Naročnino mesečno 25 I Jiii. tn inozein-sivti 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/IIf SLOVENEC Telefoni urednlStvai daevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 2050 Izhaja vsak dan cjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Plastirijada Belgrad, 8. marca. Sedanja nadvse motna politična situacija v Grčija je posledica desetletnega neomejenega pa-ševanja starega Venizelosa. Ta častihlepni mož, kojega zgodovinske zasluge so danes skoro že pozabljene, je jk> 1. 1932, ko je bil s pomočjo gene-ralitete strmoglavil kraljevino, vladal Grčijo pod plaščem republičanstva kot diktator. Ker je bila kraljevina po zlomu grške moči v Mali Aziji zapustila za seboj same ruševine, je mogel Venizelos svoj položaj le še bolj utrditi s politiko gospodarske restavracije, kar spričo takratne dobe srečne svetovne konjunkture ni bila težka naloga. Ko pa se je bližala in stopnjevala gospodarska kriza in 90 grške ladje začele čedalje delj praznovati po pristaniščih, se je izkazalo, da reforme g. Venizelosa niso segale globoko. Politika bivšega kre-čanskega odvetnika, ki je bil bolj rojen za sijajnega govornika in diplomata nego za konstruktivnega delavca, za katerega so praktični uspehi doma bolj važni nego bliščeče zmage na mednarodnem poprišču, je odpovedala, ko se za Grčijo kot mednarodno silo ni dalo doseči ničesar več nego to, kar si je bila že pridobila, ampak je bilo treba ozdraviti notranji politični in gospodarski organizem države, kj ni več normalno funcioniral že nekako od 1. 1914 dalje. Zato ni čudno, da so se kmalu po 1. 1930 začeli pojavljati znaki močne ljudske reakcije proti očetu »Velike Grčije«, ki je bil zaradi naraščajočih notranjih težkoč prisiljen posegati po metodah, ki so v kričečem nasprotju z republičansko demokracijo, katera ga je bila spravila na vrh kot prvo. boritelja zoper bivšo monarhijo. Pri tem prizadevanju, da se na vsak način ohrani na oblasti kot šef liberalne stranke, sta Venizelosu pomagali tradicionalna korupcija upravnega aparata na enj in liga generalov, ki je bila na krvav način odstranila vladavino kralja Konstantina, na drugi strani. To je seveda samo povečalo nepopularnost nekdaj kot božanstvo stavljenega Venizelosa, ki se je mogel zadnja leta držati samo s pomočjo več ali manj maskiranega nasilja. Ker pod gosj>odarsko krizo največ trpi kmetsko ljudstvo, ki je zaradi propasti prekomorske trgovine izgubilo vse nekdanje rezerve za izboljšanje svoje skromne eksistence, tako da danes v mnogih pokrajinah Grčije vlada glad v pravem pomenu besede, zato je čisto naravno, da je postala nositeljica opozicije zoper Venizelosov režim od nekdaj v podeželskem ljudstvu vsidrana ljudska stranka g. Caldarisa, ki goji simpatije do minule monarhije. Venizelos, ki ga drži samo še plast one buržuaztje, ki živi na račun ljudske bede, je začel uvidevati, da njegova sreča zahaja. Že novembra lanskega leta, ko je dobil Cal-daris pri parlamentarnih volitvah toliko glasov, da ee Venizelos spričo opozicije svojega bivšega prijatelja g. Papanastasiu-a v lastni stranki ni mogel več opirati na večino poslanske zbornice, je vsemogočnosti vajeni politik skušal onemogočiti parlamentarni preobrat, kakor ga je tirjala ljudska volja, s tem, da je Caldarisa postavil pod kontrolo sebi udane generalitete, tako da je bil le-ta kot novi ministrski predsednik na vsakem koraku te-meljitejših reform oviran od klike, ki je menila, da ima zaradi svojih zaslug pri antimonarhističnem puču pred 10 leti večen privileg do vlade v Grčiji. Venizelos pa je potem, ko se je posrečilo zakrpati razdor, ki je bil nastal v vrstah liberalne stranke, takoj strmoglavil Caldarisa, kateremu je bil obljubil lojalno sodelovanje. Pri novih volitvah, ki so se končale minulo nedeljo, je imela Caldarisova ljudska stranka sijajno volilno parolo, ker je mogla pokazati na nelojalnost g. Venizelosa, ki je poplačal pošteno besedo Caldarisa, da se ne bo dotaknil republičanske vladavine, s tem, da mu je dal v zbornici s pomočjo svojih bivših, sedaj z Venize-losovo stranko zopet spravljenih dismentov, izglasovati nezaupnico. Ljudska stranka pa je mogla pokazati tudi na to, da so »e vsi poizkusi rešiti Grčijo vsaj pred najhujšimi posledicami sedanjega gospodarskega položaja, izjalovili na neozdravljivi klikarski oblastiželjnosti Venizelosa in njegove lažiliberalne republičanske sekte. Rezultat nedeljskih volitev, ki so dale Calda-risu večino, s katero more vladati brez Venizelosa, so slednjega tako porazile, da je posegel, očividno ojunačen po Hitlerjevem zgledu, po sredstvu, ki se ga je bil poslužil pred 10 leti. Obrnil se je na generala Plastirasa, ki je bil 1. 1932 pomedel monarhijo v eni noči in položil Venizelosu pod noge pet generalskih glav, da je ponovil ta eksperiment in se polastil za Venizelosa diktature. Toda to pot se stvar ni odigrala samo brez krvi, ampak je končala na skrajno smešen način: Plastiras je moral že po 24 urah nejunaško zbežali na aero-planu v Egipt, v strahu pred ljudsko jezo. ki se je po vsej Grčiji dvignila kakor vihar zoper generala, ki se je dal od Venizelosa izrabiti za orodje proti narodni volji. Vzrok, da se je ta puč izjalovil, je v tem, da so tudi častniki armade, kakor tudi večina generalov, predvsem pa vladni prefekti na deželi, tako zelo stali pod vtisom rezultata nedeljskih volitev, lci so sankcionirale voljo ljudstva, da je moral Venizelos že par ur po saniozvanskem aktu generala Plastirasa uvideti, da nima lahko-mišljeni eksperiment pod seboj nobene podlage. Venizelos je takoj posadil v fotelj vladnega predsednika generala Otoneosa, ki se mu je zdel sposoben zn posredovalca med svojo oblastiželjnostjo in ljudsko voljo, toda ta poizkus se je ponesrečil in general Otoneos je moral izjaviti, da je vsak hip pripravljen odstopiti mesto, do katerega nima pravice, Caldarisu, ki mu je ljudstvo izreklo svoje zaupanje. Vlade bo toroJ prevsei g. Cmuaria, ki al je K avstrijski ustavni krizi Avstrija se brani pred Hitlerjem in pred komunizmom 200 raihovMh agitatorjev na meji Dunaj, 9. marca —D—. »Mala diktatura«, kot imenujejo po kavarnah hudomušni in radi včerajšnjih dogodkov prav nič razburjeni Dunajčani predsedniško vlado dr. Doll-iussa, se je uveljavila s celo vrsto izrednih odredb, ki so naperjene proti pritisku iaSistov od desnice in marksistov od levice. Prvi, ki so občutili trdoto novih odredb, ki prepovedujejo javna zborovanja in obhode, so bili krščanski socialci, ki so imeli za danes napoi eda',.o 4 velike politične shode, na katerih bi morala nastopiti kot glavna govornika vojni minister Vaugoin in bivši zvezni podkancler dr. Schmitz. Policija je zborovanja enostavno prepovedala. Marksističen tisk ves »z sebe in »Arbeiterzeitung« se je postavila na čelo protestnega »vala ogorčenja«, očitajoč dr. Dolliussu, oziroma krščanskim socialcem diktatorične namene, da skru' »fjo ustavo in teptajo osnovne svoboščine državljanov. V današnjem uvodniku se je spozabila celo tako daleč, da je očitala vladi neke vrste »klerikalni fašizem«, proti kateremu, tako pravi, se bo dvignil ves avstrijski demokratični narod,_ ki noče dovoliti, da bi manjšina s pomočjo izrednih zakonov mimo ljudske volje, izražene v parlamentu, obdržala oblast, mesto da bi izginila, kadar ji je večina naroda izrazila svoje nezaupanje. Duv.aiski župan dr. Seitz je čisto v Stilu mar-ksistično-komunističnega tiska odklonil naredbo državnega tajnik^ dr. Feya o zborovanjih in dr. Dollfuss je moral marksističnemu županu v posebnem pismu, ki je bilo nabito po Dunaju, raztolma-čiti vsebino novih naredb in njih izvršilno moč na ozemlju zvezne republike. Odmevi v drugem tisku Nevtralni tisk se do sedaj še ni izjavil in samo registrira dogodke kronološko, kot se razvijajo. Vsenemško časopisje, med njimi »Neueste Nacli-richten«, ki so po Hitlerjevi zmagi v Nemčiji odkrito stopile v vrste narodnega socializma, se isto-tako vzdržuje vsake kritike, samo da pohlevno namigava, da je avstrijska vlada poskusila eksperimente, ki znajo postati nevarni. „Kleriika ni fašizem" Naravnost humoristično zveni očitek marksi-sto-komunistov o »klerikalnem fašizmu«. Krščansko socialne slrav,ke do sedaj nikjer v Evropi niso ustvarjale faSizmov, ampak so bile, če spomin ne moti, one edine in so prav do dares ostale edine, ki se proti vsakim poskusom fašizma načelno in dosledno borijo. In povsod tam, kjer so dosedaj fašistične tendence dobile kontrolno oblast nad državno upravo, to je v Italiji in v Nemčiji, je najtežja pest vedno p.adla na krščanske in katoliške stranke baš zaradi osnovnega nasprotstva med fašistično in krščansko ideologijo, od katerih je prva diktatorična, druga pa demokratična. Hitler hoče Avstrijo Tudi danes je po vseh dunajskih krogih Se vedno aktualno vpraSanje, zakaj je dr. Dollfuss segel po sredstvu prisilnih naredb, ko je zvezni predsednik odklonil demisijo njegove vlade. Vlada ie dobila iz vrst nacionalsocialistov samih točne informacije, da je nad 200 (včeraj sem poročal o 150) Hitlerjevih najhujših agitatorjev pripravljenih, da prekoračijo mejo in uprizorijo govorniški in propagandni naskok na avstrijsko ljudstvo. Nacio-nalsocialisti so imeli namen organizirati »Hitlerjev misijon« od občine do občine in prekvasiti avstrijsko ljudstvo tako, da bi pri prihodnjih volitvah ponovilo v Avstriji delirij Hitlerjeve volivne zmage v Nemčiji. Hitler hoče Avstrijo kratkomalo zavojevati k v avstrijski republiki ustoličiti režim nemškega rajha ter tako izvesti ideološki An-schluss med obema nemškima narodoma. Dr. Dollfuss je dobil od vrhovnega vodstva Hitlerjeve stranke v Avstriji uradno pismo, v katerem zahtevajo njegovo demisijo in razpis novih volitev. Vsaka vlada, ki se količkaj zaveda svoje odgovornosti napram ljudstvu, kojega blagor ji je izročen, ne sme dovoliti, da bi ji neha laš!stična'skupina diktirala kako naj vlada, tem manj, če takSni ukazi prihajajo iz inozemstva. Dr. Dollfuss je bil tega mnenja in je segel po sredstvih, ker mu jih parlament po krivdi marksisto-komunistov fA nudil, da pokaže, da Avstrija Se ni Nemčija, in da hoče avstrijska republika onemogočiti Hitlerjevo demagogijo z isto strogostjo, kakor se bo branila proti tiraniji marksizma, ki je pri nas v Avstriji istoveten s komunizmom. Dr. Miklas, predsednik avstrijske republike Ljudska samoobramba Dr Dollfussov poskus ljudske samoobrambe je zadei ua odpor pri komunistih. Zanimivo je gledati te ljudi, kako dajejo predvprego nacionalistom in se mesto njih h udu je jo, da bo teh 200 Hitlerjevih agitatorjev poslanih preko meje in da bo avstrijsko ljudstvo vsaj za nekaj mesecev obvarovano pred demagoštvom histeričnih ekstremi-stov od levice in od desnice. Da^es Se ni jasno, kako se bodo dogodki razvijali. Izven vsakega dvoma je, da se bo vlada gibala strogo v okviru ustave in zakonov in da bo v najkrajšem času dala parlamentu priliko, da se v imenu ljudstva izjavi. Ta čas bo pa izkoristila, da izvede gotove zakone gospodarskega značaja, med njimi zakon o zaposlitvi, zakon o sanaciji zveznih železnic, zakon o dolžnikih in upnikih, nova pogajanja z inozemstvom, nov zakon o trgovskih in obrtnih koncesijah ter zakon o razmejitvi železniškega in avtobusnega prometa. V političnem smislu pa se napoveduje takojšnja reiorma parlamenta, ki je v smislu Se nedovrSenib ustavnih reform postala neobhodno potrebna. Kaj se dogaja v Nemčiji Centrum vendarle potreben Berlin, 9. marca. tg. Preteklo nedeljo je notranji minister Goring v svoji izjavi časnikarjem oholo povedal, da je pri volivni zmagi najbolj značilno to, da je katoliški centrum prvič po Bismarcku izgubil odločilni položaj v .nemškem državnem zboru. Danes se lahko tudi brez ceniruma sestavlja vlada, ki ima za seboj večino. Katoliški centrum je potisnjen na mesto drugega reda. Toda Goringova izjava je bila prehitro izrečena, kajti že danes se je pokazalo, da bo Hitler še vedno potreboval glasove centruma, če bo hotel izglasovati v držav-i ne™, z'Joru zakon o večjih pooblastilih, ki prekoračijo meje sedanje ustave. Za vsako spremembo ustave je v Nemčiji potrebna dvetretjinska večina | glasov, to se pravi v sedanjem parlamentu 432 glasov. Sodelovanje centruma je torej neobhodno potrebno tudi v slučaju, da bi se komunisti vzdržali glasovanja. Hitler je sklenil, da nemudoma stopi s centrumom v tozadevna pogajanja. Japonsko-kita:ska vo na Za enega rasista tri komuniste Berlin, 9. marca. AA. Voditelj hitlerjevskih napadalnih čet Helldorf je govoril z balkona Lieb-kneehtovega doma in doslovno dejal: »Za vsakega rasističnega miličnika, ki bo ubit v Berlinu ali Brandenburgu, bomo ubili tri komuniste.« Hitlerjevci terorizirajo borzo Berlin, 9. marca. tg. Dar.es opoldne je prikorakal SA oddelek pred borzno poslopje v Berlinu in zahteval, da takoj odstopi celotno predsedstvo berlinske borze. Bila je takoj sklicana seja predsedstva, na kateri pa so ugotovili, da se ima borzno predsedstvo pokoravati izključno samo nared-bam nadzorstvene oblasti za borze, SA oddelek je kmalu po 2. uri zopet odkorakal. Borzni posli se s tem dogodkom niso motilL Japonska pred Pekingom London, 9. marca. tg. Kitajski glavni stan poroča, da so japonska letala zasledoval in bombar- i jugu. dirala kitajske čete, ki se umikajo na veliki cesti p.roti Pekingu, 15 km daleč od velikega zidu skoro že v bližini Pekinga. V Pekingu je velika panika. Bojijo se, da ne bi Japonci mesta bombardirali z letali. Inozemske stacije pripravljajo vse za odhod inozemstev. Tudi kitajsko prebivalstvo beži proti Pariz, 9. marca. tg. »Matin« poroča iz Šang-haja, da koraka maršal ČangVajšek na bojiSče in da sta se dve njegovi napadalni diviziji že zapletli v boje z Japonci. Po Plastirasovem puču Lmdska vlada v Grčiji Atene, 9. marca. 1. Danes opoldne je Caldaris sestavil svojo vlado takole; Predsednik vlade; Caldaris. Prometni minister: general Kondilis. Notranji minister; Metaksas. vzel nekaj odloga, preden nastopi svoje mesto, zato, da razjasni siejkoprej zelo nejasno situacijo. Venizelos skuša namreč rešiti svoj nevzdržni položaj (nekateri njegovi skrajni sovražniki zahtevajo, da se njegova siva glava položi pod rabljevo sekiro) s tem, da prigovarja Caldarisu, naj bi se sestavila kompromisna vlada takoavanega narodnega edin-stva, v kateri bi si g. Venizelos ohranil vplivno besedo. Politična modrost govori tukaj za Venizelosa. čeprav mož po nedeljskem puču ne zasluži, da bi se nanj ozirali. Liberalna stranka ima namreč še vedno veliko pristašev v buržuaziji in če bi samovlada ljudske stranke imela za posledico poostritev notranjih strankarskih borb v Grčiji, bi to bilo brez dvoma v veliko škodo države, ki že sto let trpi radi ne.pomirljivega sovraštva med svojimi strankami. To zlo bi se povečalo v sedanjih težkih časih naravnost do narodne katastrofe, ako bi v stranki g. Caldarisa prevladali ekstremni monarhi-•ti, in zato je le pozdravljati, da se e. Caldaris nooe prenaglim, da bi sestavil vlado v aedanjem trenutku skrajne napetosti, ki je nastala vsled norega puča pobeglega generala Plastirasa. Sploh mora vsak pravi grški patrijot obžalovati, da sta se vmešala v razplet sedanje politične krize na eni strani general Plastiras za Venizelosa, na drugi pa poveljnik armadnega zbora v Larlsi, general Kondilis aa Caldarisa, ker sta oba s tem le otežkočila naravno rešitev položaja na podlagi ustave in parlamentarnih metod. Vse je zdaj odvisno od g. Caldarisa, Id je poznan kot najpoštenejši politik, kar jih je kdaj Grčija imela (in to je veliko), da se zmaga ljudske stranke realizira v vladi, ki bo znala utrditi svoj v najširših slojih ljudstva zasidrani položaj po zmernosti in preudarnosti. Caldaris je že lani pokazal, da zna žrtvovati svoje strankarske poglede in si m pii ti je splošnim interesom naroda in zato se lahko gleda na bodoči režim ljudske stranke z optimizmom. Ponesrečena plastirijada preteklo nedeljo pa je resno svarilo vsem, kj bi hotei i kaj takega ponoviti. Minister za mornarico In letalstvo: Hadžiki-riakos. Zunanji minister; I. Kališ. Kmetijski minister; Teotokis. Minister za narodno gospodarstvo: Ainojenol Pravosodni minister: P. Ralis. Prosvetni minister: Makropuios. Minister za higieno: Codamanis. Finančni minister: Lovenos. Nova Caldarisova vlada je bila danes dopoldne zaprisežena. Monarhistični listi naglaSaJo, da zmaga antivenizelistov dokazuje, da je bil narod sit diktature tega neznosnega človeka. Nova vlada se zaveda težkega položaja in želi z redom in mirom omogočiti sodelovanje vsemu narodu za nacionalno obnovitev. Vlada ne namerava preganjati venizell-stov, čeprav so odgovorni za vse nesreče, ki jih je Grčija preživela in pretrpela zadnje četrtletje. Preteklost bo pozabljena, le najnovejši dogodki se morajo pojasniti. Poskus državnega puča, ki ga je izvršil general Plastiras s svojimi prijatelji, je treba temeljito osvetliti. On in njegovi prijatelji bo-do postavljeni pred vrhovno sodiSče. Zahteval s« bo odstop predsednika Zaimisa, ki je spodbujal Plastirasa k puču. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še ne bo dosti izpremembe dosedanjega vremena. Ponekod sc 1k> zjasnilo. Od zapuda se bo tompo-uuura dvignila. „Uspehi" Hitlerjeve votivne zmage Ogromna irozveza? med Francijo-Rustjo-Poljsko Rusija se odvrača od Nemčije MUnchen, 8. marca. Volitve so sedaj za nami, toda ne še skrbi, ki nas oblegajo tako v pogledu nadaljnega razvoja notranjih prilik v Nemčiji, kakor posebno glede zunanjepolitičnega položaja, v katerega je Nemčija /ašla [>o prihodu Hitlerja nn vodstvo države. Boncour sega v r oho Dovgalevshemu Ob priliki debate o razorožitveuem pred-golu francoske vlade v Ženevi sc jc pred par dnevi dogodilo nekaj, kar jc znneslo veliko skrbi med naše državnike in kar utegne |x>-vzročiti še innogo več nervoznosti, ko 6e jx>leže burja nedeljskih volitev. Takrat jc namreč vstal ruski poslanik v Parizu in zastopnik Rusijo v Ženevi Dovgalevski ter proti vsakemu pričakovanju v par kratkih besedah podprl francosko stališče. Francoski zunanji minister Paul-Bon-cour pa sc jc takoj dvignil, .• hitrim korakom prekornkul dvorano in se ustavil pred ruskim l>oslnnikoni, zgrabil patetično za njegovo roko in ran jo dolgo stiskal. V dvorani sc je čutilo (isti hip, da tn teatralna gesta pomeni popoln preokret francoskih odnošujev z Rusijo in da se bo moralo odslej v evropski politiki računati s prijateljskim sodelovanjem Francije in Rusije. Nc vem, če po drugod ta prizor tako ocenili, mi v Nemčiji smo ga in smo na tem. da vsak dan l>olj spoznavamo njegovo dulcko-sežnas. Francija je Nemčijo izpodrinila Nemčija je bila prva, ki jc pred 12 leti v Rapallu sklenila ]X)godb<» z Rusijo ter smatrala svoje prijateljstvo do Rusije kot najmočnejši cepin v svoji borbi proti verzajekemu miru in /a enakopravnost z ostalimi narodi sveta. Ali 6e jc Franciji res ]K>srcčilo. da nam jc izvila iz rok tudi to zaslombo in da je potegnila tudi sovjetsko Rusijo v krog svoiih političnih in vojaških zaveznic? Vem da ni treba v mednarodni politiki ničesar tragično pretiravati, toda tudi podcenjevati sc nc sme ničesar, najmanj pu danes, ko se je K v ropa in svet začel zopet deliti v velike politične tabore. Nova presenečenja Naše časopisje je to nevarnost tudi uvidelo ln »Munchencr Ncucstc Nachrichtcn« so že ob nriliki podpisovanja raznih ncnapadalnih paktov 7. Rusijo zvonile alarm, da francoska diplo- " le antante. pripravlja Poljski listi vedo poročati iz Moskve, da se je v zadnjih osmih dneh izvršil v ruskem javnem mnenju naravnost revolucionarni preokret v simpatijah do nemškega naroda. Preganjanje komunistov, vehementni napadi Hitlerjevega časopisja na sovjetski režim in govori Hitlerjevih volivnih agitatorjev, ki so označevali Ruse kot »nzijatski čredarski narod«, vse to jc učinkovalo kot curek mrzle vode na čustva simpatije, ki so do sedaj prevladovala med ruskim narodom do Nemčije. Isto čnsopisje pristavlja ironično, dn so zadnje nemške volitve z vsemi izlivi sovraštva na desno in na levo pomagale Poljski več kot nn arinadni kor, jiostav-ljen nn nemško mejo. Siccr ne vem. koliko se I Odbor ;e Zasedanje senate Debata o občinskem zakonu Belgrad, 9. marca. I. Na današnji seji senata se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o spremembah in dopolnitvah v zakonu o občinah. Govorila sta samo dva govornika senatorja Miloj Jovanovič in Milan Marjaaovič. Senator Jovanovič med drugim izjavlja, da so v odboru, ki je proučeval ta zakonski osnutek, padle razne in zelo umestne pripombe ter se je pri tej priliki ugotovilo, da jc predloženi zakonski osnutek sme verjeti tem poročilom, toda resnici je treba pogledati v obraz in resnica je ta. dn smo si odtujili našega najstarejšega zaveznika, Rusijo. Današnja »Vossischc Zeitung« sc jc prva opogumila in jc v svojih razglabljanjih o bodočih nalogah nemške zunanje politike odkrito priznala, da smo posnemali noju in dn bo treba takoj pristopiti k delu, da sc storjene napake nemudoma popravijo ter dn se vprašanje odnošajev do Rusije »rešava skrajno previdno in s podvojeno nežnostjo«. List daje nadalje nasvete novim gospodarjem Nemčije, kako naj postopajo ter dn »naj nikar preveč ne. izgubijo živcev pri razčiščevanju levičarske ideologije«. -»Volitve s<> mimo, marsikaj se lahko odpusti slabii od sedanjega srbskega občinskega zakona, pa tudi slabši od dalmatinskega občinskega odbora, kakor so to potrdili senatorji iz Dalmacije. Ker pa je bil odbor prepričan, da bo ta zakon ostal v veljavi samo začasno in da se bo v najkrajšem času lahko izboljšal v duhu Širokega liberalizma in demokracije in na podlagi najširše samouprave, ga je sprejel v redakciji, kakor ga jc poslala senatu narodna skupščina. istočasno izrazil tudi željo, da naj bi vlada s tem zakonskim osnutkom narodnemu predstavništvu predložila tudi zakonski osnutek zakona o mestnih občinah in zakona o banovinskih samoupravah. Ker navzoči notranji minister že pel mc- Nemški tisk poziva k previdnosti j s9c.ev °d!aša z odgovorom na interpelacijo sena-i- ^ i torja Jovanoviča, iziavl]a Jovanovič, da bo v i svojem odgovoru baš radi lega nekoliko pojasnil ' delovanje nekaterih občinskih uprav v Srbiji. Za njim je govoril senator Marjanovi?, ki ; je polemiziral z izvajanji senatorja dr. šver-l.jugc in pozdravil predloženi zakonski osnutek, ki jc po njegovem mnenju umesten zu današnje razmere in nujno potreben kot edinstveni zakon za vso državo. Zato 1k> tudi zanj glasoval. S tem jc bila načelna razprava o predloženem zakonskem osnutku zaključena, i Nn posamezne opazke govornikov je šc kratko ...... —..........---•»-„ , , ,| odgovoril notranji minister Lazic, magogije, toda sedaj prihaja resno delo zn bo- : ..... . . ... ... dočnost Nemčije ki ne dovoljuje več, da bi se ki sc bavi tudi z vprašanjem malih občin, ter uporabljala volivna demagogična sredstva, ka- izjavlja, dn predstavljajo take občine v Slove- baš na račun volivnega ozračju m volivno < Ic- a, ki si je osvojila države Male antante, uspešno sega še po Rusiji in :naci.| sedaj uspešno sega ,.........--■ ,---, novo presenečenje z ustanovitvijo velike proti nemške trozveze med Francijo, Poljsko in Rusijo. Ves naš notranjepolitični razvoj od poletja pa do volitev je francoska prizadevanja lc podpiral in omogočil tisti gledališki prizor v sejni dvorani Zveze narodov, ki nas je opozoril, dn smo svoje prijateljstvo do Rusije zanemarjali, če ga nismo že zaigrali. Bethlenovo predavanje v Berlinu Za HaSo-nemškO' Budimpešta, 9. marca. ž. Grof Bethlen je imel snoči v "laiserhofu v Berlinu predavanje o temi »Madjarska v novi Evropi«. Bethlen je v svojem predavanju orisal žalostni položaj Madjarske po trianonski pogodbi in veliko izoliranost Madjarske v Evropi, interesi Madjarske ne dopuščajo, da bi se dovolilo združenje severnih in južnih Slovanov. To je tudi močan in stalen zgodovinski interes Italije, ker Slovani ogrožajo na jadranskem morju italijansko premoč. Ker interesi Italije niso v nasprotju z interesi Nemčije, jc zato Nemčiji po- f Veliki mojster križevniškega reda Včeraj 9. marca je umrl na gradu Bruntal na Češkoslovaškem veliki mojster križevniškega reda, škof dr. Norbert Klefin, v starosti 65 let. Kot sin priprostih kmetskih staršev na Moravskem doma jc vstopil 1. 1888 v križevniški red ter je študiral bogoslovje na fakulteti v Inomostu. Kot duhovnik je pastiroval po raznih redovnih župnijah na Moravskem in v Šleziji, na zadnje kot mestni prošt v Opavi. V tej lastnosti ga je apostolska stolica 1. 1916 imenovala za škofa v Brnu na Češkoslovaškem. V viharni dobi, ki je nastopila za križevniški red po razpadu monarhije in po resignaciji velikega mojstra nadvojvode Eugena, je 1. 1923 z dovoljenjem svete stolice izvolil redovni generalni kapitel brn-skega škofa dr. Kleina za vrhovnega redovnega poglavarja. Ko se je pa uprava velike brnske škofije' in vodstvo vsega reda kmalu skazalo kot preveliko brei.e, je dr. Klein na škofijsko stolico v Brnu rezigniral, da se z vsemi močmi posveti edino le svojemu redu. Po intencijah svete stolice je izvedel popolno reorganizacijo starodavnega reda in jc ostal do konca zvest svojemu geslu: Omni bono operi adsum. Kot vrhovni predstojnik križnikov je večkrat obiskal tudi naše slovenske kraje in jih je vedno ohranil v lepem spominu. R. i. p. Proces proti dr, Pernarja Belgrad, 9. marca. 1. Na današnji razpravi proti dr. Pernarju in tovarišem je prvi govoril državni pravdnik dr. Maroklno, ki je v daljšem govoru dokazoval, da so obtoženci krivi dejanj proti državi, ker so podpirali protidržavno rovarenje organizacije »Ujedinjenje Hrvatske revolucionarne omladine«. Državni pravdnik je zahteval, da sodišče vse krivce obsodi. Od zagovornikov je prvi govoril branilec dr. Pernarja dr. Šutej, ki je v svojem daljšem govoru dokazoval, da krivda dr. Pernarja ni bila dokazana po posameznih pričah, ter je ple-diral za oprostilno razsodbo. Za dr. Šutejem je govoril dr. Jančikovič, ki je istotako izjavil, da niso bili podani dokazi za obstoj gori omenjene organizacije, zaradi česar tudi odpade dokaz o podpiranju te organizacije. V istem smislu je govoril zagovornik Viktorja Košutiča dr. Zivko Berlič. Naslednji zagovornik dr. Djermanovič, ki brani Po-sariča, da bi se v konkretnem slučaju sodišče po-služilo samo čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Nato je analiziral obtožnico ter izjavil, da jo njegov klijent nedolžen. Zagovornik Plazovniča in Kaliterne, odvetnik Bora Prodanovič je dokazoval, da njegova klijenta niti ne vesta za dar gre za to. ali obdržimo, nli pa izgubimo prijateljstvo naroda, ki nam je medainrodno-politično zn naš obstanek potreben«. Isti nemir zasledimo lahko po vsem ostalem tisku, tudi v Hitlerjevem. Bremena odgovornosti hladijo živce. Tn to je dobro kot začetek. A ni še dosti, da paralizira uspeli francosko di-jilomncije, ki ga je odnesla v svojem neprestanem stremljenju, da nus osami nli dn nas i>o-žene v objem držav, s katerimi bi kompromitirali bodočnost našega naroda. Dr. W. Protest ruskega poslanika Berlin, 9. marca. AA. Sovjetski poslanik je protestiral v nemškem zunanjem ministrstvu proti neprestanim napadom kanclerja Hitlerja v govoru, ki ga je imel v sportpalastu proti ni ji eno četrtino občin v držnvi, ki so v glavnem do sedaj dobro fukcionirnlc, ker jc bilo služba občinskih odbornikov častna in brezplačna. Na drugi strani pa so vodili občinsko administracijo učitelji ali upokojenci za malenkostne honorarje. Gospod minister pa dvomi, da bi tako majhne občine oclgcvnrjalc vsem nalogam, ki jih ji nalaga novi občinski zakon. Nato jc bil zakonski osnutek zakona o občinah sprejet v načelu in podrobnostih. V načelu jo za zakonski predlog glasovalo 4t senatorjev 5 pu proti, v podrobnostih pa 42 za 5 pa proti. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob tO s sledečim dnevnim redotn: 1. pretres zakonskega osnutka o zbodli in govorih, 2. pretres zakonskega osnutka o ustanovitvi treh novih okrajev v Vrbaski banovini. Seja senata bo predvidoma tndi jutri dopoldne ob 1 in se bo na njej pretresal pakt o organizaciji male antante. Narodna skupščina Belgrad, 9. marca. 1. Finančni odlbor narodni skupščine je sneči ob 11 dokončal 6voje delo, ter sprejel proračun za proračunsko leto 1938/34 in vse amandemente, ki jih je predložila vlnda. Odbor je izdelal ludi svoje poročilo za narodno skupščino. Danes jo bilo )>oslano to poročilo v tisk in bo razdeljeno med narodne poslance. Za poročevalca finančnega odbora v plenumu narodne skupščine jo določen dr. Oto Gavrilovič. Dr. Flieder odpoklican Praga, 9. marca. tg. Dne 1. aprila bo čeSko* slovaški poslanik v Belgradu dr. Flieder odpoklic j can v centralo zunanjega ministrstva. Na njegovo mesto bo prišel pooblaščeni minister dr. Paul well-; ner, doslej v praški centrali, namestnik ministra Krof te. Dne 1. maja pa bo odpoklican v centralo češkoslovaški poslanik v Budimpešti Palier. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik v Angori Kober. gospodarskemu, soeijalncinu in političnemu sistemu v sovjetski Rusiji in vobČc proti položaju. Rusi kupujejo na Poljskem Varšava, 9. marca. AA. Komisarijat za zunanjo trgovino je naročil preko poljsko-sovjetske družbe »Sovpoltorg* 19 lokomotiv iz Poljske. zvezo trebna Madjarska solidarnost. Madjari so radi svojega geopolitičnega položaja vedno v stanju, da preprečijo vsako gospodarsko zvezo, ki bi bila naperjena proti njej. Bethlenovega predavanja so sc udeležili italijanski in poljski veleposlanik in vsi atašeji za tisk Male antante, državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Biilovv, razni drugi zastopniki zunanjega ministrstva ter ugledni predstavniki gospodarstva, tiska in berlinskih društev. Zadnja poročila: Avstrijska vlada ne pusti sklicati parlamenta vsebino letakov, ter prosil sodišče, da jih pusti na svobodo. Za branilci je govoril še dr. Pernar, ki je z ostalimi obtoženci izjavil, da se strinjajo z govori svojih zagovornikov. Sodba bo razglašena v torek , dopoldne. | Nov generalni konzul Poljske v Zagrebu Varšava, 9. marca. AA. Pat poroča: Svetnik ministrstva zunanjih zadev Fidler-Albcrti je imenovan za poljskega generalnega konzula v Zagrebu. Jetnik pobegnil iz zaporov Kranj, 9. marca. Prebivalcem kokrškega predmestja se je danes opoldne nudila zanimiva senzacija. Bili so priče divjega lova za pobeglim jetnikom. Ker vlada v opoldanskih urah na trgu in na cestah živahen promet, se je razumljivo zbralo vse polno ljudi, ki so zasledovali dogodek. V kranjske sodno zapore so včeraj popoldne pripeljali orožniki nekega delavca N. N. iz Tržiča, ki je obdolžen zelo gnusnega in hudega zločina, da je zlorabil dve 12 letni deklici, kljub temu da jc l>oročen. Danes, nekoliko pred 12. uro je paznik kranjskega sodišča Sinreich Ferdo odvedel jetnika iz zaporov v I. nadstropje k sodniku na zaslišanje. Po končanem zaslišanju sta se jetnik in paznik zopet vrnila pred zapore. V tem času, ko je paznik odklepal vrata, je pa jetnik, ki ie stal neuklenjen zadaj za njim, pobrisal v divjem begu skozi odprto vežo ven ua cesto. Ubral jo je po glavni cesti navzgor. Paznik je sicer beg takoj opazil, vendar je moral najprej zakleniti vrata zaporov, da ne bi še drugI tički ušli v zlato svobodo. Ko je to opravil, je stokel za beguncem. Na cesti so sc začeli nabirati ljudje v vedno večjem številu, ki so gledali divji lov za beguncem. Mnogi opazovalci dogodka, mimo katerih jc jetnik tekel, so se mu še prav spoštljivo umaknili. Zato se je moral paznik z vso hitrostjo svojih nog potruditi za beguncem. Za ujetnikom sla se odpeljala motociklist in kolesar, katerim pa se je begunec hitro utnaknll s ceste na travnik in njive ter nato dospel do neke hiše v skrajnem kokr-skem predmestju. Lo pazniku, ki se je nahajal v majhni razdalji za beguncem, so je posrečilo, da ga je žo skoro pri kokrskem mostu s pomočjo nekega moškega ustavil in nato prijel. Po kratkem boju je paznik begunca nadvladah Odpeljal ga je nazaj v zapore. Ujetnik bo sedaj deležen pooslrene pažnje, dokler ga ne odvedejo v Ljubljano na deželno sodišče. Pazniku Sinreichu je treba čast it nt i k njegovemu junaškemu delu. Grajati pa je postopanje ljudi, ki mesto da bi pomagali pri zasledovanju, pa gledajo in sc smejejo. Dunaj. 9. marca. tg. Ob 4 popoldne je bila alarmirana vsa dunajska policija pa tudi vojaška posadka, da se prepreči s silo 73 socialno demo-njenemu i jj-atskih shodov, ki so sklicani za zvečer. Skupno : je bilo pripravljenih okoli 13.000 moi. Policijska i direkcija je žo razglasila prepoved teh shodov v ! uradnem listu, pa jo je potom zopet umaknila, ker so nastali ustavnopravni pomisleki proti temu, da bi se shodi, sklicani po društvenem zakonu, prepovedali. Potem pa je vlada sprejela sklep, da se ! shodi prepovedo, kar se je štirikrat objavilo po j radiju. Policija je posvarila vse lastnike lokalov, ' v katerih bi se imeli vršiti shodi, in zaprla vse ceste v okolici teh lokalov. Do sedaj ni nikjer prišlo do incidentov. Prepovedani so bili tudi današnl} ; shodi narodnih socialistov. Zvezni kancler dr. Dollfuss je sklical svet krščanske socialne stranke, da zavzame svoje stališče glede sklicanja narodnega sveta po tretjem predsedniku dr. Straffnerju. Dr. Straffner je sprva pristal na to, da se vabila za poslance šc pridržijo. Potem pa so mu sporočili, da hi krščanski socialisti pristali na sklicanje, čo se sestane glavni odbor, v katerem imajo vladno stranke večino, da se na njem izvoli majhen odbor strank, ki bi mogli hiti : v stalnih stikih z vlado v brczparlamcntarncm | času. Dr. Straffner pa je to odklonil. Nato se je dr. Dollfuss odpeljal v parlament in izjavil dr. Straffner, da bi seja narodnega sveta v takih okolnostih lahko povzročila zelo neugodne posledice. Dr. Straffner pu je odgovoril, da jo nasprotno prepričan, da je narodni svet dela zmožen in da bi njegovo sklicanje učinkovalo pomirljiv«. Ko je dr. Dollfuss zapuščal parlament, je ponovil časnikarjem svoje hude pomisleke. Na vprašanje, ali bo preprečil sejo narodnega sveta i brahijalno silo, je odgovoril, da na to ne misli, ker je treba najti tudi drugo pot. Ob 8 zvečer je nato objavila uradna korespondenca, da je narodni-svet skliean na sredo 15. marca ob 3 popoldne, da se topet otvori in zaključi zadnja seja od sobote, ia da se omogoči redna izročitev predsedstvenib agend novemu predsedništvu, ki se ima izvoliti. Na tej seji pa no sme poslevodeči predsednik brez poprejšnjega sporazuma s strankami niti sprejemati, niti dajati nn glasovanje nikakršnih predlogov ali vprašanj. Dr. Straffner pa je obenem povabil tndi načelnike strank k razgovoru. V dunajskem deželnem zboru je prišlo pri razpravi do izredno hudih spopadov med socialno demokratsko večino in krščansko socialno manjšino. Dunaj, 9. marca. tg. Nekoliko pred polnočjo jo bilo izdano uradno poročilo, da smatra vlada sklicanje narodnega sveta po vclencmcu dr. Straffnerju za nezakonito. Dr. Straffner jo samo še navaden poslanec in zato ni upravičen, sklicati parlament. Vlada se bo strogo držala ustavo in je zato dolžna, nastopiti proti kršenju ustave. Kakor se sedaj doznava, je tudi vojni minister Vaugoin odredil, da so dunajska posadka okrepi s tem, da jo s tovornimi avtomobili dirigiral na Dunaj še čete iz dragih garnizij. Udarec proti samostojnosti Bavarske Berlin, 9. marca. tg. Državna vlada sporoča uradno: Z ozirom na vznemirjenost bavarskega ljudstva in z ozirom na to, da nadaljnja ohranitev javne varnosti in reda na Bavarskem ni zajamčena, se jc državna vlada poslužila § 3. naredbe državnega predsednika z dno 28. februarja v varstvo naroda in državo in prevzela pravico vrhovne deželne oblasti na Bavarskem, kolikor se tičejo .javne varnosti in reda, tor jih izročila generalnemu poročniku izven službe Eppu. Popoldne se je govorilo v Berlinu, da je bil general Iipp imenovan v sporazumu z bavarsko vlado za državnega komisarja za Bavarsko. O tem pa je bil pozneje izdan komunike, da te govorice niso resnične. Ministrski predsednik dr. Held je zvečer poslal državnemu k.inclcrju Hitlerju brzojavko, s ka- tero najostreje protestira proti postavitvi policijskega komisarja generala Eppa, ker ni prav nobenega povoda za tako odredbo in ker jo mir in red ter zatiranje komunističnih izgredov zadostno zagotovljeno z lastnimi sredstvi bavarske države. Kljub temu jc general Epp že prevzel policijske posle v Miinchciiu. Oddelki SS in SA so zvečer ob 10 razobesili na vseh javnih poslopjih, tudi na palači deželnega zbora, bavarskega zunanjega ministrstva in policijske direkcije narodno socialistične zastave. Na mestni hiši so stalilhelmovci razobesili tudi črno-bolo-rdečo zastavo. Zasedli so tudi uredništvo socialno demokratske »Miinchncr Post« in katoliškega lista »Bayrischer Kurir«. Ali bodo listi šo izhajali, ni znano. SA oddelki so tudi prisilili razne judovske trgovino, da so jih zaprli. Jože Lombar obsojen na dosmrtno robi$o (Začetek poročila o razpravi glej na 5. strani.) Zagovornik dr. F r 1 a n je začel svoj govor ob pol 10. Pobijal je v sijajnem govoru izvajanja državnega tožilca in navajal razbremenilna dejstva v obtožencev prilog. V prvi vrsti je kritiziral na-top glavne obremenilne priče Franceta Krcmžarja in naslikal življenje med kaznjenci. Zločin Lom-barjev je zrnstel v Kremžarjevl domišljiji. Svoj govor je končni branilec ob 11.45, nakar je obtoženec na zadevno predsednikovo vprnšanje izjavil: »Visoko sodišče! Nisem umoril Vojnikovlčn. čo me obsodile, se bo zgodil justični umor.« Ob 1 uri je predsednik senata gosp. Mladič objavil sodbo med grobno tišino navzofneca občinstva. Sodba sc jc glasila, da je Jože Lombar kriv in da se obsodi na dosmrtno robi jo zaradi razbojništva. Obtoženec jc poslušal sodbo duševno deprimi-ran. Ko jo pa začul plač svoje navzočno soproge Valerije, ji je zaklical: :>Tuh nicht weinenk Sodišče je v razlogih v glavnem osvojilo indice javne obtožbe in je mnenja, da se je obtoženEev alibi-dokaz ponesrečil. V splošnem so ga pustile na cedilu skoraj vse razbremenilne priče. Cilanjc sodbo je trajalo pol ure. S tem je bil današnji proces zaključen. Popravi v uvodniku (Plastirijada) letnico 1932, ko je bil strmoglavi jen kralj Konstantin, v 1922, kar je itak jasno razvidno iz članka samega, pa je takozvani tiskarski škrat bral za deset let na-Dačno. m j i«!! I m / M m i 1 J UBBBg ■. ■ iSCHICHTOVO JELEN MILO . 80 let ^ IVI g i lij/ H & fe. •ij-HS*. SSfise. odlično Tiha dobrodelnost v Tržiču Ta način delovan a Ireba posnemali Tržič, 6. marca. Že 43 let deluje y Tržiču Vincencijevu konferenca. Ustanovil jo je blagopokojni župnik Špendal, ki jo je zapustil svojim naslednikom-župnikom kot prevažno ufitanovo krščanske dobrodelnosti v delavskem Tržiču. Negovali so jo z vso ljubeznijo vedno, zlasti gg lastniki tukajšnje predilnice in tkalnice, ki so konferenci še danes glavna opora. Potocn konference skrbi- Ž'o gospodarji predilnice za ca 60 otrok, ki dolivajo zavetišče pri čč. sestrah tedaj, ko so njihovi starši pri tlelu. Pu tudi drugi sloji imajo v Vincencijevi konferenci važno zatočišče. V nedeljo je imela konferenca svoj letni občni zbor. Na tri dele bi lahko delili ogromno delo, ki ga konferenca na tihem, a uspešno vrši. Glavno je delovanje v zavetišču in siro-tišču. S polno o«krbo biva »na Skali« sedaj 43 otrok. So nekateri med njimi, za katere prejema konferenca nekaj odškodnine, je pa precej tudi takih, katerim je z eno besedo treba oskrbeti vse. Dve lepo preurejeni poslopji, ki sta bili leta 1931 združeni v eno samo skupino, pa oživita še posebej vsako jutro. Tedaj gredo starši v Tržiču v tovarne, njihovi otroci pa v zavetišče. Na splošno pravijo, da gre otrok pač »nn Skalo«. Onim 43 stalnicn stanovalcem se sedaj ridruži še do 50 otrok, ki so v oskrbi čez dan. 'recej je treba raztegniti mize zlasti opoldne in v učilnicah imajo čč. sestre dosti dela, da navajajo šolarje k delu. Prešteti ie bilo treba denarja zn vzdrževanje tega oddelka udejstvo-vanjn konference v letu 1932 kar 96.339.75 Din. Seveda niso ocenjeni v tej številki številni da- P rovi v živilih, dryeh, obleki, pa tudi ne nabava in poprava lasnega inventarja. Rokodelski dom tvori gospodarstvo zase. Pomanjkanje dela v čevljarskih delavnicah čuti tudi konferenca, ko dom ni zaseden. Čakati mora pač doni z delavci in obrtniki vred boljših časov. Tretja punogu udejstvovanju konference so pa reveži po družinah. Tem se pridružujejo še številni reveži, ki trkajo dnevno od vrat do vrat. Razdelila je konferenca v telu 1932 revežem večinoma v blagu, deloma v denarju, darov v vrednosti Din 20.860.75. Glavni vir za to vsoto je bila gledališka dvorana, ki se nahaja v poslopju konference »na Skali«. Vsako društvo namreč, ki priredi v dvorani kakršnokoli prireditev, mora izročiti polovico čistega konferenci. Poleg tega pa postane vsaka nova oder-ska naprava vedno last konference. Zlasti v letu 1932 so razna društva vpoštevala delovanje konference in so odstopala vse dohodke od iger za reveže. Tako je prav! V ter.i najdejo | prireditve, ki so poštene in odvajajo ljudi od , velikega zapravljanja, lep pomen izobraževanja in pomoči v težkih časih. I Delavskega Tržiča si brez Vinconcijere konference ne moremo misliti. Naj deluje konferenca tudi še vnaprej enako za noše otroke, delavce in reveže! Naj ji naklonjenost ohranijo še dosedanji dobrotniki od gg. lastnikov predilnice preko mestne občine, hranilnice, mesarjev in trgovcev do navadnega delavca, ki z malim darom podpre še bolj potrebnega! Vse naj vodi prava ljubezen in božji blagoslovi Dva nevarna roparja prijeta Kranj, 8. marca. Bilo je 16. jan. letos ob 10 zvečer. Takrat je sedel v spodnjih prostorih hotela >Unionc v Savskem predmestju, posestnik Janez Gartner iz Stra-žišča pri Kranju. Pil je čaj in postajal že dobre volje. Naenkrat sta k njemu prisedla dva tujca, in sicer Kralj Martin, delavec iz Radolovega, nestalnega bivališča ter Mihelič Frane, 24-letni brezposelni krojaški pomočnik, po domače »Tominškov« •iz Škofje Loke, ki je pravtako brez stalnega bivališča. Na njuno moledovanje jima je nato Gartner kupil pol litra vina, ki sta ga ta dva tudi popila. Tako jim je v družbi mineval čas in ko je Gartner poklical natakarja in plačal svoj zapitek in še za Kralja in Miheliča, sta ta dva opazila s poželjenimi pogledi, da ima Gartner dobro založeno novo list-nico. V listnici je bilo skupaj 1700 Din, en tisočak in 7 stotakov. En stotak je Gartner zmenjal, ko je plačal, drobiž pa je spravil v hlačni žep, tako da je v listnici, ki jo je spravil v žep telovnika ostalo še 1600 Din. Do te listnice velja priti, sta si Kralj in Mihelič takoj mislila. Ko je Gartner odšel iz hotela, sta se tudi Kralj in Mihelič kmalu odstranila. Hitela sta za njim, ga prehitela in počakala v bližini njegove hiše v Stražišču. Gartner je prišel domov in odklepal vrata. V tem trenotku pa je skočil k njemu Mihelič, ga odtrgal od vrat, tako da je Gartner padel po tleh, obenem pa je priskočil še Kralj, ki je Gartnerju odvzel listnico. Napadalca sta izginila v noč in temo. Gartner je z grozo in strahom spoznal, da je oropan za ves de. nar. Prijavil je napad orožnikom, ki so takoj začeli preiskovati semintje. Nekaj časa ni bilo pravega sledu. Kralj in Mihelič sta izginila brez sledu, čeravno sta se prej vedno klatila po Kranju in okolici. Mihelič je sedaj zopet brezkrbno prišel v Kranj, se gibal semintje, v nedeljo pa je naenkrat padel v roke orožnikom, ki so ga aretirali. Pri zaslišanju je izjavil, da sta Kralj in on zbežala proti Kranju in si pn rampi luzdehla donar. Kralj je dal Miheliču le 100 Din, rekoč, d«i je bilo v de. narnici le 900 Din. Nato sta odšla vsak na svojo stran. To se je zgodile ob 11 ponoči. Mihelič je napad priznal, izjavil pa je, da ga j« k napadu nagovoril Kralj. Pri Miheliču niso našli ničesar. Ker so pa v tem času v Ljubljani prijeli tudi Kralja, sta oba roparja, ki sta bila že prodkaznovana in sta že znanr. zločinca, sedaj v ječi in bosta za roparski napad v Stražišču prejela zasluženo ka. zen. Njuno vest pa morda cbtežujejo in kaki drugi neodkriti grehi Najdena utopljenka Ljubijaua, 9. i=orca. Dne 6. itijixa |e Sava uaplavila v občini Suha-ilol pri Loki pri Zidanem mostu K*uplo neznane utopljenke, ki je morala ležati vsaj dober teden v vodi. Orožništvo ni moglo ugotoviti identitete utopljenke, pač pa je domnevalo, da bo to najbrž Frančiška Kučiš, ki je konec meseca februarja skočila r Ljubljani v Gruberjev prekop. Tedaj so ponoči truplo še videli, kako je plavalo, niso pa ga pozneje mogli več najti ter je bilo vsako iskanje zaman. Voda je truplo odplavila zelo daleč. Sorodniki pogrejanke iz Ljubljane sicer niso mogli več spoznati utopljenke po obrazu, ker ga je voda zelo nabuhnila in spačila, pač pa co jo spoznali po obleki in po prstanu, ki ga je imela na sebi, da je nedvomno to pogrešana Frančiška Kučiš. Njeno truplo so pokopali v Loki. Rimske izkopnine v Ljubliani ■ Včeraj smo poročali o zanimivih izkopninah iz rimske dobe v Ljubljani (drugo in tretje stoletje po Kr.). na katere so slučajno naleteli delavci. ki kopljejo sedaj temelje za (Milnčo akademije na oglu Bleivveisove ceste in Gregorčičeve ulice. Med drugim so našli tudi sledove nekdanje ceste, ki je vodila iz Emone nn Gorenjsko in ki dosedaj šo ni bila znana, dalje velik sarkofag z. dobro ohranjenim skeleto n, več drugih okostij, bakrene novce, sledove nekdanjih emonskih stavb itd. Naši sliki nam kažeta: prva: odprt sarkofag z okostjem, druga pa razkopano zemljišče (v ozadju je Bleivveisov« cestu) z delavci. Na sliki se dobro vidi prvotna lega sarkofaga, v bližini pa n najdišča še dveh drugih okostij. V sarkofagu se razloči še hučasta steklenička, sve-tiljka in celo novec na mrtvečevih prsih. Tudi včeraj so našli še nekaj bakrenih novcev iz rimske dobe. Ta okolica in bližnje parcele skrivajo najbrž v sebi še mnogo zanimivih sledov kdanji" Naši sl _ Narodni muzej v Ljubljani. nekdanjih prebivalcev Etnone. sliki nam je iz prijaznosti odstopil Beli zobje: Chlorodont Prosil sn ukradel kolo DomZalc, 9. marca. Vbogajme je prosil, kot prosijo dandanes dol-g* vrste ubogih in brezposelnih, včeraj v okolici Lukovice neznan mlad človek. Kot marsikateri, tako tudi prosilec ni bil pošten. Ko v neki hiši ni bilo nikogar v veži, kjer je stalo moško dvo-kolo, je prilika naredila iz pTosilca kolesarskega tatu. Naglo je zasedel kolo in se odpeljal t njim proti Domžalam, kjer je še gorko tatvino okrog 9 dopoldne skušal vnovčiti pri mehanikarju Alojzu Cerarju na Ljubljanski cesti za 200 Din. Cerar je odklonil kupčijo kolesa. Kasneje je skušal kolo prodati gostilničarju Francu Janušu. Temu je je neznani prodajalec kolesa zdel sumljiv, zato je naskrivaj obvestil orožniško postajo, lastnika kolesa pa zadrževal s pogovorom. Tujec je trdil, da je kolo kupil pred leti v Ljubljani pri tvrdki Ba-njai, zdaj pa ga je prisiljen prodati radi revščine. Isto je spočetka zatrjeval tudi orožniški patrulji. Ponovno zaslišan pa je priznal, da je kolo ukra- del v bližini Lukovice. Lastnik kolesa še ni pogrešil .oziroma tatwine istega še ni prijavil orožniški postaji. Tatinski prosilec je Janez Poljanšek, rojen L 1908 v Podhruški, v kamniškem okraju, kamor je tudi pristojen. Kolo je črnopleskano znamke Goreč — Ljubljana št. 258337 in je vredno kakih 700 Din. Ker je Janez Poljanšek brez stalnega bivališča, so ga skupno z ukradenim kolesom izročili okrajnemu sodišču na Brdu, ki bo poiskalo doslej ie neznanega pravega lastnika kolesa in mu iU. F.«. Se ta teden se odkrije tajnost »U.F.«. Vsi bodete vedeli, v prvi vrsti drage dame, kaj jo >U. F.«. III V stolnici ob no! osmih postna pridig« pre- Vzvišenega gospoda knezoškofa. Drama: Zaprta. Opera: »Baletni večer Pia in Pino Mlakar«. Red D. „ Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c .34. * © Postna pridiga v stolnici. Nocoj ob pol 8 ima v stolnici svoj drugi postni govor prevzv. g. knezoškof dr. Greeonj Rožman. Preti govorom ol> tričetrt ua 7 litanije ob 7 sv. K rižev pot. 0 Vmetnostno.zgodovinsko društvo t Ljubljani priredi v petek, 10. marca zvečer ob osmih v verandni dvorani hotela Union predavanje: Slikar Matej Langus in pesnik France Prešeren. Ob stoletnici Prešernovega sonetnega venca. Predaval bo -.kioptično msgr. Viktor Steska. Vstopnice po 3 in 5 Din se bodo dobivale pri blagajni pred predavanjem. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti in slovstva. © Pia in Pino Mlakar, slovenska plesna umetnika, ki sta letošnjo sezono s svojimi nastopi v Ljubljani in v Zagrebu žela silne uspehe in nedeljivo priznanje občinstva in kritike ,se poslavljata od Ljubljane. Poslcdnjič nastopita v ljubljanski operi danes zvečer in sicer s solo točkami ter z Baycrjevim baletom »Punčka«, s katerim je njuna umetnost v Ljubljani postala popularna. Z ozirom na to dejstvo in na zanimanje, ki je vladalo za zadnje predstave, opozarjamo cenjeno občinstvo, naj si nabavi vstopnice za nocojšnjo predstavo že v predprodaji. Q Občni zbor ključavničarjev. Te dni se je vršil v sejni dvorni zbornice za TOI občni zbor ključavničarskih mojstrov. Združenje ključavničarskih mojstrov obsega ljubljanski sodni okraj in šteje 62 članov, občnega zbora pa se je udeležilo 29 članov. Občnemu zboru je predsedoval predsednik g. Avgust Martinčič. ki je v splošnem poročilu omenjnl, da tudi ključavničarska obrt trpi pod znaki Icrize in je v veliki stiski. Na slabo stanje zlasti vplivata poleg tega še slaba kalkulacija mojstrov in nelojalna medsebojna konkurenca. Lani je združenje organiziralo ekskurzijo vajencev v tovarne K1D na Jasenicali. Ekskurzije se je udeležilo 108 vajenccv, 26 pomočnikov, 9 učiteljev in 12 mojstrov. Predsednik je izrazil upanje, da se bo letos vršila podobna ekskurzija za mojstre. Pozval je svoje tovariše h kolegijanosti in solidarnosti in na borbo proti konkurenci, ki jo njihov; obrti delajo državni zavodi in kaznilnice. Tajniško poročilo je telo izčrpno obravnavalo delovanje zadruge. Vseh vajencev v ljubljanskem sodnem okraju je 150. Pod vodstvom najstarejšega člana g. Ignacija Irkiča so bole nato volitve. Soglasno so bili nato izvoljeni: za Naš očka za danes Je sklenil tako 1 „K Slamiču vse vas popeljem, srni vem, da izvrstno vam tčknila bo fina polenovka z zeljem!" © Nesrečen padcc. Po Kolodvorski ulici je včeraj pripeljal tovorni avto, ki jc bil visoko naložen. Na avtu je bil tudi 36 letni delavec Anton Pavšelj s Sv. Petra ceste 52. Na ovinku pred »Štrukljem« pa je Pavšelj v sunku zdrsnil z avtomobila ter priletel z gla\ o v rob pločnika in obležal nezavesten. Tclcfonično jc bil poklican reševalni avto, ki je poncsrečcnca prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si ranjencc sicer ni prebil črepinjo, pač pa da so se mu pretresli možgani. Njegovo stanje jc resno. © Nesreče v Ljubljani. Na ccsti jc padel in si zlomil levo nogo 85 letni starček Franc Seme, stanujoč v Goriški ulici 9. — Stroj je odrezal včeraj popoldne kazalec desne roke 33 letnemu ključavničarju Antonu Zupancu, zaposlenemu pri tvrdki Erker in stanujočerau v Podroilšakovi ulici. — Na cesti je padel in si zlomil levo roko 50-lctni uradnik Anton Gajšek iz Vošnjakove ulice 20. O Tatvine v Ljubljani. Zadnji čas so -o zopet pričele v Ljubljani množiti tatvine. Tako se je v Kožni dolini, na Večni polj 5, splazil v stanov:'ujc Josipa Herza neznan tat in odnesel dva bankovca po 100 Din, zlato moško verižico in srebrno žepno uro. llerz trpi okoli 1700 Din škode. Mislijo, da sta tatvino izvršila dva srednje stara potepuha, ki sta se tedaj potikala okoli te hiše — Josipu Penku v Ipavčevi ulici 2 je bilo iz nezaklenjene kleti ukradeno okoli 700 Din vredno kolo. — Maksu Vrečarju pa je bilo ukradeno iz veže gostilne pri >Levu« 1600 Din vredno kolo. O Modne hlače — puinparce dobite nnjcc-neje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14. Št, Vid nad Ljubljano Napovedani koncert smo morali radi tehničnih ovir odgodili; zato se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Št. Vidu. Na sporedu je 20 narodnih in umetnih pesmi, med njimi nekaj prav lepih koroških. V pesmih so zastopani sledeči skladatelji: Švikaršič, Jereb, Adamič, Mav, Prelovec, Schvvab, Vodo-pivec, Svetek, Bajuk, Dev in Železnik. Koncert je razdeljen v tri dele. V prvem delu nastopi moški zbor 6 šestimi pesmimi; v drugem delu mešani zbor z desetimi pesmimi, v tretjem delu pa zapoje zopet moški zbor štiri pesmi, in sicer dve prav lepi narodni in pa dve umetni, ki je ena starejšega, druga pa novejšega datuma. Vsi, ki se zanimate za lepo petje, posebno pa pevci okoliških zborov, pridite poslušat. Novo mesto Nezgoda v rudniku. Glavaču Ivanu, 30-letneniu rudarju v Krinelju, je v rudokopu padla deska na desno roko iu mu jo zlomila. Zdravi sc v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji. Po prsih ga jo obrezal. Zunič Jože, dninar iz ICoprivnika pri Kočevju se je mudil pri svoji materi v Semiču. Pred njeno hišo ga je napadel posestnikov sin II. J. in ga obrežni po levi strani prs z nožem. Z vago po glavi. Zalokar Alojzij, 18-letni posestnikov sin iz Bele cerkve, so je spri nekaj s Francetom Turkom iz Vinjega vrha. Le ta je Za-lokarja udaril z vozno vago po glavi in ga hudo poškodoval. Z nožem v trebuh. Novak Alojzij. 27-Ietnj rudar v Krmelju, se je mudil v nedeljo v gc6tilni. Tovariš G. J. ga je v vinjenosti sunil z nožem v trebuh. Nevarno poškodovanega Novaka so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. S polenom po glavi. Zagorec Franc, 26-letni dninar iz Apnenika pri Št. Jerneju, se je prepiral s Cekuto Josipom iz Drče. Ta ga je s polenom udaril po glavi in ga občutno poškodoval. □ Litnrgija »v. Janeza Zlatoustn. Opo/arja se občinstvo, da se bo omenjena liturgija, ki jo je izdalo Apostolstvo 6v. Cirila in Metoda, prodajaln v nedeljo ob priliki staroelovenskc sv. maše pred Frančiškansko cerkvijo. Cena za dijake Din 3, za ostalo Din 4. Knjižica se dobi tudi v knjigarnah. Vernikom, ki se bodo udeležili sv. opravila, bo s knjižico, ki prinaša poleg 6taroslovcnskega besedila tudi slovenski prevod, razumevanje obredov olajšano. Pri sta-roslovenski sv. maši |>ojc Ciril-Mctodov zbor. □ Od Rusov do Slovencev so zastopane v Cirilo-Metodovem koru v Zagrebu vse slovanske narodnosti, izvzeaiši Čehe in Poljake, tako da bi gu lahko imenovali vscslovun&ko združenje. Vsak, kdor ima le dovolj požrtvovalnosti in vesolj« do sistematičnega dela, je dobrodošel. Prvi zborov dirigent je Rus Boris Koma-revski, ki jc — sam odličen pevec — vodil enak zbor tudi že v svoji domovini. Ciril-Me-todov zbor nastopi v Mnriiioni v soboto točno ob 8 v dvorani Uniou. □ Cerkveni konkurenčni odbor za stolno župnijo jc imel v sredo zvečer na mestnem načelstvu sejo, ki jo jc vodil načelnik odbora dr. Rn|)otcc. Na dnevnem redu jc bilo nujno vprašanje 1 »opravil na stolnici in na gos|>odar-skili poslopjih stolnega župnišča. ki so žc čisto v razpadu. V lo svrho jc sklenil odbor 4% do-klndo na osnovne davke: podlaga za predpis doklade znaša 2,559.000 Din ter obsega zemljiški davek, zgradarino. pridobnino, rentntno in uslužbcnski davek onih zavezancev, ki prejemajo preko 4000. Din mesečne plače. Skupni efekt doklade bo znašal približno 100.000 Din. A'seii davčnih zavezancev, ki pridejo za predpis doklade v poštev, je na področju stolne župnije 1400; to so katoliški prebivalci stolne župnije v mestu, Krčevini. dalje tnkozvani »forenzi« (lastniki nepremičnin, ki nc stanujejo v mestu) in iuridične osebe, ki ne služijo izključno samo svrham drugih veroizpovedi. Izločili so se iz seznamu vsi, ki niso katoličani. Od popravil, ki so nujna, pride v prvi vrsti v poštev streha nad zakristijo stolnice, ki jc čisto propustna, dal je kameniti križ nad vhodom v Križevo kapelo. Zlasti pa so potrebna popravila gospodarskega poslopja župnišča, ki so v takem propada jočem stanju, da bi morala varnostna oblast naravnost prepovedati njihovo uporabo. Popravil sc ho tudi zid ob Slovenski ulici. □ Mariborske nhožne zadeve. Ubožni svet mariborske mostne občine se je sestal k_ redni seji v sredo zvečer v mestni posvetovulnici. Sejo je vodil cncstni načelnik dr. Lipold. Na dnevnem redu so bile razne prošnje za podpore, za sprejeme v zavode itd. Obravnavanih je bilo 87 takih prošenj, ucrodno rešenih pa 75. Redna uliožna podpora je bila podeljena 34 prosilcem, 10 prosilcev jc prejelo vzgojni doprinos in rejnino, 18 jc bila podpora zvišana, 15 pa je bilo sprejetih v razne zavode, kakor hiralnico, ubož-nico in mladinsko zavetišče. Skupni letni denarni efekt vseh podeljenih podpor znaša Din 181.360. □ V mestnem vojaškem uradu dobijo interesenti na vpogled pogoje glede sprejema gojencev v IV. pehotno podčastniško šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu. Sprejemajo se gojenci letnikov i912—1916. Rok vlaganja prošenj jc do 10. aprila t. 1. □ Velikopotezni načrti. Čisto resno se nam obeta, da pride letos res do gradnje pohomke vzpenjače. Potrebna sredstva so žc v toliko za-sigurana, da se bo treba dogovoriti Ic še s tvrdko, ki bi prevzela gradnjo. Vzporedno 7. gradnjo vzipcnjačo pa se bo izsekala nova smiiška prosa od vrha Pohorja do vznožja pri Pek rab. Tako progo so si napravili letos Ru-šani ter se jim je izvrstno obnesla in zelo dvignila obisk Ruške koče. na Pohorji. V prihodnji zimi bodo na imeli enako progo tudi smučarji z vrha Pohorja do neposredne bližine Maribora. □ Nov val hripe je zajel mesto. Jc to že tretji val te sitne bolezni v letošnji zimi. ki je menda prizanesla malokomu. Sedaj razsaja h l ipa sila občutno ter so obolele ponekod cele družine. Veliko težkih slučajev zdravijo v bolnišnici. □ Znižanje obrestne mere. Mariborska, ob-i čina bo stopila v pogajanja z denarnimi zavodi [ radi znižanja obrestne mere pri stavbnih kreditih za enodružinska stanovanjska poslopja, pri katerih je občina prevzela jamstvo. Lastniki teh hišic bodo inicijativnost mestne občine, i ki jim bo za slučaj uspeha prinesla znatna olajšanju, sigurno toplo pozdravili. □ Notranja oprema cnrinske pošte. Mestno načelstvo v Mariboru je razpisalo oddajo par-ketarskih, tapetniških in steklarskih del pri ; zgradbi poslopja za carinsko pošto in kolodvor-j oko carinarnico v Mariboru. 1. javna pismena ponudbena licitacija se bo vršila dne 23. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 5. mestnegt gradbenega urada Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe istotam. Skupno oddajna svota vseh razpisanih del /naša Din 437.049.10. □ Kam z juristi? Svoječasno sc jc v javnosti razglasilo, da bo mariborska mestna občimi nastavila nekaj juristov. Vest je dobila sedaj konkretnejšo obliko s prošnjo cnagistrat-nega ravnatelju Kochlerja za upokojitev. Dosedaj prejeli na magistratu preko 50 prošenj raznih juristov. □ Mnogo sreče. Včeraj sta sc poročila v tukajšnji stolnici carinski uradnik Josip La-ginja in gospodična I (iIda Počivalnik, nečakinja /nanega industrijalca g. Počivalniku. Priči sta bila trgovcc Skrabl in industrijalec Počivalnik. — Iskreno častitamo! □ Poravnave. Poravnalno postopanje Slad-kogorske tvornicc lepenke in |»apirja d. z o. z. v Mariboru je končano. — Istotako tudi poravnalno (»ostopanjc ključavničarju in trgovca Iva-nuše Avgusta v Središču ob Dravi. □ Smrt v potoku. Nenadna in nesrečna smrt jc zudelu viničarja Jožefa Glodeža iz Črete. Padci je po nesreči preko strmine v glo-lioko strugo |x>toku ter zadobil tako hude poškodbe, da jim je |>odlegel. Za pokojnikom žaluje žena in troje otrok. □ Tudi pri zaušnicah previdnost! Pred okr. sodišče v Mariboru je prišel včeraj oče radi zaušnicc, ki jo jc dal rodnemu sinku. Zagovarjal se jc pred sodnikoin-pocdincem delavec Anton Felser iz Štrihovca. Državni pravdnih ga jc zgrabil /. obtožnico, v kateri ma očita, da je prekoračil pravico kaznovanja svojega otroka, ker ga jc udaril po ušesu z roko s tako silo, da mu jc počil bobnjič. Mali 10 letni Stanko jc izmaknil svojemu očetu kovača, s katerim si je oskrbel zalogo raznih sladkarij. Ko je obe za to doznul, da doletela sinka kazen, ki pa je bilu v prvi očetovi jezi prehuda. Pod silo zaušnicc jc ]>očil bobnjič v levem ušesu in sinka so morali zdraviti cclo v inozemstvu, da se mu je vrnil sluh. — Oče jc prejel za to zaušnico 14 dni strogega /.apora, pogojno za dobo enega letu. Celje Umrla je včeraj na svojem stanovanju t Vodnikovi ulici ga. Amalija Šmigove, žena upravitelja ekspozituro OUZD v Celju in posestni-ca na Hotunju pri Ponikvi ob j. ž. Z njo je legla v grob zopet slovenska žena in mati, ki je vse svoje moči posvetila samo svoji družini. Vzgojila je vzorno dve hčerki in enega sina. Blago pokoj-nico so včeraj prepeljali iz Celja na Hotunje, kjer bo jutri pogreb ob 10 dopoldne iz njene hiše na župno pokopališče. Pokojnica je bila stara šele 44 let in je bolehala le nekaj dni na influenci.Istočasno ležijo za isto boleznijo njen mož, ena hčerka in sin. Naj dobri Bog poplača pokojnici vsa njena dobra dela, globoko užaloščeni družini pa izražamo svoje sožalje. Umrla je v tukajšnji javni bolnišnici 18 letna dninarica Š k o r j a n c Marija iz Škofje vasi. & Mohorjeve knjige lahko naroči vsak tudi v podružnici uprave »Slovenca«. Ker je rok za naročanje knjig zelo kratek, zato proBimo vse, da store čimprej svojo dolžnost. ,1 ,,,, & Požar v Gaberjn. V sredo 8. t m. okrog 11 dopoldne je nastal v mali leseni baraki trgovca z drvi in premogom g. Ernija Nikolaja, Mariborska cesta 17, požar, ki se je naglo razširil na celo barako. Policijska stražnica v Gaberju je o požaru takoj obvestila gaberske gasilce, ki so bili že v nekaj minutah pri goreči baraki ter takoj pričeli z delom in požar v kratkem času popolnoma pogasili. Požar je nastal, kakor se je pozneje ugotovilo zaradi premočno kurjene peči (gašperčka), ki je stal v neposredni bližini suhe lesene stene. G. Erni trpi zaradi požara 1000 Din škode in proti požaru ni bil zavarovan. Krivda v tem slučaju ne zadene nikogar. -6' Izgubljena ženska zapestna ura. Dne 28. februarja t. 1. med 9 in 12 dopoldan se je izgubila v Celju zlata ženska ura z zapestnico, vredna okrog 1000 Din. Trbovlje Skoda da ni res. Z ozirom na notico, ki smo jo priobčili dne 8. t. m. v rubriki Trbovlje pod naslovom .Škoda da ni rese, smo dobili od TPD pojas-uiso, da se je izjava gener. ravnatelja delavskim zaupnikom glasila, »da jc družba pač privatno obveščena, da bo dobila za mesec marec poleg normalnega naročila še 5000 ton, da pa tega naročila dosedaj še ni prejelac. — Glede redukcij se je delavskim zaupnikom odvrnilo, da je to vprašanje še v preteresu in da bo obseg red. odvisen predvsem od višine kontingenta premoga pri dobavah za drž. železnice v novem budžetnem letu. KuUmrmi obzornik Krekovi zbrani spisi, IV. zvezek Ta knjiga, ki jo bo letos izdala Mohorjeva družba, je že postavljena in lomljena. Obsegala bo 232 strani, torej 14 pol in pol. Na prvih 50 straneh beremo o Krekovem življenju in delu v tej dobi (1897 do 1900), spoznavamo razmere v avstrijskem parlamentu v dobi slovitih Badcnijevih jezikovih naredb in spremljamo Kreka po njegovih neštetih shodih, predavanjih in misijonih. Krek je bil takrat v najlepših moških letih: bilo mu jc 32—35 let; njegova neutrudljivost pri delu, ki je bila vedno izredna, je bila v tej dobi naravnost neverjetna. Kajti Krek sehe ni štedil, ampak je iz svojih dni brez počitka in noči s skrajšanim spanjem zapisal o življenju socialnega delavca: »Kdor se lotuje socialnega dela, mora žrtvovati vse: premoženje, vsako zložnost, svoj čas, svoje zdravje, svoje dobro ime.« Te besede so za Krekovo neumornost pri delu v tej dobi tako značilne, da stoje napisane na naslovni strani kot geslo vse knjige. Nad deset pol obsegajo izbrani spisi. Tu beremo tri pesmi, dve povesti, nato pa vrsto člankov predvsem iz »Slovenca«. V njih gledamo Kreka kot zadrugarja, kot duhovnika, kot Slovenca, južnega Slovana in Slovana. Vcstfalska pisma sama obsegajo 54 strani; v njih se najbolj neprisiljeno kaže Krekov ljubeznivi humor, njegova ljubezen do naroda in široki pogled na razna sodobna vprašanja. V teh dobrih treh letih je napisal Krek toliko razprav za Katoliški Obzornik, da bi samo njih ponatis obsegal knjigo z nad 200 stranmi. Iz teh razprav je objavljeno »amo nekaj odlomkov, ker ie že Krek socialne spis« med njimi bil uporabil ▼ svojem Socializmu, deloma so pa te razprave le dostopne v še nerazprodanih letnikih Katoliškega Obzornika. In knjiga j« brez teh razprav narasti a na 232 strani, dasi ni objavljena niti polovica Krekovih spisov, ki so se dali ugotoviti iz te dobe, ampak so se ponatisnile samo take stvari, ki so še danes aktualne ali pa važne za spoznavanje Krekove osebnosti. „Ufo" :o naš kuitaeni Siim Belgrad, 8. marca. Splošno znano berlinsko filmsko podjetje »Ufa«, ki je obenem največja filmska centrala v Evropi sploh, namerava v kratkem posneti več kulturnih filmov v naši državi. Te dni se je mudil v Belgradu dr. Ulrich Schulz, ravnatelj oddelka »Ufinih« kulturnih filmov. Njegova pot je v direktni zvezi s filmanjem naravnih lepot in znamenitosti Jugoslavije. Pred nekai meseci sem gledal mnogo reklamirani lanskoletni film iz Črne gore (»Fantom DurmitoTa«) z Ito Rino. To je naš prvi skromsii in zaokroženi film, v katerem pa tudi ni bogve kaj več našega ko pokrajina in par izgovorjenih stavkov. Vse ostalo je nemško. Zanimivo pa je, če omenim, da je ravno ta sicer malouspeli film opozoril vodstvo »Ufe« na naravne lepote Jugoslavije, česar posledica bo, da bo »Ufa« letos posnela pri nas šest kulturnih filmov s povprečno dolžino 500 m. Vsi bodo tonfilmi. Z delom bodo začeli že v aprilu. Filmi bodo posvečeni posameznim pokrajinam, tako predvsem Dalmaciji, Črni gori, edem našim rekam in jezerom, v katerem bo gotovo prišla tudi Slovenija do odgovarjajoče veljave. Kljub dejstvu, da tuje podjetje filma pri nas, kar pod nobenim pogojem ni hvalevredno, posebej še ker je v načrtu kulturni film, moramo vendar simpatično »prejeli priložnost, ki nam se ponuja. Če nič drugega, vsaj nekaj propagandnega uspeha bodo filmi »Ufe« gotovo imeli, kar ne bo brez ugodnih posledic za jugoslovanski tujski promet. • »Vigred«, «. 3, letnik XI., leži pred nami kot materinska številka. Vso namreč preveva misel na materinski dan, ki ga katoličani praznujemo dne 25. marca. Prav v tej številki se je krog sodelavcev in sodelavk znatno povečal. Manjši in večji članki, kakor: Leon XIII. o materi, Materina pesem, Tako zna le mati, Mati, Vsem žalostnim materam, Bog ti je dal mamico, Zakaj jočeš mati, Otroka so ji vzeli, Mamici, Molitev, Ko je dehtela akacija, Mati! — govore o globokih čuvstvih, ki jih gore moški in ženske, stari in mladi do matere. Večina teh sestavkov je porabna kot čtivo za materinski dan. Vse tri povesti: Klara Legiševa, Hčere beže, Klo-potci pojo, sc 7. neverjetno napetostjo razvijajo. Čujemo, da je »Vigred« prav zaradi letošnjih povesti pridobila več sto novih naročnic. Čujemo tudi, da pripravlja uredništvo k strokovnim člankom O novem stanovanju tudi skice in slike, kar bo pač edinstveno za naše razmere. Rubrika Kolodvorski misijon to pot navaja letno poročilo o delu Kolodvorskega misijona. Pomenki med sabo so slejko-prej zanimivi in živahni. V Rožnem dolu vidimo najprej življenje družine v postnem času. V gospodinjskih navodilih prav ona, ki vodijo gospodinjo do uspešnega dela, dalje kuhinjske zapiske, vprašanja iz zdravstva in iz gospodinjstva ter šc marsikatere druge drobne novice in navodila. Tudi priloga le številke »Vigredi« jc zelo pestra in prinaša vzorce za večja in manjša ročna dela. Za prihodnji mesec jc javljcna krojna priloga, ki bo prinesla materam toliko zaželene kroje za prvoobha-jankc. Na la način je »Vigred« res najboljša prijateljica vsaki čitateljici, ker ji prinaša kar na dom pouka, zabave, razvedrila, pa tudi navodil za praktično delo. Priznati moramo, da je Vigred, ki v letošnjem lotu izhaja na 32 slranch, eden najcenejših mesečnikov. Že to, zlasti pa tako aktualna vsebina, mora biti vzrok, da si jo naroči res vsaka žena in dekle. Uprava odgovarja na mnoga došla vprašanja, da seveda rade volje dovoljuje ludi polletno plačevanje naročnine, vpoštevajoč sedanje težke čase. Zaradi take bojazni naj bi ne odstopila nobena naročnica. Vsem onim pa, ki so kljub težkim časom pridobili toliko novih naročnic, izraža uprava in uredništvo svojo n.iii«kreaejjc zahvalo. Vi- gred stane Din 25, s prilogo Din 50 za celo leto in se naroča pri upravi, Masarykova c. 12, palača Vzajemne zavarovalnice. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 10. marca: ZAPRTO. Sobota, 11. marca: ZLOČIN IN KAZEN. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Nedelja, 12. marca: Ob 15: PASTIRČEK PETER IN KRALJ BR1LJANTIN. Izven. Znižane cene. Ob 20: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 15. marca: ZADOŠČENJE, GOSPA CATHLEENA. Red D. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek. 10. marca: Baletni večer. Ded D. Sobota, 11. marca: NIŽAVA. Gostuje gdč. Milena Verbičeva. Izven. Znižane cene. Nedelja. 12. marca: Ob 15: MALA FLORAMYE. Izven znižane; cene. Gostuje g. Dubajie. Ob 20: SEV1LJSK1 BRIVEC. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 50 Din. Ponedeljek, 15. marca: ZAPRTO. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10. marca: Zaprlo. Sobota, 11. marca ob 20: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Premiera. Red B. Nedelja, 12. marca ob 15: MAKS IN MORIC. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Gostovanje tenorista Petra Bitne. Znižane cene. Zadnjič Proces proti Lombarju se nadaljuje V sredo I. t. m. prekinjen« glavna razprava nroti Jožetu Lombarju se jc danes ob 16 nadaljevala pred istim velikim senatom. Za razpravo je od dne do dne naraščalo zanimanje. Zuto je umevno, zakaj so si skušali radovedneži dobili vstopnico že danes dopoldne in cclo prejšnje dni. Pisarna deželnega sodišča je bilu danes naravnost blokirana od raznih oseb. največ žensk, ki so na vse pretege prosile zn vstopnice. Bilo je že zgodaj dopoldne izdanih okoli "HM) vstopnic. Zamudniki, ki so prihajali v pisarno okoli poldne, so se morali »rebus infeetis« vrniti in zapustiti justično palačo. Naval za današnjo razpravo jc tako velik, da še ni bil nikdar takšen k gledališkim predstavam. Nekatere ženske so pustile doma vse redno gospodinjstvo in so prihajale k razprav i. preskrbljene s provijantom za vso noč. Tudi stari možje so bili dobro založeni z raznimi skromnimi prigrizki. Neka gospa Jerica jc dejala svoji prijateljici: »Ali boš kaj kuhala nožu za večerjo. Jaz ne. Napravila sem mu mrzlo. Naj potrpi dedec!« Prijateljica Špelica pn ji je odvrnila: »Dala sein mu dva kovača in bil je zadovoljen. Sam je rekel, du se ne zanima za ix>mbarjev proces, ker so zanj dosti resnejši časi.« Obe debeluški sta odločeni vztrajati v težki atmosferi dvorane do zadnje minute. Med občinstvom sta se napravili dve stranki. Prva je že Jožetu Lombarja, ki kaže drugače tudi pisateljske talente, kajti 1. 19M. Je bil v jetnišnici odgovorni urednik »Robijasa« pod imenom Jo. Lo., obsodila na dosmrtno ječo. Zapisali so mu ikolo«, to se pravi, da bo na njegovi deski kaznilnice zaznamovana dosmrtna ječo s kolesom, kar jc simbol, da se nikdar več ne vrne v lepo svobodo, marveč mu bo teklo v kaznilnici življenje monotono ko kolo. Druga stranka, ki je tudi precej močna, [>a je odločena na oprostilno sodbo. Vse čaka nervozno. kako lio današnji proces izpadel. Zato ni čuda, da se je /.bral« močna skupina vstopnica rjev že pred napovedano uro razprave. Pred glavnim vhodom justične palače so žc okoli 15 začele iiostajati gruče ljudi, ki bi rade. kar vdrlo v dvorano, toda vratu so zaklenjena. Vratar ni nikogar pustil do 15.45. Nato pa so ljudje morali pasirati strogo policijsko kontrolo. Vse pričakuje, da bo današnja razprava prinesla šc mnogo senzacij. Kriminalni tipi danes niso imeli vstopa v razpruvno dvoruno, čeprav bi silno radi gledali in poslušali. Nekateri so ponujali vstop niča r jem kar po več kovačev in nekdo cclo metulja. Nastala je pred justično palačo prava borza za vstopnice. Pet minut pred 16 sta dva paznika privedla obtoženega Jožeta Lombarja, ki izgleda zelo bled, v razpravno dvorano, zasedeno do zadnjega kotička od občinstva. Predsednik velikega senata viš. sod. svetnik g. Anton Mladič je kratko omenil: »Nadaljevanje prekinjene glavne razprave.« Obtoženec \e levičar Branilec dr. Fran Frlan jc nato povzel besedo: »Visoki sodni dvor! Ali bi sc moglo iz lokalnega ogleda in iz posameznih poškodb Vojnikovičevih ugotoviti, ali jc bil udarec od dotičnega storjen od spredaj ali od zadaj ali od strani?« Predsednik: »Od strani. Drugače ni nič natančnega. Poškodba je bila prizadejana na desno stran lica z brahijalno silo. Verjetno, kakor pravi izvedenško mnenje, je bil že prvi udarcc tako silen, da ga je nekoliko omamil, nato pa so sledili udarci z ostrino. Branilec: »Hočem samo konstatirati, kar sem zvedel sedaj, da je Lombar levičar. In važno bi bilo torej, da bi izvedenci mogli povedati, ali je mogoč udarec levičarja s tako silo.« Predsednik je nato odredil, da se je k razpravi pozval zdravnik dr. S u h e r, ki je bil navzoč pri obdukciji Vojniko-vičevi. Branilec je nadaljeval: »Zasliši naj se obtoženec, da sploh z desno roko ne more dela opravljati.« Predsednik »Če je hodil na lov in zajce streljal, je to za levičarja zelo težko.« Obtoženec: »Vse delam z levico. Streljam tudi z levico.« Predsednik ironično: »Morate imeti posebno puško. Ne morete streljati z levo stranjo.« Obtoženec: »Verjemite mi, da sem ves čas na lovu streljal z levico.« Priča iz Bosne Predsednik je nato ukazal pozvati v dvorano Muslimana, prekupčevalca stare obleke Huseina Imbriševiča, doma iz Kozaruše, okraj Kozarac v Bosni. Je to ena glavnih razbremenilnih prič, na katero oslanja obramba vso težino razbremenitve. Imbriševič je suhljat človek in je bil z eskorto priveden v Ljubljano. Njegovo zasliševanje je trajalo nad eno uro in j« predsednik z največjo točnostjo in pozornostjo predočeval obtožencu vse važne momente, o katerih je bil Imbriševič zaslišan že na policiji in pri domačem sodišču v Bosni. Predsednik je omenil: »Ali ste v neprijateljstvu z obtožencem?« Priča se je obrnil: »Jaz ga ne poznam.« Ko ga je predsednik opozoril na važnost prisege, je kratko pripomnil, da bo povedal to, kar je že povedal. Ni pismen in zato sc ne more na vse spominjati. Povedal je, da je bil pred dvema letoma v Ljubljani, od koder je šel na Vrhniko kupovat gasilsko uniformo. Pravi, da je bil tam dvakrat, pa se nc more spominjati točno datuma, tudi nc vc ali jc bila nedelja ali delavnik, samo to ve, da je dobil od gasilcev uniformo in da jo je odnesel v Ljubljano. Dejal jc: »Slavni sude! Z Vrhnike sem zvečer šel v Ljubljano. Imel sem kvartir pri Lloydu. Stvari sem pustil tam in sem nato šel v Šiško. Okoli pol 1 sem sc vračal v Ljubljano. Okoli 23. pa sem srečal v Kolodvorski ulici pri mestnem kopališču ovoga Ru-kavino i ovoga Vojnikoviča. Pozneje sem v Ljubljani srečal Vojmkovičevega brata, ki me jc vprašal, ali sem videl Smaila. Rekel sem mu, da sem ga videl. A pozneje nič več.« Predsednik jc polagal največjo važnost na datum, toda priča ni mogla točno ugotoviti, češ, da ni pismen in ne ve. Priča trdi, da je bilo to vsekakor 29. septembra 1930, ko jc videl Rukavino in Vojnikoviča. Predsednik jc ugotovil, da priča ni bil nikjer prijavljen, lc 17. oktobra, ko je bil zaslišan na policiji. Nato pa je bil pozvan v dvorano blagajnik vrhniškega gasilskega društva, posestnik Fran Ž i t -k o. Ta priča je pokazal sodišču potrdilo, da jc kupil Imbriševič 15. oktobra od društva 59 komadov uniform za 2950 Din. Priča jc tudi decidirano izjavil, da je Imbriševič vse prodano blago hkratu plačal. Pač pa je bil nekaj tednov poprej na Vrhniki, toda ni prišlo do kupčije. Predsednik je nato ponovno začel čitati razne Imbrišcvičeve izpovedi. Imbriševič je vztrajal na tem, da je pravilno tako kakor je izpovedal pri prvem zasliševanju na policiji v Kozarcu, ne pa tako kakor pri drugem zaslišanju na policiji v Ljubljani. Kdaj da jc bil na Vrhniki, ne ve. ker ne zna pisati. Policijski nad- zornik Zajdela jc nato predložil originalne zapiske o zasliševanju. Imbriševič mu ni izročil dvoje potrdil o kupljenih oblekah, kakor to trdi Imbriševič. Zaslišan je bil nato sodni izvedcnec dr. Suher, ki je bil navzoč pri obdukciji trupla mrtvega Vojnikoviča. Na vprašanje zagovornika, da li je mogoče iz oblike ran konstatirati, ali je bil napad izvršen od spredaj, zadaj ali od strani in s katero roko, jc sodni izvedcncc izjavil, da se tega nc da konstatirati. Priča Ularclič Osman je nekoč srečal Lombarja v gostilni pri Gorenjskem kolodvoru. Lombar mu je ponujal na prodaj samokres, nato pa mu jc pokazal Vojnikovičcvo fotografijo in ga vprašal, čc pozna to osebo. Sodnik: »Lombar, kje jc ta slika?« Lombar; »O tem ne vem ničesar, to je laž.« Priča trdi, da je vse res in da jc Lombar potegnil fotografijo iz listnice in jo nato zopet vanjo spravil. Lombar se je takrat v druzoi šc treh drugih oseb pripeljal na motorju s prikolico iz Škofje Loke. Lombar vse tc izpovedi zanika in trdi, da so izmišljene. Priča Dolničar. posestnik v Št. Vidu, sc spominja, da je vprašal Lombarja, ko je la v neki gostilni streljal s samokresom, zakaj da strelja, nakar mu je Lombar odvrnil: »Kaj pa jc meni enega človeka ubiti, čc sc izplača.« Sprva jc priča vzel to izjavo za neresno, ko pa je slišal o Lombarjevih pustolovščinah," jc postal drugega mnenja. Zaslišan jc bil nato ponovno Krcmžar, ki jc na sodnikovo vprašanje vztrajal pri izpovedi, kakor jo jc dal na policiji, in nato pod prisego pri razpravi. Sodnik: »Kako jc bilo pri Slamiču?« Krcmžar jc nato pripovedoval, kako je na pustni torek pri Slamiču dobil Korošca in Lončarjevega brata Toneta. Ponudila sta mu vina, ki so ga nato precej popili. Korošec ga je zatem začel nagovarjati naj gre k sodniku in prekliče vse, kar je izpovedal proti Lombarju z motivacijo, da jc svoio prvo obremenilno izpoved dal v pijanosti. Oba sta ga vabila, da gredo na dom k Lombarju. Sprva sc je temu upiral, nato pa je vseeno šel z njima. Na domu ga je tudi Lombarjeva mati prosila, naj nc bi tako govoril proti njenemu sinu, ker je on edina obremenilna priča. Mihaela pa je rekla Korošcu, naj da Kremžarju star trcnckoat. S Korošccm sta sc nato dogovorila, da bosta šla zjutraj k zagovorniku dr. Frlanu, kjer bo vse izpovedal tako kakor so se dogovorili. Zjutraj pa naj pred sodniki objame Jožeta Lombarja in ga prosi za odpuščanje. Korošca in njega so še opominjali, naj pazita, da ju kdo ne vidi, ko bosta šla v mesto. Krcmžar jc spil za tem še več kozarccv ruma in jc zaradi tega prišel popolnoma pijan na sodišče. Krcmžarjcva izjava je napravila na vse navzoče najglobokejši vtis. Kremžar snm sc je pojavil v dvorani v praznični novi obleki in gladko obrit. Na prvi pogled je bilo videti, da bo Kremžar povedal popolnoma po resnici ves ... und ich keinn Brot nicht hnbc und auf keiner Art siihc durch zu kommen, so wilj ich versueben, \venn sie nocb leben. cinc kleine Bitte an ihnen zu \venden und ihnen her/.lich bitten wenn sie konnen uus čine kleine Mithilfe zu schicken den wenn wir keine Hilfe bekornmen, dan gehen \vir mit sturkem Schritte doni Hungertod entgegen .. .< Ruski kmet strada, prosi miloščine za vsakdanji kruh. Grozi mu lakota in pogin. Zanimiva slika boljševiškega kolektivnega gospodarstva in blagostanja. — Dve nesreči na deieli. V Zavrtačah pri Litiji se je ponesrečil 35 letni posestnik Anton Zupane, ki je brez desne roke. Jamnik je spravljal hlode s hriba in mu je pri tem spodrsnilo. Pri padcu si jc zlomil desno nogo. — V Spodnjih Kosezah pri Kamniku sc je ponesrečil 10 letni hišarjev sin Ignacij Kos. Padel je na cesti in si zlomil desno roko. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josei«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Pris ta ni - ie na Rabu bodo te dni popravili. Ravnateljstvo morskega podjetja je namreč razpisalo dražbo za popravilo in bodo stroški znašali okoli 100.000 DLn, ki so žo zagotovljeni v proračunu. Odstranjenih bo kakih 5 metrov lukobrana, dno luke pa poglobljeno, tako da mogel v Rabu pristati tudi novi veliki parnik »Jugoslavija-. — Goljuf — »velika tvrdka«. Državno tožilstvo v Sremski Mitrovici je uvedlo preiskavo proti trgovcu Juliju Baumanuu iz Zemuna, ki se je raznim tvrdkam na Hrvatskem izdajal za lastnika velike tvrdke, in naročal pri ujih blago, ki ga je pote ni prodal, denarja pa ni odposlal, temveč ga je uporabil zase. Bil je že večkrat kaznotan, zadnjič leta 1DS0, ko je med drugimi osleparil neko ljubljansko tvrdko za 4500 brusov. Sedaj je proti njemu vloženih mnogo prijav, med drugimi zopet od neke ljubljanske tvrdke. Baumann seveda nikoli ni hotel naročiti blaga po povzetju, češ da se njegova tvrdka »iz principielnih razlogov: ne bavi s takimi kupčijami. — Iz zapora pobegnil k družini — in se vrnil. Iz zaporov belgrajskcga sodišča je pobegnil pred dnevi 20-letni Marinko Babič. Bil je obtožen, da je v Vrniču s svojim tovarišem ubil nekega Spa-soja Kneževiča. Preiskava ni dognala točno, da bi Spasoja on ubil, vendar pa je ugotovila, da Marinko prav točno ve, kdo ga je, samo, da noče tega povedati. Bil je obsojen na 20 let ječe, vendar pa sodba še ni pravomočna. Iz zapora je pobegnil naravnost na svoj dom. Čeprav so ga orožnik} že iskali, vendar se mu je posrečilo, da so je sešel s svojo mlado ženo iu s svojo materjo ter da je poljubil svojega otroka. Nato se je sam vrnil v zapor, priznal svoj beg in povedal, zakaj je pobegnil. — Tikotapkc na svatovskem vozu. Nn cesti med Novim Sadom in Starim Futogoni sta te dni dva finančna stražnika srečala okrašen voz, ki se je peljal v smeri proti Novemu Sadu. Voz je bil okrašen na svatovski način z zastavicami, ponji pa s cvetjem in s pisanimi trakovi. Finančnima stražuu koma se je čudno zdelo to svatovsko potovanje, sedaj v času posla, tembolj pa še, ker na vozu ni bilo nobenega moškega, temveč samo tri ženske. Ukazala sta ženskam, naj se ustavijo. Mesto, da bi ubogale, je ena izvlekla revolver in ustrelila z njim proti stražnikoma. K sreči ga jo zadela le v rokav. Finančna stražnika sta nato pregledala voz in našla na njem 250 kg tihotapskega tobaka. Nn finančni stražnici so tihotapko takoj priznale, kje S<1 kupile ta tobak. Pri raznih hišnih preiskavah v okolici so finančni stražniki zaplenili okoli 30 stotov vtihotapljencga tobaka in več sto zavojčkov cigaretnega papirja italijanskega izvora. Na tn način so priSli na sled veliki tihotapski tolpi. — Izguba bolniškega zavarovanja v Osje k n. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Osjeku je napravil bilanco za leto 1982, ki bo v kratkem predložena na plenarni seji ravnateljstva Bilanca se zaključuje z izgubo 300.000 Din. Letn 1931 je izguba znašala 3.000.000 Din; moremo torej govoriti o izboljšanju položaja pri tem uradu. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pripo. roča: Allgernissen K.: Die OottloscnbewegunR der Gegenvvart und ihro t'bcrwindun<* 858 strani, ne vezano Uin fSU.—. BorghoH S. P.: Christus unser Leben und Vorbild. Zyklus und Fastenpredigten V. z.: ..JUGEFA" k. «.. Zapit. G«lm «. Oglu |« rtiltto. ooo S Dr. 2670 od 13. II. 193X fiir unsere Zeit 204 strani, nevezano Din 70— Greeve H.: SOS Cliristi Leid in unserer Zeit Bln Buch der Einkehr. 268 strani, nevezano Din 76___ Kurz P. E.: Individtium und Gemeinsrhaft beini III. Thomas von Atjuin. 163 strani, vez. Din 96— Rodewyk A. P.: Unser Geld und Gnt. Gedankan uber das Eigentum uud seme Verwendung 128 Strani, nevezano Din 40—. Sirkenl>erger J.: Leben Josu nach den vier Evangelion. Kurzgefasste Er-klarung. 211 strani, vezano Din 210—. Soiron T. l)r.: Menschenschirksale unter dom Krouze. Zeit-gemusso Fnstenpredigten. 71 strani, nevezano Din 27— Schotz D.: Trostet, triistet mein Volk. Fasten. predigten im Anschluss an Js. 40—55. 64 strani nevezano Din 24. — Dr. Tihamer Toth.. Jugend-seolsorge. Ein Meistervverk zeitgemasser PUdago-gik. 4,16 strani, nevezano Din 132—, vezano Din 160—. Zimolong B. Dr.: Das Gottesreich und das vorlorene Paradies. Biblisch theologisehe Fasten-predigten. 62 strani, nevezano Din 24—. — Švicarski vzorčni sejem v Baselu se vrši v dneh od 25. marca do 4. aprila t. 1. Največ a pri-redrtev švicarske industrije in obrti. Za Jugoslavijo so posebno važni oddelki elektrotehnike, stroji in orodje, ure, tekstilno blago, transportna sredstva pisarniške potrebščine in šport. Obiskovalci uživajo velike ugodnosti na vseh v poštev prihajajočih železnicah pri na«s in v inozemstvu. Vozovnica 3 razreda brzovlaka za progo Ljubljana—Basel in nazaj preko Inomosta m Curiha velja le malo nad 1000 dinarjev. Vsa pojasnila daje pisarna »Putnik, in švicarski konzulat v Zagrebu. — Varčevati na pravem mestu ni lahko, zalo se mora imeti prakso in smisel. Večkrat se čudimo, kako nekateri ljudje z malimi sredstvi ohranijo svoje obieke in čevlje lepe in elegantne. Tudi Vi se bodete prepričali, kako malo izdatkov imate letno za čevlje ako bodete nosili Palma gumi podpetnike in Palma gumi usnje. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurai »rranz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Torej samo »U. F.«. Se ta teden sc odkrije tajnost »U. F.«. Vsi bodete vodeli. v prv; vrsti drage dame, kaj jc »U. F.«. Kam mh Strelska družina je bila osnovana na občnem zboru, ki se jc vršil v sredo zvečer v spodnjih prostorih Čitalnice. Sijajna udeležba je pokazala, da vlada med Kamničani izredno veliko zanimanje za lepi strelski šport. Udeležilo se ga je 84 članov, ki so vsi pristopili v društvo. Po pozdravu župana g. kratnarja je g. Alfonz Skala prebral pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah predsednika sta okrajni načelnik g. Voušek in kapetan I. ki. g. Drago Čižmek odklonila kandidnturo in je bil potem soglasno izvoljen kamniški župan g. Franc Kratnar. Ostale člane odbora se je volilo po kandidatnih listah, katerih je bilo vloženih 7. Z nad-polovično večino je bila izvoljena prva lista, po kateri se jc potem osnoval naslednji odbor; predsednik F an Kratnar, podpredsednik dr. Dominik Žvokelj, tajnik Ferdo Šmuc, blagajnik Lado Gogala in odborniki učitelj Ivan Golob, Drago Draščck, Franc Mencinger, šol. upravitelj Ivan Primoži.!, Franc Vidmar in notar Anton Zevnik. Za preglednika sta bila izvoljena Fran Bokalič in Fran Trtnik. Članarina se je določila na 12 Din letno. Strelska družina bo pričela s svojim delovanjem tako;, ko bodo potrjena pravila. Volivni imeniki so sestavljeni in od sodišča potrj eni ter občinstvu predloženi na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami. JSol onllo ■ m ■imi»—mi ................umi iiiimiiiiimip Drevi ob 8 v društvu »Krka« pri MikPču film Dolenjske s krasnimi posnetki im koncert umetniške dvojice Ribičeva—Banovec. Brez vstopnine! »Pijanec pred sodiščem po spisih Frana Mil-činskega«. Vabljeni po predsedniku bratskega društva »1'Teznost«, opozarjamo člane in prijatelje, da bo drevi ob 20 v dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti predaval g. Leopold Puhar o ;goraj naznačeni temi. Frana Milčinskega — kdo ga ni spoštoval in vzljubil? — tega velikega mla-ciinoljuba, bomo imeli takorekoč med seboj, zatn-Drevi se udeležimo vsi sea.anka bratske »Treznosti«! — Odbor »Svete vojske«. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v soboto, dne 18. marca ob 20 v restavraciji Zvezd ■ na Kongresnem trgu redni letni občni zbor s s!. I dečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedniku i< odbora; 2. Poročilo revizorjev; 3. Volitev predse nika in odbora; 4. Sprememba pravil; 5. Določitev ('lanarine za 1. 1938; 6. Samostojni predlogi kater, jo v smislu društvenih pravil najmanj štiri dni pr. občnim zborom pismeno prijaviti odboru; 7. Slu-tajnosti. Vsi člani društva so naprošajo, da se obč-i nega zbora gotovo udeleže. Hollywood je zamrl 90.000 »zvezd44 ne sveti več Radijski valovi in želodčni čiri Vest, da je Hoollywood popolnoma ustavil obrat radi bančne krize v Ameriki, je v svetu gotovo močneje odjeknila, kakor bi novica, da je katerakoli velika ameriška banka ustavila izplačila. Pri snimanju filma v Iloollywoodu je bilo v zadnjem času pn vsej krizi v filmski industriji zaposlenih okoli 90.000 ljudi, obojega spola in vseh mogočih narodnosti tega sveta. Hoollywood je postal prava božja pot za tisoče in tisoče lepih fantov in deklet, ki so sanjali o sreči in bogastvu, ki ga doseže lahko edino filmska »zvezda*. Ameriška filmska industrija je v zadnjih letih zašla v precejšnjo krizo. Ta se je pojavila pred vsem, ko so najnovejše tehniške iznajdbe omogočile uvedbo zvočnega .filma. Prej je nemi film, proizvod ameriške filmske industrije, lahko svol>odno romal po vsem svetu. Gledali so ga lahko narodi najrazličnejših jezikov, ker je bil |>ač nem. Zvočni film je prinesel pravo revolucijo; saj poslušalcu pač ne more biti več vseeno, ali jezik govorečega filma razume ali ne. Podjetni Američani so 6i znali kmalu vsaj deloma pomagati in so povabili v Hoollywood igralce vsemogočih narodnosti, da bi igrali tudi v svojem narodnem jeziku. Na ta način so Američani skušali zadovoljiti kinematografske poslušalce drugih narodnosti, ki bi radi poslušali film v svojem lastnem jeziku. Še danes proizvajajo v Ameriki okoli 85% vseh filmov, kakor n, pr. dobavljajo Američani svetu še vedno 78% vseh avtomobilov na svetu ali pa izdelujejo 63% vseh telefonskih aparatov. če računamo, da je na svetu 55.IM10 kinematografov in da jih obiskuje okoli 250 milijonov gledalcev, si Inhko vsaj približno predstavljamo, kakšen vpliv imn Amerika na ostali svet. Vpliv kina tudi v Ameriki sami, so kmalu spo-znali ameriški politiki. Kino je postal za marsikaterega politika moderen list, ki učinkuje w®rimerno bolj, kakor najboljše politično gla- V »Monakovskom medicinskem tedniku« poročata dva moskovska raziskovalca o diater-miji s kratkimi valovi. Kratke valove izžarevajo aparati, ki so podobni zvočnikom. Posebnost tega zdravljenja je v tecn, du žarki ne delujejo naravnost na obolele organe, namreč na centre simpatičnega živčnega sistema, katerim pripadajo oboleli organi. Tako so dosegli ti učenjaki lepe uspehe pri želodčnih čirih in I epilepsiji s kratkovalovnim obsevanjem zgor- j njih simpatičnih vratnih živčnih vozlov; pri angini peetoris pa se ožarjajo dolnji simpatični vraitni vozli. In tako se zdravijo premnoge bolezni na čisto enostaven način. Petdeset odličnih angleških razumnikov, profesorjev, pisateljev Ln politikov je pred nedavnim pod. pisalo manifest, v katerem zahtevajo uvedbo splošnega svetovnega jezika, ki bi zavladal med vsemi sloji vseh kontinentov; ta svetovni jezik pa naj bila takozvana bazična angleščina, ki je že sestavljena do najtanjše podrobnosti. Z esperantom ni torej nič, prav tako ne z idom. Pa tudi vsi ostalj mnogoštevilni umetni jeziki zadnji!) desetletij so propadli. Med mnogimi odličniki, ki so podpisali imenovani manifest za bazično angleščino, so Bernard Shaw, H. G. Wells, Vickam Steed, Julian Husley itd. Bazična angleščina, kaj je to? Vsekakor smo o njej mnogo manj slišali, kakor o esperantu ali idu Vendar trdno verujejo podpisanci manifesta, da bo imel ta novi jezik mnogo več uspeha, kakor Bolgarska mamila silo. Kdor si je v Ameriki zagotovil vpliv na kino, ta si je zagotovil vpliv tudi na javno življenje. Že o nekdanjem predsedniku republike Hardingu je bilo znano, da si je n. pr. izibral za ministra pošte in prometa VVilla Ilaysa prav radi tega, ker mu je ta pomagal v volivni agitaciji z vsemi svojimi kinematogrufi. Pod Hay-sovini vodstvom se je filmska industrija tako razvila, da se je llays lahko še pred kratkim pohvalil, da hrani 400.000 Američanov. Zanimiva je Hoovrova izjava, da Amerika proda dvakrat več svojih avtomobilov v tiste države, kamor srta že prodrla ameriški gramofon in ameriški film. Tudi Evropa se je zelo nalezla ameriškega duha prav radi ameriškega filma, ki ga rada gleda in posluša. Mnogo igralk in igralcev, ki je iskalo v Hoollywoodu srečo, je tam našlo moralno in telesno smrt. Pisatelj Ernburg pripoveduje v svoji knjigi »Tvornica sanj«: Na žalostnih kalifornijskih poljanah stoji tu pa tam osamljen križ, na katerem visi venec: to je grob kopača zlata. Tu sem so prispeli mrki častihlepneži in , naivni sanjarji. Tu so iskali zlata. Zdaj je to | samo tema za navaden film. Na pokopališču v lloollywoodu je mnogo mrainorja in mnogo brona. Grobovi znamenitih igralcev so posuti z redkim cvetjem. Grobove brezimnih nesrečnikov je popolnoma zakrila trava. Kakor nekdaj, tako privlačuje Kalifornija tudi danes čudake in posvetnjake, to je v zvezi s klimo pa tudi s tradicijo. Desetine tisoeev igralcev se sprehaja po hool 1 y vvoodsk i h bulvarjih, čakajo na engage-ment. Govore v vseh jeaikih sveta. Med njimi lahko srečaš petrograjskega gardnega častnika, sanjavo dekle iz Mecklenburga, razočaranega toreadorja ali nalahno stopajočo Japonko. Tu se blišči več »zvezd« kakor na jesenskem nebeškem svodu. Okoli 90.000 brezposelnih igralcev čaka na delo.. . Nu straži ua najvišjem nemškem vrhu Zugspitze. Meja gre ravno po grebenu. Na eui strani Avstrijec, ua drugi Nemec — proti tihotapcem. Gospodarske krize Gospodarska in finančna kriza sedanjih dni ni nič novega. Gospodarskih kriz pozna zgodovina brez števila. Samo Pismo nam govori o sedmih debelih in suhih kravah v Egiptu. V času starih Grkov in Rimljanov so se če-stokrat pojavile velike gospodarske stiske. Po vsuki večji vojni so trpeli zmaganci kakor tudi zmagovalci. Srednji veik nam je zapustil nekoliko večjih ekonomskih kriz, ki so segle globoko v telo človeštva. Takrat so namreč spremljale gospodarske krize še strašne epidemije. Tisoči ljudi so umirali od gladu. Tudi novi vek ni bil breiz tovrstnih nadlog. Leta 1730. je besnela v Nemčiji, Ltaliji in nekaterih drugih evropskih državah velika stiska. Radi gladu je nastala vsesplošna zmešnjava: razbojništva. tatvine so bile na dnevnem redu. Trinajst let kesneje je zagospodarila kriza na Francoskem radi slabe žetve in trgatve. Kmet je stradal, a meščanu ni denar pomagal do kruha. Takrat so v Parizu jedli pasje Ln mačje meso. Tudi podganam ni bilo prlzanešeno. Tedaj je dobilo finančno ministrstvo predJog, naj obdavči peči kot izreden državni dohodek. Pa ta davek ni prinesel državi nič kaj koristi. Svet, ki je živel v velikem pomanjkanju, ni kuril peči, nekateri so peči rušili ali jih zazidavali. Leta 1800. je vladala kriza gladiu po Prusiji. Nemški politični pisatelji so predlagaLi tedaj vladi, naj uvede med državljani Prusije obvezen poet. Po tem predlogu bi se morali vsi aristokrati, meščani in vaščani enkrat na teden postiti, pa ta prihranjeni denar dati v državno blagajno. Tako so hoteli Prusi rešiti gospodarsko krizo pred 130 leti. Toda ta predlog je padel v vodo, saj so vendar nekateri ljudje stradali [x> 3 do 4 dneve v tednu! Gospodarske krize se zmerom ponavljajo. Toda današnja leži le v medsebojnem nezaupanju evropskih držav; ves denar gre v orožje, preobline pridelke pa uničujejo brezbožne roke. Nov svetovni jezik 850 besed — a ž mirni izraziš najsubtilneiše misli vsi njegovi predniki. Prednost bazične angleščine je v tem, da so bili ostali svetovni jeziki umetna tvorba, dočim predstavlja bazična angleščina nekaj naravnega: nič drugega kot naravno angleščino, toda poenostavljeno, zatorej čudovito lahko. Pravi osnovatelj te bazične angleščine je kam-briški profesor mr. Ogden. Vendar pa nj ustvaril tega jezika v nekaj mesecih. Ta jezik obstoja že deset let in šrteje številne pripadnike po vsem svetu. Tudi ni bil sam Ogden, ki je sestavljal besednjak in slovnico, marveč cel štab angleških, francoskih in ameriških sodelavcev je pomagal graditi pri težki gradbi novega jezika. Zatorej je slovar tako čudovito okrajšan in slovnica otroško lahka. Na vsem svetu imamo 1500 različnih idiomov. Samo Indija jih Lma 200. Zatorej je absolutno potreben za medsebojno razumevanje narodov skupni pomožni jezile, ki pa ne sme materinemu jeziku prav nič škodovati. Nad 100 umetnih jezikov, ki 9o bili do danes predlagani, ni izpolnilo nad. Esperanto je dosedaj žel največje uspehe. Toda tudi ta ni mogel zavojevati vsega sveta, mar č eo ga uporabljali le nekateri krogi. Vsi ostali svetovni jeziki so propadli, večina izmed njih, n. pr. volapik, so popolnoma pozabljeni. Med živimi jeziki je angleščina najbolj razširjena. Okrog 400 milijonov ljudi jo govori. Zatorej je bila prva naloga novih propagatorjev, da čim bolj poenostavijo slovnico Ln skrčijo besednjake. In tako se je stopnjevalo. Povprečni Anglež potrebuje za razgovor okrog 5000 besed. V angleški literaturi pa jih je najmanj štirikrat toliko. Ustanovitelj bazične I angleščine je torej začel črtati besednjak, besedo j za besedo, katere je nadomestil z lažjimi. In konč-! no je ostalo v slovarju le še 850 besed. Pa kakor i trdijo častilci bazične angleščine, zadostujejo te be- | . sede popolnoma. Z njimi se dajo izraziti tudi naj. subtilnejše misli. Prevodj klasičnih pesmi v bazično ■ angleščino zvene lepše in so polnejše metodike i kot pa v originalu. Podobna je tudi slovnica, , ki je najenostavnejša izmed vseh jezikov, reduoi-| rana in oproščena vseh balastov. Povprečen človek, i ki se dnevno dve uri bavi z bazično angleščino, bo znal novi jezik v štirih tednih... Konec suženjstva v Abesmiji Abesinski ccsar Haile Selassie I. je skleniti kljub velikemu odporu odpraviti suženjstvo v svoji državi. V ta namen jc vzel v svojo vlado Angleža Franka Halperta, ki naj bi ta sklep praktično izvedel. V Abesiniji je namreč še zmerom pol milijona sužnjev, a opazovalci upajo, da bo v dvanajstih letih suženjstvo v Abesiniji odpravljeno. Obupani znanstveniki Nad 300 vodilnih nemških znanstvenikov je poslalo Hindenburgu pismo s opozorilom na velikansko nevarnost, ki preti nemški kulturi in mednarodnemu ugledu. Nemški znanstveni zavodi ne morejo nadaljevati velefiomembnega dela. Pristriženi krediti ogrožajo celo obstoj znanstvenih knjižnic, ki si ne morejo nabaviti novih prepotrebniih knjig. Znanstveniki prosijo Mindenburga, da bi posredoval pri vladi in oskrbel nu jno |«>trebne kredite. Rimske izkopine pri Budimpešti, kjer so izkopali več popolnih skeletov nekdanjih rimskih vojščakov. Akt veš da zamore ena sama nruha prenesti do 6 milijonov bakterijev; da dosegajo najvišji oblaki v zmerni zona višino približno 11.000 metrov; da uporabljajo na Irskem kreozotno olje kot nadomestek za bencin. »Moj Bog, gospa, ali je res, da je bil sinoči pri vas vlomilec?« Res, res, a se mi je hudo smilil. Revež je bil še prav mlad.« »Ali ga je zaprla policija?« »Ne, saj je brez nje veliko prestal. Menila sem namreč v temi, da je moj mož, ki je pozmo ponoči pritaval domov. Šele potem pri luči sem videla, da ni on ...« frne-belc-rdeče barve vihrajo po vseh uradnih Doslopjih nemSke države. Slika: Zastuva imenovanih barv na berlinski mestni bife. V inženjerski šoli v Weimarju snujejo zmerom nove načrte za sestavo letal. Novi modeli, novi problemi. Te šole obiskujejo vsi znani nemški letalci. V mestu Radomir pri Sofiji so odkrili te dni tajno tvornieo za izdelavo mamil, ki so obstojala (io večini iz heroina in morfija. Ta mamila pa so skrivaj izvažali v inozemstvo. Nad 100 kg blaga so zaplenili. Osebje je bilo sestavljeno iz različnih narodnosti, med njimi kajpada tudi Grki ia Armenci. Lokomotiva je zletela v prepad. V bližini Fairbourna v angleški grofiji VVales se Je zrusMa skalna prives v trenutku, ko je pri pihal mimo osebni vlak. Kameni plaz je zajel »troj Ln ga sunila t globino. strojevodja is Lu.rju£ »in bila na mestu in rt v*. Naša javna dela (V luči statistike OUZD-a v Ljubljani.) Vsakdo, kdor prvi S kritično pogleda v narodno gospodarsko razmere, opazi takoj slra&ne kontraste, ki mu utisnejo uajgloblje neizbrisno ironijo trajno v spomin. Na eni strani strašno pomanjkanje, glad in beda, na drugi strani pa istodobno uničevanje ogromnih množin živil najrazličnejših vrel: žita, krompirja, sladkorja, kave itd. Na eni strani velika brezposelnost, ki s svojim rapidnim naraščanjem zavzema že nevarne dimenzije, na drugi strani pa čaka istodobno iz dneva v dan iu nedogled cela vrsta ogromnih del na tisoče in milijone delavcev. Vzrok tem kontrastom je brc/, dvoma premoč zasebnih interesov nad občimi interesi. Gradnja cest, železnic itd. saiino radi tegu tako slabo napreduje, ker je rezervirana javnim ustanovam no pa privatni podjetnosti, katera bi pri tem preveč zasledovala svoj lastni interes na škodo splošnosti. Bre ali okroglo 300% več zavarovanih delavcev kot v sredini leta 1926. V januarju 1933 imata obe skupini skoraj isto število delavcev. Brez dvoma je I emu vzrok titili sezijo. Vendar jc želeti, da bi začela naša javna dela vsaj tako napredovati kakor so napredovala pred gospodarsko krizo. Saj so celo tedaj predstavljali delavci, zaposleni pri javnih delili, samo neznaten del, samo nekaj odstotkov onih delavcev, katerim režejo kruh privatni jiod jetniki. Javni interesi morajo pa biti brezpogojno vsaj toliko ujmštevani kolikor so privatni. Zgornja črta pomeni število delavstva, zaposlenega pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb. Spodnja črta pa predstavlja gibanje števila delavstva v občinskih obratih. komaj 300 kom. vojne škode. Nadalje je bilo zaključenih 40 delnic, Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% invesl. pos. 44—45. vojna škoda 181—183, 8% Bler. pos. 39 den., 7% Bler. pos. 37 —38, Trboveljska 145—150. Zapreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 44 den., agrarji 22—24, vojna škoda 182- 185 (183), 4. 180 —183, 5. 178 den., 6% begi. obv. 30—31.75, 8% Bler. pos. 39.50 bi., 7% Bler. pos. 33—35. — Delnice: Narodna banka 3100- 3800, Priv. agr. banka 214-216 (215, 218), Nar. šum. 20-30, Drava 285 den., Šečerana Osjek 150 bi., Itnpes 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 145—160, Ragusea 90 bi. Belgrad. Narodna banka 3650 bi., Priv. agr ar banka 218-219 (219, 218), 7% invesl. pos. 43-4-1. agrarji 22 den., vojna škoda 181—182 (181), 6% begi. obv. 31-31.50 (31.50, 30.75). Dunaj. Pod on .-savska -jad ran. 57.75, Aussiger Chemische 139.50, Alpine 11.90, Trboveljska 16.80, Leykam 1.10. Žitni trn Na žitnem trgu vlada mrtvilo in so ceiio ostale popolnoma neizpremenjene. Opaža se, da konzum ne more plačevati lako visokih cen. saj smo prišli tako daleč, da se ne konzumira niti koruzna moka za kruh, ampak se konzumira krmilna koruzna moka. To je dokaz, kako hudo je zajela kriza naše podeželsko iu delavsko prebivalstvo. Doba pomaranč Pomaranče! Kdo ne pozna tega krasnega sadni Kmalu po Božiču začne doba pomaranč in traja tja čez Veliko 1106. Cele kupe jih je tedaj na stojnicah po mestih, pa tudi v trgovinah jih jc dovolj na razpolago. Prve so še nekoliko kisle, ker šo niso dobro dozorele, poznejše pa so vedno bolj sladke in slastne. Glavni čas pomaranč je Velika noč, ki jo res pravi pomarančni praznik. Sicer pa v tem času tudi v resnici nj za otroke primernejšega darila, kakor je lepa pomaranča. Kako žalostno bi le izgledale na cvetno nedeljo butare naših malčkov, da niso okrašene tudi z rdeče rumenimi pomarančami. Pomaranča pa ui samo okusna, temveč tudi zdrav sad. Zlasti odkar poznamo obstoj vitaminov, je vrednost pomaranč za naše zdrav,jc zelo poskočila. Kaj pa so vitamini? To so neke še slabo i>o-zuane sestavine, ki pa že v prav majhni količini vplivajo odločilno na zdravje in razvoj človeka. Vitamini se tvorijo le v rastlinah in 7, rastlinsko hrano prehajajo v človeški organizem. Kako vitamini delujejo in kaj prav za prav so, še ne vemo točno, pač pa vemo, da so nujno potrebne sestavine vsake hrane In delujejo kot katalizatorji žc v najmanjših količinah. Vitamini tudi jačajo odpornost organizma proti raznim kužnim boleznim, jačajo organizem sploh v vsakem oziru in na ta način poddJSujejo življenje in mladost. Ako hrani primanjkuje vitaminov, se pojavljajo razne bolezni, avitaminoze, kakor n. pr. skorbut, beri-beri, pe-lagra, rahitis itd. Dosedaj razločujemo vitamine A, B, C, D in 13, katere vse. žc vsaj kolikor toliko poznamo. Vitamini so nahajajo lo v surovj hrani, pri kuhanju pa se večinoma uničijo, zlasti vitamin C. Zato pa so najbolj zdravi ljudje, ki uživajo mnogo surovo hrane ter le-ti ostanejo mladi in krepki do pozne starosti. Vitamin C, ki se pri kuhanju najprej uniči in pomanjkanje katerega povzroča tudi pri nas poznano bolezen skorbut, se nahaja največ z svežem sadju, zlasti v pomarančah. Zato pa ni čudno, da se vrednost pomaranč za človeško zdravje v zadnjem časti tako visoko cen; in uživanje tega žlahtnega sadu vedno bolj priporoča. Seveda pa niso vse vrste pomaranč enako bogate na vitaminu C, temveč nekatere bolj, druge zopet manj. Vedno praktični Nemci so v zadnjem času ugotovili, da se dragoceni vitamin C nahaja v večjih količinah v egiptovskih, zlasti v Jaffa-pomarančah. Zato pa je tudi uvoz teh pomaranč zadnjih par let v Nem-čijo^sikio porastel. K nam so se letos prvič začele uvažati Jaffa-pomaranče, pa so se neverjetno hitro udomačile. Kakor že omenjeno, se vitamini C pri kuhanju najpreje uniči in ga zato človek, ki uživa največ kuhane hrane, najbolj pogreša. Zato pa je uživanje na vitaminu C bogatih Jaffa - pomaranč tudi tako koristno. Pa čeinu tudi kupovati našim malim Radio Progfanii Radio-LmbSIssna t Petek, 10. marca: 11.15 šolska ura: Pouk pisanja in narodna umetnost (gdč. Marija Sodnik) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Plošče — 19.00 Zabavno čtivo - 19.30 Zdravstvena vprašanja za družino In dom (dr. Malka šimec) — 20.00 Glasbeno predavanje: O naših godbah na pihala (Srečko Koporc) — j 20.30 Koncert komornega tria — 21.30 Prenos | iz kavarne »Zvezda« — 22.15 Čas, poročila. Sobota, 11. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Salonski kvintet: Program po željah poslušalcev 18.30 Angleščina (gospa Orlhaber) 19.C0 Kdo more biti zavarovan (Rudolf Smersu) 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Vcber) 20.00 Konccrt delavske godbe »Zarja« 21.00 Samospevi gospe Zorkc Levičnikove 21.30 Salonski kvintet, vmes čas in poročila. liriigf programi i Petek, 10. marca: Zagreb: 20.00 Prenos koncerta i/ Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Brno: 21.10 Radio orkester — Barcelona: 21.10 Radio orkester — London: 19.30 Večerni konccrt — Bucarcst: 20.00 Simfonični koncert — Suissc Romande 21.00 Kabaretni večer — Berlin: 19.35 Zabavna glasba — Belgrad: 20.00 Beethovnov konccrt — Rim: 20.45 Pester konccrt — Bero-miiiister: 19.45 ^Amerikanci«, kurentskn komedija — Lnngenberg: 20.00 Dunajska glasba — Praga 19.30 Vokalni konccrt — 21.00 Zborov 110 petje — Dunaj: 20.45 Italijanski mojstri — Miinchen: 19.25 Zborov 110 petje — 20.00 Zabavna glasba — Budapest: 19.30 Operni prenos — 23.30 Ciganska glasba — Varšava: 20.15 Simfonični koncert. Sobota, 11. marca: Zagreb: 20.00 Prenos koncerta hrvatskega pevskega društva >Kuhač« iz Osjeka — Milano: 20.45 Varietcjski program — Barcelona: 21.05 Radio orkester — London: 20.45 Koncert vojaške godbe 22.00 Komorni koncert — Stuttgart: 20.30 Operetna glasba — Leipzig: 2000 Pester večer — Bucarest: j 20.00 Vokalni konccrt — Suisse Romande: 21.00 Po- 1 ljudni konccrt — Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 20.45 Pren os iz gledališča — Bcromiinster: 19.45 Vokalna in instrumentalna glasba 21.15 Sonat-ni koncert 21.40 Hnrnionike — Dunaj: 20.15 Prenos operete — Budapest: 19.00 Zborovnl konccrt :?0.?0 Večer operetne glasbf — Variavs: 20.00 Lahka glasba 22.05 Cliopinovc kompozicije. Novo hramj&ko v se bo dete še bolj razveselilo in ki bo obenem tudi mnogo koristil njegovemu zdravju in razvoju. Za vsako dete bi bilo prav koristno, če bi v dobi pomaranč dobil Vsak dan vsaj eno J'ffa-poma-rančo. Prav tako je koristno uživanje pomaranč seveda tudi starejšim. V Nemčiji cenijo pomaranče celo tudj kot pomiajevalno in olepševalno sredstvo. V dobi pomaranč se zlasti dame rade poslužujejo tega sredstva in — jedo pomaranče. Začno z eno .Tnffa-pomarančo na dan in potem vsak dan [X) eno manj. Tako »zdravljenje« traja torej dan po eno mnaj. Tako »zdravljenje« traja torej 33 dni in je baje v resnici uspešno. Posledica je, kakor trdijo, poživljenjo mladostne živahnosti in gibkosli ter gladka, nežna in izredno sveža barva kože. Z ozirom na vitamin C je uspeli tega, vsekakor zajamčeno neškodljivega sredstva, tudi lahko razumljiv. Sicer pa pozna baje to sredstvo ženski svet že tudi pri nas. V dobi |>oniaranč smo in tudi Veliku 110?, največji praznik pomaranč, ni več daleč. Zato pa je prav, če smo si na jasnem, da pomaranča prav za prav ni nobena sladčica, temveč zlasti na vitaminu C bo .Tata Jaffa-poifaaranča najprimernejše in obenem najkoristnejše darilo na mlado in staro. „ o v w sssce Kranj, 6. marca. Kranj potrebuje novo moderno kopališče. Kdor bi na ta ali oni način zagovarjal misel, da zadostujeta dosedanji kopališči na Kokri in Savi z eventuelno preuredbo, bi storil veliko, ncodpustljivo napako. Kranj je v tem oziru res veliko zaostal. Zadnji dve leti se je vprašanje kopališča tupa-tam javno razpravljalo celo v občinski seji, kjer pa ie bilo odrinjeno kot neaktualno in neizvedljivo. Nekoliko bolj konkretno je zagrabila za stvar komisija, ki jc pregledovala terene okrog Kranja in se odločila za prostor na Kokri v bližini hujanske-ga mostu. Načrte sta napravila tako Higienski zavod v Ljubljani in ing. Bloudek. Povemo, da bi res moderno kopališče na tem mestu veljalo do en milijon Din. Povrhu tega pa še ne bi imelo zraven prostora za šport in je popoldan kmalu precej v senci. Tako je občinski odbor na lanski proračunski seji kategorično odklonil predlog o zgradbi kopališča. Zadnje čase pa so se razmere neverjetno čudn-vi|o presukalc in zaobrnile. Kar se ni posrečilo lujskopromelnemu društvu, to namerava sedaj izvesti privatna iniciativa. Na ogled nam jc bil dan načrt, ki prekaša v pogledu izvedljivosti vse dosedanje. Prostor za kopališče jc mišljen na Zlatem polju, severno od poslopij lesarskega mojstra g. Pernuša. Tam sc nahaja kamnolom stavbenega pod-ietja g. Slavca. Jama, ki je ponekod globoka do 8 m, bi sc dala seveda na vse strani razširjena porabiti za (davni bazen, ki bi bil tako velik ko mariborski. Seveda bi kopališče dobilo še vse druge naprave. Poleg kopališča bi se nahajalo tenis igrišče, na travniku, ki sc razteza proti koloniji hiš na Zlatem polju, bi se pa dal urediti lep in dovolj velik športni prostor. Nad tem prostorom sc dviga v vsej dolžini položen hribček, kjer bi bile tribune za občinstvo, tako da bi sc dal z lahkoto ustvariti tu lep naravni stadion. Voda za kopališče bi se črpala na električni pogon iz Save. Okrog vsega prostora bi se zasadilo drevje, popravila bi jc pota. Tu bi se v poletnih mcsecih zbiralo vse življenje. Vršile bi sc športne tekme in prireditve. Stroški vseli teli naprav so nizki in sicer so preračunjeni na 300 do 400 tisoč Din. Zlato polje jc od Kranja oddaljeno Ic 10 minut, spada pa šc pod mesto, od ceste je dovolj oddaljeno, ter jo lepo skrito v okviru starega drevoreda, zato je tudi dohod po drevoredu hiter, miren in poleti lepo senčnat. Pot ic zlasti poleti vedno nuha in sc sprehajalcu nudi prav diven razgk-d navzdol po Savski dolini in po mestu Kranju, ki sc vzpenja ponosno izpod pečin. Šport KONKORDIJA : PROIOBJE V nedeljo odigra Primorje svojo drugo tekmo v državni ligi. To pot se sreča, kakor že znano, z državnim prvakom Konkordijo iz Zagreba. Za to lekmo pa je delegiran kot sodnik g. Kniffer iz Osijeka. S tem sodnikom pa Primorje ni zadovoljno, ker jo bil svojčas v Zagrebu član Konkordije, danes je pa v Osijeku načelnik nogometno sekcije osiješke Sla vije, ki tudi sodeluje v državni ligi. Svoj protest je ASK Primorje poslalo nu mero-dajno mesto. V koliko bo zalegel, bomo šele videli. Vsekakor je značilno, da se take sodnike delegira našim tekmam. Primorje je svojčas pristalo na predlog Konkordije, na podlagi katerega bi sodil tekmo v Ljubljani naš sodnik, v Zagrebu pa zagrebški. Sedaj nastane vprašanje, če je Konkondija sploh javila odgovor Priinorja na inerodajuo inesto ali ne. Vprašanje sodnika je še zalo zelo važno, ker tu no gre za ASK Primorje, temveč za slovenskega zastopnika v državni ligi. In če je naš re-prezentant v tem pogledu podvzel potrebne korake, je storil več kakor samo svojo dolžnost, kajti on zastopa tako rekoč ves naš nogomet v tej težki borbi. SK Ilirija — smučarska sckcija. Danes ob 18 sestanek vsega članstva v posebni sobi kavarne Evropa. Polnoštevilna udeležba! Sabljaški turnir Maribor-Gradee. Kakor smo že poročali, je priredil Mariborski akademski sabljaški klub, jiodprt s sabljači iz Zagreba, dne 4. in ;>. t. ni. v Gradcu turnir z ondotnini deželnim sabljaškim klubom, enim "najstarejšim v Evropi. V floretu Je naše moštvo podleglo z 10:6, kar je za nas častno, ker so Gradčani v tem orožju posebno močni. Drugi dan dopoldne je bila borba v epeju, ki se je končala za Gradčane s 5:4', la, razmeroma ugodni rezultat jo presenetil, ker so v epeju oni absolutni favoriti in nismo mi računali niti na eno zmago. Kljub prekratkemu nočnemu počitku so se naši to dopoldne držali izredno dobro in so želi splošno priznanje taniošnjega, izredno discipliniranega občinstva; ta del borbe je bil tudi najlepši. Enako splošno, pa obratno iznenadenje smo dokončali tega dne popoldne, ko smo v sablji izgubili 10:6; kajti v tem orožju smo z Zagrebčani se zavedali absolutne nadmoči nad Gradčani. — Gradčani so nas sprejeli nadvse prisrčno in gostoljubno, za kar jim gre vsa hvala. — Od Mariborčanov so se borili gdč. Mirovič, gg. dr. Pihler, Vi-čar in Uršič, od Zagrebčanov gg. Stein, inž. Am-stein, Piti tarifi in IvanCič. Vsega skupaj je bilo v naši ekipi, vštevši funkcijonarje in spremstvo, 28 oseb. Sharkev-Carncra. Med sedanjim svetovnim mojstrom Sharkeyem, ki je lansko lelo premagal Nemca M. Schinelinga, in pa italijanskim orjakom Primo Carnera je bila sklenjena pogodba, da so bosta spoprijela v letošnjem juniju vnewyorškem Madison Scjuare Garden. Borila se bosta obenem tudi za naslov svetovnega prvaka v tej športni panogi. Carnera je pred kratkim odšel iz Amerike; v Evropi bo absolviral več bojev. Ko se je raznesla govorica, da je Carnera pristal, odnosno pritrdil boju s Sha:keyem, so bili zlasti newyorški krogi presenečeni; kajti pred kratkim je tozadevna boks-komisija (z ozirom na tragično smrt boksarja Scbaafa) odločila, da se bo smel Carnera v bodoče boriti le proti boksarjem njegove leže in velikosti Ker pa je upr.-.va Madison Square Garden v pro cej ozkih stikih z ne\vyorško boks-komisijo — je seveda izjemoma dovolila lo boks-teknio. Omenjena boksarja sta se že 1. 1931. borila za naslov sve tovnega prvaka. Tedaj je po točkah zmagal Sharkey. Norveška proti Finski v hitrostnem drsanju. V Helsingforsu se više tekme v hitrostnem drsanju med Norveško in Finsko. Trenutno vodi Norveška s 61 Vk : 48 ki jih ima Finska. Na 500 111 progi je zmagal Finec Thunberg v 14 sekundah, na 5000 111 pa je bi! prvi Norvežan Staaksruud, ki jc rabil za omenjeno progo 8:45.7. Domžaie Sadjarsko in vrtnarsko predavanje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Domžale iu okolico priredi v nedeljo, 12. t. 111. v osnovni šoli v Domžalah važno predavanje. Ob tej priliki bodo tudi praktični poizkusi z novo samodejno škropilnico, ki si jo je društvo nabavilo. Začetek predavanja je ob 13 in ne kot je bilo prvolno objavljeno oi) 15, na kar prizadete interesente opozarjamo, da ne bodo zamudili. V potoku Mlinščica so našli ročno blagajno z vrednostnimi papirji in hranilno knjižico, ki jih je vlomilec pri g. Adamiču odvrgel, ter v toliko poročilo izpopolnjujemo. Hndniko ob cestah so začeli ponekod posipa-vati. Želimo samo, da bi to storili tudi drugod, kjer je potrebno. Brezršca Tc dni se je ustanovila za našo obfiino Vin-ccncijeva konferenca. Jo to zares prejmtrcbna ustanova, zlasti za današnje čase, ko je toliko pomoči potrebnih soobčanov, da se jim vsaj nekoliko olajša bedno življenje. Zato, kdor ima zares sočutje s trpečim sobratom, in kdor more kaj poinagaii, vsak in vsaka na pomoč. — Županstvo je prejelo podporo za brezposelne. Deli sc koruza kg po Din 1.05. — Kdor od čebelarjev potrebuje sladkor za pitanje čebel, naj se zglasi pri g. Francu Zu. panu. Tomažneku v Smokuču. Kilogram slano 9 di-nar jo v. Ptuj Rekrutne zadeve. Rekrutni spisek mestne občine za leto 1933 je sestavljen in je do 31. t. ni. I razgrnjen občinstvu na vpogled. Družinski poglavarji, katerih sinovi so vpisani v rekrutni spisek, sc pozivajo, da istega pogledajo pri mestnem magistratu ter se prepričajo, Čc je njihovo premoženjsko stanje pravilno vpisano. Obenem sc opozarjajo družinski poglavarji onih rekrutov, ki se nahajajo i izven občine, da morajo obvezance pravočasno | obvestili, da pridejo na nabor, ker jih v nasprotnem slučaju lahko dosežejo zakonite posledice I Dan poslovanja rekrutne komisije se bo pravo-j časno objavil. Nezgoda z nevarnimi posledicami. Prevžitkar i Andrej Lesjak iz Velikega Okiča je pred 14 dne\ vozil drva iz gozda. Padel je pod voz ter zodobil j na levi nogi hudo rano. Ker pa je rano zanemaril | jc nastopilo zastrupljenje krvi. Prepeljali 90 gn morali sedaj v ptujsko bolnišnico. Begunec. Policija je arelirnla mladega člove j ka, ki se je sumljivo obnašal. Na stražnici so ugo lovili, da je areliranec romunski vojaški begunec in so zovc Jon Neinare. Spremili so ga v Belovar, kjer se nahaja taborišče, odkoder jc pobegnil. V bloku hiš nebotičnika se oddaio: LOKALI STANOVANJA PISARNE samska stanovanja 3 sob s pritiklinami poedine sobe ali več skupaj, z eno ali več sobami Po znižani ceni. Pojasnila: Gledališka ulica 8-III., soba št. 2 Po znižani cenil MALI OGLASI V malih oglasili vetja vsaka beseda Din f—i ženltovanjskl oglasi Din 2-. Najmanj« znesek za mali oglas Dtn 10--. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 nun visoka petitna wsllca po Dtn 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Angleški seter črnorujav, ki sliši na •Lord«, se je zatekel, ime j | Posestva Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana. Sv Petra cesta 24. (k) rJTmHiiM Perjf kg 9 Din, belo čohano { ■56 Din kg. sivo čohano , 34 Din in 24 D n kg. čisto belo puh perje 130 Din kg Razpošiljam i uem povzetju L. Cebulček po 4 Din liter ima večjo množino naprodaj Ivanka Kopač, Št. Vid nad Ljub-ljano 21._(1) Lečo debelozrnato in orehova jedrca — nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Kakršnokoli službo ' iščem za stanovanje in Ilirska ulica 21. te) & ie M t gotovim denarjem \oIna. svila, bombaž hrano za mesec dni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10. (»I f Vložne knjižice itanovaifja ODDAJO: Lepo stanovanje suho in solnčno, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kupite ali prodaste nai- kopalnice in shrambe, ali f T v a dve sobi in pritikline, v bobe pn Komand, družbi a ^^ okna na M. JANKOLE. Liubliana. uHc0 sc takoj ^da. Po- pai kupca ti s knjižico da. Trgovina stara, dobro vpeljana, juto in vrečami, v pol nem obratu — naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca, majhen kapital« št. 2309. Ip) _ stalne « bogati tzbiri v vseh vrstah r a stromo pletenie io ročna dela po nainižiib cenab pn tvrdki Kari Prelog Liuhhana -Židovska ul in Stari tr« Kanarčke-harcerje vsako leto odlikovane z zlatimi in srebrnimi kolajnami, razprodaja Opeka, Kodeljevo 31, poleg Mladinskega doma. (1) Rezan les vseh dimenzij, 7 vagonov, naprodaj. Za plačilo vza-| mem hranilno knjižico i Ljudske posojilnice v Ct-j Iju. Ivan Merzdovnik — ; Dovže, Mislinje. (1) Selenburgova ulica 6. 11. Telefon 30-52. (d) izve se v trgovini I. Stro-janšek, Pred škoiijo 21. č Pritlično sadno drevje in sadne podlage v odlični kakovosti nudi drevesnica Jelen, št Ilj, Velenje. Posestvo Konfekcija — moda hiša, 4 sobe, novo gospo- najboljši nakup. — Anton Posojilo na 1. knjižbo 150.000 do 200.000 Din išče večje solidno industrijsko podjetje za po-jačanje obrtne glavnice. Naslov v upravi »Sloven- ca« pod št. 2582. (d) Poizvedbe Stanovanje štiri- in dvosobno, s kom-fortom, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2569. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico (750 Din), v : novi vili, se odda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 2570. (č) darsko poslopje, redi se , Presker, Sv. Petra c. 7 glav živine, naprodaj. : Ljubljana Anton Sternad, Sevnica. (P) 14, (D Lepa, prazna soba se odda v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2562. (s) Avtomobilsko kolo izgubljeno! — Na poti iz Št. Petra pod Sv. Gorami de Celja je neki šofer izgubil v ponedeljek rezervno avtomobilsko kolo dimenzije 32X6. Kdor js-j ga je našel, naj ga odda Citajte IH proti nagradi v podruž- »Slovenca«! niči »Slovenca« v Celju. (e) ........... širite Malo posestvo s krasno novo hišo in trgovskim, gostilniškim in lokalom za trafiko, na prometni točki, prodam z ali brez inventarja in zalogo. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2525, (p) Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč viso-kodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik, aH se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (1) Hfiflifno J"Oh«I najboljših mlinov nodi najieneu* veletrgovina iita in mlevskih izdelkov A VOLK LJUBLJANA Rešitev« cesta 24 Fiwc Fujan kritje in poprava vsakovrstnih streh, kot lesocementnih i. t. d., LJUBLJANA, GALJEVICA 9. Otroški voziček preprost, dobro ohranjen, za deželo, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Voziček« 2583. (k) t Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužuo vest, da nas je danes, dne 9. marca ob pol 7 zjutraj, za vedno zapustila, v 44. letu starosti, naša preljuba zlata mati in soproga, gospa Amalija $mi# ovc to j. Vrečko soproga upravitelja ekspoziture OUZD v Celju in posestnica na Hotunju pri Ponikvi ob i. ž. in se preselila v večnost. Pogreb blagopokojne se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 10 iz njene hiše na Hotunju na župno pokopališče na Ponikvi ob j. ž. Priporočamo jo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin. Celje-Ponikve ob j. ž., dne 9. marca 1933. Viktor Šmigovc, soprog; Malči, Olga, hčeri, Viktor, sin in ostalo sorodstvo. »BOGOLJUB" M ari lansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — je dovršil 30. leto. Koiigreganisti, sinovi in hčere Marijine! Naša družbena dolžnost je, da psi naročimo in čitamo družbeno glasilo »BOGOLJUB* Družinski očetje in matere! Oskrbite si o »BOGOLJU B<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! Odprite orata »BOGOLJU B*-u, saj je »BOGOLJUB« najlepši cerkveni lisi. ki prinaša v vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik v bakrotisku. Cena Din 20•— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! Nabiralci in nabiralke novih naročnikov dobe lepe nagrade. — Povejte to vsem, kjer »BOGOLJUB* -a še nimajo. — Naroča se o jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ah pa pri vodstvu Marijine družbe. Umrl nam Je po dolgem trpljenju, previden t tolažili svete vere, nai predobri, skrbni mož in oče Alojzij Zakotnih posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v soboto ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Kosezah na pokopališče v Dravlje. Ljubljana-Koseze, dne 9. marca 1933. Globoko žalujoča žena in otroci. t Potrtega srca naznanjamo, da se je danes preselila v boljše življenje, v onostranstvo, vdana v voljo božjo ALOJZIJA ROTAR zasebnica. Pogreb drage rajnke bo v soboto, dne 11. marca t. 1. ob 4 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta 9. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 9. marca 1933. Žalujoči ostalL Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ob nenadni smrti naše predrage pokojnice, gospe Marije Bavdek stali tolažilno ob strani in nam lajšali našo težko bol, izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se za vse izraze iskrenega sočutja, za spremstvo naše pokojnice k večnemu počitku in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. V Ljubljani, dne 9. marca 1933. Žalujoči ostali. SrAaV c- 2 2 ^ i. 2 2 o. a f o o -a » 3. S o. ^ S" S ■» 2 002»?' a •"m 5 1 S A B 5 « ■ O « 3. ' £ _ ■ S ST i s r-r- S 2 * e? g. • " .if P. C. Wren: Lepi Mihael 58 In od radosti me je ob tej misli viharno objel. >Rad bi vedel, kaj napravi stric Hector?« je rekel Mihael. »Ubogo teto Patricijo čakajo slabi časi...< >Ker ni preprečila nam, da bi ga ukradli?« ae je norčeval Digby. »Ne — temveč, ker ni takoj obvestila policij©,« je odvrnil Mihael. »Ne morem si misliti, zakaj tega ni storila,« sem pripomnil. »Jaz tudi ne,« je menil Mihael. >Ali ni to čudno?« Prav v hipu, ko sem se zehaje obrnil od okna, skozi katero smo gledali, sem opazil, da je Boldini spal za nami na svoji postelji. Bilo je nekaj nenavadnega, kako po mačje neslišno se je znal kretati ta možakar... Rekrutna doba je kmalu minila, in bili smo prezaposleni in preutrujeni, da bi se čutili nesrečne. In sedaj smo spoznali, kaj se pravi zares korakati in zakaj imenujejo legijo v devetnajstem armadnem zboru »konjenico na nogah«. Ob neki priložnosti smo napravili vztrajnostni pohod kakih osem sto kilometrov, pri čemer smo redno prehodili po svojih petdeset kilometrov na dan — to pa le zaradi tega, ker se je polkovniku zdelo potrebno, da se nekoliko »prezračimo«. Po takih pohodih so sledile vaje na planem, ostro streljanje in druge reči, ki so bile za pešče v bojih koristne 1 Polagoma smo se mi trije jeli čutiti izkušene vojake, z obžalovanjem pa smo tudi spoznali, da se dušno ne moremo razvijati. Kar smo storili, smo napravili mehanično, tako da smo kmalu otoj>eIi od tega dolgočasno enoličnega življenja. Ni nas več zadovoljilo, da smo večer za večerom pohajkovali po Sidi-bel-Abb&su, naši možgani so si zažeželi spremembe. Mihael je predlagal, da bi se učili arabščine, ki bi jo kasneje, ko bomo generali, zelo rabili pri diplomatskih nalogah in kot vojaški upravitelji. Arabščino smo pa tudi že prej mogli uporabljati. Knjige smo si izposodili v knjižnici in si najeli za štiri dni v tednu nekega uradnika, s katerim smo se vadili po eno uro v arabski govorici. Namesto da bi obiskovali francoske kavarne, smo hodili le še v arabske. Naglo smo napredovali in po kratkem času smo se navadili, da smo se med seboj pogovarjali le po arabsko. Tega jezika se je mogoče hitro naučiti, posebno, ako človek živi v deželi sami, kjer ga govore. Korporal Dupre je bil v srcu dober človek, toda v vsem se je moral ravnati po seržantu Lejauneu, kateremu smo bili mi preomikani in nas je radi tega mrzil. Naša poglavitna napaka jebila, da nismo zagrešili nikakega prestopka in čutili smo, da smo imeli tenak led pod nogami. Boldini je oprezal okoli nas ter nam sledil ko senca in korporal Dupre je težko pričakoval prilike, da nas obdolži kakega prestopka. Seržant Lejaune je samo čakal na ugoden čas, da bi z nami potem službeno postopal. Toda mi smo bili pozorni in vedno sposobni vojaki. Celo ti spretni iskalci prestopkov in nastavljalci pasti nam niso mogii ničesar očitati. Našemu poročniku (De-bussyju) in našemu stotniku (Renoufu) smo bili po volji, toda le redkokdaj smo ju videli. Častniki so podpirali in krili veljavnost in ugled podčastnikov v vsakem pogledu; verjeli so jim vse in jim slepo pritrdili v vsaki stvari. Kar je podčastnik dejal, je bilo res, kar je storil, je bilo prav, in proti temu legijonar ni mogel storiti ničesar. Ta metoda je imela za posledico čudovito strog red, vendar pa tudi zagrenitev, sovraštvo in obup pri žrtvah krivične nasilnosti podčastnikov. Američana nista bila tako srečna kakor mi trije in tudi nista bila tako oprezna. Prvič sta hodila pit borno pijačo v beznice španskih četrti. To nezdravo žganje so pridelovali iz smokev, riža ali Bog vedi česa in je bilo znano pod imenom bapedi, čam-čam in genievre. Uživanje tega alkohola je Buddyja napravilo razdražljivega in nezanesljivega, dočim se je Hank vselej brezizjemno za vsakega raznežil in ko je zvečer pojoč prikolovratil v vojašnico, se je nerodno obesil stražnemu seržantu na vrat in pozabil na vse. Ob takem času je Lejaune užival. Dobila sta zapor in potein še hujše kazni. Včasih je prišel Lejaune sredi noči nadziral njuni celici, ju iznenada s svojim rjovenjem zdramil ter jima brez vsakega povoda zaukazal kako zelo težko izvršljivo zapoved, v upanju, da se mu bosta ustavila. Mislim, da bi bil dal ne vem kaj za to, ako bi bil mogel katerega pripraviti do tega, da bi se nad njim spozabil. Toda Američana sta bila stara vojaka in se nista v ničemer prenaglila ... In tako so potekali meseci, in vsak teden sem slišal o Izabeli. V Brandon Abbasu se ni nič predrugačilo. Avgust je bil odšel v Sandhurst, kaplan si je zopet opomogel, stric Hector pa je svojo vrnitev še odložil ter šel v Kašmir lovit medvede, ker ga tigrov lov v Indiji ui aadovoljil. O safirju niso nikdar več spregovorili, in Izabela ni ničesar omenila, da si z menoj dopisuje. Ker bo ob prihodnjem rojstnem dnevu dobila svojo dediščino, se je odločila, da bo malo potovala in prišla ob tej priliki tudi v Algerijo. »Upajmo, da pride prej, ko bomo mi odšli odtod,« je dejal Digby, ko sem mu povedal o njeni nameri, kajti govorili so, da pošljejo bataljon lisoč mož na mejo, da bodo tam »demonstrirali«. Imeli smo upanje, da bomo tudi mi uvrščeni med tiste, in to je za nas pomenilo priložnost za odlikovanje in napredovanje. Toda kako neusmiljeno bi bilo, ako bi nas odposlali prav tedaj, ko bi imela priti Izabela I Za »Jugoslovanske tiskarno« v Ljubljani; Karel Ceč. Izdaiataii: Ivan Uakovea Urednik: Frane Kremžar.