Še vedno se vsak dan veselim novih stikov z otroki. Lepo je, ce greš rad v službo. Da lahko tudi jaz to obcutim, se moram zahvaliti profesorjem na vaši šoli – za vso pridobljeno znanje, ki ga še ve­dno z veseljem nadgrajujem. Hvala vam. Želim vam še veliko uspešnih šolskih let. Andreja Pristovnik O b življenjski odlocitvi pred devetimi leti, da želim menjati službo in v življe­nju doseci nekaj vec ter predvsem poceti to, kar je moje poslanstvo, sem nadaljevala izobraževanje na podrocju predšolske vzgoje. Želela sem postati vzgojiteljica in se z vso predanostjo posvetiti naj­mlajšim otrokom. Po priporocilih nekaterih, ki so to pot že pre­hodili, sem se odlocila, da se bom izobraževala na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece. Z vese­ljem lahko potrdim, da so se vsa priporocila za moje izobraževanje tudi potrdila. Med izobraževanjem na podrocju predšolske vzgoje sem v vaši ustanovi dobila vse potrebne in-formacije. Prispevali ste k moji poti do uspeha ter mi dali veliko znanja. Še posebej želim pohvaliti predavatelje, ki so mi na prijazen in strokoven na-cin posredovali znanje, ki ga sedaj s pridom upo­rabljam pri svojem delu v Vrtcu Otona Župancica Slovenska Bistrica, kjer sem zaposlena. Izobraževanje na ŠC Slovenske Konjice-Zrece bi priporocila tudi drugim. Irena Juhart B iti vzgojitelj predšolskih otrok je pomem­ ben in odgovoren poklic. Vzgojitelj mora imeti v sebi cut, kdaj biti ljubec in kdaj dosleden. Ob tem se otrok pocuti sprejet, varen in zaupljiv. Priložnost, da spoznam poklic vzgojiteljice sem, dobila v vrtcu, kjer sem opravljala delo preko javnih del. Hitro sem zacutila, da je to poklic, ki ga želim opravljati. V šolskem letu 2009/2010 sem se vpisala v program prekvalifikacije za vzgojitelja predšolskih otrok na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece. Ker sem bila po poklicu upravni tehnik, sem imela pred sabo eno leto šolanja, ki sem ga uspešno za­kljucila v juniju na poklicni maturi. V januarju 2011 sem dobila zaposlitev v vrtcu Otona Župancica v Slovenski Bistrici, kjer še da­nes vsak dan z nasmehom stopim v igralnico. Ker otroci v odraslih išcejo vzore, mora biti vzgojitelji-ca zgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja. Ob jubileju želim Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece, da še naprej izobražuje odrasle, ki bodo stopili po poti ucenja, znanja, sodelovanja, sklepanja prijateljstev in sprejemanja odlocitev in da jih pot pripelje do koncnega cilja. Ljubica Justinek V lanskem šolskem letu sem dobila prilo­ žnost za opravljanje dela preko javnih del. Delam v vrtcu Otona Župancica v Slovenski Bistrici. Delo z otroki me je v tem casu tako nav­dušilo, da sem se odlocila, da opravim prekvalifi­kacijo v programu predšolska vzgoja. Pri odlocitvi, kje se bom izobraževala, so mi pomagali sodelavci, ki so že to opravili. Priporo-cili so mi Šolski center Slovenske Konjice-Zrece. To ustanovo sem izbrala zaradi dobrih izkušenj in pohval drugih. Ni mi žal. Ob vaši obletnici delovanja vam cestitam in vam želim še naprej mnogo uspehov. Mateja Stebernak N a SIC Slovenske Konjice sem se vpisala, ker so nudili brezplacno izobraževanje odraslih. Izbrala sem nadaljevalni tecaj anglešcine in racunalniški tecaj Excela, da obnovim znanje in se naucim še kaj novega. Predavatelja sta bila pre­dana delu in korektna. Z veseljem sem sprejemala posredovana znanja. Takšnih brezplacnih projektov bi lahko bilo vec. Dosegljivi bi morali biti vsem, ne glede na sta­rost, saj so sicer tecaji za mnoge predragi. Marjetka Kropej S em clovek izzivov, uživam v pridobivanju novih znanj, izkušenj, informacij in pre­našanju le-teh na ljudi. Poleg nenehnega študija ob delu budno spremljam urnike in vsebine tecajev, ki jih odlicno izvajate, in se jih tudi z najvecjim ve­seljem udeležujem. Poleg pridobljenih svežih znanj in nadgradnje le-teh mi veliko pomeni tudi spo­znavanje ljudi in navezovanje novih stikov z njimi, izvajam tako imenovano mreženje in si ustvarjam veze in poznanstva, ki so nujni za uspešno »slalo-miranje« skozi življenje. Ozavešceno imam dejstvo, da je pravocasna in kvalitetna informacija vedno bistvena in lahko tudi odlocilna za vsako izbiro. Nikoli ne cakam in sedim med štirimi stenami, ampak usklajujem ter se udejstvujem v brezplac­nih tecajih, raznoraznih dogodkih, prireditvah, koncertih, predavanjih. V ožjem in širšem okolju institucije veliko ponujajo, le interes za iskanje in-formacij je treba imeti. Zaradi lastne izkušnje uspe­šno motiviram ljudi v službi, prijatelje in domace ter jih tolažim, da ce ne gre desno, gre pa levo. Ce ni sonca, odpremo dežnik … Vam, spoštovani uslužbenci Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece, se zahvaljujem za ves trud pri iskanju odlicnih predavateljev in za vse že izvedene aktivnosti. Želim vam uspešne projekte tudi v prihodnje. Janja Jereb PrEDAVATELJi Tkanje vezi z dobrim sodelovanjem 6 0 let delovanja neke ustanove je spoštova­ nja vredno dejstvo. Vsako obdobje pusti za sabo sledi in postavlja temelje za nadaljnji ra­zvoj. V sebi nosi razlicne zgodbe o uspehih, sode­lovanjih in izzivih, ki živijo v ljudeh. Moja zgodba sodelovanja s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zrece, z enoto SIC – Izobraže­vanje odraslih in svetovanje, sega v leto 2007, ko so mi bila zaupana dela in naloge clanice izpitne komisije v okviru opravljanja poklicne mature za vzgojitelje predšolskih otrok. V vrtcu, kjer sem zaposlena, sem zadolže­na za strokovno podporo dijakom, študentom in pripravnikom na delovnem preizkusu. Vsako leto prihajajo v našo sredino tudi bodoci vzgojitelji predšolskih otrok, ki se izobražujejo na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zrece. Svoje znanje, ki so si ga pridobili med izobraževanjem, preizkuša­jo v praksi ob podpori strokovnih delavk našega vrtca. Poklicna matura za pridobitev izobrazbe vzgojitelj predšolskih otrok opredeljuje med dru­gim tudi 4. izpitno enoto – nastop in zagovor, kjer kandidati predstavijo svoje znanje, pridobljeno na dvajsetdnevni praksi v vrtcu. Glede na izkušnje, ki sem jih pridobila tako v našem vrtcu kot v vaši ustanovi, lahko trdim, da je vecina kandidatov resno in z vso odgovornostjo pristopila k opravljanju cetrte izpitne enote za pri­dobitev izobrazbe vzgojitelj predšolskih otrok. Pravijo, da ustanova sama po sebi ne more biti uspešna. Za uspeh so zaslužni ljudje, ki pove­zovalno tlakujejo njeno pot. Pot, ki se odraža tudi v castitljivem jubileju Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Veseli me, da sem lahko del zgodbe o uspehu. Naj se dobre vezi, ki so se stkale ob sodelovanju, ohranjajo, postavljajo temelje za sodelovanje in so pogoj za napredek ter sreco. Judita Kamenšek pomocnica ravnateljice Vrtec Otona Župancica Slovenska Bistrica L epo je bilo delati in sodelovati z vami vseh dvanajst let. Zame ostajate neprecenljiv spomin – ne le kot sodelavci in šola, na kateri sem predavala, ampak zlasti kot ljudje, prijatelji … Ostanite uspešni, naj vam nikoli ne zmanjka delovnega zagona in pozitivne energije. Vse dobro in še na mnoga leta! Dušica Štiblar Božovic Za dobro sodelovanje so potrebni dobri medsebojni odnosi S Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zre- ce, SIC – izobraževanje odraslih sodelu­jem že devet let. Sprva sem bila mentorica bodocim vzgojiteljem predšolskih otrok, ki so se izobraževa­li v programu za odrasle, od leta 2015 pa kot orga­nizatorka izvajanja pedagoške prakse v našem vrt-cu in zunanja sodelavka – clanica izpitne komisije za opravljanje poklicne mature. Kandidati, ki pri nas ob podpori mentoric opravljajo štiritedensko prakso, pridobijo pomemb­ne izkušnje za kasnejše samostojno delo. Seznanijo se z dejanskim delovnim procesom v vrtcu. S Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zrece vseskozi zelo dobro sodelujemo, predvsem zaradi pozitivnih lastnosti zaposlenih. Za uspešno sodelo­vanje so namrec potrebni dobri in spoštljivi odnosi. Veseli me, da sem lahko del tega. Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece pa ob 60-letnici delovanja želim vse dobro in uspešno še naprej. Veselim se nadaljnjega sodelovanja in ohranjanja dobrega medsebojnega povezovanja. Amanda Pajek, pomocnica direktorice, v Zasebnem vrtcu Mali grof Slovenske Konjice Šolskemu centru Slovenske Konjice-Zrece ob 60-letnici ustanovitve delavske univer­ze v Slovenskih Konjicah iskreno cestitam. V teh šestih desetletjih ste dosegli številne uspehe na po­drocju izobraževanja in svetovanja. S svojim delo­vanjem pokrivate širše obmocje Dravinjske doline. Še posebej vam moram cestitati za raznolike programe temeljnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, programe strokovnega izobraževanja in usposabljanja, programe za prosti cas in osebnostni razvoj, ki jih izvajate v dobrobit celotne skupnosti. Zaposleni vlagate veliko energije v drugacne in so-dobne pristope poucevanja. Med drugim redno izvajate programe splošne­ga neformalnega izobraževanja. Del SIC-a, ceprav sem poslovno razpeta med Slovenijo in tujino, sem zadnja leta tudi sama. Z najvecjim veseljem sode­lujem pri poucevanju tujih jezikov za odrasle. Že pri vstopu v moderno opremljene, v živahne barve odete ucilnice mi poskoci utrip srca. Ko stopam po stopnicah, ovekovecenih z zvezdami zlatih matu­rantov, ki predstavljajo zavidljive dosežke gimna­zijcev, pa mi požene adrenalin po žilah. V bogato opremljeni multimedijski ucilnici vklopim racunal­nik, pripravim zvocne posnetke, ucni material in že smo in medias res! Wir lernen, üben, sprechen, lesen, hören, weil: Übung macht den Meister! Te­caji so polno in redno obiskani. Izobraževanje v manjših skupinah je velik privilegij, saj lahko vsak prejme toliko pozornosti in spodbude, kolikor je potrebuje. Verjamem, da boste z uspešnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Vse dobro vam želim in srecno! Ksenija Vidali S Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zre- ce sem zacela sodelovati leta 2010. Takrat sem bila povabljena, da skupaj izoblikujemo pro­gram bolnicar - negovalec. Na osnovi izkušenj, ki jih imam kot medicinska sestra, saj to delo opra­vljam že vrsto let v Lambrechtovem domu, sem bila zadolžena za strokovno podrocje. Na zacetku je bilo vloženega veliko truda in dela, da je pro­gram zaživel. Namenjen je tistim, ki so zacutili, da jih delo s starostniki, z bolnimi ali s tistimi, ki potrebujejo pomoc druge osebe, veseli. Z vztrajno­stjo, s pozitivno energijo in s pridnim delom preda­vateljev in slušateljev je v vseh teh letih zakljucilo izobraževanje omenjenega programa 34 odraslih. Kot slušateljica sem se vkljucila v kar nekaj organiziranih programov neformalnih izobraže­vanj. Poleg novih znanj in izkušenj, ki sem jih na teh predavanjih ali delavnicah pridobila, sem tam spoznala veliko cudovitih ljudi. Zaradi vsega tega z veseljem spremljam ponudbo ŠC Slovenske Ko­njice-Zrece, ker vedno najdem uporabne stvari za delo na strokovnem podrocju in v zasebnem življe­nju. Ob 60. obletnici delovanja ŠC Slovenske Ko­njice-Zrece želim, da vam energija za dobro delo in nove izzive ne usahne, da je vaše delo poplaca-no z zadovoljnimi slušatelji in predvsem, da v svo­jem delu uživate! Nadja Kotnik S Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zre- ce (prej SIC Slovenske Konjice) sodelujem že od diplome, približno 20 let, kot zunanja stro­kovna sodelavka – predavateljica obce psihologije v programu ekonomski tehnik, razvojne psihologije v programu predšolska vzgoja in prodajne psiholo­gije v programu trgovec. Navdihujoci so vaš fleksibilen, cloveški pri-stop, spodbudna in spoštljiva komunikacija ter naravnanost na uporabnika – udeleženca izobraže­vanj, da bi lažje dosegel cilj. Ob jubileju vam želim veliko novih poslovnih izzivov in dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Nevenka Janež D elo na ŠC Slovenske Konjice-Zrece sem zacela v šolskem letu 2004/2005. Pou-cevala sem slovenšcino na Srednji poklicni in stro­kovni šoli Zrece. Na ta cas me vežejo lepi spomini na sodelavce, njihovo sprošcenost, strokovnost in pripravljenost nudenja pomoci mladi sodelavki. V gimnazijskem programu sem poucevala filozofijo in slovenšcino, nato sem zacela izvajati tecaje Zacetne integracije tujcev, v katerih smo poleg ucenja jezika spoznavali razlicne kulture, si popestrili dogajanje z izleti in širili znanja na raz­licnih podrocjih, ki so pomembna za vkljucitev v novo okolje in za osebnostno rast. Možnosti, ki jih ŠC Slovenske Konjice-Zrece nudi s številnimi programi, delavnicami za razlic­ne starostne skupine, lahko vsakdo najde nekaj zase, razširi in nadgradi svoja znanja, vešcine in spretnosti. Šole ne ustvarjajo le profesorji, predavatelji in udeleženci izobraževanj, ki prihajajo in odhajajo, prijetno vzdušje in druženje ustvarjajo odnosi med ljudmi, ki se stkejo na srecanjih, izmenjava izku­šenj in težave, ki so jih ljudje pripravljeni deliti in si medsebojno pomagati. Pozitiven odnos in medse­bojno spoštovanje soustvarjajo pogoje za prijetna druženja in veselje do ucenja, sprejemanja novih znanj, naj bodo formalna ali neformalna, zaradi potrebe po izobrazbi ali druženju in spoznavanju novih ljudi, s cimer ljudje izboljšujemo kvaliteto svojega življenja. Razlicne oblike izobraževanj, posluh za posameznika in osebni pristop nudijo posameznikom možnost za izbiro najustreznejše­ga nacina izobraževanja. V izobraževanju odraslih sodelujem z velikim veseljem. Vsaka skupina doda nove izkušnje in spomine na zanimiva ter prijetna doživetja, ki smo jih preživeli skupaj. Nina Vouk K ot predavateljica že mnogo let poucujem na podrocju izobraževanja odraslih. Ob tej priložnosti vam želim, da bi uspešno delovali še naprej in verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje. Anita Skerbiš Misli nekdanjih kandidatitov o naši šoli vožnje O b spominu na ure vožnje me še vedno razveseljuje nasmešek na obrazu in gre­jejo topli obcutki. Domacnost je lastnost, ki bi jo sama povzela kot prednost, ki jo nudi naša šola vo­žnje. Dejstvo, da lahko izpustiš nekaj ur pouka in jih preživiš v jeklenem konjicku v družbi ljudi, ki so tu, da ti ponudijo tisto nekaj, kar te bo spremlja­jo na poti do starosti, se ne sliši tako slabo, kajne? Tjaša Padežnik P ridobitev temeljev vožnje je kljucnega pomena za zagotavljanje varnosti v pro-metu. Šola vožnje ŠC Slovenske Konjice-Zrece se lahko pohvali z odlicnimi rezultati, s cenovno do-stopnostjo ter s prijaznima inštruktorjema, ki se prilagajata dijakom in vožnjo po enolicnih sivih cestah spremenita v doživetje. Na Gimnaziji Slo­venske Konjice je mogoce opravljati tudi tecaj prve pomoci in obiskovati predavanja iz cestnoprome­tnih predpisov. Prednost je tudi ta, da lahko nekaj ur pouka opraviceno »nadomestiš« z vožnjo. Špela Rebernak O pravljanje ur vožnje in pot do vozni­ škega izpita v šoli vožnje ŠC Slovenske Konjice-Zrece je bilo res nepozabno. Ni ga lepše­ga kot po zadnji uri odhiteti na šolsko parkirišce, kjer me je že cakal vedno pozitiven in nasmejan inštruktor. Tak je bil tudi v kocljivih situacijah, ko sem spregledala kakšen znak za omejitev hitrosti. Gledanje mrtvih kotov, spoštovanje prometnih predpisov, speljevanje v hrib in seveda njegov vec­ni »obe roki na volan« so eni izmed najboljših spo­minov na poti do vozniškega izpita. Maruša Esih M oji spomini na šolo vožnje pred 35 leti so strnjeni predvsem v to, kakšno sreco sem imel, da sem naletel na najboljšega inštruktor­ja vožnje. Skupaj sva preživela kar nekaj avantur, ki jih ne bom nikoli pozabil. Med drugim sva preživela rahlo nesreco, ko se je v naju od zadaj zaletel avto. Zaradi mojih športnih obveznosti smo izpitno uro morali presta­viti kar trikrat. Ne bom pozabil, ko sem na izpitni vožnji že na zacetku prevozil rdeco luc. Na sreco komisija tega ni opazila, ker so v tistem trenutku inštruktorji še izpolnjevali obrazce. Iskrene cestitke ob jubileju. Jure Zdovc N a avtošolo imam lepe spomine. Prijazen inštruktor me je cakal na makadamskem parkirišcu pod velikimi vrbami nasproti avtobusne postaje v Celju. Tam se je zacela moja dogodivšcina v svet voznice. Avto je bil majhen, okreten, prime-ren za ucenje parkiranja. Ni imel klime, parkirnih senzorjev, avtomatsko zložljivih in elektronsko vo­denih ogledal in še bi lahko naštevala. Imel pa je že pet prestav in za tisti cas je bil pravi luksuz. Jožica Orož Berginc kolektiv Šolskega Centra Slovenske konjice-Zrece 2019 • Aleksandra Boldin • Marjetka Bracko • Špela Brezovnik • Marjana Cenc Weiss • Sandra Cigula • Tomaž Cernec • Maja Dragan • Jelka Esih • Štefica Fink • Jožefa Florjancic • Darinka Gilcvert Berdnik • Lenka Groleger • Romana Grošelj • Tatjana Hren • Vasja Ivancic • Robert Juric • Jernej Kamenšek • Petra Klima • Polonca Klokocovnik • Mojca Koban Dobnik • Milan Kop • Ana Patricija Košir • Karmen Kotnik • Matjaž Kovacic • Primož Kracun • Brigita Kukovic • Anja Lesjak Prah • Vera Marinovic • Janez Mernik • Jasmina Mihelak Zupancic • Bojan Napotnik • Jožica Orož Berginc • Aleksander Pavlic • Viljem Pavlovic • Boris Podgrajšek • Sara Podkubovšek • Katja Premru Kampuš • Tjaša Rajšp • Helena Rak • Srecko Ramšak • Franc Ratej • Mihaela Ribic • Doroteja Rušnik Stramšak • Helena Skaza Birk • Mateja Smolar Tic • Milan Sojc • Helena Sovec • Dejan Studencnik • Mojca Šegel • Petra Šešerko Vilicnjak • Damijan Škafar • Dušan Špoljar • Marjetica Štante Kapun • Maja Štrovs • Doroteja Štunf • Silvija Tintor • Mojca Tomažic Capello • Štefanija Vetrih • Danilo Videcnik • Brane Vodopivec CASoVni TrAk Michael Jackson izda album Triller, ki postane najbolj prodajan glasbeni album v zgodovini. Ustanovljena slovenska rock skupina Šank Rock. 1982–1983: Pridruži se nova dejavnost – tiskarna (1982). Izgradnja prizidka za specializirane ucilnice na srednji šoli v Zrecah (1982). Pridruži se nova organi­zacijska enota Delavske univerze v Laškem (1983). V Seulu (Južna Koreja) potekajo 24. poletne olimpijske igre, v kanadskem mestu Calgary pa 15. zimske olimpijske igre. Zadnji nastop Slovencev v okviru Jugoslavije na olimpijskih igrah. Odlicja Slovencev na zimskih OI 1988: srebrna medalja v slalomu (Mateja Svet); srebrna medalja v smucarskih skokih – ekipno (Matjaž Debelak, Primož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Zupan); bronasta medalja v smucarskih skokih (M. Debelak). Seul v Južni Koreji je bil leta 1988 srecen kraj za slovenska veslaca Sadika Mujkica in Bojana Prešerna. Blejca sta v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto medaljo. Srebra sta se veselila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik, brona pa rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc. 1987–1988: Zacetek verifikacije programov za angleški in nemški jezik (1987). Pridruži se nova dejavnost – splošnoizobraževalna knjižnica (1988). Združitev obeh Nemcij. 23. 12. 1990 – plebiscit o samostojnosti Slovenije; rezultati razglašeni 26. 12. 1990: 88,5 % vseh volivcev (od 95 % udeleženih) se je odlocilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Delavska univerza dopolni svoje dejavnosti in se preimenuje v Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice. Razpad Sovjetske zveze in konec hladne vojne. 25. 6. 1991 je Slovenija formalno postala neodvisna (dan državnosti), kar je bilo slovesno razglašeno 26. 6. 1991 v Ljubljani. Naslednji dan se je zacela slovenska osamosvojitvena vojna. Osamosvojitev Kovinarske šole Zrece od ŠC Velenje; vkljuci se v okvir SIC Slovenske Konjice. S podpisom Maastricht­ske pogodbe je posta­vljen temelj za ustanovi­tev Evropske unije. Mednarodna skupnost prizna državo Slovenijo. Ustanovitev Lokalno podjetniškega centra v okviru Svetovalno izobraževalnega centra. Veljati zacne schengenski dogovor – svoboden prehod za državljane EU. V jami Divje babe je bila najdena najstarejša pišcal, ki jo je izdelal neandertalec. Ustanovitev Šole za gospodinjske storitve Zrece. Ovca Dolly je bila prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali (The Roslin Institute na Škotskem). Prvi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki je z obiskom obeležili 1250. obletnico kršcanstva na Slovenskem in izrekel znamenite besede: »Papež 'ma vas rad.« Slovesno odprtje prizidka in Šole za gospodinjske storitve Zrece. Vpis v visokošolski program podjetništva (izredni študij), ki ga je izvajala Gea College. V veljavo stopi Kjotski protokol – mednarodni dogovor o omejevanju globalnega segrevanja. Slovenija dobi nova državna praznika: 15. september – dan vrnitve Primorske k maticni domovini in 23. november – dan Rudolfa Maistra. Slavnostno odprtje gradbišca gimnazije. Vzpostavitev centra e-VEM. Množicna ponudba tecajev za prebivalce Dravinjske doline, zagon programov Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje – Partnerstva in Center vseživljenjskega ucenja Savinjska. Podelili smo prve certi­fikate NPK upravljalec/ upravljalka procesnih strojev za predelavo nekovinskih rudnin. Podjetje Apple inc. predstavi iPhone. Slovenija opusti slovenski tolar in prevzame evro kot uradno valuto. Direktor postane Milan Sojc. Pridobitev novega štiriletnega programa: strojni tehnik. Zacetek izrednega študija za višješolski program mehatronika in ekonomist (2007–2012) – sodelovanje s Šolskim centrom Ptuj. Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) sproži »eksperiment vseh eksperimentov«: pognali so veliki hadronski trkalnik, najbolj zapleteno napravo, kar jih je zgradilo cloveštvo, v kateri naj bi poskusili simulirati razmere v vesolju ob velikem poku. Britanska kraljica Elizabeta II. prvic obišce Slovenijo. Soustanoviteljema šolskega centra Obcini Slovenske Konjice in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport se pridruži še Obcina Zrece, zato se zavod preimenuje v Šolski center Slovenske Konjice-Zrece. Vpis prve generacije strojnih tehnikov in zacetek mednarodnih projektov na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece. Zacetek izrednega študija v visokošolskem strokovnem programu predšolska vzgoja – sodelovanje s Pedagoško fakulteto Koper Univerze na Primorskem. Zakljucek visokošolskega programa ekonomije na daljavo za izredne študente – sodelovanje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani (2000–2008). Pod okriljem bilateralnega programa je izvedena vecja investicija v posodobitev opreme na Srednji poklicni in strokovni šoli Zrece. EU uvede enotno vozniško dovoljenje. Tina Maze zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala v alpskem smucanju in kot prva Slovenka osvoji veliki kristalni globus. Vodenje Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece prevzame Jasmina Mihelak Zupancic, ki zavod uspešno vodi še danes. Odprtje One World Trade Centra v New Yorku, ki nadomesti nekdanja stolpa dvojcka World Trade Centra. 2015: Odprtje nordijskega centra Planica. 2014: Zacetek novega štiriletnega programa na srednji šoli v Zrecah – gastronomsko-turisticni tehnik. Ponovni vpis v program inštalater strojnih inštalacij na srednji šoli v Zrecah. Izpostava Laško se preseli na lokacijo ŠC Slovenske Konjice-Zrece. OZN je leto 2017 proglasil za mednarodno leto trajnostnega turizma. Vlada Republike Slovenije je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto. Pridobimo ucni izdelovalni laboratorij – U-LAB, na treh lokacijah: Gimnazija Slovenske Konjice, MS Servis Slovenske Konjice ter Srednja poklicna in strokovna šola Zrece (2017). Prejmemo obcinsko priznanje za podrocje kulture (2017). Srednja poklicna in strokovna šola Zrece dobi sodoben prizidek z novimi specializiranimi ucilnicami, vecnamenski-mi prostori ter zunanjimi površinami (2018). 60 let našega zavoda (2019). Uradni zacetek slovenske Wikipedije. Prvi mednarodni projekt Human resume emplo­yed in zacetek obdobja crpanja sredstev iz EU skladov (2001). Lokalno podjetniški center se preoblikuje v Obmocno razvojno agencijo Pohorje-Dravinja za obmocje obcin Slovenske Konjice, Zrece, Vitanje in Oplotnica (2001). Ustanovitev iniciativnega odbora za ustanovitev gimnazije v Slovenskih Konjicah (2002). Veljati zacne novela zako­na o omejevanju uporabe tobacnih izdelkov. Vpis prve generacije gimnazijcev v Slovenskih Konjicah. Zacetek projektov za razvoj obmocja CPROV – program celostnega razvoja podeželja in vasi. Izvajanje projekta Phare, v katerem smo v partnerskem sodelovanju prvic zaceli razvoj nove nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Vstop Slovenije v EU in NATO. Sprejet je akt o ustanovitvi Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece. Preimenovanje Srednje kovinarske šole in Šole za gospodinjske storitve Zrece v Srednjo poklicno in strokovno šolo Zrece. ŠC Slovenske Konjice--Zrece obsega tri enote: Gimnazijo Slovenske Konjice, Srednjo poklicno in strokovno šolo Zrece, SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje.