OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXIX.—leto xxrx.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) SEPTEMBER 9, 1946
ŠTEVILKA NUMBER) 176
AMERIŠKI VOJAKI USTREUU NA DEMONSTRANTE V TRSTU
Jugoslavija ne podpiše pogodbe, ako se bo Trst priznal Italiji - Kardelj
Jugoslovanski podpremier odgovoril na izjavo senatorja Connallyja
Pariz, 7. septembra—Jugoslavija je dala danes mi-^ovni konferenci razumeti, da ne bo podpisala pogodbe z ^lijo, ako bodo delegat je odobrili mejo med Italijo in ugoslavijo, katero je priporočil svet zunanjih ministrov štirih velesil.
Mirovna konferenca, ki je da-*'
zaključila svoj šesti teden, Nahaja v popolnem zastoju in trpkih debat glede terito-/^■nih sporov med Jugoslavijo in Italijo.
^fedlog za enoletno odložitev Pfašanja odločno poražen
I^olitična in teritorialna komi-Za Italijo je z ogromno ve-zavrgla predlog Brazilije, ^ se odločitev glede meje odlo-23- leto dni, potem ko je jugo-ovanski podpremier Edvard ^rdelj ožigosal predlog kot po-hoč^^'	Italiji da vse, kar
'^l^sovanje o brazilskem pred-je izpadlo 8 proti 1. Za ^redlog je glasovala edinole
•	medtem ko se je Belgi-Slasovanja vzdržala.
kel j»Kardelj danes izre-zadnjo besedo, so se vse slo-<ii"žave skupno z Ukra-stav ^^^JGtsko republiko po-zaht'^^ stran jugoslovanske 1 GVe za priznanje Julijske
pozvan, da naslovi na Italijo
z^^^^®®lovanski podpremier je J ®^al, da konferenca prizna soslaviji večji del spornega ifted	gospodarsko zvezo
Sv Vi "^^^^^lavijo in predlaganim ° odnim tržaškim ozemljem. Connallyju, ki je pred dnevi svaril, da teritorialni obš^^	v vojno, je Kardelj
J,;odgovoril in med dru-izjavil:
jg ' strinjamo s senator-jjg ^onnallyjem, da teritorial-
Ttai^^^^eve vodijo v vojno, am-
*	kaj
temelju pogodbe, katera se ima pripraviti v teku enega leta, za ureditev železniškega in drugega prometa med južno Tirolsko, ki pripada Italiji, in severno Tirolsko, ki spada pod Avstrijo.
*
Višinski ožigosal italijansko zahtevo za Trst
PARIZ, 5. septembra — Sovjetski podtajnik zunanjih zadev Andrej Višinski je danes neusmiljeno ožigosal italijansko zahtevo za Trst.. Izjavil je, da bi Jugoslavija morala dobiti Trst ia vbo Istro, ampak da bo Rusija držala besedo ter stala za načrtom, katerega je, predložila konferenci velika četvorica.
Govoreč pred politično in teritorialno komisijo za Italijo, je Višinski rekel:
"Jugoslavija ima brez vprašanja pravico do Trsta, do luke in mesta. Sklep zunanjih ministrov predstavlja minimalno pravico. Toda včasih pri reševanju političnih vprašanj maksimalna pravica ni dosegljiva."
Tožba proti pogrebniškim voznikom radi "irusta"
Država Ohio je vložila tožbo proti 11 tvrdkam, ki dobavljajo vozove za pogrebe, v kateri se trdi, da so sklenile medsebojen dogovor glede cen, kar je po državnem anti-trustnem zakonu prepovedano. Tožba pravi, da zveza omenjenih podjetnikov kontrolira 53 izmed 79 pogreb-niških voz v okraju Cuyahoga.
Rupnik obsojen na smrt
Slovenski kvizling je pri obravnavi priznal krivdo; Bela garda je bila škofova ideja
BELGRAD — Kot je poročal poročevalec AP, je bil na vojaškem sodišču v Ljubljani obsojen na smrt z ustrelit-vijo bivši poveljnik slovenske bele garde, gen. Rupnik. Na smrt na vešalih je bil obsojen tudi Lovro Hacin, ki je bil med vojno šef ljubljanske policije. Z njim vred bo šel na vešala tudi bivši gestapovski komandant v Ljubljani, gen. Erwin Roseiier.
Gregorij Rožman, ljubljanski*
škof, ki je sedaj v britanski zoni na Koroškem, je bil obsojen (v odsotnosti) na 18 mesecev ječe. (Nekatera poročila pravijo, da je dobil 15 let ječe, torej zaenkrat še ni jasno).
Miha Krek, bivši jugoslovanski vladni minister in vodja slovenskih klerikalcev, je dobil 15 let. On' sedaj vedri v Rimu, odkoder vodi propagando proti novi Jugoslaviji. Proti Kreku je pričal tudi Franc Snoj, isto-tako bivši jugoslovanski vladni minister, ki je bil nekaj časa v Ameriki,- a se je kasneje vrnil v domovino in se pridružil partizanskemu gibanju z nado, da bo to privedlo mnogo zapeljanih pripadnikov klerikalne ljudske stranke na pravo stran borbe proti okupatorju. Snoj je sodišču 4. jugoslovanske armade (slovenske) dal pisano izjavo, v kateri potrjuje, da je Krek v svojih pismih (do njega) odobraval odprto sodelovanje z Italijani. Izjava dr. Rudolfa Biča-niča istotako obtožuje Kreka, da je ime zveze z najreakcijo-narnejšimi elementi v Angliji, ter se ni nikdar boril proti veli-kosrbski kliki, pač pa je bil ved-
zanom. Obtoženec je omenil detajle glede organiziranja bele garde. Idejo za organiziranje bele garde je dal ljubljanski škof dr., Gregorij Rožman. Njegov škofijski dvorec je bil središče izdajniških aktivnosti kviz-linških elementov ves čas sovražnikove okupacije Slovenije.
Stavka trgovskih mornarjev se širi; Lewis nudi pomoč
WASHINGTON, 7. sept.— Splošni stavki trgovskih mornarjev, ki je paralizirala promet v vseh velikih ameriških lukah. se je danes pridružilo 3,500 delavcev na vlačilnih parnikih v new-yorški luki.
Voditelji drugih mornariških unij A. F. of L. so istočasno zagrozili, da bodo oklicali generalno stavko vsega članstva. Računa se, da stavka direktno ali in-direktno 400,000 mož v raznih lukah. New Yorku preti občutno pomanjkanje hrane, ako se stavka kmalu ne poravna.
Včeraj je John L. Lewis, predsednik premogarske unije, ponudil delavcem v mornariški uniji na Pacifiku finančno podporo, ako jo bodo potrebovali "v protestni stavki proti ekonomskim mrjascem." Tako je Lewis imenoval vladni mezdni odbor,
Rupnik je dejal pred sodiščem, da ga je škof Rožman 28.
aprila leta 1944 opozoril na po-: ki je odredil znižanje mornari-
trebo ustanovitve vrhovnega po-i ških mezd, radi katerega so
veljstva formacij bele garde. Na i mornarji odšli na stavko.
pritisk škofa je Rupnik podpisal poziv za splošno mobilizacijo. Prej je bil ustanovljen posebni odbor pod vodstvom Rozmana. Odbor je o'dredil lov na Slovence, ki so se upirali .okupatorju. Več tisoč Slovencev je bilo pobitih v navalih.
Direktno je v spor zapletena mornariška unija na Pacifiku, ki se je nedavno priključila A. F. of L. Zadnja poročila pravijo, da so se voditelji ostalih mor-jiarilkih unij, ki spadajo pod AFL, za enkrat premislili glede oklica splošne stavke.
BYRNES ZAHTEVA, DA NEMČIJA DOBI PROVIZORIČNO VLADO
STUTTGART, 6. septembra—Državni tajnik James
F. Byrnes je imel danes tukaj pred ameriškimi okupacij-
. ,. skimi uradniki govor, v katerem je izrekel svarilo, da Nem-no nepomirljiv protivmk in na-	& '	J , , .
cija ne sme postati predmet spora v borbi med zapadom
je on s tem mislil? Na liph o	njegov apel naslov
»'"n? X/r: ,. 1	. 1 .1
koga
tfeba ^^slimo, da mu ni bilo
bili /	se na nas, ki smo
dili	Mi nismo nikdar vo-
y^j^^^P^dalne vojne. Mi zahte-Zejjjj • le, da se nam prizna katero nam je iztrgal Ijjj	Senator Connally bi
riasloviti svoj apel na
Čab ^^'■itorlalhi spori
čaka še tudi več
^Praš^ f P o r n i h ozemeljskih
^Padno
-zahteva Bolgarske za lioVT"" Tracijo od Grške in pr-Q- k Egejskemu morju, in češkoslovaške za maj-Jiav Madžarske južno od Do-
® pod Bratislavo, brv,, ^^''ska zahteva uživa pod-Rusi
ROKOBORBA V OROŽARNI
Promoter Ed. Gemarchak sporoča, da se bodo do konca sezone vršile rokoborbe v Centralni orožarni vsak torek večer. Za vsak spopad v rokoborbi bo preskrbel prvovrstne rokoborce iz mesta kot tudi Iz drugih naselbin. Za jutri večer ima na vsporedu Danny Savitcha iz Salt Lake City, Utah, ki se bo spoprijel z Bob Cummingsom iz Madisona, Wis., katerih borba je omejena na 90 minut. V drugem spopadu nastopita Monty La Due in Farmer Jones, ter dva druga para. Vstopnice so naprodaj pri blagajni v Centralni orožarni danes in jutri.
drži
av.
8kih ■^^strija
I
Slede
ije in ostalih slovan-
DIREKTORSKA SEJA
Jutri v torek se vrši redna seja direktorija SND na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči.
in Italija sta danes sta se sporazumeli JUzne Tirolske in sicer na
Kdor je človekoljub, daruje za otroSko bolnico v Sloveniji
sprotnik narodno - osvobodilnega pokreta Jugoslavije.
Na obravnavi je bil obsojen na 15 let tudi Vilko Vizjak, član
poveljništva bele garde.
*
LJUBLJANA. — (Tanjug). — General Leon, Rupnik je na obravnavi pred vojaškim sodiščem četrte armade priznal, da je kriv vsega, kar mu očita obtožnica. On je bil predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani v času okupacije in je sodeloval z Italijani in Nemci. Rupnik je izjavil, da je šel v službo okupatorjev brez pritiska.
Glede organiziranja armade hrvaških ustašev po okupaciji se je Rupnik zagovarjal, da je naredil le uslugo dvema hrvaškima polkovnikoma, ki sta ga prosila, naj sestavi načrt za formiranje ustaških bataljonov. Sestal se je z njima v Zagrebu, potem pa je odpotoval v Ljubljano. Stike z nemškimi gesta-povci je navezal na Štajerskem. Po prihodu v Ljubljano je sodeloval z Italijani.
Kot predsednik pokrajinske Uprave v Ljubljani je Rupnik izdal letak s pozivom na meščane, naj kooperirajo z okupatorjem. S tem v zvezi je izjavil, da se zdaj sramuje svojega dela.
Predsednik sodišča je potem prečital Rupnikov načrt za uničevanje partizanov, ki je bil poslan italijanskemu generalu Roboti ju. Rupnik je povedal generalu, da so jugoslovanski častniki in podčastniki potrebni kot boritelji v akcijah proti parti-
in vzhodom ter priporočal, da Nemčija takoj dobi provi-zorično centralno vlado.
Byrnes je predlagal, da se or-* "—
ganizira nemški centralni svet, ki bi upravljal vladne posle za celo Nemčijo po zavezniškim nadzorstvom in pripravil ustavo za trajno federativno Nemčijo.
V teksu, ki ga je pripravil in bil izročen časnikarjem, je omenjal "Združene države Nemčije," toda pri obdržavanju govora je rabil izraz "Nemčija."
"Mi nočemo, da bi Nemčija postala satelit katere koli sile ali skupine sil, ali da bi živela pod kakršno koli diktaturo, domačo ali tujo," je rekel Byrnes v govoru, katerega so poslušali poleg ameriških okupacijskih uradnikov tudi številni zavezniški in okupacijski zastopniki
kavo, ki je bila servirana v skle dicah, ki so bile okrašene s starim nemškim cesarskim orlom.
Byrnes je potoval iz Pariza v privatnem spalnem vozu, katerega je nekoč rabil Adolf Hitler.
!fvrača krivdo na nesoglasje glede Potsdamskega pakta
Ko so nemški predstavniki tekom govora Byrnesu jDloskali, jim je državni tajnik z roko mahnil v pozdrav in se jim nasmehnil.
Byrnes je med drugim rekel, da je za zmedenost v zavezniškem postopanju napram Nemčiji odgovorno dejstvo, ker se štiri okupacijske sile ne morejo
Amerikanci tudi razgnali demonstracijo v Gorici
Do streljanja prišlo, ko je vojaška vlada prepovedala obdržavanje shodov ža obletnico partizanske vstaje
Zborovanje se je vršilo v stutt-1 zediniti glede načina, kako naj gartskem državnem gledališču, i izvaja sporazum, kateri je
I bil sprejet na potsdamski kon-Nemci Jako zadovoljni z j fg^enci Byrnesovim govorom	|	_
Govor, ki je bil očitno naslov- j IŠČEJO SVOJCE V Ijen na Rusijo, je slišala avdi-: AMERIKI jenca 1,400 oseb, med katerimi i Marija Ambrož, Bohoričeva je bilo 450 vodilnih funkcionar- j 33 Ljubljana, bi rada izvedela
TRST, 8. septembra—Ameriška in zavezniška policija je danes odprla ogenj in razgnala demonstracijo v prilog Jugoslavije, ki je bila obdržavana navzlic prepovedi od strani anglo-ameriške vojaške vlade v zoni A.
V	nemirih v zvezi z demonstracijo je bilo ranjenih šest ameriških vojakov in en ameriški časniški fotograf, neki britski častnik in najmanj ducat civilistov.
Amerikanci in časniški fotograf za "Associated Press" Daniel Jacino iz New Yorka so bili ranjeni, ko je bila z okna neke hiše v predmestju Št. Jakoba vržena ročna granata. Trije ranjeni vojaki so morali iskati pomoč v bolnici. Kakor se poroča, je bil ranjen tudi neki britski oficir.
V	Gorici, ki leži 25 milj severno od Trsta, so ameriški vojaki razgnali slično demonstracijo, ko je velika množica demonstrantov za Jugoslavijo dospela v mesto iz okoliških krajev, da obdržava zborovanje. Množica je bila razgnana brez resnih incidentov.
Ojačene vojaške patrole na ulicah Trsta in Gorice
N
Nocoj je bilo v Trstu in Gorici mirno, toda napetost je bila v zraku. Po ulicah v obeh mestih patrolirajo skupine vojaške policije, sestoječe iz treh in štirih mož, ki gledajo, da se množice, ki še vedno krožijo po ulicah, nikdar ne ustavijo.
Demonstracije v Trstu in Gorici so bile aranžirane, da se proslavi obletnica partizanske vstaje v Julijski krajini,' do katere je prišlo 6. septembra 1943, ko je kapitulirala Italija, in poskusilo se jih je obdržavati navzlic temu, da zavezniška vojaška vlada ni hotela dati dovoljenja.
Jugoslaviji naklonjeni listi in predstavniki (poročilo "Associated Press-a" jih označuje za "komuniste") so več dni odprto izjavljali, da vojaške prepovedi ne bodo upoštevali.
Vojaštvo odprlo ogenj na bežeče demonstrante
Streljanje se je začelo, ko je na civilno policijo začela padati opeka. Ameriška vojaška policija, ki je razganjala demonstrante v sosedni ulici, je streljala na bežeče demonstrante s samokresi in puškami. •
Ameriška vojaška policija je imela ukaz, da naj ne nastopi z orožjem, toda je odprla ogenj, ker je pomotoma smatrala, da streljajo demonstranti, ne pa civilna policija.
Na vojaško vlado je bila poslana prošnja za obdržavanje demonstracije s 50,000 udeleženci. Navzlic temu, da se dovoljenja ni izdalo, pa so se že zgodaj zjutraj začele velike množice.
Velik del množice so civilni policisti podili po strmem grebu proti sredi okrožja Sv. Jakoba, ko je bila skozi okno neke hiše vržena ročna granata. Osamljeni streli iz samokresov in pušk so se slišali po ulicah celega okrožja.
IZ BOLNIŠNICE
Iz Glenville bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, se je vrnila na svoj dom Mrs. Caroline Zigman. Zahvaljuje se vsem prijateljicam ter društvu Svoboda št. 748 SNPJ in Prog. Slovenkam za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte, ki jih je bila deležna v času, ko se je nahajala v bolnišnici. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu 19416 Chickasaw Ave.
jev vojaške Vlade, enako število ameriških vojaških osebnosti in navzoči so bili vsi vodilni nemški vladni funkcionarji v ameriški okupacijski zoni. Navzočih je bilo tudi nekaj Rusov.
Nemci so bili po zaključku govora veselo razpoloženi. Pred govorom je Byrnes sprejel tri nemške ministrske predsednike na vlaku, s katerim je dospel v Stuttgart in jih pogostil s
za Jakoba Bolta, doma iz Dobri je (Dobrunje?) pri Ljubljani. Sporočilo od nje ima Mrs. Mary Vidmar, 19605 Arrowhead Ave., kjer naj se zglasi.
Marija Škrbo iz Žužemberka bi rada izvedela za Johna Bencina, doma iz Lipovca, ki je prišel v Ameriko leta 1914. Od nje ima sporočilo Mrs. Tekon-čič, 16801 Grovewood Ave., kjer ga dobi.
25,000 DIJAKOV V CLEVE-LANDSKIH KOLEGIJIH
Za to jesen se je v peterih clevelandskih univerzah in kolegijih vpisalo 25,000 dijakov, kar je rekord za vse čase. Pretežno večino vpisanih dijakov tvorijo j bivši vojaki, ki so upravičeni do študij z vladno podporo. V katoliški univerzi John Carroll predstavljajo bivši vojaki 90 odstotkov novo vpisaiiih dijakov.
NORWOOD KNJIŽNICA
Vodstvo Norwood knjižnice na 6405 Superior Ave., sporoča, da bo knjižnica odprta javnosti tekom tekočega meseca ravrjo tako kot v poletnih mesecih, namreč vsak ponedeljek, torek in četrtek od 12:30 popoldne do 9. zvečer in vsako, sredo in petek od 10. zjutraj do 5:30 popoldne. Miss Zornow, načelni-ca knjižnice, vabi prebivalce te okolice, da si pridejo izposoditi razne knjige in revije ali pada pridejo v knjižnico in tam čita-jo.
DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK"
Seja dramskega društva "Anton Verovšek" se bo vršila jutri zvečer ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vabi se člane na polnošte-vilno udeležbo.
Sm&N 2
ENAKOPRAVNOST
9. septembra,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *23] ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)__:_
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By "Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)-->.$9.00
For Half Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
TAJNIK ANDERSON O POUEDELSTVU
V	MIRU IN VOJNI
Poljedelski tajnik Anderson je pred nedavnim podal živo sliko položaja agrikulture ko postane živež vojno orodje. Njegov opis je zanimiv ne samo, ker priMiče v spomin presenetljivo—ter še nedovršeno—poglavje ameriške zgodovine, pač pa tudi iz razloga, ker zadeva dale-kosežne probleme, katerim stoji sedaj nasproti živežna in poljedelska organizacija Zdr. narodov (Food and Agricultural Organization of the United Nations). Poglavitni cilj F AO., kot je večini znano, je, da se pomaga deželam in narodom zvišati oboje pridelek živeža in zahtevo po istem s ciljem, da bode dve milijardi prebivalstva naše zemlje imelo boljše življenje ozir. boljši način življenja.
Podajajoč najprej pregled položaja farmarjev v letih pred drugo svetovno vojno, je poljedelski tajnik Anderson tekom svojega govora to poletje opozoril na dejstvo, da so ameriški kot tudi drugi farmarji v onih letih pridelovali preveč. "Velike zaloge odvišnega žita so polnile žitnice Zed. držav, Avstralije in Kanade. Farmer j i so žgali preobilni pridelek koruze v ameriškem koruznem pasu na severu.
V	Južni Ameriki so istočasno goreli ogromni kupi kavi-nega zrnja. Mi smo omejili poljedelsko produkcijo—da je bilo mogoče izenačiti ali uravnovesiti pridelek z zahtevo— posledica tega pa je bila brezposelnost ter nezadostna za-posljenost v deželi.
"Vojna pa je slike znatno spremenila, kajti naenkrat je postal živežni pridelek, govedo, prašiči, perutnina, ter krave mlekarice nekaj kar je tvorilo temeljni vir ekonomske in vojaške moči. Namah je bilo dela za vse—in vse je delalo. Zahteva po živežu in drugih produktih se je povišala v toliko, da je presegala produkcijo.
"Naučili smo se v času padanja bomb in gorečih mest kaj pomeni zaposljenost za poljedelstvo," je dejal tajnik Anderson. "Naučili pa smo se tudi kakšno direktno kooperacijo morejo narodi in dežele doseči. In pri tem smo uvideli, da tako medsebojno sodelovanje prinese vsem blagostanje in korist. Tu ni bilo več vprašanja, 'Kam hočemo zapeljati odvišen pridelek, ki ga ni mogoče spraviti v denar?' Namesto tega je nastalo vprašanje 'Kako pridelek boljše uporabiti v splošno korist?' Skupno smo uporabljali pridelke, surov mateHjal, morski promet, živež. Najpotrebnejšim stvarem smo dajali prednost . . .
"V kratekem, agrikultura je dosegla višek svoje produktivne kapacitete baš v času, ko je svoboda sveta bila odvisna od tega. Tekom 5 vojnih let, od leta 1939 do 1944 JiB ameriško poljedelstvo povišalo svojo produkcijo v dvakrat večjem obsegu nego v 20 letih, od leta 1919 do 1939.
"Pa v tem še ni zapopadeno vse kar se je dogodilo v tem pogledu v poljedelstvu v vojni dobi. Višek produkcije je namreč omogočilo moderno kmetovanje potom poljedelskih strojev ter s pomočjo raznih izboljšav, ki omogočajo obsežnejšo rejo živine, prašičev, kuretine, itd. na povprečen obseg produktivne zemlje posamezne farme. Odprava mul in konj kot vozne in tovorne živine nam je omogočila več žita za človeško uporabo. Tekom 25 predvojnih let se je posejalo 50 milijonov akrov zemlje z žitom in drugo krmo za tovorno živino, toda tekom vse te dobe je bila v teku upeljava modernega kmetovanja in zemlja prej uporabljana v svrho krmljenja živine, je bila na razpolago za produkcijo živeža za ljudstvo. Na farmah je tekom vojne delalo manj ljudi nego v mirni dobi, navzlic temu smo pridelovali večje količine živeža.
"Kar v resnici želimo doseči za svet potom organizacije FAC.," je podčrtal tajnik Anderson, je torej povišanje živežne in farmske produkcije sploh po vzorcu našega medvojnega pridelovanja. Na ta način bo mogoče organizaciji Zdr, narodov uravnovesiti naraščajoeo produktivno industrijo s potrebami in zahtevami, da bo mogoče porazdeliti živež in druge potrebščine priličrto sorazmerno med vse dežele in ljudi sveta.
PRISPEVAJTE ZA OTROŠKO BOLNICO V SLOVENIJI!
UREDNIKOVA PO^A
Izvolite delegacijo za American Slav Congress!
Pittsburgh, Pa. — Bliža se tretji vse-slovanski kongres, ki se bo vršil v New York City, 20., 21. in 22 septembra. Kdor pozna delovanje te velike slovansko - ameriške organizacije, ga brez dvoma napeto pričakuje.
To veliko slovansko zborovanje, na katerega bodo prišli delegati iz Sovjetske zveze. Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije, bo dalo praktičen odgovor na vprašanja, ki nam belijo glave, odkar se val propagande suče proti Slovanom, proti demokraciji.
Kongres b o zgodovinskega pomena ne samo za ameriške Slovane, ampak bo važen tudi za ameriško javnost, ker bomo dokazali, da delujemo za pravičen in trajen mir z isto vnemo kakor smo delovali za zmago nad fašističnimi silami, za zmago demokracije. Pokojni Roosevelt nam je priznal velike zasluge, toda po njegovi smrti se je vse spremenilo in pozabilo, da so bili Slovani glavni faktorji, da s<5 prelili največ krvi. Namesto hvaležnosti in priznanja, žanjemo lažnjivo obrekovanje iz monopolističnega tiska samo zato, ker slovanski diplomati nastopajo in odločno zagovarjajo pravičen mir in ovirajo pohod in prodiranje imps-rijalizma.
American ' Slav Congress v resnici zasluži podporo in sodelovanje vsake organizacije in posameznika. Iz tega razloga se apelira na vse slovenske organizacije, ki še niso izvolile delegata ali delegatinje, da to nemudoma storijo, da se pridružijo ostalim Slovanom na manifestaciji v New Yorku, da dvignemo naš glas v prid zasužnjenih Primorcev, dokler je še čas.
Vemo iz skušenj, da ne bo vsem mogoče poslati delegata. Taka društva pa lahko pošljejo telegram ali pismeno čestitko na to važno zborovanje. Delo kongresa je zvezano z velikanskimi stroški, da se izvede in razširi našo zdravo idejo" in program med Amerikance in druge narodnosti, da se nam tudi oni pridružijo v borbi za trajen mir in boljše delovne prilike. Vsako društvo lahko daruje par dolarjev v ta namen, kar bo neizmerne koristi, da bo kongres izvršil svoje glavne cilje. American Slav Congress for Western Pennsylvania, Geo. Witkovich.
Ta seja je zelo važna, ker bo ukrepala o prireditvi 40-letnice obstoja čitalnice 10. novembra. Udeležite se v polnem številu, da bo mogoče dobiti potrebne delavce za pomoč pri prireditvi.
Josip Šircel, tajnik.
Povečanje C. E. I. elektrarne
Cleveland Electric Illuminating Co., je naznanila načrte za povečanje svoje elektrarne v prihodnjih treh letih, kar bo stalo okrog 30 milijonov dolarjev. Elmer L. Lindseth, predsednik poroča, da je izza sklenitve miru z Japonsko okrog 150 tovarnarjev se zaobljubilo trositi nad 17 milijonov dolarjev za povečanje ali gradnjo novih tovarn v tem okrožju, katerega ta firma oglaša po celi Ameriki kot najprimernejši prostor za marsikatero tovarno. Te nove tovarne bodo dale 30,000 delavcem zaslužka v našem okrožju in ti delavci bodo zopet odprli nova dela drugim 30,000.
Cleveland Electric Illuminating Co., zalaga sedaj z elektriko v tem okrožju 132 mest, trgov in vasi in ker ti kraji rastejo, se s tem množijo zahteve za več elektrike, katero bo
družba preskrbela za vse prosilce.
Nov generator bo najmodernejšega izdelka in dovoli velik, da bo lahko zalagal elektriko za povprečno ameriško mesto z 45,000 hišami. Ta novi generator bo za 18,000 kilowatov močnejši, kot kateri od dosedanjih, ki jih obratuje ta družba.
Turbo-generator in boiler ter temu primerno poslopje, napeljava in druge potrebščine bo stalo 12 milijonov dolarjev. Vzelo bo delj kot dve leti, da se vse to postavi in spravi v obrat.
Tik pred vojno je ta elektrarna proizvajala 600,000 kilowatov elektrike. Da se je zadostilo j hitro se razvijajočim tovar-jnam se je dodalo še 204,000 ki-ilowatov, tako da se je proizva-ijalo med vojno 804,000 kilowa-jtov elektrike. Za nov generator in drugo potrebno opremo se je oddalo naročilo že pred enim in dvema letoma, da se bo blago dobilo v doglednem času, tako da bo pomanjkanje surovin oviralo gradbene načrte samo eno tretjino za leto 1946, ko se je nameravalo trositi v tem času 9 milijonov dolarjev za nove naprave.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis i* "Slovenskega poročevalca"
GLAS 2ENAM IN DEKLETOM V EUCLIDU
Vročina je minula, hladna jasen že prihaja, zato ne bo več izgovora, da je prevroče hoditi na seje. Tem potom vas vabim v imenu ostalega odbora podružnice št. 32 SZZ, da se gotovo udeležite vse članice nftŠ3 mesečne seje, ki se vrši nocoj, 9. septembra ob 7:30 uri v navadnih prostorih. Po seji bo nekaj posebnega za 17. obletnico naše podružnice. V ta namen S3 bo vršila peta maša za žive in umrle članice te podružnice v petek, 13. septembra ob 8:15 uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Pridite gotovo vse, da poka-žete vaše zanimanje in sodelovanje za napredek podružnice in cele organizacije SŽZ v Ameriki.
• Nadejajoč se, da se vidimo nocoj in v petek zjutraj, vas lepa pozdravljam za odbor
Anna Godlar, tajnica.
Slovenska narodna čitalnica
Slovenska narodna čitalnica na Et. Clairju obdržuje svojo redno mesečno sejo v sredo, 11. sspfembra, ob 8. uri zvečer v starem poslopju Slovenskega narodnega doma. Na to sejo so vabljeni vsi člani in zastopniki društev, ki čitalnico podpirajo.
PAMETNA PRESKRBA ZA STARE IN ONEMOGLE
Med mnogimi nalogami, ki so čakale po osvoboditvi, je bila ena najbolj perečih — skrb za ubožce. Odbori OF Dobre-polje. Velike Lašče, Bob, Turjak in sv. Gregor, so si zasta-vih nalogo, da bodo skrbeli za vzdrževalnino ubožcev, ki so našli streho v ubožnici v Ponikvah.
Ta ubožnica stoji .koncem vasi Ponikve, ob potoku Rašica v prijaznem smrekovem gozdiču. Tu se nahajajo bolni, onemogli in pohabljeni starčki in starke ter duševno zaostali ljudje, ki nimajo nikakega zatočišča ali pa saloh ne poznajo doma. Kam naj bi šli sedaj?
Domačini so dejali: "Ali bomo dopustili, da bodo ti siromaki hodili od hiše do hiše in prosili vbogajme, kakor se je to godilo vse prejšnje čase, ko' so morali spati #o hlevih in senikih, stradati in zmrzovati, kakor da niso enakovredni člani Ičovcške družbe?
Sedaj imajo v ubožnici svoje postelje, lepe sobice, ki so zakurjene, kadar pritisne mraz. Ne manjka jim tudi dobre postrežbe in prijazne besede, saj ko so še hodili od praga do praga, je niso poznali.
Na predlog članov OF pobirajo mladinke vsak mesec določene prispevke. Vendar pa so Š3 veiike težave s tem nabiranjem, ker se ljudje v tukajšnjih krajih še ne zavedajo popolnoma svoje dolžnosti in ljubezni do bližnjega. Morda imajo najbolj premožni še najmanj socialnega čuta! So pa tudi vasi, ki so pokazale vse razumevanje za Stvar ter nabrale precejšnje vsote. Največ so darovale za patronat v Ponikvah vasi Videm, Zagorica in Zden-ska vas. Upajo, da se bodo zganile tudi druge vasi in skušale čimveč zbrati za te siromake.
"NAŠI ZBORI" MESEČNI GLASNIK PEVCEV
Diživna založba Slovenije je zasnovala izdajo slovenskih rkladb pod naslovom "Naši zbori", v kateri bo v rednih mesečnih presledkih izšla vsa uporabna in kvalitetna tvorba o narodnih in ponarodelih umetnin in partizanskih p3smi, ki so bile že objavljene in ki so na knjižnem trgu pcšle. Zbirka naj bi obsegala gradivo vse od Galusa pa do zadnjih izdaj in naj bi tako nudila pomoč in gradivo pevskim zborom vseh vrst, to je mešani, moški, ženski in mladinski, a naj istočasno tudi zbere
in izbere gradivo za posebne izdaja za dobe, avtorje itd.
Tako zasnovana zbirka "Naši zbori" bo vršila nujno potrebno vzgojno delo med pevci in pevskimi zbori ter pomagala dvigati kakovost njih dela in jih reševati okov čitalništva in voditi zbore in pevce k resnemu kulturnemu življenju in ustvarjanju. Zbirka izhaja v ^ičajnem formatu glasbenih edicij v li-tografični tehniki prav lične izdelave in sicer tako, da so skladbe na celih straneh ali listih in morejo zbori naročiti tudi ločeno potrebno število posameznih listov zažsljenega zbora.
v
FURLANIJA ŽELI BITI ZVEZANA Z JUGOSLAVIJO
Star furlandski delavec An-drian Luigi iz Ailello del Friuli, to je kraj blizu Palmanove, je prinesel pismo v urad TANJUG v Trstu s prošnjo, naj bi ga odposlali podpredsedniku zvezne vlade FLRJ Edvardu Kardelju.
Andrian Luigi je poudaril, da se pismo ne sme izgubiti in da mora biti Kardelj informiran tudi o tem, kaj hočejo prebivalci Furlanije, ki je pod Avstro-Ogrsko spadala pod Goriško pokrajino. V pismu prosi v imenu ljudstva okraja Cervignano, naj Kardelj ne popusti od stare meje Julijske Krajine. "Večina ljudstva ne bo nikoli zadovoljno pod Italijo; 27 let smo težko trpeli v bedi in suženjstvu pod italijansko vlado, sedaj pa je tega dovolj. Samo pod pogoji stare meje bi se rodil pravi mir. Hočemo biti vedno združeni z vsemi kraji stare goriške pokrajine. Čakamo vas z najboljšimi željami za bodočnost. Vse, kar je bilo pod staro Avstrijo v goriški pokrajini, mora priti pod Jugoslavijo!"
*
STOLETNICA LJUDSKE ŠOLE
Sredi junija so v Dolenjskih Toplicah svečano pi'oslavili stoletnico obstoja temkajšnje šole. V pripravah za proslavo je sodeloval ves šolski okoliš, posebno se je izkazala vas Podho-sta, ki je darovala več košaric kruha in peciva za obdaritev šolskih otrok. Šolo so ob tej priliki lepo okrasili z venci, napisi in Titovo sliko. Pred šolo so fantje postavili vrsto vitkih mlajev. Ob tel priliki so se zbrali bivši učitelji v tej šoli, priali so nekdanji učenci, danes zreli možje. Na večer se je zbrala vsa I šolska mladina p Toplic in okoliških vasi s starši pred "Do-, mom ljudske prosvete" z zastavicami in bakljami, nakar se je razvila po vasi povorka. Mla-
dina je navdušeno vzklikala šoli, kulturi, napredku in maršalu Titu. Povorka se je ustavila pred šolo. Domači pevski zbor je lepo zapel pesmi "Domovini" in "Jadransko morje", mladinski pevski zbor pa eno partizansko pesem. Nato so šli vsi v "Dom ljudske prosvete", k^er se je vršil nadaljni program. Skoraj vsi bivši učenci topliške šole so stali v vrstah Osvobodilne fronte; mnogo jih je bilo v partizanih, kjer so se izkazali
kot resnični junaki.
*
DOLOČBA q REJI PRAŠIČEV
Po zakonu o pooblastilu za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva je zvezna flada na predlog ministra za trovino in preskrbo izdala uredbo o pitanju in cenah prašičev ter o prometu s prašiči v gospodarskem letu 1946— 47, to je v dobi od 1. avg. 1946 do 31. julija 1947.
Da se zagotovi pravilna preskrba nekmetijskega prebivalstva in vojske z maščobami in mesom, bo zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gospodarstvo ter prizadetimi ministrstvi ljudskih republik izvedlo pitanje prašičev v prašiče-rejskih krajih.
Pitanje prašičev je obvezno na področju ljudskih republik Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in avtonomne pokrajine Vojvodine in to samo v področjih proizvodnje koruze in prašičev, ki jih odredijo ti kraji za trgovino in preskrbo. Uredba vsebuje predvsem določbe o obveznem pitanju prašičev v navedenih ljudskih republikah.
V	ostalih ljudskih republikah, v katerih ni predpisano obvezno pitanje prašičev, pa smejo vlade, če razmere in možnosti to dopvščajo, po poprejšnjem sporazumu z zveznim ministrom za trgovino in preskrbo organizirati in izvesti pitanje prašičev v svojem območju, upoštevajoč: njega specifične pogoje za pitanje prašičev.
Po novi uredbi so odkupne cene za oddane pitane prašiče ostale nespremenjene in sicer za prvorazredne pitane prašiče nad 145 kg teže po 25 din za kg žive teže; za drugorazredne nad 131 kg po 23 din; tretje
nad 115 kg po 21 din itd.
*
NOVE KNJIGE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA
Slovenski knjižni zavod je pred kratkim izdal več novih knjig, ki utegnejo zanimati či-tajoče občinstvo. V knjigi, ki jo je ilustriral Maks Kavčič, so iz-š'i Ivana Potrča "Kočarji in druge povesti", cena broširani 05 din, vez. 85 din. štirinajst novel, katerih snov je posneta iz življenja vaških proletarcev, hlapcev in dekel, pohorskih drvarjev itd.
V	Knjižnici Slovenskega gledališča sta izšla nadaljna dva zvezka: Mateja Bora dramatska spisa "Raztrganci" in "Težka ura" ž avtorjevim uvodom in rtž jskimi opombami in Frana Lipaha veseloigra "Glavni dobitek" z uvodom dramaturga Bratka Krefta in režijskimi opombami iz avtorjevega peresa. "Raztrgane!" stanejo broš. 46 din, "Glavni dobitek" pa 28 din. Obe knjigi, zlasti prva, sta ilustrirani. Borovi drami gta tehten donesek v književnosti, ki jo je inspirirala Narodno osvobodilna borba.
Izšla ja tudi "Preš^rniana", ki jo je Slovenski' knjižni zavod izdal za 100-letnico nesmrtnih
"Poezij". Stane 28 din.
*
DOM MARIBORSKIH PIONIRJEV
Po enomesečnem delu jim je uspelo odpreti Centralni pionirski dom v Mariboru. Deset mladincev in mladink je v tem času delalo 312 delovnih ur i)ri iš^ienju irrostftrov in oken, prevozu opreme, urejevanju knjižnice in ostalih prostorov, pri pisanju in risanju parol in sten-časa.
Dom obsega veliko delovno'
sobo, čitalnico, knjižnico, pr"* stor za oder in sobo za uprav^-
V	vseh sobah s o razdeljene enotne mizice in klopi. Za seda] imajo krožke za ročna dela, risarsko, šahovsko in čitalno. Vitalni krožek ima na razpolago 650 knjig.
v
"PRODANA NEVESTA"
V	RADOVLJICI
Ljubljanska Opera je 7. julija ob 3:30 popoldne v Radovljici na odru pod milinf nebo® v naravnem amfiteatru na Gradišču podala Smetanovo opero "Prodana nevesta". Ob tej pri* liki . je vozil poseben vlak iz Ljubljane v Radovljico. Cene k predstavi so bile ljudske. Po predstavi je sledilo ljudsko rajanje ali veselica.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
9. septembra, 1946
enakopravnost
STRAN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
1. štiriperesna deteljica
Bilo je leta 1456 zvečer pred sv. Ano. Solnce je že zahajalo za božjo milost, ondi za zobiča-
ni, nažela še tudi poln jerbas detelje."
"Da, da, ljubi oče, za koze sem jo nažela, ki ste mi jih pri-i peljali iz šentjurskega semnja
aolpekmjesdcMrBkih	i*da M
kov. S svojimi poslednjimi	^ seboj na polje, da bi bi-
ki je poljubovalo pozlačeni kriz ^ekoUko poskočile, toda kaj vrh svetoanskega zvonika teharske župnije, ki leži pičle pol ure hoda od starodavnega Celja. Delavci so se vračali peva-joč in razgovarjajoč se s polja.
Največje gruče so prihajale od bežigrajske strani, kjer so imeli Teharjanje svoje najlepše polje, kakor še dandanes.
Ako si delavce motril s paz-nim očesom, si spoznal na prvi hip, da je bilo« največ Pengarje-vih iz Teharjev. Da, cela tolpa čvrstih fantov in zalih deklet se je pevaje bližala teharski vasi s srpi, kosami, motikami in grabljami. Nekaj korakov za to gručo pa je stopal Pengar sam postavnih korakov. Mož je bil silno zamišljen, iz česar smemo brezdvojno sklepati, da mu je moralo gospodarstvo delati , ne malo skrbi. Odkrije se ter se obriše z robcem po potnem čelu, hoteč si ob enem zbrisati tudi bridke skrbi, ki ga more in ki so mu postavile tu in tam že
— ker nimam časa paziti na nje! Glejte, koliko in kako lepih rožic je vmes, to jih bodo male žabice vesele! Iz najlepših cvetlic, kar sem jih našla, sem si pa povila šopek. Glejte ga, ali ni lep? In tudi štlriperesno deteljico sem našla ter jo povezala vanj, da izvem itiisli drugih Iju-dij."
"Nikari tega ne verjemi, dete moje!" jo posvari prijazno oče, "nič, nego sama prazna vera! Ljudem se ne bo nikdar posrečilo, da bi drug drugemu videli v srce, kakor tudi ne v možgane, ter da bi mu uganili najtaj-nejše misli, naklepe in težnje. Čigave misli pa so ti tolikanj pri srcu, da bi jih tako rada zvedela?"
Nepričakovano vprašanje je Marjetico nekoliko vznemirilo, če tudi le za trenutek, kar skrbnemu in pazljivemu očetovemu očesu nikakor ni ušlo. Zato jo še nekoliko trše povpraša: "No,
eiER 100 LOGAl HEALTH ANO WELFARE AGENCIES RELT OH T08I SUPPORT
depending
on YOU
EARN YOUR RED FEATHER BY A GENEROUS GIFT

PEAL
pinogo sivcev v glavo. Prav se- ali mi hočeš povedati, čigave mi daj ga dojde lastna hči, sedemnajstletna Marjetica, z motiko čez levo ramo, na glavi pa z jer-basom, polnim bujne detelje, v^
kateri je bil zapičen leskeč srp. sti pred svojim otrokom!" 2ivot
sli te tako mika zvedeti? Mojih vendar "ne? Saj vendar ne boš mislila, da imam jaz, oče tvoj, skrivnosti pred tabo, skrivno-
ca je bila gibčnega, kakor jelka v gozdu, obraza pa tako zalega, da je slovela za najlepše dekle daleč na okoli. Rdeča in bela njena ličeca, kakor bi bila Zftiesena iz krvi in mleka, so vlekla nase žareče oči kmetijskih fantov teharskih, ponosnih vitezov in prevzetnih pleme-nitašev. človek se je kar nagle-dati ni mogel, kajti neki nepo-pisljivi angeljski smehljaj ji je poigraval okoH divno vrezanih Ustnic. Plavkasti lasje so bili prepleteni z modrimi in rdečimi trakovi v dve debeli kiti, ki sta ji viseli prosto po hrbtu. Vse njeno bitje je bilo polno življenja^ strinjajočega se popolnoma z najlepšimi vzori narave sa-nie. In oči, oh, oči vam je imela tako milomodre, tako krotke, pa vendar tako bistre, da je Vsakega v dnu srca pogrelo, kdor se je drznil pregloboko pogledati vanje.
"Ljubi oče, ali me ne boste počakali?" nagovori krasno dekle svojega roditelja, za njim prihitevši. "Kaj neki vam je sinilo danes pod podplate, da jo tako nujno pobirate, da vas niti dohajati ni moč?"
Pengar obstoji in pravi; "Nisem vedel, da si zadaj. Domneval sem te spredaj med pevkami. ker se mi je zdelo, da ču-
Pengar nekoliko počaka, kakšen bo odgovor, ker ga pa le ni, nadaljuje: "Molčiš? Kaj ti je moje vprašanje tako neljubo prišlo ? Gotovo ti je vražo o^ šti-riperesni deteljici stara soseda Martinaška ubila v glavo, je-li da, saj jo poznam, kaka ptica da je."
Komaj da je Pengar izgovoril, jima pride pri Lemeževem prelazu kakor nalašč stara Martinaška nasproti. Oče obmolkne. Marjetica se je pa jako razveseli, da ji ne bo tfeba odgovarjati na sitno očetovo izprašsva-nje — glede štiriperesne deteljice.
"Dober večer, Bog daj, sosed Marko!" ju pozdravi Martinaška ter nadaljuje v eni sapi: "Kaj tako pozno s polja? Zato se pa tudi tako odlikuje vaša koruza od sosedove, ker jo gnojite, kakor bi vam na srcu rastla. — Ravno prav, da sem vas srečala! Bila sem namenjena k vam. Saj veste, da kuham vsako leto na jutrišnji dan pri Sv. Ani za božjepotnike. Mnogo ni, kar si pridobim na ta način, vendar pa bolje nego nič! Ognjišče mi je že dovršeno. Mlinarjev Janez sam mi je nare-zal zanj ruš in trate!" Pri teh besedah namežika ženica pomenljivo z levim očesom Marje-jem tvoj glas, zato sem se tu- tiči, ki je stala korak za oče-di nekaj bolj podvizal. No, ka-; tom in se zgenila pri tem ime-kor vidim, si bila danes jako; nu. Nato nadaljuje Martinaš-pridna, ker si po okopa van ju, ka: "Zato pa tudi ne trpim, da koruze, s katerim si se pečala, bi morda kdo jezik otresal čez Ves ljubi dan ob neznosni vroči-; Janeza in njegovo poštenje. Lu-
kaška in Strnaška sta me ves čas jako zaničljivo gledali, kakor pes psa, kadar gloda kost. Toda kaj so mi mari take ba-bure, ki ne znajo niti poštene prežganke skuhati. Skratka, vse imam v redu, le vode še ni. Moja stara glava več ne more zmagovati škafa, kakor ga je nekdaj. Saj fahko povem,, da sem že rajnico prinarico pesto-vala, sedaj je pa Janez že, sam pod vrh dospel!" — pri teh besedah Martinaška' zopet Marjetici namežika, češ, kaj ne da je res? Marjetica se pa zopet zgane, kakor bi jo bil mraz stresel in ob enem vročica spreletela, kar se ji je tudi res zgodilo, kajti lica so ji rdela, kakor makov cvet na bhžnjem zelniku. Zgovorna ženica konča svojo razlogo, rekoč: "Pravijo, da sem že blizu osemdesetih."
Pengar je bil že nejevoljen, kdaj bode vendar konec besedi. Mudilo se mu je domov. Zato jo sedaj kar kratko vpraša:
Gladkojezični ženici bi bil tekel' jeziček bržkone še celo uro venomer, ko bi ji ne bil Pengar prestrigel govora s strogo opombo, da naj Marjetica le gre ž njo, toda po večernicah pa da mora nemudoma domov, kamor jo naj Martinaška sama sprenii do praga. Pengar je moral imeti gotovo svoje tehtne vzroke, da je tako odločno govoril.
"Srečno, ljubi očka, dokler se zopet vidiva," se poslovi Marje-•tica veselo od očeta.
(Nadaljevanje )
Društveni koledar
14.	septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Kaj pa bi rada pri nas? Če ti 21. septembra, sobota. — Carni-
29. septembra, nedelja. — Odbor zA postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
5.	oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6.	oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	oktobra, petek. — Ples United American Slovene Youth of Cleveland v avditoriju Slovenskega narodnega doma "na St. Clair Ave.
12.	oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju SlovensTtega narodnega doma na St. Clair Avenue.
l3. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20. oktobra, nedelja. — Sloven-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite
ENdico«07l8	:
morem pomagati, verjemi mi, da se bo zgodilo, ako je le mogoče."
"Nekaj bi vas prav rada prosila, pa si ne upam prav."
"No, no, le nič se ne obotavljaj in hitro povej, ker se mi jako mudi." '
"Za Marjetico bi vas prosila, da mi jo za nekaj časa prepustite, vsaj za toliko, da mi prinese kaka dva škafa vode; vse drugo si bom že sama oskrbela. Saj ne bo zastonj! Lahko se kaj prida nauči pri meni, kako se je treba te ali one reči lotiti. Ne, da bi se hvalila, pa kar je res, je res! — Bog daj, da bi bilo kaj prida ljudi. Pa jih že bo, saj bo jutri volitev novega načelnika našemu krdelu. Vreme tudi izvrstno kažs: Sv. Uršula je čista, kakor solnce božje, in sosa, ki se ravnokar dela, tudi znači lepo vreme. Kadar dovršiva delo, pojdeva k večernicam, čula sem, da jih bodo imeli naš novi gospod. Oh, kako jih rada poslušam, kadar stoje na leci! Res, že dolgo let nismo imeli takega pridigarja. • Ne, da bi kaj imela proti gospodu župniku, in Bog obvaruj, prav priljuden oče so, pa — "
"Dobro, dobro" — ji preseka Pengar brezkončno nit gladke !govorice, "že dovolim, da ti I Marjetica pri kuhi nekoliko pri-; pomore. Le ne brbljaj o rečeh, ki ne sodijo semkaj!"
ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. septembra, nedelja. — Zen-ski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	septembra, necelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND.

WANT TO BUY A BLIMP? ... A bargain in blimps at only $7,500 may be had at Mollett Field, Calif. This is the asking price, inflated and ready to fly away, of the war surplus authorities.
Zdrav narod, posebno mladina, potrebuje najboljše nege, da bo ostal čvrst za odpornost proti fašizmu. Prilika za doprinos v sklad otroške bolnice v Sloveniji je za vse pomembna. Prispevajte po svoji zmožnosti kjer koli: tudi v uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doprinosi
ska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota. — Camiola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Hohnes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
1.	novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
9.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	novembra, nedelja. — Koncert zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., l^aple Heights, Ohio.
10. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S. D. Domu, ob 3. uri popoldne.
10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra 1946, sobota. — Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega do ma na Waterloo Rd.
23.	novembra, sobota. — Druš tvo Sv. Cirila in Metoda št. IS SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	novembra, nedelja. — Pri redba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slo venskega delavskega doma na Waterloo Rd.
27. novembra, sreda. — Društ vo "lUrska vila" št. 173 ABZ
Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. novembra (Zahvalni danVf četrtek. — Pevski zbor "Zarjf' Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v .zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-
> nji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.' 22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29.	decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
il. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
19 4 7
t. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. '8. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
J5. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
Sperber Radio Company
Plošče in električni predmeti — igrače — novelitete
18633 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 10, OHIO
Imamo vsakovrstne slovenske in druge popularne plošče. IVanhoe 3245
RECORD FAMILY AT CHILD CITY . . . Here is the all-time record of children in the history of Mooseheart, the "child city," 35 miles from Chicago, operated by the Loyal Order of Moose. With Mrs. Esther Wuchts, 33, Joliet, III., wo left to right: Mary, 11; Delores, 13; James, 11; Shirks, 10; Albert, 9; Kenneth, 7J Patricia, 6; Rose Marie, 5; Robert, 4, and Esther, 22 months. The baby held by Mrs. Wuchts was born at the Mooseheart hospital.
VARANO'S RECORD SHOPPE
GLAVNI STAN ZA SLOVENSKE PLOŠČE OD
FRANKIE VANKOVIČA, ERNIE BENEDICT, KUŠAR TRIO, HOVER TRIO IN JfOSEPHINE LAUSCHE 15223 ST. CLAIR AVENUE — GL 0840 nasproti Collinwood High šole
Odprto ob večerih do 9. ure.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
9. septembra, 1946

Razkrinkana špekulanta
Ponatis Iz "Slovenskega poročevalca"
Narodna milica in ostali organi notranje uprave so si v zadnjih mesecih s svojimi uspehi in s pravilnim delom utrdili svoj ugled ter si pridobili zaupanje in podporo delovnega ljudstva.
Značilni uspehi organov no-
Med stopnicami, ki drže iz prodajalnice v delavnico prvega nadstropja, je špekulantka prikrila v tajni prostor nad 280 kilogramov sladkorja, večjo količino riža, konzerv itd. V dneh bunkerjih, ki sta bil^ založena
tranje uprave se kažejo zlasti j s strešno zidno opeko in maski-pri pobijanju črne borze in špe- j rana s starimi zaboji, je bilo kulacije. V zvezi s to nalogo se, med drugim prikritih tudi 321 je narodna milica tesno pove-' perzijskih kož, ocenjenih na zala z vsemi množičnimi orga-! 600,000 dinarjev. V zaboju, kjer
nizacijami, vojaškimi edinicami in pristojnimi ljudskimi odbori, ki so ji nudili vso pomoč, špekulantom, največjim izkoriščevalcem delovnega ljudstva, so bile zaplenjene velike količine raznega blaga v skupni vrednosti okrog 45 milijonov dinarjev. S svojo aktivnostjo so organi notranje uprave pripomogli, da se ni črna borza pri nas razširila, ampak nasprotno—zelo omejila.
Kljub tem vidnim uspehom so ostali organi notranje uprave budni ter posvetili še nadalje vso pažnjo pojavom špekulacije s trdno voljo, da jo popolnoma zatro in s tem preprečijo vsako izkoriščanje delovnega ljudstva.
Uspeh neumornega dela in budnosti naših izvršnih organov ni izostal. Prav v zadnjem mesecu so člani narodne milice in preiskovalni organi odkrili špe-kulantko Ano Rot, lastnico krznarske tvrdke. Organi notranje uprave mesta Ljubljane so dne 21. maja izvršili pregled prijavljenega krzna v trgovini Rot na Mestnem trgu št. 5.
Že pri pregledu njenih poslovnih prostorov so preiskovalni organi ugotovili, da ima lastnica tvrdke v trgovini veliko več krzna, kakor ga je dejansko prijavila ministrstvu za trgovino — drugim je prikrivala nad 50 ko-žuhovinastih plaščev, 55 dihur-jevih kož, 33 lisic, 28 krznenih ovratnikov itd.
Preiskovalni organi so trgovko Ano Rot še pred pregledom trgovinskih prostorov povpraševali, če je prijavila vso zalogo krzna, ozironrta pozvali, naj prostovoljno izroči vse prikrite predmete. Špekulantka je trdila, da je prijavila popolnoma vs6 zalogo ter zatrjevala, da ničesar ne prikriva.
Pri natančni hišni preiskavi so preiskovalni organi ugotovili, da je zvita špekulantka izrabila vsak kotiček v svoji hiši, kamor je skrila neprijavljeno blago. Že prvi dan preiskave je bilo odkritih več bunkerjev in tajnih skladišč, polnih dragocenega blaga.
je pripravljen pesek, ki se uporablja v primeri požara, je špekulantka prikrivala dve steklenici namiznega olja po 23 litrov, nastopnišče zadnjega nadstropja pa je "založila" zaboj s 30 perzijskimi kožami.
Ob pregledu njene pisarne so preiskovalni organi našli več beležk, v katerih so bili vpisani razni predmeti in imena, iz česar so sklepali, da ne prikriva špekulantka ogromne zaloge raznega blaga samo doma in pri strankah v svoji hiši, temveč verjetno tudi pri raznih svojih znancih in uslužbencih.
Pri zasliševanju je trgovka priznala, da ima večjo količino blaga skrito pri usmiljenih sestrah, ki stanujejo v drugem nadstropju njene hiše. Na poziv organov notranje uprave, naj iz-roče predmete, ki jih prikrivajo trgovki Ani Rot, so jim usmiljene sestre izročile le manjši zavitek, v katerem so bile shranjene tri srebrne lisice, ena koža kune zlatice, štiri dihurjeve kože, vse skupaj ocenjeno na 30,700 dinarjev.
Preiskovalni organi so točno preiskali vse stanovanjske prostore usmiljenih sester ter našli tajno sobico, v kateri je bila skrita ogromna količina sukanca, mila, svile, raznih konzerv, več kilogramov masti itd. Pri nadaljnji preiskavi stanovanja usmiljenih sester pa so odkrili tajni izhod, ki je peljal v bunker, vzidan med dvema zidovoma za streho jedilnice usmiljenih sester. V tem prostoru je predrzna špekulantka skrivala svoje najlepše krznene predmete. V 10 zabojih je bila skrita ogromna zaloga krzna v vrednosti 1,081,-000 dinarjev, med drugim 365 svižčevih rjavih in črnih kož, 58 kož striženih zajčkov, 20 srebrnih lisic, 15 kož barvanih sivih kozličkov, 35 naravni lisic, 30 črnih barvanih lisic itd., itd.
Preiskava se je nadaljevala v tretjem nadstropju v njenem stanovanju, kjer je imela prikritih 15,000 cigaret, okrog 40 kilogramov masti, mnogo razno-
vrstnega blaga, svile, čez lOO metrov volnenega blaga, živež itd. V zaklonišču in delavnici pa je špekulantka prikrivala čez 330 komadov sukanca, nad 100 metrov različne svile, sladkor, klej, bencin itd.
V beležki, ki so jo našli preiskovalni organi v njeni pisarni, je špekulantka vpisovala tudi razne zlate dragocenosti in tuji denar. Na večkratna zaslišanja, kje so ti predmeti, se je zvita špekulantka izmikala s trditvijo, da je za časa okupacije vso svojo zlatnino zamenjala s krznom, ki ga je dobivala iz Italije. Vendar se je tudi tu pokazalo, da je njena izjava izmišljena, kajti pri pregledu stanovanja stranke Pivk, ki stanuje v prvem nadstropju njene hiše, so preiskovalni organi tudi našli v vreči moke skrito zlatnino špe-kulantke Ane Rot.
Med drugim je bila v tej vreči skrita precejšnja vsota tujega denarja, na primer 880 funtov šterlingov v vrednosti 176,000 dinarjev, 624 ameriških dolarjev itd. Kljub temu, da je imela trgovka ogromne vsote tujega denarja, kar je dokazano sedaj, se ni odzvala pozivu naše Ijud-
Fat Saving Rewards!


Betides packaged aoap, laundry aoap and toilet aoap, thoueanda of other short Items like bathing caps, and hot water bottles require fats and oils In their manufacture. Every pound of used cooking fat turned over to the meat dealer makes more of these products available, and In addition releases food fats for shipment to famine areas.
Uradniki Slovenskega demokratskega kluba v EucUdu
za leto 1946: Predsednik Andy Jerman; podpredsednik Anton Stemad; tajnik Michael Boič; blagajnik Franc Smalc: zapisnikar John Gabrenja; nadzorni odbor; Math Intihar, John Jamnik in John Omerza; zastopnika za Skupna društva SDD Louis Mo-dic in Anton Mihelich; za Cosmopolitan ligo Math Intihar in Anton Mihelich. — Seje se vr-še vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
ske oblasti, da naj da vsakdo na razpolago državi tuje valute za nakup divizij, temveč je denar rajši odtegnila koristi skupnosti ter ga utajila naši ljudski oblasti.
V letih narodno osvobodilne borbe, ko so se naši partizani goli in lačni borili za osvoboditev slovenskega naroda in uničenje fašizma, ko so se vsi pošteni Ljubljančani pridružili Osvobodilni fronti ali jo vsaj podpirali, je trgovka Rot bogatela ter nakupovala od italijanskih fašistov in gestapovcev dragocene zlate predmete in ure, ki so jih ti pokradli našim ljudem.
Saj so pri njej našli preiskovalni organi briljantno zapest-no uro, ocenjeno na 80,000 dinarjev, briljantni prstan v vrednosti 40,000 dinarjev, 12 bri-Ijantnih prstanov v vrednosti 205,000 dinarjev, 29 zlatih komadov z briljanti v vrednosti 61,000 dinarjev, 19 damskih ur in zapestnic, več moških ur itd.
Kot solastnica mlina na Viču je trgovka dobivala vsa leta okupacije najpianj 300 kilogramov m6ke mesečno, se zalagala z mastjo, ki jo je skrivala na svojem vrtu, v stanovanju in pri usmiljenih sestrah, si nakupovala razno blago in živila, ko je na tisoče naših internirancev umiralo od lakote po fašističnih taboriščih.
Prav tako je špekulantka za časa okupacije kupila dve par-
Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ
Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ za leto 1946 so sledeče; Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St.f podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167 St., zapis-nikarica Genovefa Zupan; blaga jničarka Josephine Oražem; rediteljica Mary Pristov; nadzornice. Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Vsi slovenski zdravniki v Clevelandu so društveni zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1, ob 8. uri zvečer.
celi ter prenesla zastavne pravice na ime svojega brata Jožeta Tavčarja z namenom, da ne bi bila prijavljena kot vojna do-bičkarca.
Pri obravnavah in zasliševanjih uslužbencev njene tvrdke se je dognalo, da je imela trgovka prav pri njih največjo podporo in skrivališča neprijavljenega krzna in blaga. Njena pover-Ijiva prodajalka in zaupnica Dora Golobič, ki ji je pomagala pri popisu zalog ter prikrivanju raznih predmetov, je tudi na svojem domu prikrivala razna dragocena krzna v vrednosti 37,000 dinarjev. Razen tega je špekulantka Rotova skrivala svoje blago, predvsem krzno na 14 mestih, pri svojih znancih v Ljubljani.
Pri Karlu Vodišku na Starem trgu je imela skritih 84 kož v vrednosti 46,000 dinarjev, 97 di-hurjevih kož, ocenjenih na 84,-
OCO dinarjev, 15 krznenih plaščev, 13 plavih in srebrnih lisic, vrednih nad 89,000 dinarjev, skupna vrednost skritega blaga pri Vodišku je 479,550 dinarjev.
Josip Goršič z Mivke št. 2 je prikrival nad 200 različnih kož v vrednosti 166,000 dinarjev itd.
Že po dosedanjih uspešnih
preiskavah je ugotovljeno, da je špekulantka Ana Rot prikrivala našim ljudskim oblastem krzna, zlatnine, blaga in živil v skupni vrednosti 5,164,000 dinarjev. Preiskovalni organi mesta Ljubljana so to največjo špekulantko izročili javnemu tožilcu, kjer se vodi proti njej nadaljna preiskava.
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
Družina
3 odraslih oseb, (vsi zaposleni, mati, oče in sin) želi dobiti v najem stanovanje pri mirnih ljudeh. Pošteni in točni plačniki. Pokličite HEnderson 5311.
Mlad fant
bi rad dobil sobo in hrano pri mirni družini v okolici Five Points. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
Grocerijo in mesnico
na vzhodni strani mesta, se proda. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
MATT F. INTIHAR 630 E. 222 Si. — IV 2644
Trpite vsied debelosti?
Pri nas si ženske lahko nabavijo trebušne opore, katere vam umeri izurjena ženska.
Mandei Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežUi. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
. HE 2730
Sedaj smo dobili
veliko močnih kož za nove čevlje in za popravljati jih. Usnjo je po nizki ceni.
MARTIN JAKULIN
12520 SHAW AVE.
Pokličite zvečer po 9; uri — Liberty 2665
20 akrov zemlje
v Leroy, Ohio, se proda. Nekaj gozda, štednja in dobra zemlja. Proda se po zmerni ceni. Nahaja se 25 milj iz Clevelanda. Podrobnosti se poizve na 19400 Shawnee Ave., ali pokličite KE 2825.
ŠIVILJA
ki je vešča rezanja podlog za suknje. Stalno delo in dobra plača.
ASTOK FUK Co.
8407 Hough Ave.
Punch Press operatorice in vajenke
Privlačna plača od ure za začetek
Guaranty Specialty Mfg. Co. E. 96 St. & Carr Ave. 2 bloka severno od St. Clair Ave.
Ženska
za snaženje šolskih poslopij; nočno delo; dobra plača Zglasite se pri PROSPECT WINDOW CLEANING CO. 1107 Bolivar Rd., CH 6991
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
Ženske in moški
Izkušnja ni potrebna Izvrstne delovne razmere; dobra plača od ure. Stalno.
The Enamel Products Co.
Vogal Eddy Rd. & Taft severno od St. Clair Ave.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
®®®®SX3®®®®SXš^^
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati
FRANCES KOTM
rojena Znidaršič
Zatisnila je svoje blage oči dne 8. avgusta 1946. Pogreb se je vršil dne 12. avgusta iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena 12. novembra 1888 leta v vasi Bločice št. 12 pri Rakeku na Notranjskem. Bivala je dolgo let v Thomas, W. Va.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokoj nice, ko je ležala na mrtvaškem odru ter onim, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Zahvalo naj sprejme Joseph Žele pogrebni zavod za vzorno urejen sprevod in najboljšo Vsestransko poslugo. Hvala pogrebcem-članom društva Mir št. 142 SNPJ, ki so nosili krsto.
Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci zbora Ložka dolina za krasno v srce segajoče petje pokoj-nici v zadnje slovo.
Odšla si, ljubljena soproga in mati, tja odkoder ni vrnitve, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala.
Žalujoči ostali:
ANDREW, soprog; Andrew Jr.. sin; Agnes ' poročena Gulich; Mary, poročena Kronik, hčeri; Frank Znidaršič, John Znidaršič, brata, v Clarksburg, W. Va. V stari domovini zapušča brata in sestro.
Cleveland, Ohio, dne 9. septembra 1946.
i
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loans APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * « *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK # # *
Lastnika:
BiH Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana