98. številka.
„E DIN O S T"
'7.ha|n dvakrat na teden. Vinko sredo in loboto ob 1. uri popoludtie.
„Edinost" stane :
vrto loto tri. 6.— ; izven Avst. 9,-ta polu leta , S.—: . , +.50 , za čotrt lofft , 1.50: » „ i 85 „ Poennijčne Številke «e dobivajo v pro-riajnlnicali tobaka v Trstt p<> *» nov..
* Gorici in t AJdoTičici po A nov. Na sarcćce lorei priložene naročnine ae ■iprATništvo ne cxira.
f
V Trstu, v soboto 6. decembra 1890. i
EDINOST
Tečaj X
Oglati in oznanila h« r»fun« po a Tntiea v potiiu ; ca naslcve i debn črkami se plačuje prostor, kolikor b obneslo navadnih v rutic.
Poilana, javne lahval«, osmrtnice itd
■e račune po pogodbi.
Viii dopisi .e poiiljajo uredništvu v ulici C ar in tja Ar. 25. Vsako pinino mora biti frankovano, ker nefrankovana ne no sprejemajo. Rokopisi ha n« vračajo.
Naročnino, reklamacije in itmerate prejema Upravniitvo v ulici Carintia UH. Odprte reklamacij« no proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .di.oit )• m '£•
Peticija,
kojo odpošljejo Tržaški okoličani državnemu zboru, se glasi:
Visoki državni zbor !
Na podlagi § 2. postave z dne 21. maja 1887. (drž. zak. št. 48) imati ae v Trstu in na lieki odpraviti prosti luki in uvrstiti ti dve mesti v obsežje splošne avstro-ogerske čolne zveze.
Sprememba ta prouzročila bode radikalen preobrat v vseh trgovskih in gospodarskih odnošajih mesta Tržaškega in njega okolice.
Prevažna točka tega vprašanja je vpeljava bodoče užitninske linije, katera točka prav globoko posega v gospodarske koristi Tržaške okolice in sicer zat6, ker se namerava veliki del te okolice deklarirati kot zaprto mesto.
Vsled priporočila poslanca za Tržaško okolico, gospođa Ivana Nabergoja, izrečenega v govoru državnozborske seje dne 3. aprila 1889., zaukazalo je vis. c. kr. finančno ministerstvo, da se snide na licu mesta posebna komisija, obstoječa iz odposlancev slavne c. kr. finančne direkcije, deželne vlade, mesta Trža škega in priporočitelja samega. Naloga te komisije je bila pregledati po finančni direkciji predloženi načrt namerovane užitninske linije.
Ker ta predloženi načrt ni ugajal niti koristim erar j a samega, niti koristim mesta,, tem manje okolice, zavrgla gaje večina komisije. Komisija je potem pregledala sedanjo užitninsko linijo, obstoječo med mestom in okolico ter konsta-tovala, da tudi te ni mogoče vzeti za podlago bodoči liniji. I'o vestnem premišljevanju in po zaslišanju strokovnja-ških in o razmerah popolnoma poučenih organov, napravila je nov posredovalni načrt, kateri naj bi služil za podlago novi liniji, koja bi najbolj odgovarjala interesom vseh treh rečenih faktorjev. Zastopnik finančne direkcije odobraval je takrat to nameravano linijo, samo s pridržkom pravice do korektur po nekaterih mestih, katere bi po njega misli
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Ko je izišla onidan 88. številka „Edinostiu a večimi in — vsaj ineni — bolj ugajajočimi slovi ali črkami, dejal sem sam pri sebi: To pa to ! — upravništvo Dolenčeve tiskarne ima napram nam čitateljem dobro misel, da poskusa dati listu lepšo zunanjo obliko itd.; a jedva dobim v roko 89. štev. .Edinosti", glej ga dihurja, zopet stara melodija v — starih črkah ! V enem tednu na mah dvoje presenečenj, poleg teh pa ena — prevara; kakšen kruh bo iz te moke?
Odgovoril Bem Bi na to tako : Le počakaj, o novem letu pride morda vsejedno nova podoba lista, brez prevaro in pa brez — stare podobe, pa bo — mirna Bosna. Tako mislim pa še zdaj in z manoj vred tudi še marsikak drug čitatelj-naročnik „Edinosti", kar pa nikakor ni greh !
Prevare in pa presenečenj jo pa v tem razupitem devetnajstem stoletji tudi
vtegnile bolj ugajati za sigurnejše nadzorstvo.
Že tu moramo povdariti, da bi bil posredovalen načrt rečene komisije dokaj ugodnejši tudi v finančnem obziru, ker bi bile meje ožje in bi tedaj bilo laglje iste nadzorovati in ne bi trebalo v to tako velikega števila osobja, kakor pri vladnem načrtu. Za nadzorovalno osobje trebalo bi po vladnem načrtu nad 100 tisoč goldinarjev na leto, dočim bi po načrtu komisije zadostovalo okolo 50 tisoč goldinarjev.
Iz poznejših pogajanj mej delegati mesta Tržaškega in organi c. kr. finančnega ministerstva je nam razvidno, da se hoče ta posredovalna linija popolnoma zavreči in se poprijeti zopet prvotnega vladnega načrta, kateri bi obsegal večji del Tržaške okolice in jej tako prizadel najhujšo krivico, ki bi jo mogla kedaj zadeti.
V opravičenje teh svojih namenov sklicuje se vis. c. kr. finančno ministerstvo na ravnokar sklenjeno postavo glede združenja mesta Dunajskega z njega predmestji in okolico. To sklicevanje pa ni nikakor opravičeno, kajti razlika mej razmerami Dunajskih predmestij in onimi Tržaške okolice je večja, nego razlika mej nočjo in dnevom. Pomisliti je treba, da so Dunajska predmestja imela že pred združenjem značaj samostalnih mest z jako razvito trgovino in bogato industrijo — kakor je tudi poljedelstvo tam na najviši stopinji —, dočim prebivajo po Tržaški okolici sami mali poljedelci in siromašni dninarji, kateri vsled obsto-ečih klimatičnih in gospodarskih razmer, kakor tudi zavolj neugodne lege niti nimajo upanja, da bi se kedaj niti približno mogli primerjati prebivalcem obližja Dunajskega.
Povdarjati moramo tudi, da pri združenju mesta Dunajskega s predmestji se ni toliko oziralo na materijalne koristi finančnega erarja, ampak veliko več na materijalne koristi mesta Dunajskega in na politični motiv, za katerim teži velika občina. Pri nas pa
v nas Slovencih dokaj ! Na to svojo trditev ja/, precej pinežem! Nikjer pa ne dnžive in ne občutijo slovenski narodnjaki v zadnjem času toliko prevare in — peska v oči, kakor bas slovenski volilci na Kranjskem od nekaterih svojih deželnih ali pa državnih poslancev. To je faktnm, katerega ne ovržeio ni vsi d o-t i č n i poslanci skupaj, ni nikak drug prerok-odrešenik. In da je nekaterim „narodnim velikanom" zadnji čaa narod le: tolsta „molzna krava*, so mi niti potrebno ne zdi trditi!
A — gnusna je ta prevara in obža-Ijevanja vredni so prizadeti volilci; ipak hi bilo dobro, ko bi tudi pri nas ne našel kak političen velikan Koch, da bi znašel sredstvo, s katerim bi se izbacniti in uničiti zamogli nekateri taki bacili! Punotnm!
Ogromna masa snega, ki je te dni zapala, in nekoliko južno vreme, ki je ravno kar vmes poseglo, napravila sta pri nas neznosno „plundro" po cestah, deželnih kakor državnih, in človek te dni v istini že ne ve, po kateri hodi, kajti „sodrge in
so razmere dijametralno nasprotne, kajti po združenju okolice z mestom, bi se nikakor ne olajšalo materijalno stanje niti mesta, niti okolice, pač pa bi bilo v političnem ozira na veliko Škodo okolice in države same.
Prelazeč preko omenjenih političnih motivov, baviti nam se je se zgolj materij alnimi zadevami in gospodarskimi razmerami, ki obstoje po Tržaški okolici. Po tej okolici nahajamo razun par malih vasi le posamično stoječe hiše, v katerih prebivajo le jako ubožni ljudje, kojim se nikakor ne more naložiti bremen, kakoršne morajo nositi stanov-niki zaprtih mest. Dasi je po dosedanji zistemi mesto pokrivalo svoje stroške izključljivo iz dohodkov od daca na meso in opojne pijače, je vender okolica bila popolnoma prosta tega davka, kar se je tikalo privatne porabe. In celo za vinski pridelek, prodan v mesto, užival je okoličan posebne olajšave. — Na podlagi vsega tu gori rečenoga in :
1.	z ozirom na to, da vsled zemljepisne lege Tržaške okolice se ni nadejati, da bi ta kedaj zadobila značaj mesta in da bi se po tej poti pospešilo nje blagostanje;
2.	z ozirom na to, da že 35 let trajajoča trtna bolezen „oidium" — kateri ste se še pridružili peronospora in filoksera — žuga uničiti glavni in jedini naš prirodni produkt, Čemur posledica je rapidno propadanje okolice;
3.	z ozirom na to, da se vsled zemljepisne lege, klimatičnih razmer in pomanjkanja vodnih sil niti ne da, misliti, da bi se tu razvila ka-koršna-koli večja industrija, koja bi ljudem pripomogla do zaslužka;
4.	z ozirom na to, da poleg nameravanih vladnih tarifov, zahteva mestna občina 100°/n doklade na užitnine — torej objekte, ki so za vsakdanje življenje neobhodno potrebni in ki so bili do sedaj za okolico daca prosti — katerih do-klad bi okolica, ako bi prišla v
plundre" je na obojih več kot — primerno. Dokaz, da se v tem času merodajni krogi kaj „gemiithlich* vedejo napram javni
—	snagi, hočem reči: redu !
Nekak bncilus (ali Čo hočete : plundra !), bilo je pa tudi onih 600 gld. za poduk nemščino na na-ih ljudskih šolah, katere jo kranjski deželni zbor letos vendar že enkrat — skartiral !
Jaz sicer ne vem, je li plačeval ta nfiniu davek oni del slovenskega naroda, ki je bil želen hiti deležen teh „gnad in dobrot" nemškega jezika po svojih otrocih, ali je plačeval ga oni del, ki ni niti želen bil, niti nespameten, pač pa vem, da so bili ti goldinarji limanice, na katere se jo vsedel marsikak n&roden (!) učitelj, kateri je zastavil svojo narodno značajnost seveda — deželnemu zboru Kranjskemu ! — Baš te dni pokazal mi je prijatelj-kolega nakaznico okrajnega glavarstva, glasom katere je pri davkariji iiuel potegniti z a d-nj ih petnajst goldinarjev. In ko sem ga začuden prašal : „Kaj, et tu BruteP!"
—	se je nasuiebljal mi in dejal: „I no,
zaprto mesto, nikakor ne mogla prenašati;
5. z ozirom na to, da so Tržaški okoličani po veliki veČini navezani
—	dasi se pečajo s poljedelstvom
—	za gotov denar kupovati potrebni živež in bi jih radi £ega to novo breme tako hudo zadelo, da bi bili v malo letih primorani zapustiti svoja selišča in si iskati nove domovine;
C>. z ozirom na to, da tako propadanje in iz tega izvirajoče izseljevanje nas okoličanskih davkoplačevalcev nikakor ne bi Jbilo na korist države;
7. z ozirom na to, da se je okolici Tržaški pred leti odvzelo privilegije, koje je vživala cela stoletja, ne da bi se jo na kateri-koli način za to odškodovalo, inariveč, da se ji hoče naložiti mesto odškodnine še večja bremena, — prosijo podpisani, visoki državni zbor naj blagovoli vzeti v poštev naše opravičene pritožbe, oziroma prošnjo, da se zavrže po c. kr. finančnih organih predloženi načrt užitninske linije, ki se ima vpeljati po odpravi proste luke, ter vzame za podlago oni načrt, za katerega se potegujejo zastopniki-strokovnjaki mesta Tržaškega, kakor tudi mi prebivalci Tržaške okolice, kateri bi bili po vladnem načrtu najhuje prizadeti in uničeni prav v kratkem času moralno in materijalno.
V TRSTU, meseca decembra 1890.
Govor dež. posl. Iv. Hribarja
v 14. seji deželnega zbora Kranjskega dne 24. novembra 1890-
(Po stenogratičnem zapisniku.) (Dalje.)
Ljudsko Šolstvo je na Štajerskem uravnano sicer v obče po pravih 'načelih; Slovenci imajo tam svoje ljudske šole. Deželni šolski svet vendar — tout comme chez nous — sili nemščino skoz vrata in okna
dobri so1, — »Da, a čudna mora biti tvoja vest, sem mu zašepetal" ; — danes povem to na glas ?
Drugačno podobo pa ima stvar, gosp. urednik, pri Vas, reete v Frimorji. Da se tam kar brevi manu italijanči, temu niti ne oporekam, saj tamkaj gre ta komando kar po §§. in — notah.
A rečem : Ko bi niti ne hoteli, priti morajo dnevi, ko bodemo vrgli tudi to in tako „plundro" s tiru, ki se nabira baš na potih, po katerih vozi dunajska vlada; če ne bodo šlo z druzimi medstvi, iti bo moralo z radikalnimi, naj gredo potem tudi Taafte, Gautsch in Schonborn, kajti Slovenci nismo smeti, s katerimi bi se Dunajska sapa igrala!
Zatorej kličem danea: Sv. Nikolaj, prinesi nam že enkrat kos daru, s katerim bodemo zamogli zadovoljni biti; toda zapomni si: M i nismo politični otroci!...	Gad ob h r.
t ljudsko šolo. Tako je pred dvema letoma fidal ukaz, da se mora nemščina poučevati Jtot obligatni predmet na slovenskih ljudskih šolah. Nekatere občine, ki so spoznale, da je ta ukaz le prvi korak, da se popolnoma ponemči slovensko šolstvo, začele so se pritoževati pri deželnem šolskem svetu in ko so tu ostale njihove pritožbe brez uspeha, tudi pri visokem naucnem ministerstvu. Njega ekscelencija gospod naučni minister vendar ni hotel spoznati zakonov, veljavnih za ljudsko šolstvo na Štajarakem; še le državno sodišče poučilo ga je, da mora čuvati o izpolnjevanji teh zakonov. Vendar pa se poučuje na mnogih slovenskih šolah vedno še nemški jezik in kako daleč so Slovenci še od narodne ravnopravnosti, dokazuje nam debata, ki se j« v tem o^iru vršila nedavno v štajerskem deželnem zboru iu pri katerej so se slovenski poslanci pritoževali, kako nezakonito ravna deželni šolski svet nasproti slovenskemu šolstvu. Kake bi tudi drugače; vsaj vidi, da se ministerstvu prav nič ne mudi odpravljati napake iz slovenskih šol, v tem ko hitro zaukazuje naj se odpravi kar je nezakonitega, kadar gre za kako nemško šolo.
O takih okolnostih umevno je samo po sebi, da se naučnemu ministerstvu čisto nič ne mudi, urediti učiteljišče v Mariboru tako, kakor bi to zahtevala zdrava pamet in pedagogična načela. Nočem trditi, da bi ae ne bili vzgojili izmej onih, ki so obiskovali to učiteljišče, možje, kateri so res dika svojega stanu; ali da so se vzgojili tudi taki učitelji, zgodilo se je to le vsled njihove izredne nadarjenosti. Komur pa študije napravljajo le količkaj težave, ta ne more nikdar tako napredovati, kakor nemški njegov kolega, ki je dobival pouk iz vseh predmetov v maternem jeziku.
Jednake so razmere tudi glede sred-njih šol. Za 400.000 slovenskih prebivalcev ni bilo do lani nobene slovenske srednje iole, za 42.378 Nemcev, ki pa še davno niao pravi Nemci, pa vlada vzdržuje 4 srednje šole. Naučno ministerstvo je sicer lansko leto zaukazalo, da se imajo napra-viti na gimnaziji v Mariboru slovenske paraielke in nič ne more bolje dokazovati, kaka potreba je bila, da se otvorijo, nego upisovanje dijakov lanskega in ravnntako tudi letošnjega leta, v prvi razred novo-otvorjerih teh paralelk. Veseli me, da je ministerstvo kaj tacega zaukazalo ; vendar me je pa takoj, ko sem čital dotično odredbo, obšla neka bojazen, katere se še danes ne morem iznebiti. Maribor je žali* bog večinoma nemško mesto; mariborske gimnazije ravnatelj je Nemec; mnogo trdih Nemcev s kmetov ima v Maribor bližje, ko v Gradec. Nečem trditi, da je imel — ali bojim se, da je temu tako — prevzvišeni naučni minister željo, da se za novootvorjene slovenske paraielke ne oglasi zadostno število dijakov, da se tako dokaže, da slovenske paraielke niso bile potrebne. Ako bi ne bilo tako, moral bi bil ekscelencija gospod naučni minister ob jednem ukazati, da se sloveuske paraielke otvorijo tudi na gimnaziji v Celji, kjer se gledč zadostnega števila učencev ni trenotek dvomiti ni moglo. No, ker naučni minister tega ni storil in je sedaj mogel priti do prepričanja, da i.e celo v Mariboru nahajajo vsi pogoji za obstoj slovenske srednje šole, upam, da bode v kratkem zaukazal, da sc imajo napraviti slovenske paraielke tudi na gimnaziji v Celji, in da bode s tein popravil, kar je dosedaj zamudil.
Najbolje se godi pač še slovenskim našim bratom na Štajarskem v sodni stroki. Naglašati pa moram, da je to izključno zasluga bivšega avstrijkega pravosodnega ministra barona Pražaka ; odkar pa je nastopil službo in prevzel potefelj pravosodnega ministerstva nemški minister grof Scbonborn, se tudi v sodnih uradih na Stajaskem ne uradujo več tako ravnopravno, kakor se je uradovalo poprej. Vedno pa, in tudi za časa ministrovanja barona Pražaka, imeli so ae Slovenci pri-
toževati o terorizmu predsednika nadso-dišea v Gradci viteza "VVaserja in zvestega njegovega oprode, sedaj že pokojnega predsednika okrožnega sodišča ▼ Celji, Jlein-richerja. Gospoda moja! Marsikak justični umor se je zgodil vsled pristranosti sodnega dvora in ker ae je s slovenskimi strankami obravnavalo le v nemškem jeziku. Upam, da bode novoimenovani predsednik okrožnega sodišča v Celji, katerega poznam kot moža poštenjaka in kot jurista veščaka, odpravil te nenaravne razmere in da mu bode več ležeče na justiciji, ko na germanizaciji.
Gospoda moja! Izrekel sem besedo: germanizacija. Najvišji šef politične naše deželne uprave mi bode nato morebiti odgovoril, kakor nam je odgovarjal že v nekaterih prilikah. Predno pa se spusti v odgovor prečastiti naš gospod deželni predsednik, proBil bi ga, naj se ozre nekoliko po uradih, kateri so naravnost njemu podrejeni, in naj pomisli, kake vzglede jim daj« on sam. C. kr. okrajna glavarstva v naši deželi skoraj čisto nič ne uradujejo v slovenskem jeziku, le malokdaj izdajajo slovenske dopise in mi sami v tej visoki zbornici imeli smo že večkrat priliko, prepričati so, da dohajajo od visokega deželnega pred-sednistva deželnemu odboru našemu iz ključno le nemški dopisi, dasiravno smo se že mnogokrat pritoževali in dasiravno zastopamo deželo, katere prebivalstvo je po svoji ogromni večini slovensko. Nečem trditi, da zadene vsa krivda prečastitega deželnega predsednika našega. Nasprotno predobro mnenje imam o njem, nego da bi ga mogel sposobnega smatrati za ger-manizatorja in tudi dobro vem, kako je on, ko je bil še okrajni glavar v Tolminu vestno in točno izvrševal zakone, če tudi so govorili na korist slovenskemu prebi* valsttu. Kje tiči uzrok, da baron Winkler v Ljubljani pozablja načela, katera so vodila gospoda Winklerjn v Tolminu? Trdim naravnost, da na Dunaji, kjer smatrajo merodajni krogi germanizacijo za su-prema lex, nemškovanje za najvišjo državniško modrost. Nisem sicer tako srečen, da bi mi bile pristopne tajnosti prezidijal-nega arhiva tukajšnje deželne vlade; mislim pa, da se ne motim, čo supponujem, da se tam nekje v kakem kotu — ako ne celo na odličnem mestu — nahajajo navodila in ukazi ministerakega predsednika, da naj se c. kr. politični urndi na Kranjskem kolikor mogoče izogibljejo slo* venkega uradovanja.
Pri davčnih uradih smo Slovenci ravnopravni le v toliko, .da se naš denar ravnn tako rad vsprejema, kakor denar nemških naših sodeželanov. Ko bi pa pričakovali, da bi se potrdilo uplačilo v slovenskem jeziku, bila bi to naravnost blaznost. Le semtertja dobi se kak uradnik, ki zapiše kako besedico slovenski; večinoma pa se pišejo potrjila nemški, in ravno tako tudi pozivnice slovenskim strankam, dasiravno so dotične tiskovine na jedni strani slovenske. Kako bi pa tudi uradniki ne ravnali tako; vsaj se boje svojih višjih, zlasti ko vidijo, kak vzgled jim daje deželno finančno ravnateljstvo, katero stoji pod neposrednim nadzorstvom gospoda deželnega predsednika. Na poslopji tega ravnateljstva berete velik nemški napis : K. k. Finanz-Direction ; na obeh velikih frontah tega poslopja pa se še ni našel prostor za skromen slovenski napis. Iz tega vidite, gospoda moja ! da se postavljajo Slovenci se tam v kot, kjer plačujejo, in da zlasti pri finančnem ravnateljstvu glede nas Slovencev menda velja gaslo : „Zahl Krobot und schweig!u
Nekoliko večja je naša ravnopravnost pri poštnem in brzojavnem uradu. Tu vsaj jo obveljalo načelo, da se imajo na Kranjskem nastavljati uradniki, kateri ho zmožni slovenskega jezika. Veselili smo se tega, kar je drugod samo po sebi umevno, in hvalo smo dajali poštni upravi, da je začela pri nas tako ravnati, kakor smo jej tudi dajali hvalo, da so ae uvedli dvojezični pečati. V zadnjem času pa nas je
poučil trgovinski minister Baquehem, da ni dobro hvaliti dneva pred večerom in da ga ni ministra, kateremu bi se smelo brezpogojno zaupati. Mislim namreč imenovanje poštnega komisarja Cork. Imenovan je sicer le začasno, ali sledilo bode gotovo tudi definitivno imenovanje, dasi mož ne zna niti besedice slovenskega ali hrvatskega jezika in daai ima poslovati ▼ deželah, katerih prebivalstvo ju v pretežnem številu slovansko.
Gospoda moja! To imenovanje je naravnost udarec s pestjo v obraz narodu slovenskemu. S tem je njega ekscelencija minister Bacquehem najbrže hotel povedati, da ne mara Slovencev ; da še več, da ne mara slovenščine zmožnih uradnikov v višjih službah , da so torej za take službe sposobni le uradniki, ki teh lastnosti) nimajo. Gospoda moja ! Obžalovati moramo to; obžalovati tembolj, ker ima novoimenovani poštni komisar, kolikor mi je znano in kolikor sem se poučil, poleg neznanja slovenskega in hrvatskega jezika vse lastnosti, ki so potrebne, da bode služboval skrajno pristranski in nezadostno. Kar se zadnje trditve tiče, uprašam Vas, kako moro uradnik, ki je poklican, da nadzoruje poštno uradovanje po slovenskih in hrvatskih pokrajinah, ki mora torej vsled tega občevati večkrat s strankami, ki ao zmožne le slovenskega ali hrvatskega jezika, zadostno in zadovoljivo opravljati svoj posel ? Ako pomislite, da prebiva na Kranjskem in Primorskem, za kateri deželi je imenovan gospod Cor&, 646.790 Slovencev in 121.870 Hrvatov; dočim se Lahov šteje 276.603, in Nemcev samo neznatno število 41.971, videli bodete takoj, kako mnogokrat bode poštni komisar prišel v položaj občevati s strankami, katere znajo le slovenski ali hrvatski. Vladi se tu ni zdelo vredno ozirati se na 768.360 Slovanov; ti so bili zfinjo mrtva masa; pač pa se ji je zdelo potrebno, ozirati se na 318.574 Lahov in Nemcev. Kakošna politika je to ? — Pravijo, da je to avstrijska politika.
Pa vrnimo se k novoimenovanomu poštnemu komisarju. Po poročilih, ki so mi na razpolago od vseskozi zanesljivih mož, obnaša se gospod Cork tako, da ga ne zadene le očitanje sovraštva do slovenskega jezika, ampak tudi nenaklonjenosti do poštarjev Slovencev. Ali potemtakem ni mogoče, da se bodo v bodoče nameščali za poštarje na Primorskem le Lahi in lahoni, na Kranjskem le Nemci in nemškutarji, nikakor pa ne zavedni Slovenci in naj bi bili še sposobnejši? Kake posledice bi uteguile nastati iz tega na Primorskem za slučaj vojne z Italijo, jasno bodo vsakemu na prvi pogled. Kaka politika je zopet to ? — Tudi to pravijo je avstrijska politika.
Ne veliko bolje je tudi gledč poštnega ravnatelja. Gospod poštni ravnatelj Pokorny zna slovenski ravno tako, kakor na primer kitajski; ali ker bodem imel še priliko pozneje govoriti o njem, kadar preidem do Tržaških razmer, opuščam to stvar za sedaj.f
Gospoda slavna! Skušal sem podati Vam sliko o razmerah, v katerih se nahaja narod naš na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Kardinalna temeljna barva te slike je: uradna mržnja, uradno sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Ne za nemški jezik, kot jezik notranje državne uprave gre tukaj; n e, gospoda! boj, ki ga bije vlada z nami, ta boj naperjen je naravnost proti narodnosti naši, proti narodnosti slovenski. Zares hude besede so to, vendar pa take, da nastopam z & n j e d o-k a z r e s n i c e. In v ta namen prosim Vas, da se podaste z menoj v one kraje, kjer se bregovi mile naše domovinu kopljejo v sinjih valovih krasnega jadranskega morja.
Gospoda moja! Čisto druga sapa oveva tu narodnost našo. To ni več mrzla burja ledenega severa; to je inorilna sapa to-
plega juga, ki se g svinčevo težo ulega na slovenske prsi. Še te sicer razlega mila govoriea naša po kršnih primorskih tleh in sega do morskih obal; ali zarota proti njej jc velika, in z brezornim in brezsrčnim naspotnikom zvezali so se tudi oni, kateri bi imeli v zaščitje jemati slovenski jozik.
Ubogi Slovenec, ubogi Hrvat! Za tč ni pravice v Primorji. A Še veliko bolj uboga Avstrija! Patrijote ti tam tlačijo, preganjajo, zatirajo; zarotnike odgajajo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranj« dažel«.
Vse avstrijsko časopisje bavi se še vedno s ponesrečenjem češko-nemške sprane in s posledicami, ki so temn dogodku neizogibne z ozirom na ves notranji politični položaj. Vredno je, da se zabilježi — ker je gola resnica — in da si tudi naši zastopniki dobro zapomnijo, kar ob tej zadevi piše „Neue Freie Presse" : „V jedni najvažnejših toček, to je: češko-nomški spravi, vrglo je ministerstvo ▼ kot svoj dosedanji program ter se približalo opoziciji. — Glede na češko-nemško pravo so sodaj Nemci jedina vladna stranka. Fikcija in samoprevara bi bila, ako bi po glasovanju o deželnem kulturnem svetu še kdo menil, da češka opozicija ni toli močna, da no bi mogla strmoglaviti rečene sprave. Zmota je misliti, da sta samo Gregr in Vašaty kriva, da se ne vsprejmo dunajske punktacije .... Že prihodnji državni zbor zahteval bode ali druge večine, ali drugega ministerstva, ali pa — oboje". Tudi Poljski listi bavijo se prav intenzivne s to zadevo. „Wiener Allg. Zeitung* tele-grafujejo iz Lvova, da se je v liberalnih krogih rodila misel sklicati ljudski shod, pri katerem bi Poljaki označili svoje stališče z ozirom na ponesrečenje češko-nemške sprnve. Ker pa se boje, da bi vlada ne dovolila tacega shoda, so sklenili priporočiti državnozborskim poslancem, da se o tem izretejo na shodih volilcev, koje naj bi sklicali mej božičnimi prazniki. „Gazeta Narodova" pravi, da od sprave ni smeti odjenjati, ker je državna potreba, toda v ta namen izvršiti i e morajo potrebno premembe pri vladi sami. Logiki istin mora se tudi grof Taaffo vklo-niti. Kolikor dalje bodo odlašali a temi spremembami, tem radikalnejše se bodo izvršile. „Dziennik Polski" brije norce iz samozavesti oficijoznih listov in pravi, da tavamo v temi uprav z ozirom na najvažnejšo točko — namreč glede načina, katerim namerava vlada dovršiti to spravo.
V N i ž j e-A vstrijskem deželnem zboru traja še vedno debata ob vladnej predlogi, tikajoči se združenja mesta Dunajskega s predmestji. Vsaki dan dogajajo se burni prizori, ker opozicija brezobzirno pobija ta vlani načrt.
V novejšem času bavijo so razni krogi z vprašanjem, ali naj bi se delavskemu stanu podelilo politično volilno pravo. O tej zadevi govoril je nedavno tudi poslanec Blirnreither pri volilnem shodu v Hebu. To bi bilo prav lepo in hvalevredno, ali način, kakor je ta mož to storil, moramo obsojati. Potezajoč so za volilno pravo delavcev, obsipal je namreč takozvane petakarje (Fiinfguldenmiinner) se svojo jezo. Rekel je: „Sedanja podlaga javnemu našemu življenju je nezdrava. Čudni odnoftaji v Avstriji opravičujejo morda za sedaj umetni naš volilni zistem, ali v vsakej formi parlamentarizma morajo ae jemati v poštev interesi, želje in nastojanja vseh državljanov, koji igrajo svojo ulogo v državnem gospodarstvu* Zato pa je bila volika pogreška, da se je podelilo volilno pravo „petakarjem", ne da bi se zajedno raztegnilo tudi na delavce, koji »icer ne plačujejo direktnega davka, ki pa
posredno plačujejo večje davke, nego v kateri-koli drngi državi. Delavec ima — dani je socijalist — več zmisla za prave potrebe države, nego one vrste „petakarjev'' ki po mnogih krajih, osobito pa na Dunaju, slede najpriprostejsim „šlagerjem" in ki so žrtve najpodlejše agitacije". — Lepo je, ako se kdo poteza za pravice delavcev, a perfidno je, da pri tem vceplja delavcem zaničevanje do druzih stanov in tako ostruplja čuvstvovanje delavcev, katerega okuženja posledice občutijo slednjič najbolj delavci sami. Kriza, koja ae je polastila vseh gospodarskih odnošajev sta-rikove Evrope, more se odstraniti le po skupnem, harmoničnem delovanju vseh stanov. Ako se boriš za svoje pravo, še ni treba obsipati druzega stanu se svojo jezo, tem manje, ako ti stoji tako blizu, kakor faktično stoje petakarji blizu delavcev.
Državni zbor imel je dne 4. decembra svojo prvo sejo. Finančni minister je podal državni proračun za 1891. leto. Vkupna potrebščina znaša 664,473 940, vkupno pokritje 566 759.572, torej je prebitka 2 285.625 gld. Finančni minister dalje izraža upanje, da bode mogel tudi pri manj ugodnem razvoji okolsčin od gold. 10,625.650, kateri se zahtevajo za poravnavo državnega dolga za 1891. leto, gotovo štiri milijone iz letošnjih državnih dohodkov izplačati, torej se bode izdalo k večjemu za 6,625.650 gld. nove rente. S tem se kaže proračun za 1891. leto v primeri s proračunom za 1890. leto ugodnejši za 4,593.653 gld. Finančni minister upa, ako bodo ugodne okolščine, da bode tako dosegel zmanjšanje državnih dolgov in njih osnovo na normalne državne dohodke. V istini se bode 1891. leta gld. 5,902.778 več potrošilo, kakor 1. 1890 in sicer od tega za ministerstvo notranjih zadev 655.000, za naučno ministerstvo 806.000, za trgovinsko 1,339.900, poljedelsko 822.000 ; v istini bode več dohodkov 6,496.431 ; in sicer neposrednih davkov 1,096.000, pri carini 1,560.000, pri užitnim 1,957.400; dohodki od žganja so so znižali za 1,375.000, davki od sladkorja povekšali za 2,231.200 gld.
Domače vesti.
Njiju Veličanstvi presv. cesar in oe-sarica odšla sta v sredo večer ob 61/* uri iz postaje Miramar na Dunaj. Pri odhodu bila sta navzoča na izrecno željo presv. cesarja ces. kr. namestnik vitez R i n a 1-dini in vojaški zapovednik baron pl. W i p p 1 i n g e r. Presv. cesar ju je uljudno pozdravil in jima stisnil roki; navzoče ob činatvo je priljubljenega vladarja spoštljivo pozdravljalo in na morju spuščale so se rakete. Tudi ob tej priliki prihoda vladarjevega moremo omeniti čudne prikazni v Tržaškem irredentarskeni časnikarstvu. Obe glasili Tržaških skrajnežev „11 Piccolo* in „L' Indipendente* sta sicer naznanila prihod cesarjev in njega soproge; to pa sta storila bolj apro forma" in prav na kratko ; in zat6, ker jima to sporoča „Correspon-denz Bureau" ! Drugače bi pa bilo, ako bi se činilo o laškemu kralju ; tedaj ne bi zadostovale cele strani telegramov, Irre-dente ni treba iskati za črno-žolto mejo, kajti v Trutu je imamo dovelj in zrele.
Imenovanja. C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo : računskim re-videntom G. Milile rja in Ivana G o g I i a ; računskim oficijalom Nikolaja Costanzo in K. Simon i s a ; računskim asistentom Lovrenca Mozetiča in D r a g o t i n a P a t e r n o s t - a; car. asistentom M. P o r e n t a, Dom. Kan-terja in Alb. G a y e r j o ; fin. komisarjem Ludv, grofa M e I c h i o r j a.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je v av. Križu v družbi krokarjev in krokaric dne 16. t. m. 2 gld. — V „veseli družbi", slaveči odhod prijatelja, nabralo se je 5 gl. 34 kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, se je nabralo do dne 30. nov. iz pušice pri gosp. Josipu Pertotuv Rojanu 19 gl. 43 kr.
Za Sveto-lvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrali so rodoljubi dne 25. m. m. v krčmi g. Miota 3 gld.
Peticija, kojo priobčujemo na prvem mestu, kroži sedaj po okolici v podpisovanje. S tem se obračamo do naših okoličanov, da prej ko prej podpišejo to za njih prevažno peticijo, ker je zadnji čas, da se odpošlje na svoje mesto.
Za božićnico otroškega vrta v Rojanu darovala je neimenovana dobrotnica 10 gld. — N. N. 2 gld. — F. E. 2 gld. — Mi opozarjamo na to posebno vse veljake in rodoljube iz Grete, Barkovelj in R o j a n a, kajti podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti, v katere področje spada otroški vrt v Rojanu, je ustanovljena za celi IV. okraj. In mislimo, da vcndor vsakdo goji usmiljenje do naše dece, katera se vzgojuje na narodni in krščanski podlagi! Pooblaščene po dotičnem odboru nabirajo darove za božićnico te-le gospo-dičine : Irma F a bi j a ni (vrtnarica) in Marica P e r t o t v Rojanu ; Justina Trobec od Sv. Ivana in Anica M a r-t e 1 a n c iz Barkovelj.
Nova naredba. Naučni minister Gautsch je odredil, da so obvezani nositi uniformo tudi profesorji in vse učiteljsko osobje državnih šol. Kmalu postane vsa Avstrija uniformirana vojska.
La vada a Bazovica reklo se je l. t. m. neki jako odlični osebi na tržaški poŠti na zahtevanje slovenskih nakaznic. Prepričani smo, da je to ravnanje samovlastno dotičnega uradnika ter prosimo še enkrat tem potem slavno vodstvo, da zaukaže, da se bodo na pošti prodajale tudi slovenske tiskovine. Sicer smo pa radovedni, kaj bi storil kak Italijan (in pa tudi poštno vodstvo), ako bi se mu — recimo v Ljubljani — reklo: La vada a Udine !
Znano glasilo tržaških bab in babnja-kov zateka se zopet v cerkev. Minoli ponedeljek je namreč zopet začel rešetati zadeve pobožne bratovščine sv. Marije dobrega zdravja zato, ker je nedavno iz svoje blagajne dovolila tri tisoč goldinarjev za zidanje šeste župne cerkve. Udom, ki so v odboru te bratovščine odreka meni nič tebi nič pravico dovoliti enako svoto; smoter pa, za katorega so jo dovolili imenuje krivičen in hudoben, kajti naperjen je v proslavo panslavizma. Novo cerkev imenuje zopet ognjišče panslavizma, ki je sam na sebi hudoben ter mu ni mari, ako se v njega razširjanje rabijo tudi hudobna sredstva. Tako prijazno odvaja „II Picoolo" vernike od darovanja za novo cerkev. Ako bi pobožna bratovščina bila dovolila omenjeno svoto za „Lego nazionale", gotovo bi „Piccolo* in drugovi proslavljali ta čin kot eminentno katolišk ter Bi prizadevali dokazovati, da sta vera in narodnost jedno in isto svojstvo. Ker pa je družba uporabila svoj denar v pravo svrho, to jim je greh in zaganjajo se vanjo liki lačni psi, pri tem pa črne tržaško duhovščino panslavizma! Bog daj norcem pamet.
Cvet italijanske kulture. O toliko hva-lisani kulturi primorskih Italijanov navedli bi lehko na stotine vzgledov, ki pričajo vsi, da je ista nedostojna in gnjila. Svojim čitateljem to za danes prizanašamo, kajti predaleč bi nas to zavedlo. Vendar pa si ne moreme kaj, da ne bi s srdom zavrnili onega nesramnega dopisuna iz Gorice v tukajšnjo lahonsko čenčo „II Mattino", ki z nesramno drznostjo skruni častitljivo slovensko ime ter predrzno napada mirno Goriške Slovence. Namen pisunu jo očistiti Goriške trgovce pred očmi slovenskega kmeta ter mujjje zopet priljubiti. Pred-miuolo nedeljo se je namreč v Gorici vršil sloveseu banket v čast slovitemu dr. Lovisotiiju, ki je nedavno branil pred državnim sodiščem »Pro Patrijo" in „Lego".
Nameni obeh teh društev so slovenskim čitateljem za osti enani: prvo in drugo delujeta v raznarodenje slovanske dece ; v namen vstanovljati laske šole in vrte v slovenskih krajih skuplja se denar ; obe ti društvi sti našemu narodu jako nevarni, ker smoter jim je očit: uničiti Slovana, potujčiti Primorsko ter je storiti godno za blaženo Italijo. V to svrho napravil se je tudi rečeni banket; k njemu so se povabili tudi skoraj vsi Goriški trgovci. Kakor poroča „Mattino" imeli so zadnji tudi vso dobro voljo hanketa se vdeležiti. Ali, račun jim je prekrižal nekdo drugi : vrla Goriška „Nova Soča* (kojo imenuje Mat-tinova šema „libellaccio vigliacco", kar pa nič ne de, ker oslovski glas itak ne se/a do nebes) je namreč v zadnji številki za-pretila, da bode objavila imena onih trgovcev, ki se bodo banketa vdeležili, da se v potrebi slovensko ljudstvo ve ogibati njih štacun. To hvalevredno početje bratske „Soče" imenuje zli dopisun „azione \i-gliacca", „sfida indegna e sleale" ter modruje, da vsakdo ima pravico v narodnem obziru trditi ono pot, koja mu je ljubša. To nam v istini jamčijo ustavni zakoni, bratec „Mattino" ; in če imajo pravico (?) Lahi sramotiti slovensko narodnost, tembolj imamo mi pravico braniti isto ter odvajati naše ljudstvo od njegovih sramotilcev. Da bi državni zakoni, kakor trdi „Mattino", spoznavali te dežele za laške, o tem se la-honskemu pisunu samo sanja, kajti resnica to ni. Da je presv. cesar govoril italijanski na tej zemlji, tudi ni še noben dokaz ita-lijanstva. Lahonski dopisun žalostno naznanja, da je imenovana pretnja imela svoj vspeh, kajti vdeležba je bila manjša, kakor se je pričakovalo. Torej tudi lahen-skim trgovcem v Gorici je ljubši kruhek, nego vse iredentarake marnje. Dopisun se na to spravlja na „Novo Sočo", dajajoč jej vsakovrstnih pridevkov, kar pa izvestno je ne bodo prestrašilo, da ne bi tudi v prihodnje bila Lahom v strah. Spoštujmo se sami in spoitovali nas bodo tudi drugi! — Tudi v Trstu je več la-honskih trgovcev in štacunarjev, ki živč izključljivo od žuljev slovenskega okoličana in pridne okoličanke; v zahvalo pa, da jim dajamo dobička in kruha, sramotijo nas na vsakovrstne načine. Bi-li ne bilo umestno, da tudi naše ljudstvo sprevidi hudobnost Lahov ter so poslužuje zgolj pri svojih ljudeh P Svoji k svojim ! Da je pa to mogoče, treba, da tudi trgovci pokažejo svojo narodnost in misli ter se enkrat odločč, postaviti nad svoje proda-jalnicc — slovenske napise, da slovenski kupci vedo, kam se jim je obrniti.
Lahonski otroški vrt na Greti od prč
mestni magistrat v teku tega meseca. Dotični razglas pravi, da se bodo otroci v njem odgojevali, učili in preBkrbljevali z živežem zastonj, gledalo Se bode, da se odvrnejo od potepanja. Sploh ne bode manjkalo ubogej deci, ki bode obiskovala ta vrt, druzega kot tičjega mleka. Lahonski magistrat bode skrbel, da se vzgoje v strastne Lahone ; učili se bodo, da človek mora pozabiti svoj materini (t. j. slovenski) jezik in s tem tudi domovino in mater, ki sta ga rodila; učili se bodo ediuozveličavni laščini, brez katere nekda ni mogoče v nebesa. V resnici se pa žnjo dalje ne more, kakor po Trstu, laškem obrežju Istre, v Furlanijo in k večjemu v blaženo deželo polente in polenovke, kjer vsi lakote stočejo. Slovanskim starišem pa, ki se predrznejo pošiljati svojo otročiče v lahonski otroški vrt na Greti, kjer ae isti potujčijo in raznarode, v očigled slovenskemu otroškemu vrtu družbe sv. Cirila iu Metoda v Rojanu in novemu vrtu, ki se v kratkem osnuje na Greti, — tem slovenskim novednežem pripisali bi mi edino kazen, da ostanejo nevedni, dokler jih praksa ne razvedri in takrat bodo že prekasno. Pomislite vendar, očetje in matere, predno vpišete svoje otroke v enako morilnico, čo imate pravico v mladih bitjih
zamoriti najblažji rut domovinatva in če vas ne bodo isti radi vaJe nepremišljenosti kedaj preklinjali.
Vabilo k slavnosti, katero priredi dne 10. decembra 1890 I. akademično društvo „Triglav* v Gradcu v spomin devetdesetletnice rojstva dr. Fr. K s. Prešerna s prijaznim sodelovanjem tamburašev in pevcev akad. društva „Hrvatske".Vspored: (A.) Pozdrav predsednikov. 1. I). Jenko: „Slovenska himna", poje moški zbor. 2. Oertel-Šviglin: Poputnica „Kola", udarja tamburaški zbor. 3. Slavnosti govor. Govori g. drd. med. Ivan Jenko. 4. Gounod-Miletič: Potpouri iz opere „Faust", udarja tamburaški zbor. 5. H. Volarič : „Dekliški vzdihi", samospev za bariton. 0. M. Meyer : „Hrvatsko prelo", u d arj u tamburaški zbor.
7.	Dr. G. Ipave« : „Oblakom", četverospev.
8.	Schinzl - Miletič : „Vienac ruskih napjeva", udarja tamburaški zbor. y. P. IIu-golin Sattner: „Za dom", poje moški zbor. (B) Zabavni del. Pevsko zbore vodi g. drd. med. Hi n k o Š u k 1 j e. L»cal : Daniel — Annensale. Začetek ob 9. uri zvečer.
Z Dunaja se nam piše: Podpornega društva za slovenske v i-sokošolce tta Dunaju občni zbor bil je pred kratkim. To društvo je bilo ustanovljeno v Bpomin na cesarjevo štirideset-letnico v decembru leta 1888. Zborovanje, p*i katerem je bilo mnogo Slovencev otvorilje g. Navratil, predsednik društva, poudarjajoč veliko veselje nad cesarjevim darom (50 gld.) in nad tem, da sta sedaj že dva cerkvena kneza mej ustanovitelji, namreč : premilostivi knezoškof La-vantinski dr. Mihael N a p o t n i k in provzvišeni knezoškof Ljubljanski dr. Jakob M i s s i a. Tajnik g. Jereb poudarja v svojem poročilu, da je več kot četrtina udov duhovniškega stanu. Lansko leto pristopil je kot ustanovnik knezoškof La-vantinski, letos pa knezoškof Ljubljanski se sto gold. Kot ustanovniki so letos fte pristopili : Vč. g. dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici se 50 gld.; g. Fran Frfila, uradnik v Gorici s 50 gld.; g. Fran Kotnik na Vrdu pri Vrhniki s 60 gld.; gosp. Oroslav Dol en c, posestnik in mestni svetovalec v Ljubljani s 50 gld. Visoki deželni zbor Kranjski dovolil je društvu 200 gld. ; hranilno in posojilno društvo v Ptuji 10 gld.; slavna posojilnica na Vrhniki 30 gl. ; slavna posojilnica v Celji 50 gld. ; Kranjski notarji ob priliki 80 letnice g. dr. Jarneja Zupanca so nabrali za to društvo 36 gld.; Ciril iu Metodovo društvo v Ljubljani darovalo je 50 gld.; Gledališka predstava v Novem-mestu nesla je društvu 50 gl. Koliko bilo je darov po 20, 10, 5 itd. gld.! To vse bode tiskano v letnem poročilu. Veliko zaslugo za društvo imajo: gospa Marija Murnikova v Ljubljani, gospicu Antonija Pajničeva v Novemmestu, g. dr. Voftnjak v Ljubljani, g. Avg. Dru k ar not. kand. v Kranji, g. Josip Skočir v Trstu, g. Ant. Mihelič v Ljutomeru, ker so nubirali pod-pornine itd. — Blagajnik Pukl poroča : Društvo ima letos gl. 1226 30 kr. dohodkov. Prosilcev je bilo 42. Mej te se je v 110 slučajih razdelilo 693 gld. Mej prosilci ju bilo 18 juristov, 12 medicincev, 6 filozofov, 1 konaervatorist, 3 živino-zdravniki, 2 učenca akademije izobraževalnih umetnij. Največ je treba podpirati v zimskih mesecih. Najveća podpora je znašala 10 gld., najnižja 3 gld. V 2 letih je društvo prejelo gld. 3484*94, potrošilo pa gld. 1329 84. Prebitek znaša gl. 2155-10. V teh je pa 2000 gld. neporabljive glavnico. — G. prof. S v a r š n i k poroča, da so revizorji vse knjige iu blagajno dobro pregledali in vse našli v izglednom redu. Odboru in blagajniku dala se jo zaupnica in zahvala.
V Trstu so letos za to društvo darovali: veleč. g. dr. Janez Sust, stolni prošt. 5 gld.. vč. g. Peter Flego, kanonik 3 gld., vč. g. Janez Legat, gimn. prof. 5 gld., N. N. slovenski rodoljub 1 gl., J. J., učitelj 5 gld. Vsega skupaj 19 gl. Lansko leto jn bilo v Trstu več udov. Bog daj,
da bi nam v Trstu in okolici nastalo mnogo podpornikov in debrotnikov. — Ker je blagajuik goap. J. Pukl radi preobilega posla, glavno pa radi tega, ker po letu več kot 5 mesecev ne biva na Dunaji, blagajniško mesto odložil, prevzeli so to ▼ažno mesto veleč, gospod dr. Matej Sede j, c. kr. dvorni kapelan, ravnatelj v Augustineju (Wien, I. Augustinerstrasse 7), kateremu naj se blagovole pošiljati vsi doneski. — Ob novem letu izide tiskano poročilo.
Bralno druitvo v Komnu bode imelo t nedeljo dne 14. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v društveni bralnici se sledečim redom; 1. Predsednikov nazgovor.f 2. Društveno poročilo. 3. Volitev odbora za leto 1891. 4. Naročba časopisov in njih razprodaja po dražbi. 5. Morebitni predlogi. K obilnej udeležbi ▼»bi	Odbor.
Iz Dutovljanske obilne se nam piša : Dne 1. t. m. je tukajšno občinsko atara-
Tržno p o r o i i I o.
Cen« ne razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
C*di od far. dn f>r
Savi Mocca.......
Rio biser jako tina . Java * * » .
Santos tina.....
„ srednja . . .
Guatemala.....
Portoricco .....
San Jago de Ouba . Cejlon plant. fina . . Java Malang. zelena .
Campinas.....
Rio oprana ....
• t»n» ......
„ srednja .... CMiU-lign«* ▼ zabojih . .
Kacliov cvtt.....
Iagtr Rengal......
Papar 8ingapore .....
Penang ......
Datavia......
Plment Jamaika.....
PttrolsJ ruski v sodih . .
„ v zabojih . Ulj« bombažno amerik. . , Lecce jedilno j. f. gar. dalmat. s certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aiz Vierge ....
f. fino.....
Boitet puljeSki .....
dalmat. m cert. . .
100 K. 130 — 132.-
108 — 110.-102.- 104. -116.— 119.--131.- 132. -136.— 137. 13M.— 1.6.-118.- 119-
108.— 109.-
101.-	103,-28. -
390- —	400.-
22—	24 -
1UU K.
iinstvo v svoji redni seji enoglasno izvolilo Častnim občanom preblagorodnega gospoda | S,B,,kT• puljeSkey viteza R i n a 1 d i n i j a, namestnika Trža- ' Limoni Mesina fkega. Po izvolitvi vskliknilo je starešinstvo trikratni „živijo* Njeg. Veličanstvu in trikratni „živijo* c. kr. namestniku. Dobro izurjena domača godba zaigrala je potem „cesarsko himno". Pokanje topičev in glasi godbe so se razlegali po vasi, po kateri je bilo razobešenih rasnih iinstvo je zajedno
50.— 45.— 47.-37.— 7.25 8.25 30.— 41.— 43. -55.-68 — 63 -8. -
52 -
47.-
48.	-
42' 44 -56 -70. 65.-
Pomtranče Puljeske . . . .
Kftsdlji Bari l.a.....
dal m l.a, n cert.
PlgBolli.........
Bit itallj. najlineji . . .
„ srednji . . . Rangoou extra| . . .
l.a} carinom
zaboj
iou"K.
IUJ
zastav. Stara-	J*'!'
Suno grozdja (opasa) ,
sklenilo, da se poda Otbsbs
poaebna depuUoij. g. o.me.tmku .e po- „,:„'„i	100MJ.
klonit in ta dogodek objavit. Pri seji je velike..........„
bil navzoč obče spoštovani vodja okrajnega, N*4*« cJBtrj{jJ[[; v vrečah	" glavarstva Sežanskega, g. dr. L a h a r n e r. PaiolCoks.
Bog ga živi! Ker se nam je letos vsled dolgotrajne suše godilo, kakor Izraelcem v puščavi, da nam je potrebne vode po-manjkovalo, zato je tudi tukajino starešinstvo ukrenilo, da se je naredil kakih 800 metrov od vasi Dutovlje nov velik vodnjak. Voda istega vodnjaka se bode nekda po cevih napeljala v Dutovlje. Srečni Dutovljanci !
Za VI. župno cericev se je nabralo po zadnjem izkazu gld. 19.136-52. Daljne prispevke sprejema škofijski ordinarijat, čč. župniki te škofije in člani odbora za zidanje cerkve.
Mesec december. Znani Matej de la Drome prorokuje za ta mesec nastopno vreme : Mraz od 1—8, suho. morje burno dne 14. in slabo vreme od 18—26 viharji in sneg, morje jako burno in tempera-! tura nizka.	t
Ljudsko gibanje. Od 16—22. m. m. rodilo ne je v Trstu 39 možkih in 39 ženskih, vkupe 78 ; umrlo pa 6 možkih in j nobene ženske. Vkupno prebivalstvo brez j vojakov je znašalo 160.092 duš.
Nevredna babica. Vsled zatožbe dr. Mazzorane so zaprli babico M. S t o 1 f a, : stanujočo v ulici Stadion, ker je pomagala ! izvršit splav nekej 36 letnej Ani Sum-rada, koja se nahaja seiaj v smrtni nevarnosti v bolnici. Ta nečloveški čin je brezsrčna babica doprinesla neki za nagrado 10 gl.
JKulo
Mandoloni . . . svetlorudeči . . temnorudeči . . bohinjski . . . . kanarček . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . .
- okrogli . mešani, itajoraki
13.-lrt. —
4.50 4.50 112 — 108 -
20.'-l'K -16.50 14.75
14.	-<50.— 21 — 25.-14.-37.-34.—
30.75 11.50 9.50 950
10!o0 11.25 10.50 9.50
8,— SH.—
5.--
2 '.50 19.50
15!-
63-
27. -
38.
31.-
85. -
Zdravnik za zobfi
Fr. Dolltttdtf
via Dogana it. 2 12-13 ordinuje od 9. do 5. ure.
Živic in družb, v Trstu
i m a j o v svojej zalogi, ulica Zonta Št. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požare v, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo i/litega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-nice za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušetio izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah.	22
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-I jen je njih delov, drugo.
Schivitz & Conip.
icni dar.
Za prijatelje citre!
„Pomenik južno-slovanskih popevkah". Knjiga od 64 strani zadržuje 72 pesmi vseh južnih Slovanov, ubranih za citru. — Cena knjigi je 1 gld. 80 kr. Za pošto ima se priposlati 15 kr. več. — Naroebe naj ae pošiljajo:
Josipu Sorgu,
v Zagreba.
pripravljena od lekarja g. PICCOLI-ja .......
r Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepči želodec, mehčA, čisti, odpravlja zlato iilo in odganja gliste.
8estavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo upadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravil«, katero organizmu kar nič ne škoduje, če ne prav dolj časa rabi.	3—16
Ksnnce za želodec poSilja izdelovatelj proti poStnernu povzetju v skntljah po 12 stekloničič za gld. 1.86; po 24 za gld. 2.60 po 36 za gl. 3.84 ; po 44 za gl. 4.23; po AA za gl. 5.26; po 110 za gld. 10*30; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vneli tu- in inozemskih Ikarnah.
Singer-j evi stroji
šivalni izvorni
so le takrat, ko imajo zgoraj narisano tvornično znamko (marko) na stalku.
Najnovejše tvornično izdelovanje
Singer-jeve Maiiifacturiug Conip. New-York
originalen šivalni stroj
z visokim držalom za rabo rodbin in rokodelcev.
NajnovejSe iznajdenjo nepremagljive pične potankosti, sestavljena i/, najboljega
Dunajsko žrelo. Dunajsko prebivalstvo gradiva brez ladjice in brez da bi se nit vtikala, ker se giba na podlagi jeklenih
je pouftilo minolo leto 441235.644 kilogra-1 Pik' to™} i«kluč«no je trenje glavnih delov.
,.	,	i Tak stroj se giba izvanredno gladko,
mov govejega mesa ali poprečno 121.193
kilogr. na dati in, ako računamo splošno prebivalstvo na 811.434, imamo na na vsa-cega okolu 54 kil. Razun tega so pojedli Dunajčanje 6860 konj, 252,131 telet, 252.180 prašičev, 67.428 jagnjet, 385.293 ovac, 112.206 puranov in kokoši, 44.045 gosij, 10.109 rac, 3.997 piščancev, 1,354 jelenov, 1.302 ere, 38.321 zajcev, 5.307 fazanov itd.
proizvesti do 1000 pik na minuto.
lehko in jako brzo, tako da utegne se
G. Neidlinger
TRST, Corso. Palača Salem.
Vabilo.
Nadzorniki „Delalskega podpornega društva" V Trstu so vabljeni, da se udeleže mnogoštevilno seje, katera bode jutri 7. t. m. ob 6. uri zvečer. V razpravi bode posebno važna reč.
Načelnik nadzornikov.
CAHLO FIRELLI
Lastnik pol. družbo „edinoet".
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na vse kraje.	14-17
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotlČ.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRKNDINI v Trstu
Telefon it 334.	6-30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me jo, da sem začel sam izdelovati iz pristnemu kotranovega izvlečka iz Norvedskega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj* ne, proiivajo in prebavijo ter ne prodajejo po prav nizkej ceni. Da ae ogne ponarejanju na onej plati vdobljeno ime izdelovatulja Prendinija in na drugej beaedn Catraimv V T r a t u ae prodajejo v lekamiei Prendini ▼ Akatljicab po 40 kr., prodajejo ne tudi v vneli vetjih lekurnah v druzih deželah.
Veliki polom!!!
Novi-York in London nista prizanenla tudi evropskemu ozemlju In je bila tudi neka tova na za arebrnine primorana razdati celo svojo zalugo proti mali odakodnini za delo samo.
Pooblaščen aem, da izvršim ta nalog. Jaz podarim vsakaterenm, bodisi bogatemu ali ubogemtl, naslednje stvari za samo odškodnino ▼ zneaku 41 1 AO n O V. in aicer :
6 komadov najflnejSih namiznih noier a pravim angle/kira rezalom, B komadov aoaer k pat. srebrnih vilic iz enega
samega kosa, 6 komadov amerik. pat. srebrnih ilic za juho
iz enega samega kosa. 12 komadov amerik. pat. nrebmih iličic za kavo iz enega samega koca, 1 komad amerik. pat. srebrn zajemalec za polivko iz enega samega kosa, 1 komad amerik. pat. srebrn zajemalec za mleko
iz enega samega kosa, 6 komadov angložkih Victoria-tas. 'J komada krasnih namiznih svečnikov, I komad procejovaluu za čaj, t komad najtinnj&i potreSevalec sladkorja. 42 komadov skupno.
Vsi ti gori navedeni predmeti stali so po« pred čez 40 gld. in se dobe aedaj za minimalno ceno • kI. M hov. Amerikansko patent-srebro je skoii in akozl bela kovina, koja obdrži barvo srebra 25 l.-t, zu kar »e garantira. Najbolji dokaz, d« ta inserat ni Bloparija, je to, da vzamem blago naaaj, ako ne bi ugajalo, in da povrnem plačano svoto.	1 — 6
Pošilja samo po poitnem povzetju ali predplačilu
P. Perlberg's Agentur
der Tfrreinif^ten amerikaniachen Patent-Sill*«rwaaren-Vahrik in Wien, II., ltemhi'andtNtraMMe 33«
Resno svarilo
do vs»hr ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo avojej družini (polica je namreč iste vrednoti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike iu posestnike zemljišč, kur ob priliki nenadejanu smrti zaostali po izplafnnju zavarovane glavnice zmlohe pososestvo neohretneajenu; imenitna za novopo-roience, ker ,jo moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič p trabljiva za kavcijo ali (lepot iu pri trgovskih drugih v tucj»el>ojuo osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse »lučaje najgutovejša, naj varčnejša in najbuljia naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	4—25
Kako in s katerim načinom je najtežjo dobiti to polico, pove ustmeno ali pismeno, povsem diskretno in brupladno.
Assecuranz
Ober Inspektor „Klein"
Wion, 11. Ob. Donaustrasse 59 ; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zadevah osobnega kredita.
Forinta 5 do 10
stalna zaslužba bez kapitala i pogibelji pružamo svakomu koji se hoće baviti rasprodajom srećaka i vriednoHtnili pupira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srećke (Lose) na ekspediciju oglasa: J„ Dauiteberg, Wien I., Kampfgasse 8.
iRiccardo Dinelli|
IH Via S. Lazzaro št. 15, Trst. ^jj
l^j Zaloga alabaatra vaake kvalitete
in oblike.	jifjj
1 Tovarna za gips I
m	°r m
LŠil railićnib vrst na drobno in debelo,
M Iađeluj e kipe iz gipsa po nizkih
ceu ah.	45—48 yj
^SSSilliSl^iSllSSi^
TinU »rna Dolenc v Trsru