/&> , f % s, .^rX ^'r 1 ¦T1|-stMlnil]ll.nn)llffl|-.limTIT--1T Tim'!!)! l ITMJIJLUJ. JIIJUUUJUUJLJL-U-.I^I___I___U_______,____________„________—, _f * Leto V, številka 39 - 40, marec 2001 Manjporok ^ in mam otrok> _ mii'UllwBlrifJl i^M UUUIIII l|rOH§9 , Pistovanjo 2001 v hotelu Sromlč a žBnmin 2tti w xmmmci m mi ŠL39-40,marec200l tretia PREDPOMLADNO PREZRAČEVANJE I Tisti, ki prinašajo svetlobo v življenje drugih, tega ne smejo zadržati zase. Tako nekako je zapisal James Bar- rie v prejšnjem stoletju in zdi se, da ima misel danes posebno veljavo. Danes je tu, okoli nas, čas egoizma, tekmovanja, neusmiljene borbe. In je čas temačnosti, dolgih senc in ne- gotovosti. Take ocene stanja vsaj prevladujejo, težko je najti koga, ki pravi: hvala, v redu mi gre, le tako naprej si želim! Še redkejši so tisti, ki bi morda lahko prenesli del svoje vedrine, svojega optimizma, na druge, ki ne gleda- jo in ne vidijo tako svetlo. A kot rečeno, tudi tisti redki tega ne storijo. Kajti danes poveličujemo tiste, ki prinašajo slabe novice, ki tudi sami uspevajo z močjo, aroganco. brezobzirnostjo. Tako lahko sodimo po času in prostoru, ki ga taki ljudje dobivajo v medijih, na televiziji, v pogovorih. Pogosto tudi slišimo, kako (pri nas) vlada kriza vrednot, kako nič (več) ne velja. A to poslušamo od tistih, ki hkrati pljujejo po preteklih časih in razmerah. Nato še izvemo, da niso tako drugačni, da niso toliko boljši in da uporabljajo za svoje cilje enako grobe in nečiste metode, da se prav tako pehajo za materialnimi dobrinamL.AIi pa imajo preprosto - srečo. Todasreča najbrž ni rastlina, ki bi jo bilo moč kar tako in kamorkoli presajati. Kdo je torej lahko danes tisti, ki prinaša vedrino, ki ti odkrije smisel v vztrajanju in obstanku? Na to vprašanje seveda ni enega odgovora, ki bi veljal za vse. A že samo razmišljanje o tem, na koga bi lahko računali v kritičnih in zato temačnih trenutkih, utegne biti po svoje kočljivo, saj je rezultat lahko veliko slabši, kot smo morda pričakovaii. A tisto (beri: tisti), ki nam po takem sejanju ostane, je v današnjih časih toliko več vredno! Pred nekaj dnevi sem v trgovini opazoval gospo, kako je izbirala zeleno solato s samopostrežnih polic. Veliko časa si je vzela, da je olupila in otre- bila polovico listov, dokler ni ostala samo srčika, ki jo je dala potem na tehtnico. Tako je naredila še z eno solatno glavo in na koncu je imela ena- ko količino solate, lepe in vse uporabne kot jaz, ki nisem odstranil niti enega lista, razen tistih, ki so padli proč sami od sebe. Priznam, njeno početje me je zmotilo, a ne zato, ker bi me tako močno skrbelo za zaslužek trgovcev. Navsezadnje, gospa ni napravila ničesar narobe, saj nikjer ni pis- alo, da je takšno »listanje« solate prepovedano ... Zakaj taka razmišljanja? Najbrž, ker je letošnji marec tako spremenljiv, pravzaprav čisto aprilski: zjutraj je še megla po dolini, hlad in oblaki, cez uro ze sonce, potem spet ploha in spet sonce. celo mavrica vmes. Zdi se mi, da je tudi čas okoli nas tak. Aprilski. Ko se ne ve, kdo bo predrl pot do odgovorov na kopico vprašanj, ko smo nagnjeni k temačnosti, sivini, čeprav se zunaj že dolgo naravnost ponuja pomlad. Starejši pravijo, da ni dobro, ker ni bilo prave zime, ker bodo zato preživele vse bolezenske klice. Temu se najbrž ni moč izogniti. Lahko pa se vseeno (vsi) veselimo pomla- di in njene svetlobe. Irednik. Z^eH regijskim proiektom 7 Osa se širi 8 • Zapriseglo 138 porotnic in porothikov 11 • Sam svoj film - resnicno uspel seminar 21 • Skrb za mlade igralce na prvem mestu 23 • Košarka brez občinskih meja 25 • Na posavski sceni 28 • Semenarna na novi lokaciji 31 a Ob/orniK Fotograsija na naslovnici: Nata&a Mikolaveu Dosavski utrio Št. 39-40. marec 2001 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDEi NOVA KBM V KRŠKEM - V NOVIH PROSTORIH Krška poslovna enota Kredit- ne banke Maribor, ki je do sedaj poslovala v poslopju podjetja Alufinal v Krškem, bo v bodoce poslovala na novi lokaciji, in sic- er v prenovljenih prostorih v stari upravni stavbi »Kovinarske« v Krškem, na Cesti krških žrtev 137. SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA Vmesecumaju,od 11.do 13.5., organizira Območna obrtna zbornica Brežice v športnih ob- jektih ob brežiški osnovni soli Se- jem obrti in podjetništva. Na se- jmu, ki se bo letos zvrstil že sed- mo leto zapored, pričakujejo pre- ko sto razstavljalcev iz Slovenije in sosednje Hravaške, prijave za udeležbo pa na sedežu Območne obrtne zbornice, na Cesti prvih borcev 3 v Brežicah, zbirajo do 15.aprila. SEJA SEVNISKEGA OBČINSKEGA SVETA Župan Občine Sevnica Kristi- jan Jane je za sredo, 28.marca, sklical 23. redno sejo občinskega sveta. Člani občinskega sveta bodo obravnavali poslovna po- ročila za leto 2000 in poslovne plane za letošnje leto sevniških javnih podjetij, pod drobnogle- dom pregledali tudi delo sevniške občinske uprave, med 25.tocka- mi dnevnega reda pa se bodo med drugim seznanili tudi z vsebino pritožbe, ki se nanaša na izbor novega večinskega lastnika Ra- dia Sevnica. SESTAL SE BO SVET POKRAJINE POSAVJE Predsedujoči Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, krški župan Franci Bogovič, je za 2. april sklical 12. redno sejo, na ka- teri se bodo člani Sveta seznanili z noveliranimi predinvesticijski- mi zasnovami za celotno verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, s sklepi Vlade RS in nadaljnjimi aktivnostmi, ki potekajo okoli projekta HE, predvsem prve v verigi - HE Bostanj. HKS KRŠKO PRIPOJENA K ZHKS Ustanovitelji zadružne Hranil- ne kreditne službe Krško (HKS): Kmečka zadruga Krško, Kmečka zadruga Kostanjevica ter Merca- tor Agrokombinat Krško, v nji- hovem imenu pa Tone Planinc, Alojz Colarič in Jože Žabkar, so v petek, 23.3. 2001 v Krškem z direktorjem Zveze hranilno kred- itnih služb Slovenije (ZHKS) Tomažem Siloypodpisali pogod- bo o pripojitvi krške HKS k ZHKS. MINISTER GRIZOLD V BREŽICAH V torek, 27.marca, naj bi minis- ter za obrambo dr. Anton Gri- zold po delovnih pogovorih z vodstvom občine Brežice ter županoma krške in sevniške občine, v Termah Čatež podpisal pogodbo o uporabi letališča Cerklje ob Krki za neprofitno iz- vajanje civilne dejavnosti letal- skega športa in šolanja. PRESEČNIKOV OBISK PRELOŽEN Delovni obisk ministra za promet in zveze Jakoba Presečni- ka s sodelavci, ki naj bi v četrtek, 22.3., obiskal občino Sevnica in si ogledal regionalno cesto Zavratec - Škocjan, nato pa se na sevniškem gradu pogovarjal s predstavniki občine o planu in- vesticij na državnih cestah v Posavju za leto 2001 Je bil zaradi ministrove zadržanosti odpove- dan. ŠEENA POSLANSKA PISARNA V POS AV( U Mag. Andrej Vizjak, ki je bil na zadnjih državnih volitvah izvol- jen za poslanca na listi Social- demokratske stranke Slovenije je na Cesti prvih borcev 27 v Brežicah odprl svojo poslansko pisarno. AVŠIČ ZA ZAMEJCE Komisija za volitve, imenovan- ja in administrativne zadeve Državnega zbora RS je za pod- predsednika Komisije za Slov- ence v zamejstvu in po svetu im- enovala brežiškega poslanca v DZ - Jožeta Avšiča. Komisija bo delovala v okviru kmalu ustanov- ljene, nove komisije za Evropske zadeve, ki jo bo vodil Lojze Peter- le. SESTALI SO SE BORCI NOB Vzeleni dvorani hotela Sremič so se 26.marca 2001 na program- ski skupščini sestali člani Ob- močnega združenja borcev in udeležencev NOB Krško. LETNI ZBOR VETERANOV V ponedeljek, 26.3., so se v mali dvorani krškega kulturnega doma sestali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slo- venijo. Obravnavali so delovno in v finančno poročilo za leto 2000, sprejeli načrt dela za leto 2001, izvolili novega sekretarja društ- va, med drugim pa tudi podelili članske izkaznice novim članom. Delovno in družabno srečanje so zaključili z ogledom filma "Slov- enijanabarikadah". KOSTANJEVIŠKI RIBIČI NA LETNEM ZBORU V nedeljo, 25. marca 2001, so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Vodstvo družine hkrati obvešča ribiče, da je z 18. marcem odprlo komercialni ribnik v Karlčah. Cena odlova in pristopnine so os- tale nespremenjene, in sicer zna- šajo 700 SIT/kg za krapa in 400 ObzoFniK D ŠL39-40,marec200l l DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI Sit za ribji drobiž, pristopnina pa znaša 150 SITza člane in 400 SIT za ostale obiskovalce »BREZ SMETI NARAVA ŽIVI« Zveza lovskih družin Posavja bo tudi letos skupaj s petindva- jsetimi družinami iz svojega ob- močja organizirala akcijo čiščen- ja polj in gozdov pod naslovom »BREZ SMETI NARAVA ŽIVI«, ki jo bodo izvedli, kakor že nekaj let zapovrstjo, v sodelovan- ju z osnovnimi šolami, krajevni- mi skupnostmi, turističnimi društvi in občani iz Posavja. Čis- tilna akcija bo potekala v soboto, 7.aprila med 8. in 13.uro, na ob- močju občine Krško pa bosta isti dan izvajali čistilno akcijo tudi ri- biški družini Brestanica in Ko- stanjevicana Krki. • OKROGLA MIZAO MLADINSKEM CENTRU Društvo zaveznikov mehkega pristanka je v sredo, 21. marca 2001, organiziralo okroglo mizo, na kateri so vabljeni strokovnjaki, politiki in predstavniki različnih zainteresiranih skupin sprego- vorili o vlogi bodočega mladin- skega centra v lokalni skupnosti in o tem, kako naj bi ga upravljali. KAKO DO SREDSTEV IZ EVROPE V krškem Hotelu Sremič je potekal seminar z naslovom Pri- dobivanje finančnih sredstev Evropske unije za slovenske nev- ladne in nepridobitne organiza- cij, ki sta ga za okoli 20 udeležencev iz Posavja, Bele kra- jine in Dolenjske organizirala Center Evropa iz Ljubljane in Regijski pospeševalni • center Posavje. o MLADINSKEM CENTRU V SEVNICl Na sevniškem gradu je bila raz- prava o mladinskem centru, ki jo je pripravil Zavod Regio. V Klu- bu posavskih študentov so nam- reč v sodelovanju s Počitniškim društvom Posavje-Metulj lani ustanovili zavod, ki bo omogočal izpeljavo projektov in program- ov, katerih izvajanje je bilo do sedaj oteženo oz. onemogočeno zaradi oblike organiziranja, vse je delovalo organizirano kot društvo (projekti; Borza znanja, mladinski centri, mladinski tur- izem, internet mediji,...) OBRATOVANJE NEK V FEBRUARJU Tudi v mesecu februarju je NE Krško uspešno obratovala, saj je proizvedla 471 975 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja in je v elektroener- getsko omrežje oddala 455 184 MWh električne energije. V feb- ruarju je proizvodnja za 1,1 %pre- segla načrtovano. obzornik. com D ObžoFftiK od tu in tarn _______Št. 39-40, marec 2001 BEGRAD DESET ODSTOTKOV NAD PLANOM Gradbeno podjetje Begrad d.d iz Novega mes- ta je minulo leto ustvarilo 5,1 milijarde prihodk- ov, kar je za 16 odstotkovveč kot vletu 1999 in 10 odstotkov več, kot so načrtovali. V preteklosti je bilo podjetje usmerjeno predvsem na podrocje Bele krajine, nato so razširili poslovanje na ob- močje širše Dolenjske, zadnjem času pa so vse bolj prisotni v Posavju, nameravajo pa povečati prodajo storitev na območju Ljubljane, kjer bodo v drugi polovici leta odprli svoje predstavništvo. Kot pravijo v Begradu, so njihove strateške us- meritve in razvojni cilji povezani s konceptom delovanja v obliki koncerna, ki deluje na posa- meznih lokalnih trgih s pravno-organizacijskimi samostojnimi lokalnimi družbami. Z namenom, da bi kot vodilni ponudnik in nosilec razvoja grad- bene dejavnosti v belokranjski in dolenjski regiji svojo dejavnost razširila na sosednje regije, je družba Begrad v letu 2000 z odkupom delnic postala večinski lastnik družbe Kostak v Krškem. V petek, 19. marca, so na sedežu podjetja Be- grad v Novem mestu s stanovanjskim podjetjem Zarja iz Novega mesta podpisali pogodbo o grad- nji 34 novih stanovanj na območju Mrzle doline, kar pomeni prekinitev večletnega zatišja na po- dročju stanovanjske gradnje v dolenjski metropo- li. S sklepanjem pogodb za nakup stanovanj bodo začeli v mesecu aprilu, prve vselitve pa pred- videvajo že konec letošnjega leta. \ Vsak dan 1 9 I ! vsakih 24 ur j 9 1 » poglejte na \ 9 i 5obzornik.com i »GREGOR« V DOLENJIVASI Teden dni po Gregorjevem, 16.marca, je Kmečka zadruga Sevnica, v njenem imenu pa direktori- ca zadruge Andreja Jamšek, kot znanilka pomladnega prebujanja in novih investicij, v Dolenji vasi pri Krškem odprla vrata novega Oskrbovalnega centra Gregor. Prodajalna Gregor, ki se razprostira na 3OOm2 prodajnih površin, je deseta prodajalna v verigi trgovin sevniške Kmečke zadruge, ki ust- varijo letno 1,5 milijarde tolarjev in predstavljajo 60 odstotkov ustvarjene celotne realizacije zadru- ge. Vrednost investicije v Dolenji vasi, ki so jo črpali iz dveletne amortizacije, je znašala 100 mili- jonov tolarjev. (B.M.) , IANSKA SUŠA V BESEDI IN SLIKI Na Upravi za obrambo Krško so minuli mesec podelili nagrade in priznanja mladim ustvarjalcem (na sliki) za najboljša slikovna in pisna dela, ki so jih prejeli na podlagi razpisanega regijskega javne- ga natečaja. Slednji sodi v sklop izobraževanja in usposabljanja mladine o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, osnovnošolci in malčki iz vzgojnovarstvenih organizacij pa so ustvarjali na temo »Suša«. Kakor je ob podelitvi v krškem kulturnem domu povedala Zdenka Močnik, vodja Uprave za obrambo Krško, so letos prejeli največ izdelkov doslej, kar 128 del iz desetih posavskih osnovnih šol, med kat'erimi je komisija izbrala 30 najbolj izvirnih del, ki so se uvrstila na državni natečaj za izbor najboljših risb in spisov v državi. (B.M.) Nagrajenci likovnih del: l.kategorija (predšolski otroci): Nika Blatnik, Nina Mikolič, Katja Jesih, Tomaž Kanajzler (vsi mala sola OS Studenec) in Nina Blatnik (mala sola OS Bianca); 2.kategorija (od 1. do 3. raz.): Gregor Mavrič, Nina Camloh (oba l.r. OŠTržišče), Sandi Golob (2.r. OS Senovo), Tadej Vogrinec 2.r. in Miha Plevnik l.r. (oba OŠ Pišece); 3.kategorija (od 3. do 5. raz.): Katja Mikolič (3.r. OŠ Studenec), Valentina Ratkajec (3.r. OS Velika Dpiina), Juri) Grilc (3.r. OS Senovo), Špela Koleto inAl- joša Umek (oba 4.r. OS Sevnica); 4.kategorija (od 6. do 8.raz.): Timotej Starina (l.r. OS Globoko), Tomaz Zaksek, Valetina Zakšek (oba l.r. OS Bianca), Valentina Belas 6.r. in Lea Stampek l.r. (obe OS Velika Dolina). Nagrajenci pisnih izdelkov (spisi): 3.kategorija (3., 4. raz.): Primož Vintar, Klaudija Cigole, Ines Kozmus (vsi 4.r. OS Sevnica), Sara Radenšek (4.r. OŠ Boštanj) in Simon Knez (3.r. OŠ Tržišoe); 4.kategorija (6., 1. in 8.r.): Gregor Mirt, Tina Brečko (l.r. OS Bianca), Irena Bajrektarovič 8.r., Monika Lipej 6.r. (obe OS Globoko) in SUŠA 2000 - naravoslovni krcžek OŠ Koprivnica. ŠL39-40,marec2001 gospodarstvo ČEBULARJEVI INKRŽANOVI IZDELKIV LOS ANGELES Kot smo pisali že v prejšnji številki Posavskega obzornika, se je Podjetniški center (PC) Krško s projektom Delo na domu, ki ga vodi Darlen Končina, pridružil projektu »Ed- instvena Slovenija« kot priložnost za podjetni- ke in obrtnike oziroma izdelovalce izdelkov domače in umetne obrti, da le-te preko medn- arodne tržne mreže plasirajo na svetovni trg. Prvih 13 izdelkov, ki so jih v okviru projekta zbrali na Podjetniškem centru, je med ostali- mi izdelki slovenskih izdelovalcev že strok- ovno ocenila mednarodna komisija, ki je uvrstila izdelke Andreja Čebularja in Štefana Kržana na enega izmed največjih sejmov daril na svetu, na sejem California Fall Gift Show v Los Angelesu, ki bo potekal od 21. do 24.junija 2001. Da bi privabili k sodelovanju še večje število izdelovalcev in s projektom seznanili tudi javnost, so v prostorih PC uredili razstav- ni prostor, ki so ga poimenovali Zakladnica. V »zakladnici« bodo preko razstav promovirali različne proizvajalce, trenutno pa je na ogled razstava izdelovalcev papirnih in kartonskih izdelkov iz krške občine in vsa ročno izdelana darila. (B.M.) ZAČELI Z REGIJSKIM PROJEKTOM ZA KMETIJSTVO V okviru pospeševalne mreže za malo gospo- darstvo Republike Slovenije so v letu 1998 vse tri posavske občine ustanovile Regijski pospeševalni center. Slednjemu so konec lanskega leta uspeli pridobiti tudi status regionalne razvojne agen- cije, v kateri so se med prioritetnim nalogami lo- tili kot temeljnega razvojnega dokumenta na nivo- ju regije priprav in izdelave regionalnega raz- vojnega programa. Za sofinanciranje tega programa, ki naj bi bil izdelan do konca letošnjega leta, so v lanskem letu na Regijskem pospeševalnem- centru uspeli pri- dobiti s strani državnega nivoja že polovico po- trebnih sredstev, to je 24.820.000 tolarjev, ostala sredstva pa bodo morale v letošnjih proračunih zagotoviti vse tri občine. Poleg priprave regional- nega in skupnih razvojnih programov namerava- jo v obdobju 2001 - 2004 na Regijskem pospe- sevalnem centru še intenzivneje spodbujati pod- jetništvo v regiji, inovacijske dejavnosti in prenos tehnologij v gospodarsko izkoriščanje, vzpodbu- jati zaposlovanje v regiji in z raznimi oblikami pripeljati v regijo programe Evropske unije. Med regijske projekte sodi tudi projekt »Posavski kmetijski management« (v nadaljevari- ju - PKM). Po besedah vodje projekta Darje So- tošek bo ta projekt zajemal zaokroženo območje vseh treh posavskih občin in potekal ob sodelo- vanju in pomoči tujih projektnih partnerjev, pred- vsem iz Waldviertel Managementa iz Avstrije. Po pričakovanjih naj bi bili prvi ekonomski učinki delovanja PKM vidni že v dveh do treh letih, s pro- jektom pa naj bi dvignili tako s socialnega kot tudi z družbeno-ekonomskega vidika raven podeželja in kmetijstva v Posavju, da bo le-ta primerljiv in konkurenčen z evropskim. To pa bo mogooe doseči le s pospeševanjem perspektivnih dejav- nosti na kmetijah, od biološkega pridelovanja hrane do zelenjadarstva, bodisi sušenja sadja ali pridelave zelišč, kmetije obogatiti z dopolnilnimi dejavnostmi, uvesti nove tehnologije proizvodnje na kmetije, kmetijske izdelke predelati v končne proizvode tako za prodajo na trgu kot doma, med drugim pa bo potrebno razviti enotno blagovno znamko in zaščito geografskega porekla izdelkov ter neposredno povezati kmetijstvo s podjet- ništvom in turizmom. PKM bo kot učinkovit sistem temeljil na civilni iniciativi, v ta namen pa nameravajo v roku dveh let pripraviti vse potreb- no za ustanovitev organizacije oz. podjetja za pridelavo, predelavo in trženje izdelkov ter proiz- vodov. katere lastniki bodo v projekt vključeni kmetje. (B.M.) V VIPAP VIDMU VEČ ZA IIWESTICIJE Tako uspešnega poslovnega leta, kot je bilo za delniško družbo VIPAP VIDEM d.d. Krško poslovno leto 2000, ko so z ustvarjenimi 238.035 milijonov DEM prihodka presegli načrtovane prihodke za dva odstotka in za 20 odstotkov presegli tudi planiran dobiček iz poslovanja, ki je znašal 25,3 mio DEM, letos sicer v tovarni ne pričakujejo, kljub temu pa so v planu za leto 2001 podvojili sredstva za načrtovane investicije. V minulem letu so v delniški družbi VIPAP VIDEM Krško za investicije, med katerimi sta bili najpomembnejši postavitev kisikove delignifikacije v proizvodnji celuloze in modernizacija pa- pirnega stroja 3, namenili 19,4 milijonov DEM, v letošnjem letu pa načrtujejo investicije v višini okoli 40 milijonov DEM. Polovico teh sredstev bodo namenili za reševanje ekoloških problemov v tovarni, glavnino preostalih sredstev pa nameravajo vložiti v rekonstrukcijo papirnega stroja 2, mod- ernizacijo papirnega stroja 1, med drugim pa nameravajo pričeti tudi s pripravami projektne in os- tale dokumentacije za izgradnjo biološke čistilne naprave. Medtem ko so lani v tovarni proizvedli rekordno količino celuloze v zadnjih petih letih, ki je znašala 121.083 ton, načrtujejo letos zaradi strožjih ekološki usmeritev na področju dopustnih nivojev onesnaževanja okolja za okoli pettisoč ton nižjo proizvodnjo celuloze, k znižanju proizvodnje celuloze pa naj bi prispevale tudi od meseca novembra padajoče cene celuloze in grafičnih papirjev na trgu. Sicer pa bodo spričo načrtovane 14- dnevne zaustavitve papirnega stroja 1 v mesecu juliju, vgradnje nove opreme v mesecu avgustu, v nadaljevanju pa v zadnjih dveh mesecih tudi rekonstrukcije papirnega stroja 2, znižali tudi proizvod- njo papirja. Ta naj bi v letu 2001 znašala 144.241 ton (lani so proizvedli 150.438 ton papirja). (B.M.) ObzormK gospodarstvo ŠL39-40.marec2001 OSA SE ŠIRIV POSAVJE Kdaj bodo sodni mlini in v čigavo korist raz- sodili v »razvpitem primeru« dokapitalizacije in prevzema večinskega deleža v podjetju Togrel s strani družbe OSA 1 d.o.o iz Krške vasi, še ni znano, vsekakor pa so zapleti in sodni spori botro- vali skupni odločitvi devetih družabnikov podjet- ja OSA 1, da kupnino začasno umaknejo iz Togre- la in z njo kupijo večinski paket delnic SGP Posavje iz Sevnice. Istočasno je družba OSA 1 tudi v postopku preimenovanja. V bodoče se bo družba imenovala GIP - O (Gradbeništvo, inženiring, proizvodnja), po be- sedah direktorja družbe Staneta Budiča, pa sprioo projektov, ki prihajajo v Posavje, načrtuje- jo dodatna kapitalska povezovanja in poslovno sodelovanje še z nekaterimi podjetji v Posavju ter razširitev dejavnosti tudi na dejavnost nizkih gradenj. Zatorej družbi OSA 1, ki ima sicer v reg- istraciji zapisano pestro paleto dejavnosti, ostaja še naprej poslovna usmeritev gradbeništvo, saj so vsi družabniki, ki so združili svoje interese v pod- jetju in vanj vložili okoli 500 milijonov kapitala, povezani s to panogo. Zaenkrat so si zadali kot prioritetni nalogi rešitev sodnih sporov v zvezi s podjetjem Togrel in sanacijo poslovanja v podjet- ju SGP Posavje Sevnica, ki je že drugo leto zapored zaključilo poslovno leto z izgubo. V družbi OSA 1 nameravajo zaradi tega takoj pris- topiti k izdelavi sanacijskega programa tako na fi- nančnem kot organizacijskem podrocju in se loti- ti takojšnjega dezinvestiranja z odprodajo nepremičnin, ki predstavljajo podjetju že nekaj časa največje f inančno breme. V podjetju, v kater- em je zaposleno 195 delavcev, vsekakor vidijo do- bre razvojne možnosti, prav tako pa ne gre zane- mariti dejstva, da si je SGP Posavje tekom let pri- dobilo dobre reference, ki jih danes pogojujejo vsi razpisi za pridobitev del na posameznih projek- tih. Teh pa se bo v Posavju v prihajajočih letih zvrstilo kar nekaj, v katerih želijo gradbeniki OSE sodelovati tako v okviru SGP Posavja kot podjetja Togrel, v katerem so sicer poslovno leto 2000 us- peli zaključiti z minimalnim dobičkom, jim pa zato kopico težav predstavlja tudi do 30 let stara proizvodna oprema. Najnujnejšo posodobitev obstoječih programov z delom novih tehnologij, ki so že prisotne po svetu, predvsem v Italiji, kjer je razvoj montažnih konstrukcij najbolj izrazit, so poleg vlaganja v nepremičnine in zagotovitve po- trebnih obratnih sredstev za normalno poslovan- je, že predvideli v izdelanem investicijskem pro- gramu Togrela, ki je znašal 600 milijonov SIT, a zaradi sodnih zapletov ni bila izveden. Vendar pa v družbi zatrjujejo, da nameravajo kapital, t.j. 300 milijonov SIT, ki so ga začasno umaknili iz pod-' jetja, v kolikor bodo sodni spori ugodno rešeni, v roku 30 dni vrniti v podjetje in nadaljevati z že začeto sanacijo. (B.M.) V NE KRSKO SE PRIPRAVUAJO NÄ REMONT IN NA ODPRTJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V krški nuklearki že potekajo intenzivne pri- prave na letošnji redni letni remont, ki bo pred- vidoma trajal 40 dni in med katerim bodo po letu dni delovanja prvič pregledali tudi lani vgrajena nova uparjalnika. V nuklearki smatra- jo, da je še zlasti po vseh posodobitvah njihova elektrika lahko konkurenčna v slovenski ponud- bi in da jim polne proizvodnje ne bo težko pro- dati. Jedrsko elektrarno v krškem bodo zaradi red- nega letnega remonta zaustavili 9.maja in jo v omrežje ponovno sinhronizirali 18.junija, vtem času pa bodo opravili vrsto del, ki so načrtova- na v t.im. desetletnem programu vzdrževanja. Poleg že običajnih pregledov bodo v velikem - obsegu pregledali trdnost materialov primarne- ga (jedrskega) kroga elektrarne, opravili pre- ventivne zamenjave na sistemu kontrolnih pal- ic, zamenjali enega od zahtevnejših izmenjeval- cev toplote, po prvem letu obratovanja pa bodo opravili tudi pregled novih uparjalnikov, ki ob- sega tudi rentgeniziranje vseh cevi novih upar- jalnikov. Na t. im. klasičnem delu elektrarne bodo kompletno obnovili prvega od hladilnih stolpov in mu tako povečali hladilne sposobnosti, zamen- jali bodo enega od dveh visokonapetostnih trans- formatorjev in opravili vrsto drugih del. Že z obsežnimi lanskimi posodobitvami so v krški nuklearki dosegli nekatere pomembne, a načrtovane učinke. Tako so povečali moč elek- trarne z 664 megavatov na 707 megavatov zmogl- jivosti na pragu, po dodatni vgraditvi nekaterih - drugih delov nove opreme bo močno skrajšan tudi čas rednih letnih vzdrževalnih del, ki naj bi v naslednjih letih trajala od 25 do 35 dni na leto. Še nekaj bodo pridobili s posodobitvijo turbine oziroma zamenjavo nizkotlačnih rotorjev tur- bine, kar naj bi opravili okoli leta 2005. Čeprav v nuklearki ob poudarjanju tehnološk- ih izboljšav ne pozabljajo na varnostne vidike modernizacije, so ta trenutek še posebej zanimivi ekonomski njihovi učinki. Pomembna posledica vsega navedenega bosta seveda tudi ustrezno viš- ja letna razpoložljivost elektrarne in proizvodnja, s čimer bo lastna cena kilovatne ure električne energije iz nuklearke ustrezno nižja. Torej so v nuklearki takorekoč tik pred zdajci in očitno še pravi čas opravili posege, zaradi katerih bodo njihov položaj v času odpiranja trga z električno energijo v Sloveniji vendarle nekoliko lažji. Tudi v NEK se namreč pripravljajo na načrtovano odpiranje trga z električno energijo, ki naj bi nastopilo 15.aprila. V letošnjem letu ponuja nuklearka električno energijo po lastni ceni, ki je na ravni lanske in znaša 6,5 tolarjev za kilovatno uro. Po oceni glavnega direktorja NE Krško Stan« eta Rožmana odpiranje internega trga zaenkrat še ne pomeni velikih sprememb, saj sta poraba in proizvodnja električne energije v Sloveniji bolj ali manj uravnani. Prihajajoce dveletno obdobje internega trga v NEK razumejo kot čas, v katerem bomo v državi oblikovali vse in- stitucije in mehanizme, ki so potrebni, da bi tak- šen trg lahko v resnici zaživel. ObzorniK D ŠL39-40,marec2001 gospodarstvo TEŽAVEPRI DELOVANJU KGZ V POSAVJU S Kmetijsko gozdarsko zbornico (KGZ) naj bi kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov dobili svojo stanovsko in interesno or- ganizacijo, a kakor smo lahko slišali in ra- zumeli na prvi redni seji sveta Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Brežice, ki je potekala 14. marca v Krškem, je ta organiza- cijsko še v povojih. Na seji je bilo s strani članov sveta OE Brežice, predsednikov in vodje izpostav, izvol- jenih svetnikov in predstavnikov Kmetijske svetovalne službe slišati kar nekaj kritičnih pripomb na račun delovanja tako krovne orga- nizacije kot njenega prvega človeka Petra Vris- ka. V prvi vrsti so prisotni izpostavili, da s stra- ni KGZ ne prejemajo ne navodil za delovanje ne dovolj potrebnih informacij ali pa so te zelo pomanjkljive, kot denimo to, ali KGZ sploh sodeluje pri pripravah in oblikovanju izhodišč za tržne rede, ki jih želi država, glede na dane obljube Evropski uniji, sprejeti v čim krajšem času. In kakor je bilo razumeti, te oblikujejo domala v »ilegali«, saj so po njihovem mnenju nekateri predlagani tržni redi za Slovenijo popolnoma nesprejemljivi, kar nakazuje, da se tudi strokovni odbori, ustanovljeni pri KGZ, ne vključujejo v pripravo ali pa njihove- ga mnenja nihče ne upošteva. ObmoČna enota KGZ tudi še nima zagotovljenih prostorov za svoje delovanje. Ti naj bi bili sicer že izbrani v Brežicah, vendar glede na to. da v OE ne raz- polagajo z nikakršnimi finančnimi sredstvi, prav tako pa ne prejemajo še nobenih sredstev z naslova zborničnega prispevka, saj je zadeva še vedno v postopku reševanja na ustavnem sodišču, le-te ne morejo aktivirati, poleg tega pa so iz krovne organizacije prejeli priporoči- lo, naj na območni ravni, da bo čim manj stroškov, ustanovijo temu primerno - čim man- jše število strokovnih odborov. Teh resda niso ustanovili, pa ne zaradi navodil iz Ljubljane, temveč zaradi tega, ker so bili mnenja, da bi s formiranjem teh strokovnih odborov po nepo- trebnem podvajali obmocja, zato so le imen- ovali in zadolžili svetnike za posamezna po- dročja. Tako sklepe kot pripombe iz seja sveta OE KGZ bodo posredovali predsedniku zbornice in upati je, da bodo padle na plodna tla, saj, kakor so poudarili predstavniki "iz- postav OE Brežice, Krško in Sevnica, ne želijo biti sami sebi namen. (B.M.) IZ LETA V LETO BOLJŠE VINO NA BIZELJSKEM S pokušino vin ter podelitvijo priznanj za na- jbolje ocenjena vina pridelovalcem dobre kapl- jice, sta Turistično društvo ter Društvo vinograd- nikov z Bizeljskega kot organizatorja v februarja izpeljala že tradicionalno prireditev - Praznik vin na Bizeljskem. Desetdnevna prireditev, ki sta jo društvi za razliko od prejšnjih let spravili pod stre- ho dva meseca prej, je sicer potekala po ustaljen- em programu, od ocenjevanja vin do vodenih de- gustacij belih in rdečih vin, strokovnega preda- vanja ter seveda ob spremljajočem kulturnem pro- gramu. Po besedah predsednika ocenjevalne komisije Janeza Isteniča so bile letos zastopane kot presek pridelka bizeljskih vinogradnikov vse sorte, barve in kategorije, od namiznih vin do vin s predikati in penin. Osemnajst ocenjevalcev, razdeljenih v tri komisije, je ocenjevalo pretežno letnik 2000, in sicer 339 vzorcev i7 Bizeljsko - sremiškega okoliša in le en vzorec cvička iz Dolenjskega vino- rodnega okoliša. Izstopale so predvsem zgodnje sorte, polna, gladka in mehka vina, vsekakor pa je sama kakovost vin izredno napredovala, saj so vina v povprečju dobra, predvsem pa boljša kot pretekla leta, ob letošnjem ocenjevanju pa so zasledili v primerjavi s preteklimi leti tudi manj klasičnih napak, ki se pojavijo pri pridelavi ali-v nadaljevanju kletarjenju in sami polnitvi vin. Poletna suša ni ravno prizadela trt na bizeljskib vinorodnih gričih, pa ceprav je bilo grozdja količinsko nekoliko manj. Kakor meni Ales Ba- lon, predsednik tamkajšnjega vinogradniškega društva, vse kaže na to, da bo tudi letnik 2001 nor- malen, v društvu, ki šteje že okoli 100 članov pa se zavedajo, da se bodo morali intenzivneje usmeri- ti v obnovo povšin, saj le-ta nekoliko zaostaja. Z organizacijo tovrstnih prireditev si želijo pred- vsem promovirati svoja vina, da bodo le-ta pre- poznavna tako v slovenskem prostoru kot tudi širše, kar naj bi pripomoglo k boljši prodaji vina in prepoznavnosti tega vinorodnega območja. Slednje so si za cilj zastavili tudi v Turističnem društvu Bizeljsko, ki ga od meseca januarja letos vodi Vesna Kunej. Ne glede na to, da se je leto šele dodobra pricelo, so v društvu že zaceli snovati pro- gram za septembrsko bizeljsko trgatev s tradicio- nalnim vin skim maratonom (tek skozi vino- grade), sicer pa bodo svoje sile v društvu usmerili v označitev bizeljskih peš poti, v sodelovanju s Turistično zvezo Brežice nameravajo urediti spletno stran na internetu, izdati zgibanki o Mar- tinu Slomšku ter Antonu Smehu, predvsem pa se bodo lotili čiščenja in urejanja tako samega kraja Bizeljsko kot tudi vasi Brezovica, ki se bo v sklopu akcije Moja dežela lepa in gostoljubna, potegova- la za najlepše urejeni kraj. (B.M.) PRAZNIK VINA VINORODNE DEŽELE POSAVJE - "SREMIČ 2001" Letošnji tradicionalni Praznik vina vinorodne dežele Posavja, se je z ocenjevanjem 263 vzorcev vina zacel 14. marca v Krškem, namenjen pa je tako vinogradnikom kot ljubiteljem vina ne le v Posav- ju, temveč tudi širše. Spremljajoče prireditve, kot so strokovna predavanja, predstavitve kulinarike kmečkih turizmov, razstava fotografij o delovanju vinogradnikov in druge aktivnosti, ki jih organiz- irata tukajšnje Društvo vinogradnikov Sremič ter Kmetijsko svetovalna služba Krško, so potekale vse do 24.marca, ko so v krškem Kulturnem domu slovesno podelili priznanja pridelovalcem najbol- je ocenjenih vin in desetdnevno prireditev zaključili in okronali z že tradicionalnim vinogradniškim plesom in degustacijo vseh zbranih vzorcev vin. Na sliki: ocenjevanje letošnje vinske bere. D Ob/ornik od tu in tarn Št. 39-40, marec 2001 MArtJ POJiOil Jixl MAiNJJ D'SliOli Glede na obseg del in pripada- jočih zadev, ki jih imajo v reševanju na Upravni enoti (UE) Krško, so le- te, po besedah nacelnika UE Krško Antona Podgorška, v minulem letu dokaj tekoče reševali, z izjemo zadn- jih dveh mesecev v letu, ko se je na račun zamenjave osebnih izkaznic povečal obseg dela in strank na odd- elku za upravne notranje zadeve. 7034 občanov z novimi osebnS- mi izkaznicami Tako so konec leta stranke names- to predvidenih sedmih dni za izdela- vo nove osebne izkaznice pri proiz- vajalcu, morale nanjo čakati 14 dni, sicer pa je v letu 2000 pridobilo novo osebno izkaznico kar 7034 občanov občine Kxsko. Zaradi uveljavitve novega Zakona o potnih listinah, po katerem naj bi tudi te zamenjali z novimi, so le-teh lani v primerjavi s predhodnimi leti izdali manj, in sic- er 947, pričakujejo pa, da jih bodo v letošnjem letu izdali oziroma za- menjali med pet in šest tisoč. Na UE Krško so med drugim v letu 2000 izdali kar 1568 potrdil o državljanstvu (846 v letu 1999), 1214 dovoljenj za začasno bivanje, 1038 izpiskov iz rojstnih matičnih knjig in 30 pozitivnih odločb za spremebp osebnega imena. Začasno prebival- išoe v občini Krško je prijavilo 450 oseb, odjavilo se je 185 oseb. Tekom leta so izdali tudi 36 dovoljenj za na- bavo orožja, 32 dovoljenj za posest orožja, 40 orožnih listov in 8 poo- blastil za nošenje orožja. Orožje je bilo zaseženo 19 osebam. Manj porok in manj otrok V minulem letu je bilo v občini Krško sklenjeno 86 zakonskih zvez (vletu 1999- 103):vprostorihsamo- stana v Kostanjevici na Krki - 27, na Občini Krško, t.j sedežu UE pa je sklenilo zakonsko zvezo 59 parov. V primerjavi z letom 1999, ko je bila občina Krško številnejša za 258 no- vorojencev, se jih je v minulem letu rodilo manj, in sicer 242 otrok, od tega 120 dečkov in 122 deklic). Na- jveč otrok je bilo rojenih v mesecu marcu -33, najmanj v mesecu juliju - 12. V letu 2000 je umrlo 275 preb- ivalcev občine Krško (v letu 1999 - 315), največ v mesecu januarju - 31, najmanj v zadnjem mesecu leta, v decembru, in sicer 18 oseb. Rojstva in smrti po krajevnih skupnosti v letu 2000 na območju UE Krško KS Brestanica: 9 rojstev (4 dečki, 5 deklic;, 19 smrti (11 moških, 8 žensk), razlika: -10 oseb; KS Dolenja vas pri Krškem: 14 rojstev (10 dečk- ov, 4 deklice), 10 smrti (5 moških, 5 žensk), razlika: + 4 osebe; KS Gora: 3 rojstva (2 dečka, 1 deklica), 3 smrti (2 moška, 1 ženska), razlika 0; KS Koprivnica: 6 rojstev (3 dečki, 3 dek- lice), 8 smrti (3 moški, 5 žensk), raz- lika: + 2 osebi; KS Kostanjevica na Krki: 27 rojstev (14 dečkov, 13 dek- lic), 23 smrti (9 moških, 14 žensk), razlika: + 4 osebe; KS Krško: 62 rojstev (30 dečkov, 32 deklic), 59 smrti (37 moških, 33 žensk), razlika + 3 osebe; KS Krško pol je: 9 rojstev (3 dečki, 6 deklic), 12 smrti (6 mošk- ih, 6 žensk), razlika: - 3 osebe; KS Leskovec pri Krškem: 18 rojstev (9 dečkov, 9 deklic), 19 smrti (11 mošk- ih, 8 žensk), razlika: - 1 oseba; KS Podbočje: 19 rojstev (10 dečkov, 9 deklic), 20 smrti (14 moških, 6 žensk), razlika: - 1 oseba; KS Raka: 15 rojstev (9 dečkov, 6 deklic), 22 smrti (10 moških, 12 žensk), razlika: - 7 oseb; KS Rožno Presladol: 3 rojst- va (3 deklice), 5 smrti (4 moški, 1 ženska), razlika: - 2 osebi; KS Seno- vo: 35 rojstev (13 dečkov, 22 deklic), 39 smrti (19 moških, 20 žensk), raz- lika: - 4 osebe; KS Senuše: 4 rojstva (2 dečka, 2 deklici), 4 smrti (1 moš- ki, 3 ženske), razlika: 0; KS Veliki Podlog: 17 rojstev (8 dečkov, 9 dek- lic), 6 smrti (3 moški, 3 ženske), raz- lika: + 11 oseb; KS Veliki Trn: 3 rojst- va (1 deček, 2 deklici), 15 smrti (6 moških, 9 žensk), razlika: - 12 oseb; KS Zdole: 7 rojstev (6 dečkov, 1 dek- lica), 12 smrti (5 moških, 7 žensk), razlika: - 5 oseb. Iz leta v leto bolj "motoriz- irani Število registriranih vozil na ob- močju UE Krško na dan 31.12.2000 je znašalo 13929 vozil, to je 400 vozil več kot konec leta 1999. Od tega je bilo prvič registriranih 1636 vozil, v skupnem številu registriranih vozil pa predstavljajo seveda največjo številko osebna vozila. Teh je kar 11398, medtem ko se na drugo mes- to po številu uvrščajo kmetijski trak- torji - registriranih jih je 1031. Vseka- kor pa, kar je tudi na naših cestah iz leta v leto očitneje, narašča število motornih koles. Pred štirimi leti jih je bilo na obmocju UE Krško registr- iranih manj kot 100, konec minulega leta se je to število povzpelo na 163 registriranih motornih koles. Na območju občine Krško poseduje vozniški izpit 15491 oseb, samo lani so v evidenco o izdanih vozniških dovoljenjih vpisali 650 novih voznikov. Od sodnikov za prekrške so na UE prejeli 162 odločb o izrečenih ukrepih po Zakonu o var- nosti v cestnem prometu.pd tega 117 ukrepov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in 28 ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil, v devetih primerih pa je bil voznikom izrečen ukrep, po katerem bodo mor- ali ti ponovno, torej že drugič, oprav- iti vozniški izpit. Denacionaliza- cija: problem pri pridobivan- ju potrebnih listin Kljub dolgotrajnosti postopkov v denacionalizacijskih zahtevkih, v katerih je potrebno pridobiti listin- ske dokaze o nacionalizaciji premoženja, ki je bila opravljena v različnih obdobjih in okoliščinah, ko še ni bila vodena enotna evidenca, so na UE uspeli v lanskem letu od 38 zadev rešiti 15 zahtevkov. Medtem ko so med večjimi zahtevki že delno vrnjeni gozdovi Krakovo - Gorjanci, ostaja odprt vložen zahtevek za vrni- tev gradu Rajhenburg. Tega bodo morali reševati sicer na Ministrstvu za kulturo, na UE Krško, na oddelku za okolje in prostor in oddelku za gospodarske dejavnosti in kmetijst- vo, pa se spopasti z zahtevkom za vračilo kar 335 hektarjev površin, ki so jih imeli nekdaj v posesti trapisti. Sicer pa je bilo na podlagi Zakona o denacionalizaciji in Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skup- nosti in vračilu njihovega premo- ženja in pravic skupaj vloženo 299 zahtevkov za vračilo podržavljenega kmetijskega premoženja. V letu 2000 je bilo v celoti rešenih 50 zahtevkov ter izdanih 54 delnih rešitev in od- ločb o skrbniävu. (B.M.) mmmmmm^- p#savske novice od februarja na Internetu: obzornik. com Obzörilik BI ŠL39-40,marec2001 od tu in tarn PRISEGLO 138 POROTNIC IN POROTNIKOV Prvega marca je na krajši sloves- nosti v krškem kulturnem domu svečano zapriseglo 138 sodnic in sodnikov porotnikov, ki bodo po Za- konu o sodiščih prihodnjih pet let sodelovali pri izvajanju sodne oblas- ti na Okrožnem sodišču v Krškem. Okrožno sodišče v Krškem deluje od leta 1995 in je bilo ustanovljeno za območje vseh treh posavskih občin. Od tu, po prerezu oziroma glede na število prebivalcev v posamezni obči- ni, so bili imenovani tudi porotniki, in sicer iz Občine Krško 59, iz sevniške občine 35 in iz Občine Brežice 49 po- rotnikov. Porotnice in porotniki, ki iz- polnjujejo po Zakonu o sodiščih do- ločene pogoje za imenovanje, t.j., da so dopolnili 30 let starosti, da so državljani Republike Slovenije, oseb- nostno primerni za udeležbo pri izva- janju sodne oblasti ter niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, so bili imenovani za obdobje petih let, z možnostjo ponovnega im- enovanja. Zanje velja, da morajo tako kot poklicni sodniki v sojenju upošte- vati kodeks sodniške etike, da sodijo v skladu z Ustavo, zakonih in splošnih načelih mednarodnega prava, vsako- mur so dolžni zagotoviti enakost pred zakonom ter enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, upoštevati morajo tudi načelo neodvisnosti, po katerem na sodnike in sodnike porot- nike niso dovoljeni nobeni pritiski ter posegi v njihove odločitve, izza sodni- ških zidu pa zanje velja tudi zaveza molčečnosti. Da bi bili porotniki ena- komerno obremenjeni, so povabljeni na sodišče po določilih Sodnega reda, to je po abecedi, predsednik Višjega sodišča, vrhovni sodnik Jernej Po- točar, pa je med 138 porotnicami in porotniki imenoval tudi 13 porotnik- ov s pedagoškimi izkušnjami, ki bodo sodelovali pri sojenju v kazensko mla- doletniških zadevah. Na Okrožnem sodišču v Krškem so v minulem letu razsodili v 4085 zadevah, kar je preko 400 zadev več kot v letu 1999, kljub temu pa so zara- di povečanja pripada nujnih kazen- skih in preiskovalnih zadev, steča- jnih zadev in zadev sodnega registra, prenesli v reševanje iz lanskega v letošnje leto kar 1080 zadev. V letu 2000 so namreč na sodišču obra- vnavali kar 59 nujnih pripornih zadev s privedbo osumljencev na so- dišče, 14 pripornih kazensko preisk- ovalnih zadev in 19 pripornih kazen- skih zadev. Po besedah predsednice Okrožnega sodišča v Krškem Du- sanke Weiss, med pripornimi zade- vami izstopajo predvsem tista ka- zniva dejanja, ki so povezana z bližino državne meje, kot so pre- povedani prehodi čez državno mejo, nedovoljena proizvodnja in promet orožja, neupravičena proizvodnja in promet z mamili, kazniva dejanja ponarejanja listin in tatvine. (B.M.) Na sllki: Dušanka Weiss, Jernej Potočar In Mik» Medved 0BČNI ZBOR KRŠKIH IZGNANCEV Leta 1941 je iz gradu Rajhen- burg, kot enega najvecjih zbirnih taborišč v Evropi, odšlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slov- encev. Petdeset let kasneje je okoli 8000 slovenskih izgnancev v spomin in opomin na tragedijo izg- nanstva, na tem mestu ustanovilo Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945, ki danes deluje preko 83 kra- jevnih organizacij DIS. Mednje sodi tudi krajevna organizacija KrŠ- ko, z nekaj preko tristo članic in čl- anov, ki so se pretekli mesec zbrali na občnem zboru društva. Ob kul- turnem programu, ki so ga prispe- vali učenci krške osnovne sole, pev- ki Slavica Jarkovič in Ana Marija Capl ob spremljavj Adolfa Moško- na ter mladi harmonikarji Tonija Sotoška, so člani sprejeli poročila izvoljenih organov društva o delo- vanja in aktivnostih v preteklih dveh letih in tudi program dela in aktivnosti v bodoce. Med drugim so sklenili, da se bodo zavzeli za obno- vo in restavriranje Muzeja izg- nancev na gradu Rajhenburga, v letošnjem letu načrtujejo tudi izlet v kraje izgnanstva, 9junija, ob prazniku Občine Krško, pa namer- avajo z Združenjem borcev in udeležencev NOB občine Krško, Policijskim veteranskim društvom Sever ter Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, s sk- upno svečanostjo obeležiti 60 let izgona iz domovine. (B.M.) 0B DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Poveljnik Republiškega štaba Civilne zaščite Miran Bogataj je ob mednar- odnem dnevu CZ, 2. marca na slovesnosti v Termah Čatež v prisotnosti cl- anov regijskega in republiškega štaba CZ ter predstavnikov služb in institucij v Posavju, podelil najvišja priznanja posameznikom, ki so s požrtvovalnim in prostovoljnim delom na področju zaščite in reševanja na nivoju lokalne sk- upnosti vidno prispevali k razvoju in delovanju te organizacije. Najvišje priznanje, zlati znak CZ, je prejela Vladimira Kežman, poveljnica brežiškega Občinskega štaba CZ, srebrni znak CZ je prejel Matjaž Šribar, poveljnik sek- torja äaba CZ Krško, bronasti znak CZ pa so prejeli Franc Urek, poveljnik Gasilske zveze Brežice, Zvone Košmerl, direktor občinske uprave Sevnica in Borut Simončič, član občinskega itaba CZ Sevnica. (B.M.) ¦HMMP ObzormK kmetijstvo Št. 39-40, marec 2001 Branka Kovačič S POŠTENIM DELOM NE MORES ČEZ NOČ OBOGATETI r~M Pravzaprav ni nobenega vinskega praznika ali druge podobne priložnosti, ko ne bi poslušali »v nebo vpijočih tožb« vinogradnikov, kako svojega pridelka ne uspejo zadovoljivo prodati, zaradi Cesar se nam zastavita v prvi vrsti dve vpra- šanji: ali so ob poplavi tako količin kot sort posamezna vina premälo ka- kovostna ali pa gre neuspešno trgo- vanje z vini pripisati premalo razviti podjetniški žilici? Zato smo toliko bolj presenečeni, če srečamo pride- lovalca, ki ne išče odgovorov na tovrstna vprašanja, kvečjemu nas- protno, se sprašuje, kako bi še razšir- il trte v vrste, saj mu kupci vino odk- upijo še pred koncem sezone. In toli- ko bolj presenečeni, če ne gre za vino- gradnika temveč vinogradnico, saj naj bi nekako še vedno prevladovalo mnenje, da je to v prvi vrsti »moško delo«. Branka Kovačič iz Drenovca na Bizeljskem je vsekakor ovrgla zgoraj omenjeni kliše. Pa ne zgolj zato, ker zna kot ženska in žena in mati (po moško) poprijeti prav za vsako delo, temveč zato, ker zna svoje delo tudi tržiti. Vinogradništvu in kmečkemu turizmu se je posvetila pred štirimi leti, ko je zaradi stečaja Agrarije, kjer je bila 19 let zaposlena v računovod- stvu, ostala brez zaposlitve. »Saj ni šlo zgolj za preživetje«, pravi Branka, »saj je mož zaposlen v Vino Brežice in oba otroka v službi, a jaz tedaj nisem dopolnila niti štirideset let. Vsekakor še premlada in s preveč en- ergije, da bi se vdala v usodo, se post- avila v vrsto na Zavod za zaposlovan- je in se smilila sama sebi!« In ker je v slogi moč, so v družini staknili glave skupaj, prodali delnice in sredstva namenili v investicije. Dokupili so zemljo in kupili ter obnovili v Ore- hovcu pri Bukovju hišo iz leta 1818, danes skozi vse leto priljubljeno tur- istično točko za srečanja, piknike tako njihovih rednih strank in kupcev vina, ljubiteljev Brankine iz- vrstne kuhinje kot udeležencev orga- niziranih izletov ter naključno mi- moidočih popotnikov. Družina Kovačič obdeluje vino- grade na šestih hektarjih zemljišča, kjer imajo po strukturi sort zasajenih 13.000 trt: laški rizling, sauvignon, char- donnay, sivi pinot, modra frankinja, žametna črnina, rumeni muškat itd. Letno napolnijodo 150.000 stek- lenic,~ki so jih opremili tudi s črtno kodo, s čimer se lahko danes pohvali le malo število zasebnih vino-, gradnikov in polnilcev. Branka kot nosilka dejav- nosti se zaveda, da sta za uspešno delo, ki daje tudi rezultate, poglavitna v prvi vrsti trdo delo in znanje, zato se neprestano izo- bražuje, z odliko je naredila solo za turizem in promocijo svoje dejavnos- ti ne prepušča ne društvom ne insti- tucijam, ki se ukvarjajo s turizmom. Sama se predstavi letno na šestih na- jvecjih sejmih od sejma Alpe Adria do Radgonskega sejma, kjer sklene pogodbe za prodajo vina tako za družbeni sektor kot z zasebniki in agencijami, preko katerih se na nji- hovih domačijah tako v Bukovju kot v Drenovcu ustavi lepo število avto- busov. In Branka jih postreže s svoji- mi izvrstnimi salamami, klobasami, siri in vinom, pa s pravo domačo kuli- nariko, katere se je bila naučila že v mladih letih pri teti, ki je bila izvrst- na kuharica. »Zlati kupec je tisti kupec, ki se vrača nazaj, ki na podlagi kakovosti in ugodne cene spozna kmetijo, pridelovalca, ga ceni in mu tudi zau- pa, zato mi ne moremo tarnati, da nam vino ostaja, kvečjemu nam pre- hitro poide. Predvsem pa je potreb- no počasi in preudarno delati, kajti s poštenim delom čez noč ne obogati nihče, pač pa le na podlagi trdega dela in znanja, ki se vselej obrestuje«, nam je v klepetu povedala Branka. Daje temu res tako, smo se prepriča- li na svoje oči, saj je na dan našega obiska Branka, mimogrede, z mo- zem Tonetom, s katerim sta tisti dan praznovala 27 obletnico skupnega življenja, raztrosilatonognojila, pos- torila to in ono po hiši, uredila papir- je, kajti Branka si kot računovodkin- ja tudi sama vodi knjige. Kdor zna - zna, smo si dejali, ko smo odhajali z obiska od družine Kovačič. Bojana Mavsar y^l PO»AV»KI ITT ¦¦¦¦ ObzorniK 13 Št 39-40. mane 2001 informativna priloga Občine Krško bcine Krsko S OBISK MMSTRA ZA KMEWJSTVO, siOZIURSTVO IN PRFHR ANO Na povabilo posavskih županov je konec februarja Posavje obiskal mag. Franci But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no. Ministra so župani in njihovi sodelavci seznanili z vprašanji in nerešenimi problemi v posebnem gradivu, ki je bilo ministru poslano že pred prihodom. Njegovo sezna- njanje s konkretnimi situacijami pa se je začelo na območju Krškega polja, predvsem s trenutno nereš- enim vprašanjem komasacije in le- galizacije romskega naselja Keri- nov grm. Seznanitvi s potekom projekta nacionalnega programa namakanja Kalce - Naklo in zbirnega centra za zelenjavo, s kat- erim bosta organizirana pridelava in trženje vrtnin s poudarkom na izkoriščenju tople vode v pokritih površinah, je sledil ogled posod- obljene vinske kleti Kmečke zadru- ge Krško. Vmali dvorani krškega kulturne- gadomajesledila razprava o vlogi in razvojnih možnostih kmetijstva v Posavju. Hkrati je bil predstavljen projekt Posavski kmetijski man- agement, ki ga je začrtal Regijski pospeševalni center v sodelovanju s projektnim partnerjem Majing inženiring, z namenom orga- nizirane pridelave, predelave, razvoj in trženje kmetijskih pridelkov, izdelkov domačih obrti in turizma na kmetiji pod enotno blagovno znamko. Po krajšem srečanju z novinarji je sledil ogled in- vesticije v kmetijskem podjetju Evrosad d.o.o. in razgovor o pristopu k projektu Organizirana pridelava sadja na območju Posavja. zaradi nerešenega vprašanja le- galizacije Kerinovega grma. To naselje je namreč na prvem območju kmetijskega zemljišča, sredi komasacijskega območja, zaradi česar je bila komasacija ustavljena in neizvedena. Ob obisku kmetijskega ministra je bilo ugotovljeno, da je problem kljub zakonskim določbam mo- žno rešiti, če se pristqjna lokalna skupnost in krajani s predlogom rešitve strinjajo. Na osnovi pozi- tivnih stališč ministrstva o legal- izaciji romskega naselja bo tako možna izvedba komasacijskega postopka. Organizirana pridelava in trženje vrtnin, s poudarkom na izkoriščanju tople vode Zaradi izredno dobrih talnih in klimatskih razmer je na ob- Komasacija Krško polje II in legalizaeija romskega naselja Kerinov grm Postopek komasacije Krško polje II na 720 ha kmetijskih površin je bil v preteklosti ustavljen Informacije prfpravlja uprava Obäne Krško. Ureja: Matej Drabnlč. Naslov: Občina Krško, Cesta krüb zrtw 14,8270 Kr*». Telefon: 07/4981100 ei. pošta: občina.krsko@inserLsi ObzorniK informativna Diiloga Občine Krško močju Krškega polja, zlasti pa ob rečni struge reke Krke, možna pridela zelenjave, proizvodnja trsničarstva in jagodičevja. Nacionalni program namakanja območja Kalce - Naklo zajema 260 ha kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oraogoča v sodelovanju z Občino Krško financiranje projektne dokument- acije ter izvedbo primarnega in sekundarnega na- makalnega voda do posameznih parcel. Kmečka zadruga Kostanjevica pa bo kot investitor v nad- aljevanju poskrbela za obratovanje celotnega sistema. Ker se proizvodnja zelenjave širi na ob- močje KS Kostanjevica, so potrebe po namakan- ju in korišcenju tople vode še večje. Prav obstoječe razmere so povod, da je potrebno na tem območ- ju pristopiti k projektu organizirane pridelave in trženja vrtnin z vzpostavitvijo zbirnega centra v Kostanjevici. Kmetje na območju vseh treh posavskih občin potrebujejo in želijo povezano pridelavo iri skupni nastop na trgu. Da bi bil do- segli zaželjeno pridelavo in ustrezen dohodek na enoto proizvoda za preživetje kmetij, vzporedno potekajo raziskave koriščenja tople vode za po- trebe ogrevanja in namakanja pokritih površin in s tem možnost predčasne ponudbe kmetijskih pridelkov na trgu. Ob dejstvu, da je projekt namakanja vključen v nacionalni program in sosinanciran s strani min- istrstva, je pomembno, da sta tudi organizirana pridelava in trženje zelenjave dobila pozitivno mnenje in podporo ministra. Namenska investicija vinske kleti KZ Krško Ob ogledu posodobljene vinske kleti v KZ Krš- ko je bilo ugotovljeno, da je bila investicija vseka- kor upravičena, tako s strani državne, kot tudi občine. V 550.000 litrih nerjaveče posode s hladilnim sistemom za kontrolirano fermentaci- jo bodo zorela deželna in vrhunska vina bizeljsko- sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša, s poudarkom na 80 % proizvodnje cvička. V 225 litrskih lesenih sodih pa bo prostor dobila modra frankinja, pridelana kot barik. KZ Krško ima 270 članov zadružnikov in poleg kleti upravlja še ž dvema trgovinama, odkupom mleka in živine ter odkupno skladišče s hladilnico kapacitete 90 vagonov. KZ Krško ima ob obstoječi proizvodnji namen dodelati tehnologijo in posodobiti polnil- no linijo, kar jim narekujejo tudi zahteve evrop- skega trga. Srečanje in razgovori posavskih kmetov, kmetijskih organizacij, člani sveta KGZ za Posavje, KSS, Občine in UE na nivoju Posavja z ministrom Glede na to, da so bila na kabinet ministrstva posredovana številna vprašanja o kmetijski prob- lematiki v Posavju, v kratkem srečanju z minis- trom ni bilo pričakovati vseh odgovorov. Župani posavskih občin so ministra seznanili s stanjem in problematiko kmetijstva v Posavju. Dejstvo je, da je posledica majhne in razdrobljene posestne strukture velik delež mešanih kmetij. Majhnost kmetij pa tako neugodno vpliva na strukturo de- lovne sile, produktivnost, intenzivnost in struk- turo pridelave. Temu sledi tudi vse pogostejše us- merjanje kmetij v dopolnilne dejavnosti. Župani vseh treh občin so poudarili, da občine iz proraču- na namenjajo podporo kmetijstvu tako subvenci- jam in investicijskim naložbam na kmetiji ter raz- vojnim programom kmetijskih gospodarstev z namenom ohranjanja poseljenosti in kulturne dediščine celotnega območja. Izpostavljena je bila problematika reševanja kmetij na obmocjih z omejenimi dejavniki, stanje živinoreje s poudarkom na prireji mleka in mesa ter njihovimi odkupnimi cenami. Temu so sledila vprašanja o usklajevanju kriterijev pri izplacevan- Ob/orniK ju sredstev državne pomoči ob elementarnih nes- rečah, transfer državnih sredstev za razvojne pro- grame CRPOV, subvencij pri obnovi trajnih nasa- dov, direktna plačila na enoto površine, vzroki za le delno izvedene melioracije dobovskega polja ter vprašanja v zvezi z podzakonskimi akti o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Minister Franc But je v razgovoru poudaril, da za probleme slovenskega kmetijstva in sloven- skega kmeta ni kriv vstop v EU, kot najbolj pogos- to slišimo, pač pa globalizacija svetovnih trgov. Novim razmeram pa se mora prilagoditi vsako gospodarstvo, če želi obstati in se razvijati. Dejst- vo je, da brez politike sofinanciranja in povezo- vanja kmetijstva v slovenskem prostoru ne bomo mogli. Slovenija kot država kandidatka je za vstop v Evropsko skupnost dobila možnpst prilagoditve svoje kmetijske politike politiki Evropske skupno- sti. Ta je definirala številne ukrepe in pogoje, ki jih mora Slovenija izpolniti, da bo lahko koristila dodeljena sredstva. Delno se bodo problemi na višinskih območjih oz območjih z omejenimi de- javniki reševali z neposrednimi plačili na enoto površine, delno pa kot ukrep kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja. V predpris- topno pomoč je RS uvrstila štiri ukrepe: - podpore investicijam v kmetijska gospodarstva, podpore investicijam v živilsko predelovalno iridustrijo v sektorjih predelave mesa, rib in mleka, podpore investicijam za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in podpore investicijam za razvoj in izbol- jšanje infrastrukture na podeželju. Kmetije že dobivajo sredstva državne pomoči v okviru nesporednih plačil, prav tako pa naj bi bila vsa preostala sredstva v okviru subvencij izplača- na še v mesecu marcu. Komasacija je tudi eden izmed ukrepov, katerim zakonske osnove niso najbolj naklonjene, zato so na ministrstvu mnen- ja, da bo moralo priti do zakonskih sprememb. V slovenskem prostoru je namreč kar 20.000 ha zemljišč z nedokončanimi komasacijami. V zvezi s stanjem mlekarstva in problematiko mesa se stvari intenzivno odvijajo s sprejemanjem izhod- iščne cene mleka in tržnimi redi proizvodnje mesa. Sredstva za sanacijo naravnih nesreč v okviru Zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo pos- ledic suše, neurje s toco, plazenje tal in sluzenje morja v letu 2000 bodo predvideno izplačana še v prvi polovici leta. Glede usklajevanje kriterijev pri izplačevanju sredstev državne pomoči ob ele- mentarnih nesrečah pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni doreklo metodologye. Dopolnilne dejavnosti, po katerih je vse večje povpraševanje zaradi možnosti dodatnega zaslužka, nimajo dorečenih podzakonskih aktov, za kar se pristojne službe ministrstva zelo zavzemajo in zagotavlja- jo, da bodo ti v letošnjem letu oblikovani. S tern naj bi bili rešeni nekateri dvomi in ovire, s kateri- mi se dnevno srečujejo tako kmetije kot uprave, ki delajo na tem področju. Organizacija sadjarstva na območju Občin Krško in Sevnica Projekt, ki ga je zasnovalo podjetje Evrosad predstavlja organizirano povezovanje sadjarjev v obeh omenjenih občinah z namenom povezovati male pridelovalce sadja, zagotoviti trg in dohodek za normalno preživetje. V nadaljevanju bodo pritegnili k sodelovanju tiste pridelovalce, ki še nimajo pravega proizvodnega programa, a bi želeli ostati na kmetiji. V projektu je zasnovana celotna proizvodnja sadja. Zagotovljen je sadilni material s sodobnim tržnim sortimentom, efek- tivno strokovno vodenje, kakovostno skladiščen- je, sortiranje in pakiranje sadja. Projekt daje pou- darek skupnemu nastopu na trgu, pod enotno blagovno znamko, ki je že dosegla prodajna mes- ta v velikih trgovskih centrih. Kmetijstvo je panoga, kjer se iz dneva v dan bolj srečuje z globalizacijo in liberalizacijo trga, pa kJ- jub temu bo možno s skupnimi močmi, s povezo- vanjem doseči to, kar si želimo, »preživeti na ma- jhnih površinah, z ohranjanjem kulturne in zgodovinske dediščine«. M.K. Komisija za občinska priznanja ter sodelo- vanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško na podlagi 18. člena Statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 98/00 - prečišoeno besedilo) ter 4. in 14. člena Odioka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, ŠL 7/01) objavlja RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKOZA LETO 2001 1. Občinski svet objčine Krško podeljuje naslednja občinska priznanja: Veliki znak občine Krško: - posameznikom za življenjsko delo, več- letne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja indelavobčini. Znak občine Krško: - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Priznanje občine Krško: - za pomembne enkratne dosežke v zadn- jem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, podjetja, društ- va, zavodi, politične stranke ter druge or- ganizacije in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vse- bovati: podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o pred- laganem prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. V koledarskem letu se lahko podeli najvee en veliki znak, največ trije znaki in največ pet priznanj občine Krško. 5. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krsko, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelovanjez obči- nami, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krsko najkasneje do 05. aprila 2001. informativna priloga Občine Kršlko 19 Obzornik Informativna priloga Občine Krško _________Št. 39-40, marec 2001 STANJE KMETIJ8TVA V OBČINI KRŠKO Razvoj kmetijstva temelji na najbolj elementa- rnih dejavnikih (klima, prostor, zemlja), up- oštevajoč tržne specifike kmetijstva, kakor tudi v naših razmerah težke pridelovalne razmere. Z vidika pridelovalnih razmer so osnovne značil- nosti območja občine Krško: velike gozdne površ- ine, neugoden relief in večji delež travinja. V zad- njem času se vse bolj soočamo z veliko zaraščenostjo kmetijskih površin, ki je posledica zaostrenih pogojev kmetovanja, s tem izgubljanja tradicionalnih oblik kmetovanja in izginjanja kra- jinske značilnosti. Podatki za oceno analize stanja kmetijskih pov- ršin so povzeti iz'Strategije razvoja kmetijstva v občini Krško, ki je bila po naročilu Občine Krško izdelana v letu 2000. površina in struktura zemue v občinikrško (v ha) Kataster Ocena Kmetijska zemuišča 17400 16230 Gozd 14974 15500 Njive 6145 5900 Travniki 6763 6880 Pašniki 2722 1750 Sadovnjaki 767 700 VlNOGRADI IO52 1000 OSTALO 203I 2715 Skupna površina občine Krško je 34445,76 ha od tega 17440 ha (50,6 %) kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča po oceni študije odstopajo od katastra zaradi urbanizacije in zaraščanja. Po veljavnem elaboratu o opredelitvi območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo Upravne enote Krško, so kmetijska zemljišča na območju občine Krško razvrščena na območja: a. nižinska, ki predstavljajo 40,5 % delež, b. gričevnato-hribovita, ki predstavljajo 44,2 % delež in c. gorsko-višinska območja, ki predstavljajo 15,3 % delež. Po klasifikaciji zemljišč spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko rabo 59,5 % kmetijskih zemljišč, ki ima za posledico raznoli- kost pridelovalnih razmer. PROBLEMI, S KATERIMI SE SOOČA KMETIJSTVO Vzroki za težak položaj kmetov so v zunanjih dejavnikih in kmetijah samih: pr,enizke odkup- ne cene pridelkov, konkurenca cenenih uvoženih proizvodov, kmetijstvu nenakJonjena vladna politika, nedorečena zakonodaja, slaba organiziranost kmetov, neučinkovitost zadrug, neurejen trg kmetijskih pridelkov ter vplivi naravnih nesreč. Najsplošnejši problem je majhnost kmetij in razdroBljenost posestne strukture. Pretežni del kmetijskih površin se nahaja na območjih z omejenimi dejavniki, otežena je uporaba meha- nizacije, storilnost je nizka, pridelovalni stroški so visoki. Zaradi slabe izkoriščenosti so fiksnf stroški mehanizacije na kmetijah zelo visoki. Velik problem je pomanjkanje kapitala in ugodnih kreditov za preusmerjanje kmetij in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in s tem tudi nenaklonjena zakonodaja. Mnogokrat je problem prepočasen prenos lastništva s starejše na mlajšo generacijo. Vzrok je nezagotovljena socialna varnost starejših last- nikov zemljišč. Slaba in pomanjkljiva izobrazba je vzrok mnogim napakam pri sodobnem gospodarjenju. SMERNICE RAZVOJA KMETIJSTVA Smernice razvoja kmetijstva v občini Krško izhajajo iz predloga Programa reforme kmetijske politike ter Strategiji razvoja kmetijstva v občini Krško. Poleg naravnih dejavnikov je za razvoj kmetijst- va zelo pomembna sama organiziranost kmetijske pridelave. V občini Krško je po prene- hanju delovanja M-Agrokombinata prišlo do or- ganiziranja kmetov v tri splošne zadruge: Gove- dorejsko zadrugo "Bohor", kjer se ukvarjajo pretežno z odkupom mleka in mladega pitanega goveda, KZ Krško, ki se ukvarja s pridelavo vina ter v manjši meri z odkupom govedi in mleka, KZ Kostanjevica stremi nad programom pridelave zelenjave ob reki Krki. Podjetje Evrosad pripravl- ja program pridelave sadja od sajenja do prodaje sadja malih pridelovalcev-sadjarjev. Na splošno se kmetje vključujejo in povezujejo s strokovnimi društvi, ki jih je na območju občine Krško 13 ter na tak način pridobivajo dodatna strokovna znanja in usmeritve za sodobnejše kmetovanje ter izmenjujejo izkušnje. Občina Krško bo omogočila interventna sredst- va za posamezen segment, z vsakoletnim progra- mom za kmetijstvo, ob sodelovanju z že obstoječi- mi sofinanciranji programov: živalske in rastlinske proizvodnje, agromeliorativni posegi na kmetyah, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, namakanje kmetijskih površin, sofinanciranje projektov CR- POV in VTC ter poudarkom na izobraževanju kme- tov in promociji kmetijskih produktov. Glede na opredelitev obmocja, si bo občina Krško prizadevala in stimulirala razvojne pro- grame: na eni strani intenzivno kmetijstvo, na drugi strani uvajanje novih načinov kmetovanja (ekološko in integrirano kmetovanje). Nižinsko območje: - izvajanje projektov namakanja, kjer pridelov- alne okoliščine omogočajo proizvodnjo zelen- jave, jagodičevja in trsničarstvo; - proizvodnja: poljedelstvo, prašičereja, pitanje OlmirniK DJ Št. 39-40, marec 2001 Informativna priloga Občine Krško Na območju občine Krško je skupaj 2751 kmetij, od tega: 531 čistih, 1494 mešanih, 687 dopolnilnih in 239 kmetij z lastniki starejšimi od 64 let. Razdrobljena posestna struktura je eden os- novnih vzrokov, da je socioekonomska struktura za kmetovanje neugodna. Majhnost kmetij neu- godno vpliva na strukturo delovne sile, produk- tivnost, intenzivnost in strukturo pridelave. Posledica majhnih površin je velik delež me- šanih kmetij. Kot vir preživetja na kmetiji, si člani kmetije iščejo dodaten vir dohodka za preživetje izven kmetijstva. S tem dodatnim virom zaslužka skrbijo za razvoj in ohranjanje podeželja. Delež kmečkega prebivalstva od skupnega števila prebivalcev v občini Krško je 12,8 % (Slov- enija 7,6%). Po statističnih podatkih za občino Krško ima povprečno gospodinjstvo 4,47 ha zemlje, od tega 2,63 kmetijskih zemljišč, redi 1,7 glave velike živine in razpolaga z 0,8 polnovredne delovne močj. Po podatkih Kmetijsko svetovalne službe obde- luje povprečna kmetija, ki je bila v letu 1999 vkl- jučena v popis kmetijskih gospodarstev za pri- dobitev subvencije, 7,1 ha kmetijskih zemljišč in redi 6,7 glave velike živine. Podatki za leto 2000 še niso dosegljivi, zato niso primerljivi. Naravne danosti za kmetijstvo v občini Krško so zelo pestre. Najboljša kmetijska zemljišča so na območju Krškega polja, primerna za poljedelstvo, pridela- vo zelenjave ter trsničarstvo ob uporabi namakal- nega sistema. Ob robu Krškega polja so tla primerna za travinje in rejo prežvekovalcev, gričevnati del pa je primeren za sadovnjake in vinograde. Na obrobju Bohorja in Gorjancev so tla primerna za ekstenzivno živinorejo in ob primerni legi za vi- nograde. Zaradi nagnjenosti in razgibanosti kmetijskih zemljišč je pogosto omejena uporaba sodobne mehanizacije, kar vpliva na nižjo produktivnost in dražjo pridelavo. Na osnovi kalkulacij ICmetijske svetovalne službe in predpostavki, da znaša ena neto plača 1.199.028,00 SIT (za leto 1998), so v tabeli nave- deni obsegi kmetijske pridelave po posameznih kmetijskih panogah pri določenem obsegu in in- tenzivnosti, za doseganje ene delovne moči: Vrsta mnusff Oüiwosn Intenzivnost prireje Števiio živau/pridelek Potrebna površina kmetijske zemue (ha) GOVEOOKEJA Mlečna PROizvooNJA Mlečnost: 5000 l/kravo 20 krav molznic g,8 Pitanje Prirast: 1050 g/dan 200 pitancev (120-550 kg) 30,0 ' Cena: 300 SIT/kg živetež hMBktu REJ» PLEMENSKIH SVIN] PRIREJA: 17 PUJSKOV/SVINJ LETNO 50 PIEMENSKIH SVINI 7,0 PfTANH Prirast: 650 g/oan 300 pitancev (25-110 kg) 24,0 Cena: 235 SIT/kg žive tež Rda drobnice Prirejamesa: 200 plemenskih ovac v tropu 11,0 j|| Cena jagneta 450 SIT/kg Vinogradnistvo prodaja grozoja 8000 kg/ha (loo sit/kg) 7,5 PRODAJA NESTFKLENI&NEGA VINA 6000 L/HA (25O SIT/l) 3,0 Sadjarstvo Pridelava jabolk 40 t/ha (cena 50 SIT/kg) 3,0 Pridelava vktnin na prostem vsaj 2 ha vrtnin s 4 ha pouščin v kolobarju pouedeistvo Kolobar: Pridelki: 33,0 pšenica (1/3) pšenica 6,0 t/ha (pri optimalniizkoriščenostistrojev) koruza 2a zkttje (l/3) koruza 9,0 t/ha realne površine so večje tudi za 25 % kmmpht (1/6) krompir 35,0 t/ha zaradi neustrezneizk0r1ščen0sti strojev swokorna pesa (l/6) sladkorna pesa 50,0 t/ha govedi in intenzivna prireja mleka ter konjereja. Griöevnato - hribovito območje: - proizvodnja: sadjarstvo, vinogradnistvo in živinoreja (govedoreja, konjereja, reja drob- nice) oziroma širitev pašne reje prežvekovalcev. Gorsko - višinsko območje: - proizvodnja: reja drobnice, živinoreja (krave dojilje, vzreja plemenskih telic, konjereja), oziroma širitev pašne reje prežvekovalcev. Na omenjenih obmocjih so možne širitve osta- lih dopolnilnih dejavnosti, kot so: turistične kmetije, predelava sadja, predelava mleka, lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo, čebelarstvo, ri- bištvo, predelava lesa ter druge dejavnosti, ki pri- našajo dodaten vir dohodka na kmetijo^ V smislu ustvarjanja delovnih mest in produk- tivnosti na kmetiji, bomo morali usmerjati in stimulirati mlade kmete. Velik problem kmetijstva je tržno cenovna poli- tika. Dejstvo je, da bo možno le s stabilno pridelavo kakovostne hrane, skupnim nastopom na trgu, pod enotno blagovno znamko, doseči željen cilj in dohodek, ki je vir preživetja kmetov, kar pa je odvisno od njih samih, njihove miselnosti, ki se pogojuje s sprejemanjem zakonskih aktov. Občina Krško z vsakoletnim razpisom za fiz- ične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kjmetijstvom daje možnost pridobivanja sredstev na podrocjih: - investicijskih vlaganj v živinorejski in rastlins- ki pridelavi, - razvojnih programov, - izobraževanja kmetov preko društev, - programov ekološke in biološke ter integrirane pridelave, - možnosti sofinanciranja projektnih dokumen- tacij za potrebe namakanja in izvedbenih del, - urejanja in nakupa kmetijskih zemljišč, - obnove trajnih nasadov, - razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - protkočne zaščite trajnih nasadov, - razvoja VTC, s poudarkom na programih ce- lostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Kmetje preko Kmetysko svetovalne službe kan- didirajo na razpise Ministrstva za kmetijstvo, pred- vsem so to razpisi Sklada za regionalni razvoj in ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja. Na osnovi smernic razvoja kmetijstva v obči- ni Krško načrtujemo v obdobju do leta 2003 re- alizacijo naslednjih projektov: - izvedba namakalnega sistema Kalce-Naklo na 260 ha kmetijskih površin (problem je predvsem dolga procedura pridobivanja do- kumentacij in s tem povezani visoki stroški), - izvedba komasacije Krškega polja, ki obsega 720 ha kmetijskih površin (problem s kater- im se ukvarja Občina je legalizacija romskega naselja na tem območju), - izgradnja zbirnega centra zelenjave na ob- močju Kostanjevice (KZ Kostanjevica se zavzema, da bi izdelala projekt pridelave in prodaje zelenjave, v katerega bi vključila kmete, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave na območju občin Krško in Brežice), - pristop in izvedba projekta oživitve travniških sadovnjakov na območju občine Krško. Pripravila: Magda Krošelj Informativna priloga Občine Krško Št. 39-40, marec 2001 V soboto, 17. marca 2001, je bilo v prostorih Kmečkega turizma Dular v Kostanjku (KS Zdole) tradicionalno občinsko tekmovanje pod naslovom Mladi in kmetijstvo, ki ga že vrsto let organizira Kmetijska svetovalna služba. Po osmih vprašanjih iz štirih tematskih sklopov sta se najbolje odrezali tričlanski ekipi Društva podeželske mladine Krško (na sliki) in Gore, ki sta se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki so ga pripravili v Krškem. Na drug» mesto v znanju iz sodobnega kmetfjstva se je uvrstila eklpa Gore. Trije mladi fantje iz Podbočja so pokazali pogum In bill na koncu tret)). V odmoni med prvlm in druglm delom kviza so se prostovoljci pomerili v lupljenju Jabolka in zelo dobro se Je odrezai pred kratklm izvoljen! predsednik Druäva podeslske mladine LoJzeKerin. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občina Krško bo tudi letos praznovala občinski praznik kot spomin naprvepadle krške borce in vrnitev konfirnirancev,* in- ternirancev in izgnancev. K sodelovanju pri oblikovanju letošn- jega praznovanja, ki bo predvidoma potekalo prvih desel dni v mesecujuniju, vabimo vsa društva in druge organizatorjeprired- itev injihprosimo, nqj nam pošljejo svoje predloge programov, ki naj bi bili vkljuöeni v praznovanje. Predlogi naj vsebujejo naziv prireditve, kraj ter čas izvedbe, naslov organizatorja, priimek in ime ter telefonsko števiiko kon* taktne osebe, kratek opis infinančno ovrednotenjeprireditve ter številko žiro računa organizatorja. Predloge pošljite do 20. apri- la 2001 na naslov: Občina Krško, CKŽ14,8270KRŠKO, sprip- isom: Za občinski praznik. Ob/ornik Q ŠL39-40,marec200f___________ od tu in tarn GIMNASTICNITROBOJ V KOSTANJEVICI Prvo soboto v marcu je Športno društvo Kostanjevica na Krki v telovadni- ci OS Jože Gorjup pripravilo že II. troboj v športni gimnastiki, za mlajše in starejše deklice. Na tekmovanju so se pomerile telovadke OŠ Šmarjeta, OŠ Šenjernej in OS Jože Gorjup iz Kostanjevice na Krki. Na osnovnih šolah namreč že nekaj let poteka gimnastična sekcija pod vod- stvom Renate Cujnik, tovrstno tekmovanje pa je najprimernejša priprava na občinska in regijska prvenstva. Nadgradnja osnovnošolskega treniranja je tudi vadba izbrane yrste, kjer poleg deklic in fantov iz Kostanjevice na Krki, skupaj vadijo tudi deklice iz Šentjerneja. Tekmovanje je potekalo na bradlji, gredi, parterju in preskoku. Med posameznicami je pri starejših deklicah zmagala Ursa Lutman, drugo mesto je zasedla Milena Bevk (obe OŠ Šentjernej), tretje pa Katja Miklavčič (OŠ Jože Gorjup Kostanjevica na Krki). Med mlajšimi je prvo mesto osvojila Maruša Turk, drugo Mojca Gornik in tretje mesto Kristina Potočar (vse OS Šentjernej). OŠ Šenjernej je zmagala tudi v ekipni konkurenci, pred OŠ Jože Gorjup iz Kostanjevice na Krki in ekipo OŠ Šmarjeta. Najbolje uvrščena eki- pa je prejela pokal, posameznice pa kolajne in diplome. Organizatorji se zahvaljujemo osnovnim šolam ter staršem za podporo in vzpodbudo telovadkam. Posebej se zahvaljujemo sponzorju tekmovanja Vi- notoču Klet Jelenič. Matjaž Drmaž, predsednik ŠD Kostanjevica na Krki MINISTER ZA DELO NA OBISKU V KRŠKEM Na povabilo območne organizacije ZLSD Krško sejc februarja na eno- dnevnem obisku v Krškem mudil minister za delo. družino in socialne zadeve gospod Vlado Dimovski. Sestanek v prostorih Evrosada Krsko je odprl g. Silvo Gorenc, ki je v svojem imenu in imenu gostitelja g. Kozole Ivana pozdravil vse prisotne, še posebej ministra. Na sestanku sta bila navzoča župana Občin Sevnica in Krško Kristjan Jane in Franci Bogovič ter podžupanja Občine Brežice Milena Jesenko. Sestanka so se poleg omenjenih udeležili tudi nekateri podjetniki in direktorji uspešnih krških podjetij. Prav tako so bile prisotne direktorice nekaterih javnih zavodov. Obisk ministra je predvideval dve temi, in sicer problematiko gospo- darstva z vidika delovnih mest in razvoj delovne zakonodaje ter socialne problematike. Po uvodnih predstavitvah posameznikov je minister na kratko pred- stavil svojo vizijo in delovanje ministrstva pod njegovim vodstvom, pred- vsem je poudaril, da je za Slovenijo edino primeren tako imenovani ekon- omski socialni model. Po jnjegoverm danes danes ni mogoče imeti dobre- ga socialnega sistema brez močne ekonomije in močna ekonomija ne more delovati brez ustreznega socialnega sistema. (D.V.) DOBRODELNI KONCERT Z MODNO REVIJO V pozdrav pomladi in v korist Mladinskega pihalnega orkestra Krško sta Glasbena sola Krško in Poslovni center Job iz Krškega na zadnji zims- ki petek pripravila zanimivo prireditev, na kateri se je poleg orkestra pod vodstvom Francija Arha predstavila vrsta izvajalcev. osrednja gostja pa je bila pevka Nuša Derenda. V dobro obiskanem kulturno-zabavnem dogod- ku se je s pomočjo manekenske skupine iz Krskega predstavila tudi vrsta podjetij, ki domujejo v TC Job, med njimi tudi Trgovina Shine, katere last- nica Marjana Mavsar je vložila največ truda, da je ta predpomladna pr- ireditev lepo uspela. Na sliki: veliko aplavza so izzvale tudi manekenke zrelejših let s predstavitvijo »maxi« kolekcije. HI ObzorhiK kultura Si 39-40. marec 2001 Valvasorjeva knjižnica Krško v letu 2000 DVAKRAT PRESEŽEN STANDARD IZPOSOJE V minulem letu so v Valvasorjevi knjižnici Krš- ko pridobili in strokovno obdelali 7.9867 enot knjižničnihgradivin 628 člankov. Kupili so 6.148 enot knjižničnih gradiv v skupni vrednosti 20.543.0621,60 tolarjev, 1.641 enot v skupni vred- nosti 3.031.00,27 tolarjev pa je bilo knjižnici po- darjenih. Nabava se je v letu 2000 v primerjavi z letom poprej povečala za 26,8 %, pri čemer je po- trebno upoštevati, da je bilo v tern letu vpisanih tudi precejšnje število knjig iz preteklega leta, po- leg tega pa so z akcijo Ministrstva za kulturo in slovenskih založb pridobili 518 enot v rednosti 1.984.365,27 tolarjev. Za nabavo knjižničnega gradiva je v letu 2000 Ministrstvo za kulturo prispevalo 10.359.175,00 tolarjev, občina Krško pa 10.635.085,00 tolarjev. Krška knjižnica je imela tako ob koncu minule- ga leta na zalogi 89.127 enot in je s tem minimal- no presegla standard, ki je doslej določal 3 knjige na prebivalca občine, v prihodnje pa se pričakuje povečanje te zahteve.. V knjižnici je bilo vpisanih 6.496 aktivnih čl- anov, ki so si izposodili 325.224 enot knjižničnih gradiv. Izposoja se je v letu 2000 tako povečala za 5,38 %, kar pomeni 17.403 več izposojenih enot. Vpisanih je bilo 1208 novih uporabnikov. Knjižnicojeobiskalo 115.695 uporabnikov. Uporabnikom je bilo na voljo 5 računalnikov in 3 terminali za iskanje po domačih in tujih podatk- ovnih bazah podatkov in tovrstno zanimanje iz leta v leto narašča. V knjižnici so pripravili 10 tematskih knjižnih razstav, od tega dve za mladino in 8 za odrasle, 2 likovni razstavi, izvedli so 9 predstavitvenih ogle- dov knjižnice za učence šol in vrtcev iz krške občine ter 6 za odrasle, 17 pravljičnih ur, skupaj s knjižnicami osnovnih šol pa so izvedli knjižni kviz, ki ga je rešilo kar 508 učencev. Organizirali so 3 predstavitve knjig, 2 potopisni predavanji, 2 lutkovni predstavi, 1 monodramo, 4 skupinske oglede videofilmov in dan odprtih vrat knjižnice. V mesecu juniju so odprli izposojevališče v Ko- stanjevici, katere prostor sicer meri 250 m2, ven- dar je trenutno opremljena le dobra petina pros- tora. Kljub temu je bilo izposojevališče v Kostan- jevici zelo dobro obiskano, saj so se vpisali 303 uporabniki, ki so ga v pol leta obiskali 5.703 krat in si izposodili 13.686 enot gradiv. Posebno nevzdržne postajajo prostorske razmere v izposojevališču na Vidmu, saj je delo na 40 m2 in pri obisku preko 100 obiskovalcev v treh urah, ko je izposojevališče odprto, postalo nemogoce. V izposojevališču je bilo 188 aktivnih članov, ki so ga obiskali 4.796 krat in si izposodili 12.277 enot knjižničnih gradiv. V matični knjižnici so morali zaradi prostorske stiske s poli- cami opremiti prostor, ki je doslej služil za prired- itve, avdiovizualno gradivo pa so prestavili v pose- ben oddelek Društveno knjižnico v Brestähici so oskrbovali s kolekcijami knjig, vendar bi bilo nujno tako knjižnico v Brestanico kot na Senovem čimprej računalniško opremiti in ju vključiti v mrežo iz- posojevališč Valvasorjeve knjižnice. Pomanjkanje kadrov so v knjižnici reševali z zaposlitvijo dveh delavk preko programa javnih del, vendar so kljub temu standard obsega izposoje na zaposlenega presegli za več kot 200 odstotkov. aalvasorjeva knjiznica Krsko- Nove strokovne revise v Valvasorjevi knjižmci Razvoj znanosti je iz dneva v dan hitrejši in mu je nemogoče slediti brez kvalitetnih in ažurnih informacij. Strokovna periodika najlaže sledi vsem spremembam. Ob pomanjkanju tis- kanih izdaj tujih strokovnih revij v Valvasorjevi knjižnici Krško vas z veseljem obveščamo, da imamo od marca naprej online dostop do baze podatkov EIFLdirect. Študente, študentke in vse ostale, ki pri svojem delu ne morete brez kvalitetnih podatkov, vabimo v Valvasorjevo knjižnico, kjer vam bosta knjižničarka ali knjižničar povedala še več o delovanju in načinih iskanja po omenjeni bazi. Izbrane članke si lahko natisnete, lahko pa si jih pošljete na svoj elektronski naslov. Bazo dnevno dopoln- jujejo. Vsi članki so vangleškemjeziku. V Valva- sorjevi knjižnici bomo organizirali predstavitev baze EIFLdirect. Prijave pobiramo pri pultu za izposojo. EIFL (Electronic Information For Libraries) Direct je projekt EBSCO Publishing in Zavoda za odprto družbo (Sorosov sklad). Deluje v oko- li 40 državah sveta, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa tudi v Gvatemali, Haitiju, Mongoliji itd. EBSCO je eden najvecjih dobaviteljev elek- tronskih in tiskanih revij. EIFL Direct vsebuje predvsem revije s po- dročja humanistike, družboslovja, medicine, naravoslovja, tehnike, najdemo pa tudi članke z drugih področij človekovega znanja. NAJBOLJSIH 10 v februariu AVTOR 1. Rowung. J. K.: 2. Rowung, J. K.: 3. Mavsar, Maruša: 4. Sparks, Nicholas: 5. Sheldon, Sidney: 6. Rowung, J. K.: 7. Sheldon, Sidney: 8. Walsch.N.D.: 9. Morgan, Marlo: || 10, Brauer, Sigrid: Naslov HARRY POTTER: KAMEN MODROSTI HARRY POTTER: DVORANA SKRIVNOSTI MELISA UUBEZENVTEKLENICI NEBO, POLNO ZVEZD HARRY POTTER: JETNIK IZ AZKABANA 2AUPAJ Ml SVOJE SANJE POGOVORIZBOGOM , IMENOVAU SO JO DVOJE SRC ' VEUKA KNJIGA 0 UREJANJU STANOVANJA Založba EPTA EPTA OBZORJE MK MK EPTA MK GNOSIS ENO MK St. szposoj 27 I 26 I 22 I 20 I 16 I 16 I 15 I 13 I it 1Q-As) mamr?mi iznhrazevanie SAM SVOJ HIM resnično uspel seminar Vsi, ki smo tolikokrat pomislili na dejavnosti, ki bi širile naša obzorja in nam ponudile veliko zanimivega, pa smo se pritoževali, češ da tega v našem mestu ni, smo lahko februarja pozdravili "ponudbo" Društva zaveznikov mehkega pristan- ka in seminar o filmu, pod taktirko režiserja Borisa Petkoviča (večina ga verjetno pozna po režiji Odklopa). Seminar se je začel v februarju in potekal dalje vsak petek zvečer in ob sobotah po dogovorjenih terminih. Odziv zainteresiranih je bil presenetljiv, tako da se je pokazala tudi stiska s prostori, katere ima DZMP v uporabi in je mar- sikdo pomislil, da je za naslednje projekte, ki vki- jučujejo podobno število prijavljenih, potrebno razmisliti o novi lokaciji, da ne bodo zopet fi- nance ogrozile idej in svežih zamisli, kar se, resni- ci na ljubo dogaja, ne samo tem društvu, ampak tudi drugim občanom, ki želijo popestriti naš vsakdan in nas ob tem naučiti koristnih in zan- imivih stvari za življenje. Seminar o filmu je zajel vso osnovo, od zgodo- vine filma, do lučnega studia, montaže, režije, si- nopsisa. scenarija. priprave na igrani film ali do- kumentarec, zvoka, snemalne knjige, fotostripa, posebnosti filmskih kamer, poleg tega pa je Boris Petkovič odgovoril na vsa naša vprašanja, navedel literature in se posvetil vsakemu posamezniku in njegovim pogiedom. Deni. Tom in Boris so se iz- kazali kot sproščena. dobro uigrana ekipa. Nare- dili smo mnogo vaj, v nastanku pa sta igrani film in dokumentarec, ki ga bodo skupine ..ustvarile" s pridobljenim znanjem. Predvsem mladi si želimo še več täkih možnosti, pri katerih bi se združili strokovnost in zabava. Maruša Mavsar »ZAKLALA ŽENA RACO, MOŽU JE DALA TACO« Materinski dan so v nedeljo, 25. marca, v Do- lenji vasi pri Krškem obeležili s kulturno za- bavno prireditvijo »Zaklala žena raco, možu je dala taco«. V dvbrani gasilskega doma so s ko- medijo »Flauzarce« popestrili nedeljsko popoldne domači igralci, ljudski pevci »Ajda«, pevci MEZP »Žarek« in gojenca vrtca Tonček. GOSTUJE RAZSTAVA OBALNIH GALERU V Lamutovem likovnem salonu si lahko od 23. marca do 22. aprila ogledate razstavo pod naslovom "90. leta v primorski likovni umet- nosti", kjer se z deli predstavlja 23 likovnikov s Primorske. Lamutov likovni salon je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do lö.ure. ŽENSKI AKTI V KRŠKI GALERIJI V Galeriji Krško na Valvasorjevem obrežju so v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Krško odprli razstavo fo- tografij mlade fotografinje z Rake - Sonje Kralj. Razstavljene fotografije so nastale v okviru zakl- jučka njenega šolanja na srednji šoli za fotografi- jo. Razstava bo odprta do 3. aprila 2001. UUBEZENSKI RECITAL NA RAJHENBURGU Ob svetovnem dnevu poezije pripravlja območ- na izpostava Javnega sklada za Ijubiteljske dejav- nosti v Krškem kulturni program z naslovom Ljubezenski recital, kijebil 21. marca2001, ob 19. uri nas gradu Rajhenburg. Sodelovale so Ana Rostohar in Stanka Hrastelj s poezijo, Aleksan- dra Barič s petjem in Pavlina Keše s plesom. KAKO IZDELATI PISANICE Približuje se velika noč in Območna izposta- va Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Krško je pripravila delavnico z naslovom Izdelava belokranjskih pisanic. Delavnica je potekala vsoboto. 24. marca 2001, od 14. do 16. ure vGasilskem domu v Dolenji vasi pri Krškem pod vodstvom mojstrice izdelovanja pisanic Jožefe Kastelic. V KRŠKEM - "ŽURKA ZA PUNCE" Na "Žurko za punce" so vabljena dekleta od 18 do 99 let in več, ker pa dobre žurke brez fan- tov ni, so vabljeni tudi ti. Oboji pa na gledališko predstavo, ki bo v krškem Kulturnem domu 30.marca ob 20.uri. Komedijo, ki si jo je v dveh letih ogledalo že 40.000 gledalcev, izvaja Kul- turno društvo B-51 v soprodukciji gledališča Glej iz Ljubljane. oredstavitev _______ŠL39-40,marec2001 Poslovanje Sklada za financiranje razgradnje NE Krško v letu 2000 V času, ko jedrska elektrarna v Krškem obratuje s polno zmogljivostjo in je po zamenjavi uparjalnikov še povečala svojo proizvodnjo, se zdi nekoliko odveč govoriti o prenehanju njenega obratovanja. A vendar ni tako. Specifičnost nuklearke je namreč prav v tem, da se ji bo čez približno 20 let po sedanjih strokovnih ocenah iztekla življenjska doba, s tem pa bodo nastale razmere za varno zaustavitev in postopno razgradnjo. Ob spremljanju najnovejših tehno- loških dosežkov in rešitev v svetu tudi v krški elek- trarni že več let pripravljajo postopke za njeno razgradnjo. A to ni dovolj, saj je potrebno za vse to zagotoviti tudi zelo velika finančna sredstva. Naj spomnimo, da je po začetnih zagatah in dilemah, leta 1994 slovenski parlament na pred- log Braneta Janca in skupine drugih poslancev sprejel zakon, po katerem mora nuklearka od vsake proizvedene kilovatne ure plačati prispevek (obsprejetjuO,61 tolarja, od leta 1997pajeznižan na 0,462 tolarja za kWh) v poseben sklad, ki se imenuje Sklad za financiranje razgradnje NE Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje in ima sedež v Krškem. V obdobju od 1995 do 1997 NE Krško Skladu skoraj ni nakazovala sred- stev (v treh letih je plačala komaj dobrih 9% vseh svojih obveznosti), kar je pogojevalo vložitev tožb zoper NEK, zatem pa sta bili podpisani tudi dve izvensodni poravnavi. V letu 1999 je Nuklearna elektrarna Krško ce- lotno električno energijo namenila slovenskemu trgu, Skladu pa je plačevala obveznosti, ki se nan- ašajo na plačilo tekočega prispevka za leto 1999, do višine proizvedene električne energije in vse obveznosti po drugi izvensodni poravnavi ter polovico obveznosti po prvi izvensodni obravnavi. Nato sta Sklad in NEK sklenila še tretji dogovor o poravnavi glavnice prispevka za zapadle obveznosti iz naslova dodatno prevzete električne energije v letu 1998 in 1999 (zaustav- itev dobave električrre energije HEP-u po 30.07.1998). Ker NE Krško do 31.5.2000 ni redno poravna- la svojih obveznosti, sta Sklad in NE Krško v mesecu Juniju 2000 sklenila nov dogovor o po- ravnavi zapadlih obveznosti v višini 1.719 mio SIT, septembra pa aneks k dogovor u, s katerim sta se dogovorila za poravnavo zamudnih obresti iz preteklih obdobij. S tem dogovorom in aneksom k dogovoru so določene vse zapadle obveznosti NE Krško za električno energijo, ki jo je dobavila slovenskemu elektrogospodarstvu, ki jih NEK tudi redno poravnava. Neporavnan ostaja dolg NEK za električno energijo, ki je bila dobavljena hrvaškemu elektrogospodarstvu. Od 20.6.2000 dalje NEK v celoti poravnava tekoče obveznosti, kot tudi vse dogovorjene obveznosti iz preteklih obdobij. Skupen dolg NEK na dan 31.12.2000 znaša 9.944 mio SIT, od tega predsiavlja obveznost NEK iz naslova električne energije, dobavljene hrvaškemu elektrogospodarstvu 6.913 mio SIT. 3.031 mio SIT predstavlja obveznost NEK iz naslova električne energije, dobavljene sloven- skemu elektrogospodarstvu. Ta dolg še ni zapadel in je reguliran s poravnavo I, dogovorom IV in aneksom k dogovoru IV. Skupni dolg NEK se je v letu 2000 prvič zacel zmanjševati, ker je NEK v letu 2000 plačala za 508 mio SIT zapadlih ob- veznosti iz preteklih obdobij. V letu 2000 je NEK vplačala 3.869 mio SIT, karpresegavplačilavletu 1999 za 74%. Sklad je tudi v letu 2000 vodil politiko varnega investiranja in razpršenosti naložb. Na dan 31.12.2000 je Sklad upravljal z 10.415 mio SITfi- nančnih naložb, kar predstavlja 96% povečanje glede na stanje naložb konec leta 1999. Struktura naložb je naslednja: 59% sredstevje naloženih v obliki depozitov pri različnih slovenskih bankah, 35% pa vdržavnih vrednostnih papirjih (domačih in EURO obveznicah). 6% naložb pa ima Sklad v ostalih obveznicah. V skladu s finančnim načr- tom za leto 2001 in ob predpostavki, da bo NEK tudi v letu 2001 v celoti poravnavala svoje ob- veznosti, Sklad načrtuje prilive iz naslova redne- ga prispevka v višini 2.389 mio SIT ter 1.611 mio SIT iz naslova terjatev iz preteklih obdobij. Z usp- ešnim nalaganjem sredstev naj bi Sklad ustvaril 700 mio SIT realnih prihodkov od financiranja, ob koncu leta 2001 pa bi upravljal s cca. 16 mili- • jard tolarjev finančnih naložb. N.e. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Telefon: 07/49 oi 710 Cesta krških žrtev 59 Teiefaks: 07 / 49 02 841 8270 Krško E.mail: sklad@sklad-nek .si Na osnovi 9. člena Zakona o skladu za finan- ciranje razgradnje NEK in odlaganja radioak- tivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krko ter 34. člena Statuta Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, objavljamo: BILANCO STANJA na dan 3112.1999 »raoüSfl SREDSTVA 6.607.782 A Stain» sredstva 3-537-574 I. NEOWtDMtTENA DOLGORMMA SREOSTV* 32g II. OWEMIETEIUOSNOVMSKDSTVA 8.935 III. DOLfiOROČHE FINANČNE NAlflŽU 3.528.3II B GlIUlM JREDSTVA 3.O7O.2O8 III. Kamkohoök tewatveizposlovmu» 1.280.054 IV. KRATK0ROČME FHDAflČttE NA10ŽK 1.786,416 V. Dehahna SBEDsm - 3.561 VI. Amvi« ŽASOVNE RA2KJITVE 177 VIM SeSTEV 6.607.782 A Kapital 6.603.254 IV. PKEMESENA WZITIVNAIA2UKA NEJŠNJIH LET 2.859.179 V. Revaiorizacijski mjpravek 308.599 VI. POZmVNA RAAIKA POSIOVNECA lLTA 3-435476 E Kratkmočne obveznosti iz wsiowwA 3.063 F PaSIVNE ČAS0M «AaiEJITYE I.465 IZKAZ USPEHA za obdobje od 1. januarja 1999 do 31.decembra 1999 VTISOf Sis A Čtsn KHHODEK od NEK po ZAJOKU 2.072.697 D KOSMATIDONOS POSIOVAKJA 2.072.697 E SfflOal 8LA6A, «ATERIALA i STORITEV 10,518 F Stwjui deia 273T5 6 AHORTIZAOU 2,726 H ODPtSI OSRATWH SREOSTCV (PfllČAKOVANA PORAWUW Z NEK) L206.232 I O«UGI ODHODH WSUMNJA 15.147 N PitlHODKI IZ OBRESTI III DRUGI PfilHOOKI IZ FWMCHIMUA 1153-431 P STROŠKI OMESn IN DRUGI ODHODKIF1NANCIRAHM l6i49 S IZREOKIMIHODW 1-487.595 Z KOKČk* POZmVNA BAHJM 3435.476 PREDSEDNK untJtVNEGA ODSOSA SkUOA ZA FINANCIRANiE RAZOtADHJE NEKikuodugmueRAOizNEK BrmkiJANC ObžofniK O Št39-40.marec200l šport in rekreacija Nogometnj klub Krško SKRB ZA MLADEIGRALCE NA PRVEMMESIU Ivan Čolak Eden najstarejših krških športnih klubov - Nogometni klub Krško je imel v februarju volilno skupščino. Po predstavitvenem filmu je skupšči- no odprl dosedanji predsednik Dani- 10 Siter, ki je funkcijo prevzel še kot župan krške občine. Po imenovanju delovnega predsedstva v sestavi Cir- 11 Kolešnik, Jože Umek in Zdravko Pilipovič je skupščina sprejela vsa poročila, sprejeli pa so tudi nova pravila NK Krško, pri čemer je naj- pomembnejša sprememba oz. uved- ba takoimenovanega mandatars- kega sistema, ki se tudi sicer v našem okolju vse bolj uveljavlja. Na njegovi podlagi namreč izvoljeni prvi človek kluba oz. predsednik sam oblikuje vodstveno ekipo, za katero pač meni, da bo z njo najlažje uresničil cilje, ki si jih je zastavil in za katere je dobil podporo članov. S tem se želijo v klu- bu izogniti predvsem neaktivnosti posameznih članov in povečati učinkovitost, sprejeli pa so tudi nov poslovnik o delovanju skupščine klu- ba. Po predložitvi kandidacijske liste in razrešitvi starih organov kluba, so na skupščini izvolili za predsednika kluba Ivana Čolaka, v nadzorni od- bor Ivana Fekonjo, Draga Pereca in Veljka Vižintina, za disciplinskega sodnika Antona Žiganteja in za nje- El ObzörniK govega namestnika Slavka Kranjca. Skupščina je sprejela tudi program- ske cilje za delovanje kluba v obdob- ju 2001-2003. Prisotne člane kluba, ki so se zbra- li v velikem številu (blizu 100) so med drugim pozdravili predsednik Tek- movalne komisije pri MNZ Celje Anton Kelenc, predsednik AMD Krško Emil Vehovar, predsednik NK Elan Novo mesto Marjan Mihelčič in predsednik NK Brežice Tonči Držič . O medsebojnih odnosih in pomembnosti sodelovanja med star- si otrok in vodstvom kluba je govoril dr. Franc Pogačar, o povezovanju gospodarstva in nogometa v občini in regiji pa direktor Numipa Stane Zorko. Tudi drugi prisotni so pohva- lili delovanje kluba, nekaj pa je bilo tudi kritik glede tekmovalnih rezul- tatov članske ekipe. Novi predsednik Nogometnega kluba Krško Ivan Čolak, sicer pred- stavnik enega glavnih sponzorjev - podjetja Elmont d.o.o, nam je med drugim povedal, da v klubu, ki ima kar okoli 150 registriranih igralcev, delujejo vse selekcije, od desetletnik- ov do članske ekipe in ženske ekipe. Čoiak veliko pričakuje od sodelo- vanja med starši otrok in vodstvom kluba, ki želi tudi v bodoce spremljati razvoj svojega podmiadka in tudi kasneje skrbi, da bi igralci v čim večjem številu ostajali v domačem okolju in pripornogli k doseganju tek- movalnih ciljev. Za člane pred- videvajo najmanj ohranitev pozicij v sedanjem rangu tekmovanja (3. slov- enska liga), hkrati pa bodo poskušali v nekaj letih doseči 2. slovensko ligo. To se jim zdi uresničljivo zlasti zato, ker imajo dobro mladinsko in kadets- ko selekcijo, ki sta tudi plod dobrega sodelovanja z brežiškim klubom. Mlada ekipa ima po Čolakovem mnenju realne možnosti, da se na- jkasneje v dveh letih uvrsti v prvo slovensko ligo, saj ima v svojih vrstah tudi tri reprezentante. Vvodstvu klu- ba so tudi zelo zadovoljni z izboljšan- jem odnosov in vse večjim sodelo- vanjem s sosednjim speedway klu- bom, saj menijo, da bi s skupnimi močmi lahko ustvarili na podrocju sedanjega stadiona sodoben športni center, kakršnega Krško in okolica nedvomno potrebujeta. šport in rekreacija k 39-40. mane 2001 RUDAR GLOBOKO MED NAJBOUŠE V SLOVENUI Rednega letnega zbora članstva Strelskega društva Rudar Globoko, ki je bilo januarja v gos- tišču Kocijan v Stari vasi pri so se poleg članov udeležili nekateri novinarji lokalnih medijev ter oba brežiška poslanca v DZ Slovenije Jože Avšič in Andrej Vizjak ter Darko Bukovinski, načelnik upravne enote Brežice. Po uvodni besedi predsed- nika društva Zagore Ivana je poročilo o delo v pre- teklem letu in planu za letošnje leto podal tajnik društva Kolarič Franc. V tekmovalni sezoni so bili »rudarji« uspešni, saj so celoletne treninge in nastope na koncu se- zone kronali z dvema ekipnima državnima naslo- voma ter novim ekipnim državnim rekordom. Uspešna je bila tudi njihova mladinska ekipa z osyojenima dvema tretjima mestoma, tako v fi- nalu lige kot tudi na državnem prvenstvu. Prav tako so bili uspešni v državni trap ligi, v kateri pa jim je zmanjkalo nekaj športne srece, da bi se uvrstili na tretje mesto in tako tudi v finale lige. Njihovi tekmovalci so nastopali tudi na mednar- odnih tekmovanjih. Predvsem je vreden reprezentančni nastop Andreja Zupana na dvoboju Slovenije in Hrvaške ter njegov nastop skupaj z Antonom Ajstrom na GP Slovenije, kjer je Ajster v skeetu dosegel nov državni rekord. Delovanje drustva je bilo uspešno tudi na drugih področjih, saj so lani organizirali že drugo tekmovanje za nagrado SD Rudar Globoko, ki je po vseh pogledih uspelo. Uspeli so tudi zagotoviti finančna sredstva za priprave in tekmovanja. Zasluge za to imajo vsi člani, ki so se vsak po svoje trudili pri pridobivanju denarne pomoči, za kar se jim upravni odbor prav lepo zahvaljuje. Prav tako izrekajo zahvalo vsem prijateljem strelstva za njihovo razumevanje in pomoč, saj tudi brez njihove pomoči, ne bi uspeli v taki men. Ko razmišljajo o minuli sezoni so njihove misli tudi že v sezoni 2001,, v kateri so njihovi cilji vseka- kor višji. Razlogov za optimistične načrte imamo dovolj. Med njimi je vsekakor kategorizacija Zupan Andreja v mladinskem razredu in uvrstitev Antona Ajstra v drzavni razred. Dosedanjim tekmovalcem so se pridružili kar trije reprezentanti. Kar pomeni za društvo ogromno okrepitev, še posebno ker so to domači tekmovalci. S tern so vsi skupaj potrdili, da so na prvi poti in da bodo svoje rezultate še izboljša- li. Prav tako postajajo eden od najmočnejših strel- skih društev Slovenije na področju streljanja s puško šibrenico. Vtej disciplini imajo največ članov in tek- movalcev ter so tudi najboljši po doseženih rezul- tatih. Imajo zelo široko bazo strelcev, od tistih, ki streljajo zgolj občasno za zabavo, do tistih;ki redno in resno trenirajo. Njihova usmeritev je takšna, da dajo vsem svojim članom možnost treniranja, količi- no in intenzivnost pa prilagodijo glede na zmožnosti in pripravljenost posameznika. Kakor pravijo v društvu, sta zanje največjega pomena druženje in pr- ijateljstvo vseh članov. D. Vodlan ROK BLESTEL NA BAVARIAN OPEN V soboto, 17. marca, je v sportnem centru v Ingolstadtu v Nemčiji bilo odprto člansko prvenstvo pod nazivom mednarodni Grand Prix karate turnir BAVARIAN OPEN, na katerem je nastopilo preko 400 tekmoval- cev iz dvanajstih evropskih držav. Na tekmovališču so se najprej pomer- ile članske ekipe v športnih borbah. Sevniški HYPO karate klub so sestav- Ijali Marko Stopar, Miha Božič, Miha Plantarič in Denis Orač. V prvem kolu so nastopili proti izkušeni starejši ekipi iz Nurnberga in jih premaga- li z rezultatom 3:0. V nadaljevanju so klonili proti slabši ekipi, ki pa je k sevniškemu porazu bistveno prispevalo zelo pristransko sojenje. Sevniš- ki borci so se morali od nadaljevanja tekmovanja posloviti. V posamičnih bojih se je najbolj izkazal najmlajši clan ekipe. Komaj 18-letni Rok Črepinšek je na blazinah blestel, saj je vse svoje nasprotnike rutinirano premagoval. V prvem kolu je premagal Nizozemca, v drugem Nemca, v tretjem Belgijca in v četrtem tekmovalca iz Romunije. Za vstop v finale se je srečal z Avstrijskim državnim prvakom, ki je bil skoraj z glavo in pol večji od Roka. Rok se ni dal zmesti in že takoj na začetku povedel. Borba je bila dokaj izenacena vse do zadnjih pol minute, ki je pobudo v svojo korist prevzel Rok in z nekaj odličnimi nožnimi udarci zadel nasprotnika. Sodnik je ostal nenvin ni ničesar dosodil. Tik pred koncem borbe pa je bil Rok zaradi premočnega udarca z roko v nasprotnikovo gla- vo kaznovan in na koncu izgubil boj za vstop v finale. V repesažni borbi je bil ponovno boljši od svojega nasprotnika, vendar je bil glavni sodnik drugačnega mnenja in našega tekmovalca ponovno oškodoval za bronas- to medaljo. Rok Črepinšek se je moral zaradi napake organizatorja skoraj istočas- no pojavljati na obeh ringih. Na enem, da je izvajal skupaj s še preostali- ma dvema katašema kato v ekipni članski konkurenci ter na drugem borišču, kjer je nastopal v sportnih borbah v kategoriji do 78 kg. Za takšne vzporedne nastope je naš tekmovalec potreboval kar celo nadnaravno moč, da je lahko ves ta pritisk (tako psihični kot fizični) tudi zdržal. Rok je na koncu kljub temu zasluženo osvojil odlično 4.mesto in dosegel na- jboljšo uvrstitev kot najmlajši udeleženec tekmovanja.(organizator ni iz- vedel tekmovanja v športnih borbah po pravilih, ki predvideyajo dve tretji mesti. Pregled uvrstitev: Kata posamezno: člani - 2.mesto Marko STOPAR, Kata ekipno: člani - 4.mesto KK HYPO Sevnica (Marko Stopar, Denis Orač, Rok Črepinšek), Športne borbe posamezno - člani do 78 kg - 4.mes- to Rok Črepinšek. Jurij Orač TRUE NA EVROPSKO PRVENSTVO V Mariboru je od 23.2. do 2.3.2001 potekalo državno posamezno prven- stvo v šahu za učence in učenke. V sedmih dneh so igralci odigrali devet kol. Na prvenstvu so nastopali v 8 konkurencah od desetih tudi igralci iz ŠK Mi- lan Majcen Sevnica in ŠK Triglav Krško. Doseženi so bili naslednji rezultati: DEKLETA: do 10 let: 8.mesto Bučar Nataša, ŠKTriglav Krško. Do 12 let: 4.mesto Topic Jelena, ŠK Milan Majcen Sevnica, 8.mesto Keber Karmen, ŠK Milan Majcen Sevnica Do 14 let: 2.mesto Mar Karmen, ŠK Triglav Krško, 9.mesto Pavlič Suza- : na, ŠK Milan Majcen Sevnica. Do 16 let: 2.mesto Ahmatovič Mirela, ŠK Triglav Krško, 4.mesto Žnideršič Sanja, ŠK Triglav Krško. FANTJE: do 10 let: 8.mesto Novak Primož, ŠK Triglav Krško. Do 12 let: 4.mesto Mitrovič Boris, ŠK Milan Majcen Sevnica, 5.mesto Trebušak Mat- ic, ŠK Triglav Krško. Do 14 let: 2.mesto Štajner Samo, ŠKTriglav Krško. Do 18 let: 5.mesto Novak Gorazd, ŠK Triglav Krško. Na evropsko prvenstvo, ki bo v Grciji, so se uvrstili: Štajner Samo, Ahma- tovič Mirela in Mar Karmen. V sredo 21.02.2001 je potekal mladinski turnir ŠK Triglav Krško. Na njem sta si prvo mesto razdelila Ahmatovič Mirela in Štajner Samo, na tretje mes- to pa se je v zadnjem kolu prebil z zmago nad Mirelo Trebušak Matic, 4.mes- to Sanja Žnideršič, 5 mesto Novak Primož, 6.mesto Pavlič Suzana, 7.mesto Mirtič Eva, 8.mesto Kranjec Primož, 9.mesto Bučar Nataša in lO.mesto Špiler Robert. Na sllkl: 1. Štajner, Lenič, Zorko 2. Ahmatovlč, Hari, Marjan Bdtič ÜAMivar ______ Šl 39-40, mane 2001 šport in rekreacija K0ŠARKA BREZ OBGNSKIH MEJÄ Leto je naokoli in v Artičah se je ponovno končalo rekreacijsko tekmo- vanje z izredno dolgo tradicijo - košarkaška liga. ki bo jeseni praznovala že 25-letnico. Naj spomnimo, da začetki košarke v Artičah segajo v 70. leta, ko je bila v okviru tedanjega TVD Partizan ustanovljena košarkarska sekcija. Ker v Artičah za redno ligaško tekmovanje ni bilo prostorskih pogojev, so na pobudo Milana Jazbeca in Draga Ivanška začeli z rekreativno ligo, ki se je obdržala vse do danes. Z lansko preselitvijo v novo telovadnico se je poveča- la kvaliteta tekmovanja v vseh pogledih, prav tako pa tudi zahtevnost v orga- nizacijskem pogledu. V letošnji ligi je sodelovalo 9 ekip z okoli 110 igralci. V napeti in tudi višjega ranga tekmovanja vredni finalni tekmi so po podaljških zmagali veterani iz Brežic.Vrstni red: 1. Veterani Brežice, 2. Bum Efekt Artiče, 3. Okrepčevalnica Štritof, 4. NE Krško, 5. Sadjarska zadruga Posav- ja, 6. Predikat Zdole, 7. Ekipa Krško, 8. Tapetništvo Kukovica in 9. Športno društvo Zdole. Najboljši strelec lige je bil s 146 koši Milenko Marčetič iz ekipe Okrepčevalnica Štritof. Publlka je ponovno poskrbela za prvollgaško vzdušje na tribunah. Najboljši so se takole zbrali za gasilskl posnetek. Zmagovalni ekipi je čestttal eden ustanovtteljev lige - Milan Jazbec, slcer dnavni sekretar na Mlnlstrstvu za obrambo. Kiop dragouvriomlh, kl U lahko bill tudi prvi. 1 prosti čas Št.39-40,marec2001 POSLOYNO TRGOVSKI CENTER JOB KRŠKO Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško tel. 488-1-620, fax 488-1-641, e-mail: job@car.si V poslovno trgovskem centru se nahajajo: BIG BANG SEMENARNA BAR ZMAJČEK SHINE Vojka Koienlna s.p. SLOVENICA RADIO KRŠKO A-Ad.o.O. NIL Podatkovne komunlkaclje d.o.o. NES Zlatarna TIARA VARNOST d.o.o. Računovodskl servts: Ema Arh Bapič s.p. Breda Kozmus s.p. Ricopy d.o.o. - sends In prodala fotohoplrnlh strojev SIAP d.o.o. - Inanirlng PE Krško SAX - Reklamna agenclja Naslov: Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško tel,. 07-488-1-600 ,_-^jjte^. ,. : 07-488-1-622 < q^ ^***«,«, . fax 07-488-1-641 "%?%Pr4 Aifc> ^ e-mail: radiokrsko@puntar.si '"""^''¦'¦^s**^^,*"^ w Na Radiu Krško smo imeli v so- ¦¦» boto, 17.2.2001, avdicijo za J* radijske napovedovalce. Odziv je a bil presenetljiv. Prijavilo se je 34 * kandidatov. Presenečeni smo bili 4. nad skritimi talenti. Po kratkem * izobraževanju boste lahko nekat- * ere izmed njih že slišali na valovih if »j našega radia. Ker pa smo pre- * pričani, da vas zanima, kdo vse * sedi v studiu Radia Krško, vam m bomo v naslednjih številkah naše * sodelavce tudi predstavili. Prva je * na vrsti Doroteja Stupar. id Še vedno poteka na Radiu Krš- '* ko do konea meseca akcija MOJ % ALPINA - na novo odprta trgovi- na s čevlji - se predstavlja s pestro iz- biro elegantnih in športnih čevljev (od rolerjev do pancerjev ). Otvor- itev je bila v petek, 23.2.2001. Tel. 488-1-648 GRIFF - blagovne znamke Dr. Martens, Yellow Cab, Levi's, Air- Walk, Kiphng..., ki ste jih kupovali v trgovini ŠUS, v starem mestnem jed- ru Krškega, jih lahko sedaj najdete v trgovskem centru JOB, v trgovini GRIFF. Tel. 488-1-648 V februarju je svoja vrata v TC JOB odprla tudi SEMENARNA Ljubljana. Na 150 m2 se razprostira prodajalna s pestro ponudbo semen, ZDRAVNIK, v sodelovanju z revi- % jo VIVA. V tej akciji sodelujejo * poslušalci in izbirajo najboljšega J splošnega zdravnika, ginekologa 4 in pediatra. * 1 i Trenutni rezultati akcije: 3 Dr. Emil Šprajc - 8 točk, dr. J Marjana Volaric - 8 tock, dr. Jas- < mina Jagič - 6 točk, dr. Davida * Lovšin Jagrič - 4 točke, dr. Kseni- t, ja Žnideršič - 2 točki, dr. Ladika - ¦« 2 točki, dr. Damjan Obradovič - 2 \ točki, vsi ostali so prejeli po 1 toe- * ko. Glasujte v živo ali po pošti! i it 9 ® t> ?9 ¦:» *> 9 0 9 'H % *> «} •:!)«>*)'' sadik, sredstev za varstvo rastlin gnojil, okrasnih loncev, orodja zz vrtnarstvo. Ob torkih imajo strok ovno svetovanje.Tel. 488-1- 602. Ricopy d.o.o. - obratuje ravnc tako od februarja. Opravlja servis ir prodajo fotokopirnih strojeA znamke Ricoh. Tel. 488-1-606, FA> 488-1-607. V mesecu marcu pa odprata vratj še dve trgovini: CELISVET - bolj znana kot »VSi PO 199 TOLARJEV« TRGOVINA DERBY - Zidaru Renata s.p., z blagovnimi znamka mi: Miss Sixty, Energie, Reds, Sodi um, Wit Boy. ObžoHiK El Št. 39-40, marec 2001 prosti čas Predstavljamo povczovalcc programa na Radiu Krško ¦¦*« DOROTEJA STUPAR IME & PRIIMEK: Doroteja Stupar ROJSTNI DAN, KRAJ: 17.03.1978, Bad Sacklngen, Nemčlja BARVAOČhmodra BARVA LAS: (trenutno) blond VIŠINA: 174 cm TEŽA: prijatelj Dejan pravl, da 100 kg HOBI: radovednost UUBUENCI: Rama (nemifca ovčarka), Abraham (paplga), Nina (kura), Silvester II. (zajec), Concuela (koza). rlbe v akvarl- Ju, rlbe v rlbnlku, rlbe vsepovsod... SOLA: trenutno Studentka 1. letnlka Vlije strokovne sole v Brežlcah, najljubil pred- met: neobvezna predavan)a POSEBNE SPOSOBNOSTI: teiepatl|e ne zmorem, koncentracljo težko. drugab pa petje (pod tuiem). tu]l Jezikl (angleikl, nemžkl, hrvaikl), kazan|e jezlka (slovens- ko), Igranje kltare (kadar Je uglaiena), klepetanje (prevertte na 93,41) PRVA LJUBEZEN: GLASBA, sosedov Peter, knjlževnost VEČNA UUBEZEM: mo| medvedek Blackle & George Michael NE MARAM: hlnavcev. pajkov, lažl pa so včaslh potrebne... OBČUDUJEM: IJudl s talentom. pa iriso vz- vlienl NAJBOLJŠA ZABAVA: obmetavanje s plta- ml ODLIKE: Vpraiajte ieflnjo na: 07 / 48816 22 (bprav se baje dobra roba sama hvall) ÄMBICIJE: bltl urednlca radljskega pro- grama (hahaha) KAJ Bl ŠE RADA STORILA: drsala (na ledu, pa ne "nadrsala"), organlzlrala žabjo dlr- ko, dirkala na rally-u.skakala s padalom, lahko bi se končno naučlla plavatl... ŽIVUENJSKO PREPRIČANJE: vse se zgodl z razlogom In Iz vsake situaclje se moramo nekaj naučltl KAKO ME BOSTE PREPOZNALI: ko boste vide» bell yugo, kl dlvja med Dobovo In Krifcem In kl Ima na zadnjl stranl tablo z naplsom: "Poje) zjutraj žhro žabo In danes se tl ne more zgodltl nlč huliegal" - se ra|e umaknlte: TO SEM JAZI da se vam res to ne bo zgodllo KDAJ ME SLIŠITE: torek od 17. do 18.: glas- bene zel|e, lokalnl program In od 18. do 19. oddaja DALLAS SPECIAL sreda od 17. do 19. lokalnl program In glasba po Izblrl posluialcev Radla KRŠKOI Turizem , gostinstvo, stanovanja, d.o.o. Cesta 4. julija 50, 8270 KRŠKO Družba Vidom je dobila novega lastnika iz Ljubljane. Ne glede na to spremembo ostajata poslovanje in sedež družbe v Krškem. Poleg ustaljenega poslovanja želi novi lastnik še razširiti turistično po- nudbo tako, da poleg lastnih počit- niških kapacitet nudi prodajo in zakup zmogljivosti turističnih agencij: EMONA, GLOBTOUR, ATLAS, INTERFLASHJ, POTEPUH, ODISEJ, BURIN CLUB, itd. Svojo ponudbo razširja z orga- nizacijo izletov, potovanj in počitnic doma in v tujini ter sprostitev v vseh Centrala: +386 (0)7 488 08 60 Turizem: +386 (0)7 488 08 70 +386 (0)7 488 08 71 Telefax: +386 (0)7 488 08 74 Žiro račun: 51600-601 -16621 slovenskih zdraviliščih. Največja no- vost pa je vsekakor prodaja AVIO KART za relacije po celem svetu. V VIDOM-u pa že ponujamo pes- tre programe za PRVOMAJSKE POČITNICE, POLETJE in TA TRENUTEK NAJBOLJ AKTU- ALNO: OGLED DIRKE FORMULE1 VIMOLI 14.4. - 15.4.2001 OBIŠCITE NAS OSEBNO ALI POKLIČITE PO TELEFONU (07)48 80 870,48-80-871 VSAK DELOVNI DAN MED 07.00 - 16.00 uro Ne le v petek, 16. marca, ampak tudi dan po do- brodelnem koncertu je bilo vTrgovskem centru Job v Krškem živahno, saj so imeli v gosteh znano sloven- sko atletinjo Brigito Bukovec, ki je v prisotnosti direk- torja Draga Gradiška izročila jzkupiöek koncerta obe- tavnemu članu Mladinskega orkestra Glasbene sole Krško - Klemnu Glasu. Bl ObžorniK prosti čas Št. 39-40, marec 2001 Ita posausU scenl to V klubu Gajo v Ljubljani je svoj novi projekt predstavila Nuša Deren- da. Vljubljanskiklub jepovabilavse, ki so sodelovali pri njeni najnovejši plošči, ki se je v zelo kratkem času pozlatila. Predvsem pa je to bila predstavitev za medije. Slišali smo, da je svoje prijatelje in novinarje bogafo pogostila in jim nekaj pesmi zapela tudi v živo.# Posavski plesni klub Lukec se že pripravlja na 2. lep- otni izbor za Miss Posavja, ki bo 01.06. 2001. M V nakupovalnem centru Intermarket Brežice je bila 15.03. 2001 ob 17.00 modna revija pod vodstvom Rebeke Dremelj in z manekeni in manekenkami PPK Lukec Krško. # Minute od rojstva. Kot je napovedal je Miran Rudan 12.02. 2001 izdal svoj album in že posnel prvi video spot za pesem »Ne misli, da umiram« z režiserjem Jan- ijem Pevcem. V spot-u ob Miranu nas- topata še Stančka Šukalo in kitarist Bor Zuljan. Mirana lahko obiščete na njegovi spletni strani http://miran- rudan.a-media.si to V narodno za- bavne vode se po kratki prekinitvi vrača znani harmonikar Franc Vege- lj iz Cerkelj na Krki s svojim ansam- blom. V ansamblu igra in prepeva še družina Šuler iz Brežic. Rajko bren- ka na ritem kitaro, Mira na bas kita- ro, njuna hčerka Brigita pa poje. An- sambel je za pusta gostoval v Fran- furktu sicer pa se pripravljajo na izid svoje prve kasete, ki bo izšla pri založbi Zlati zvoki. Na njej bo deset skladb, za katere sta besedilo napisa- la Ivan Sivec in Franci. Za glasbo bo v celoti poskrbel Franci sam, produ- cent pa bo Igor Podpečan. Udeležili se bodo Vumberškega in Ptujskega festivala ter festivala v Števarjanu. ÜF Posavje je vsekakor dobilo še eno kraljico, in sicer slovenskega pop-a - Nuša Derenda je z zmago na EMI prva posavska pevka, ki se je uvrstila na EVROSONG in tudi prva iz naših logov, ki je dobila prestižno nagrado - Viktor. Izbor najboljše popevke bo 12. maja v Kobenhavnu na Dart- skem. Zmagovalno skladbo z naslo- vom »NE, NI RES« sta napisala Matjaž in Urša Vlašič ter Boštjan Grabner. Želimo ji veliko uspeha tudi na Danskem. Nuša je za svojo uspeš- no glasbeno pot najbolj hvaležna svojemu možu Frenku, vsem avtor- jem njenih skladb in seveda najbolj obema babicama, ki tako lepo skrbi- ta za njuna sinova v času njene odsot- nosti od doma, zaradi ogromnih ob- veznosti, ki jih ima kot trenutno na- jboljša slovenska pevka.# V soboto 17.03. ob 19.00 je bila v dvorani Gasilskega društva Cerklje ob Krki 5. tradicionalna prireditev Korajža vel- ja, kt je posvečena 8. marcu Dnevu žena in 25. marcu Materinskemu dnevu. V programu so sodelovali med drugimi tudi ansambel Marjana Kočevarja, pevka Amadeja Plevel, svetov- ni prvak na diatonični harmoniki • Jernej Kolar, državni prvak v stepu Luka Vodlan, an- sambel Franca Veglja, mladi harmonikar Gre- gor Grame, mešani pe- v&ki zbor Planina iz Cerkelj ob Krki, udeleženca svetovnega prvenstva v standard- nih in latinsko amerišk- ih plesih Luka Vodlan in Amadeja Plevel. Vse, ki so si prireditev ogledali so nastopajoči tako ogreli, da jih še dogo ne bodo pozabili. Pred- vsem pajih je presenetil mali Gregor Grame, ki se je prvič predstavil s svojo glasbeno skupino to Predvidoma v aprilu bo izšla že tretja kaseta ansambla Marjana Kočevarja na kateri bo deset novih skladb. Besedila za kaseto so prispevale tri tekstopiske in sicer Fani Požeg, Malči Božič in Vera Šolinc. Glasboje spisal vodja ansam- bla Marjan Kočevar. Kaseta bo posn- eta v snemalnem studiu Petra Finka. V ansamblu igrajo in štiriglasno prepevajo poleg Marjana še Kršlin Janko, ki igra na ritem kitaro in je prvi basist, bariton in bas kitaro obv- laduje Marjan Brečko, drugi bas je Frenk Hocevar, prvi tenor je Franci Lupšina, drugi tenor pa Boštjan Umek. V lanskem letu so igrali in prepevali kar na nekaj festivalih. Med drugimi nagradami so v Graški gori osvojili drugo nagrado za be- sedilo skladbe »Ljubezen na recept«, ki jo je spisala Malči Božič. to Glas- bena skupina Slovenski zvoki je 24.03. 2001 v Hotelu Sremič zabava- la udeležence zadnjega dne Vinskega praznika, ki ga je organizirlo Vino- gradniško društvo Sremič iz Krškega. Tudi ta ansambel je na pu'stno soboto zabaval nemške goste v Augsbur- gu.# Majda Arh pripravlja glasbo in besedilo za šestnajstletno Sanjo Cer- jak iz Novega mesta, s katero se bo predstavila na najstniškem delu fes- tivala Melodije morja in sonca. Sicer pa ima Sanja korenine v Posavju, saj sta tako njena mamica Marjetka kot tudi oče Milan rojena v Posavju. Mamica prihaja iz Pišec, oče pa iz Malega vrha pri Globokem. Oče Mi- lan je bil tudi del svojega življenja povezan z glasbo, prepeval in bren- kal je* na kitaro v ansamblu Optimis- ti. Sanja je 17.februarja v Novem mestu povezovala otroški pevski fes- tival Črtica 2001 in se tudi predstavi- la z zmagovalno pesmijo Črtice 1999 z naslovom »Naj zvonec ne zvoni«. Lansko poletje pa je zmagala na mednarodnem najstniškem festivalu v Zenici. to Ženski trio Kresničke, ki ga sestavljajo Tatjana Mešicek, Ber- narda Božič in Tina Lenart pripravl- ja svojo prvo kaseto, ki naj bi izšla v letošnjem letu. lgrajo narodno za- bavno in zabavno glasbo za zakl- jučene družbe, na veselicah, oblet- nicah, porokah in vsepovsod tarn, kamor jih povabijo. to Posavski ples- ni klub Lukec je 25.03. 2001 organiz- iral in izvedel državni kvalifikacijski plesni turnir v show plesih za pionir- je mladince in člane v kategorijah solo in pari. to Rock skupina Trio iz Krškega je posnela material za svojo prvo samostojno ploščo v snemal- nem studiu Rose iz Nove gorice.# Zadnji petek v januarju je bil na Bi- zeljskem otroški pevski festival, ki ga je že desetič organizirala OŠ Bizeijs- kö. Strokovno je ucence pripravil glasbeni pedagog Vilko Urek. Letos so se prvič odločili, da bodo podelili samo nagrado občinstva. Tako je pri mlajši skupini zmagala Simona Šekoranja, pri starejši skupini pa Nuška Kovačič in Gregor Mihelin, ki sta zapela v duetu. to Sanja Cerjak Takole pa so Nušo Derenda po zmagl na EMI prlčakalf prijatelji iz Pihalnega orkestra Kapele s predsednikom Ivanom Urekom in mnogimi drugimi, ki so Nusi zasleli sreoo In ji obijubili, da jo še v večjem številu pričakajo po zmagl na Danskem. ObzorniK E3 it 39 ¦ 40 mamc 2001 kronika UUDSKA ONIVERZA ^8? KRŠKO —•—^——————————— utimo se za žiutjenje — Vabimo Vas k vpisu v ¦j. •-7,.',, -t naslednje tečaje: • Tečaj težke gradbene mehanizacije * Tecaj za voznike vilicarjev * Tečaj za voznike motornih oolnov • Tecaj kletarjenja in stekleničenja vin • Higienski minimum - osnovni in obno- vitveni tecaj * Varstvo pri delu - osnovni in obnovitveni tečaj Prijave zbiramo - do zasedbe mest - na naslovu: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško; fei. 07 48 81 160, www.lu.krsko.si; E-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net LJUDSKA UNIVERZA ^Br KRŠKO —¦——~—^———— učimo se za življenje — Do zasedbe mest zbiramo prijave za naslednje programe za pridobitev izobrazbe: • TRGOVEC • EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK • KUHAR • NATAKAR • GOSTINSKI TEHNIK Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, - Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 170 in 48 81 160, e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net BE IE ZU IHUIK Obravnava civilne tožbe desetih Romov, ki tožijo državo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve za okoli 15 milijonov tolar- jev odškodnine, ker naj bi zaradi nezadostne zaščite s strani krških policistov pred dvema letoma pod streli dveh šentjernejskih romov umrl 29-letni Rajko Hudorovic iz Kerinove- gagrma, se je 15. marcazzaslišanjem še treh prič, uslužbenca policije, pokojnikove žene in njegovega prijatelja, sicer zaključila, ven- dar zgodba še ni dobila epiloga. Sodišče mora namreč na zahtevo tožsče stranke pri- dobiti od MNZ dokumentacijo o delu ko- misije, ki naj bi bila tedaj ustanovljena z na- menom, da razišče okoliščine tega strelskega obračuna. Razlog spora med romskima družina Hu- dorovic iz Kerinovega grma in Brajdič iz Šentjerneja ter kasnejšega strelskega obračuna, je dokaj nenavaden, saj naj bi se začel že v madžarskem Lentiju, kjersta obe družini nakupovali oblačila. Brajdičevi so namreč očitali Hudorovičevim, da jih doma ceneje prodajajo od njih, zato je že v Lentiju, po pričevanju pokojnikove žene Irene, Valentin Brajdič udaril njenega Raj- ka» temu pa so sledile osebne grožnje takö njej s strani Brajdičeve žene, da bo kmalu za svojim mozern nosilačrnino, kottudi Rajku po telefonu. Kakor se spominja Irena, ji je Rajko dejal, ko se je 3. junija 1998 vrnil s policije, kjer je prijavil grožnje z ubojem, da namerava policija naslednji dan postaviti šentjernejskim romom zasedo. Z njimi se je naslednji dan dobil v Cerkljah ob Krki, na- kar je v dogovoru s policijo odšel v barako Antona Kosca v romsko naselje Gazice, kjer naj bi bii varen pred šentjernejskimi Romi. Ti so se do Gazic pripeljali mimo policijske zasede in Rajka ustreliii z av- tomatskim orožjem. Kot priča je bil zaslišan tudi Darjan Bra- jdič, ki je bil pred dogodkom s pokojnim Rajkom na kavi pri Koscu v Gazieah. Po njegovem pričevanju, sta se z Rajkotn, ker naj bi bilo slednjega strah, z avtom odpelja- la iz Gazic nazaj v Cerklje do trgovine, od koder se je Rajko napotil do križišča. kjer se je pogovarjal z dvema policistoma pri policijskem civilnem avtomobilu. Darjan ni slišal vsebine pogovora, ker je Rajka čakal v avtomobilu, policisti pa so Rajka napotili nazaj v Gazice, kjer pa je dve minu- ti po vrnitvi prišlo do strelskega obračuna. Po pričanju uslužbenca policije V.B., ga je dan pred dogodkom iz neke trgovine na Drnovem poklical vodja policijskega okoliša S.P., ki je bil zadolžen za Rome, in rnu povedal, da se je k njemu zatekel Rajko Hudorovic, ker se čuti ogroženega. V.B. je S.P. dejal, da gre za ogrožanje varnosti po 145. členu KZ, zato mora Hudorovic po- dati prijavo na policiji Ta je na policijo prišel v dopoldanskem času in v dežurni pisarni podal izjavo. Ker pa po besedah V.B., policijska postaja Krško nima pris- tojnosti delati na obmoeju druge policijske postaje, je poklical vodjo organiziranega kriminala F.B., ki je prišel s kriminalistom R.Š., ki sta Hudoroviča odpeljala. Ob pol dveh popoldan je F.B. poklical V.B. in mu naročil, naj glede nato, da sta odsotna tako komandir policije kot njegov pomočnik, naj on kot pomočnik komandirja zadolžen za kriminaliteto, naslednji dan zjutraj zagoto- viti od štiri do šest policistov ali t.im. odpra- vo. Navprašanjaodvetnice Romov, naj otej odpravi pove kaj več, V.B., ki je sicer danes že upokojen, ni želel odgovarjati, ker je bila v ta namen po naročilu takratnega ministra Bandlja ustanovljena posebna komisija pri MNZ, ki je med drugim v zvezi s primerom zaslišala tudi njega. Pritrdil sicer je, da ve za obstoj dokumenta o ugotovitvah posebne komisije, vendar naj bi bil ta strogo zaupen. V.B. je na zaslišanju tudi protestiral, da o tej zadevi do končne odločitve sodišča, z nava- janjem polnih imen in priimkov zaslišanih, pišejo mediji, ker ne želi, da bi kogarkoli spravil v zadrego ali da bi mu kdo kaj očital, saj ima, kakor je dejal, lahko zaradi tega jutri dva tisoč sovražnikov. Katerih sovražnikov, lahko le ugibamo.. Na sklepno odločitev sodišča bomo bržkone morali počakati še nekaj nadaljnjih mesecev, da bo le to pridobilo in preučilo dokumente posebne koraisije MNZ. ki je raziskovala potek dogodkov in da bo ovrglo ali zadosti- lo tožbi Romov. BOJANA MAVSAR BI ObzorniK obvestila ŠL39-40.marec2001 POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC K R Š K 0 in TURISTIČNO DRUŠTVO BIZEUSKO V A B I T A NA PROMOCUSKI KONCERT OB ODHODU PLESNEGA PARA LUKA VODLAN IN AMADEJA PLEVEL NA SVETOVNO PRVENSTVO V ST IN LA PLESIH ZA PIONIRJE V DVORANO ZADRUŽNEGA DOMA BIZEUSKO V ČETRTEK, 05.04. 2001, OB 18.30 URI NASTOPAJO: Slovenski Zvoki, Majda Arh, Alenka Pinterič, Cili Patrol, Ansambel Mačkoni, miss Slovenije Maša Merc, Ansambel Franca Veglja, svetovni prvak na dia- tonično harmoniko Jernej Kolar, Sanja Cerjak, Katja Mihelin, najmlajši harmon- ikar Gregor Grame, üdija Polšak, Jože Kastelic-Kastelo državni prvaki v stepu, plesni pari v ST in LA plesih in humorista Fonza in Honza Vstopnice lahko kupite eno uro pred prioetkom prireditve po 500,00 SITza otroke in po 1.000,00 SITza odrasle. PRISRČNO VABUENI I GSM: 041/ 769-SOiJ imi Mm/W9 vsako. nedeljo, od 8. do 13. ure - že deveto letol CPB 20, 8290 BHES7ANICA, TtL (07) 49-73-500 E-mail: telsat@siol.net, http://wmv.telsat.si FAX. (07) 49-73-50t Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 ^^^. CentralLvod /Lsr> -^\A ------------------- (of Ljk Xä \