GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 26. oktobra 1956
LETO III., ŠTEV. 83
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POSLOVNIK
OKRAJNEGA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LJUBLJANA
N« podlagi 24. člena Statuta okra-1® Ljubljana je Okrajni zbor Okraj-n*ga ljudskega odbora Ljubljana svoji seii dnč It. sept. 1956 spre-1*1 poslovnik Okrajnega zbora Okraj-nc6a ljudskega odboru Ljubljana.
T. SPLOSNE DOLOČBE
t. člen
, Okrajni zbor stalno zaseda vso za katero je bil izvoljen '^krajni ljudski odbor.
Okrajni zbor dela na stajah zbora 111 na sejali svojih komisij.
Seje Okrajnega zboru so redne 10 izredne.
2.	člen
. Okrajni zbor dela na svojih sc-1*1' ločeno od zbora proizvajalcev, j?z*n v primerih, za katere je po “tatutu Okrajnega ljudskega odbora "ločeno, da se sestane in dela z borom proizvajalcev na skupnih seji?® in v onih primerih, ko oba zbora •deneta, da delata na skupni seji.
Seje Okrajnega zbora se vršijo po Predpisih zakona, statuta in tega telovnika.
3.	člen
• Vse zadeve iz pristojnosti Okru j-ljudskega odbora razen tistih, katerih odločata oba zbora enako-P*®vno ali na skupnih sejah obeh g®0rov, in tistih, o katerih odloča f?/110 zbor proizvajalcev, opravlja krajni zbor sam.
4.	člen
Okrajni zbor zaseda v Ljubljani.
"■ PRVA SEJA IN VERIFIKACIJA MANDATOV
5.	člen
. Prvo sejo novega okrajnega zbo-^ skliče prejšnji predsednik Okruj-, ka ljudskega odbora. Ta seja se k °ra vršiti najpozneje v 15 dneh (hlevu volitev.
U / rvo sejo začne in vodi po letih ^■Pdureiši navzoči odbornik in jo do izvolitve predsednika zbora.
6.	člen
L Po ugotovitvi, da je prisotna več hi, polovica skupnega števila odojkov, pozove predsedujoči od-V^ike, da izročijo potrdila o iz-
Hi,Odborniki, ki zaradi zadržanosti j, navzoči na prvi seji, lahko do-»ljV|i° potrdila o izvolitvi po pošti Po kakem odborniku.
7.	člen
8.	člen
Takoj po izvolitvi sc sestane verifikacijska komisija ter si izvoli predsednika in tajnika.
Verifikacijska komisija pregledu potrdilu odbornikov o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki sc tičejo volilnega postopku.
Na podlagi tega gradiva napravi verifikacijska komisija poročilo za zbor.
9.	člen
Začasni predsednik prekine sejo Okrajnega zboru za čas, dokler verifikacijska komisija ne opravi svojega delu.
.	10. člen
Seja se nadaljuje, ko verifikacijska komisija predloži svoje poročilo, ki ga prečita tajnik komisije.
O poročilu verifikacijske komisije Okrajni zbor razpravlja in nato odloči, da sc izvolitev posameznega odbornika potrdi ali razveljavi; lahko pa si odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredi potrebne poizvedite. O izidu poizvedb poroča verifikacijska komisija na prvi naslednji seji Okrajnega zboru.
O predlogu verifikacijske komisije se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odbor-niških mandatov.
Obravnavanje predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena; ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se
rajni zbor izvoli nato na predli,^. tlaj,nani petih odbornikov iz-L ” sebe verifikacijsko komisijo,. |*a 5 članov. Verifikacijska ko-
kj . sebe verifikacijsko komisijo, ifij '.'9a 5 članov. Verifikacijska ko-'iin 0 s,‘ izvoli p<x listali. V komi-1*'i S,° izvoljeni kandidati liste, ki
, izvoljeni Kanoma t*obilu največ glasov.
'J
o njej posebej glasuje.
11.	člen
Ce se izvolitev odbornjka razveljavi, odredi Okrajni zbor ponovne volitve.
Vsak odbornik, o čigar izvolitvi še ni odločeno, ima pravico udeležiti se seje Okrajnega zbora, nima pa glasovalne pravice, dokler njegova izvolitev ni potrjena.
Za mandate, ki niso bili verificirani na prvi seji, se postopek verifikacije izvrši na naslednji seji.
12.	člen
Določila 5. do 11. člena se smiselno uporabljajo v primerih verifikacije mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah z izjemo, da postopek, izvede mundatno-imunitetna komisija.
13.	člen'
Z verifikacijo mandata pridobi odbornik vse pravice in dolžnosti.
14.	člen
Ko je glasovanje končano, odborniki, katerih mandat je potrjen pred Okrajnim zborom, ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo.
Prisega se glasi;
»Jaz (ime in priimek) prisegam, da boin zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč sc ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boju m ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma za napredek okraja. Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
15.	člen
Po zaprisegi voli zbor predsednika Okrajnega zbora, s čimer preneha funkcija začasnega predsednika.
Predsednik sc voli za vso delovno dobo Okrajnega zboru.
Kandidate za predsednika lahko predlaga najmanj pet odbornikov.
Predlog mora biti vložen pismeno in mora biti podpisan od predlagajočih odbornikov.
Predsednik se voli po listali in je za predsednika izvoljen kandidat liste, ki je dobila največ glasov.
16.	člen
Predsednik prevzame po izvolitvi nadaljnje vodstvo seje. Predsedniku preneha funkcija, če mu preneha odbornjški mandat, ali če ga Okrajni zbor razreši.
17.	člen
Okrajni zbor izvoli nato še svoje stalne komisije in razpravlja o morebitnih drugih točkah dnevnega reda.
18.	člen
Stalne komisije imajo 5 članov^ in se izvolijo izmed odbornikov.
Stalne komisije se volijo po listah. Listo predlaga najmanj pet odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od predlagajočih odbornikov.
V komisijo so izvoljeni kandidati liste, ki je dobila največ glasov.
19.	člen
Takoj po izvolitvi sp sestanejo stalne komisije ter si izvolijo vsaka zase predsednika.
III. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOST PREDSEDNIKA IN ČLANOV OKRAJNEGA ZBORA
20.	-člen
Predsednik predstavlja Okrajni zbor, vodi seje zbora, skrbi, da Ste poslovnik zbora pravilno uporablja in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
21.	člen
C c je predsednik zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami nadomestil je odbornik, ki ga izvoli Okrajni zbor vsakikrat za tak primer.
22.	člen
Odborniki Okrajnega zbora imajo pravico . in dolžnost udeleževati ao sej Okrajnega zbora in sodelo-
vati pri njihovem delu, sodelovati pri delu odboruiških komisij, svetov in drugih organov Okrajnega ljudskega odbora, v katere so izvoljeni, in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupa Okrajni zbor. Ce se odbornik iz katerega koli razloga ne more udeležiti seje, je dolžan* pred sejo o tem obvestiti Skupščinsko pisarno. Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem, mora svoj odhod prijaviti predsedniku.
23.	člen
Odborniki Okrajnega zbora imajo pravico, da so po predpisih poslovniku obveščeni o zadevah dnevnega reda sej in da sc jim dostavlja potrebno gradivo. Imajo pravico do vpogleda v spise, poročila, obrazložitve in podobno.
Odborniki imajo pravico predlagati odloke, odredbe, navodila, odločbe in druge sklepe glede vseh zadev, ki spadajo v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora.
Odborniki Okrajnega zbora imajo pravico, da po poslovniku ustno ali pismeno stavljajo vprašanja predsedniku Okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov ter da zahtevajo od njih pojasnila.
Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odboruiških dolžnosti in pravico, da se jim povrne izgubljeni redni zaslužek zn čas, ko opravljajo svoje dolžnosti.
Odborniki imajo pravico odpovedati se mandatu. O odpovedi mandata odloča Okrajni zbor na predlog Mandatno-imunitetne komisije.
IV. SEJE OKRAJNEGA ZBORA
24.	člen
Za pripravo seje Okrajnega zbora skrbi predsednik Okrajnega ljudskega odbora v sodelovanju s predsednikom zbora. Predsedniku Okrajnega ljudskega odbora pomaga, pri pripravi sej tajnik Okrajnega ljudskega odbora.
Pristojni svet pošilja zadeve iz pristojnosti Okrajnega zbora s svojim poročilom in predlogom predsedniku Okrajnega ljudskega odbora, ki pošlje takoj te zadeve pristojni komisiji Okrajnega zbora. Ce gre za zadevo, o kateri enakopravno odločata oba zbora, predsednik Okraj nega‘ljudskega odbora praviloma pošlje zadevo pristojni komisiji vsakega zboru. Ko komisija prouči zadevo, obvesti o tem predsednika Okrajnega ljudskega odbora zaradi postavitve zadeve na dnevni red seje.
Ce sprejme predsednik Okrajnega ljudskega odbora nujno zadevo, ki je ni proučil niti pristojni svet niti komisija, jo pošlje predsedniku zbora zaradi razprave tudi brez mišljenja sveta in komisije, kolikor ni mogoče več dobiti takega mnenja.
25.	člen
Seje Okrajnega zbora sklicuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora po potrebi, vendar je dolžan najkasneje v petih dneh sklicati sejo zbora zaradi razpravljanja in odločanja o vprašanjih, zaradi katerih je sklic zahtevala naimanj ena petina članov zbora ali ltomi-
sija zbora ali svet Okrajnega ljudskega odbora, ali če to zahteva Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Če predsednik Okrajnega ljudskega odbora v tem roku ne skliče seje, se lahko zbor sestane tudi sum.
Vabilo na sejo se objavi v »Glasniku«. V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura seje ter predlog dnevnega redu.
Če obsega gradivo za seje splošne predpise in druge važne zadeve, je treba vsaj bistvene izvlečke iz tega gradiva najmanj dva dni pred sejo dostaviti v vednost vsem odbornikom zbora.
Okrajnega ljudskega odbora pošlje pristojnemu svetu, a v primeru, da zadevo predlaga svet, se zadeva na isti nudin pošlje pristojni komisiji v redni postopek.
26. člen
Sejo začne predsednik zbora, v primerih njegove odsotnosti pa od-
31. člen
Na sejah zbora imajo pravico sodelovati v razpravah samo odborniki zbora m poslanci Zveznega in Republiškega zbora, izvoljeni na območju okVaja Ljubljana.
. Predsedniki in poročevalci svetov, ki niso odborniki zbora, imajo pravico sodelovati v ruzprdvah. V razpravah lahko sodeluje tudi tajnik Okrajnega ljudskega odbora.
Predsednik lahko da besedo tudi načelnikom tajništev in drugim strokovnim uslužbencem, ki priso-
Izjemoma sc lahko po sklepu zboru obravnava najprej načelno in nato podrobno. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Ce predlog v načelu ni sprejet, sc ne preide na podrobno obravnavanje. Ce je predlog v načelu sprejet, sc razpravlja in glasuje podrobno.
bil izzvan k temu, da dd popravek ali osebno pojasnilo. Ce se odbornik s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi zbor brez obravnave.
34. člen
Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, se lahko predlagajo amandmaji ta-
37.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Če sc govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik pozove, nuj sc drži dnevnega reda. Če se govornik tudi po drugem pozivu ne
ko dolgo, dokler ni dana zadeva nu drži dnevnega reda, lahko predsed-glasovanje. Amandnian, ki ga pred- nik zoper odbornika izreče disci-
Na podlagi sklepa seje Sveta za telesno vzgojo OLO Ljubljana z dne 22. oktobra 1936 sklicujemo
SESTANEK VSEH PREDSEDNIKOV SVETOV ZA TELESNO VZGOJO PRI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH, torek, dne 30. oktobra 1956, ob 9. uri dop. v klubskih
ki bo v
prostorih v Kresiji v Ljubljani.
Dnevni red:
Obravnavanje enotnosti v delu in druga problematika telesne vzgoje na območju okraja Ljubljana.
Prosimo za zanesljivo udeležbo.
Predsednik
Sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana: Niko Kavčič 1. r.
luga predlagatelj predloga, velja za sestavni del predloga. Važne in obsežne amandmaje je treba vložiti pismeno. Predlagatelj lahko nmand-man umakne, dokler sc o njem ne glasuje. O airiundmnnu sc razpravlja in glasuje, ko sc razpravlja in glasuje o onem delu predloga, na katerega se amandman nanaša. Ce sc razpravlja istočasno v načelu in podrobno, se glasuje o amandmaju po končani razpravi.
O amandmajih k predlogom po členu 32 se mora izjaviti predlagatelj komisije oziroma sveta, razen v primeru, če je sam predlagatelj predlagal amandman. Ce predlagatelj komisije oziroma sveta soglaša z amandmajem, je amandman sestavni del predloga.
plinski ukrep, s katerim mu vzame besedo po določbah tega poslovnika.
Zbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega go-vora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ta omejitev ne velja za vlagatelja predloga.
bornik, izvoljen po členu 21 tega poslovnika.
Po ugotovljeni sklepčnosti na podlagi prezenčne liste izvoli zbor izmed prisotnih odbornikov dva overitelju zapisnika.
Sejo vodi predsednik zbora po odobrenem dnevnem redu, dokler
stvujejo sejam, če sc med razpravo pokaže potreba za to.
Predsednik dd lahko besedo tudi drugim osebam, ki so bile povabljene na sejo.
32. člen
35. člen
Nihče ne more govoriti na seji, preden ne zahteva in ne dobi besede od predsednika. Odborniki se priglašajo k besedi, ko se začne obravnava in se lahko priglašajo vse do konca obravnave.
Predsednik zbora mora dati besedo tudi predsednikom svetov, ki niso člani zbora, in tajniku Okrajnega ljudskega odbora, če se priglasijo k razpravi. Predsednik daje
38.	člen
Predsednik mora skrbeti za to, da se govornikom ne krati svoboda govoru.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red.
39.	člen
Odborniki glasujejo na seji p° končani razpravi o vsakem predlogu, ki je bil postavljen na dnevni red..
Predsednik dd predloge in amandmaje na glasovanje po vrstnem redu, kakor so bili vloženi. Predsednik skrbi zlasti tudi za to, da se pojasni, za kateri predlog oziroma amandman sc glasuje, a po potreb) pred glasovanjem ugotovi formulacijo predloga. V primeru ugovora glede formulacije odloča o tem zbor.
ta ni izčrnun Predsednik lahko seio ■ l!re<llo®<:' ° katerih sklepa zbor, besedo po vrsti, kakor so se pri-
E,“"1 * člcn
'	27. člen	o£rf ia* L^ubl.^^"komisiie^H Odborniku, ki želi govoriti o
Seje Okrajnega zbora so javne. Okrajnega ljudskega odbora’, pred! Pr«*r5itvi poslovnika ali o prekršit-loi.Vzv cUnnn ,i.»	—.......z~Ci_____i____ f- i ,	’ v. vi dnevnega reda, da predsednik
Zbor lahko sklene, da pri posa- sednik Okrajnega ljudskega odbora
mezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče, če to zahtevajo važ ni javni interesi.
40.	člen
Odborniki glasujejo osebno. Glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrže.
Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Tajno se mora glasovati:
a) če to odreja kakšen predpis-
28.	člen
Zbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov. .Večino ugotavlja predsednik na podlagi prezenčne liste. Večina se mora ugotoviti na začetku seje.
29.	člen
Na začetku vsake seje se prečita izvleček zapisniku zadnje seje. Vsak član zbora ima pravico, da stavi ja pripombe k zapisniku zadnje seje. Ako predsednik ne sprejme pripomb, sklepa o tein'zbor brez razprave. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik seje. na kateri so bile pripombe sprejete.
30.	člen
Okrajni zbor določi in spremeni dnevni red seje s sklepom.
Nato da predsednik zbora v razpravo predlog dnevnega reda predsedniku Okrajnega ljudskega od-
ter občine m zbori volivčev z območja okraja,
Okrajni zbor obvezno razpravlja in sklepa o predlogu zbora proizvajalcev za izdajo predpisov in drugih ukrepov, ki spadajo v izključno pristojnost Okraj, zbora.
Predlogi so praviloma pismeni in se izročajo v času med sejami predsedniku odnosno osebi, ki jo on za to določi; na seji pn se predlogi izročajo samo predsedniku.
V začetku razprave praviloma predlagatelj komisije ali sveta poda poročilo in obrazložen predlog komisije oziroma sveta, zatem lahko govorijo drugi odborniki zbora.
Tudi o predlogih, za katere se predlaga nujnost, je treba postopati po oredpisih tega člena.
Predloga in poročila pa ni treba čitati na seji zbora, če to sklene zbor.
O predlogih sc praviloma razpravlja istočasno v - načelu in podrobno.
RAZPIS
Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
RAZPISUJE
mesto upravnika finančno samostojnega zavoda »Zavod za pospeševanje gospodinjstva« v Ljubljani.
Pogoj i:
Zahteva se višja gospodinjska šola ali srednja strokovna izobrazbo z večletno prakso v stroki.
Pravilno kolkovnne prošnje z življenjepisom se vlagajo do 15. novembra 1956 pri Tajništvu za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje OLO, Kresija, soba Št. 73/111.	1
Personalna- komisija
Predlagatelj lahko svoj predlog umakne, dokler se o njem ne glu-
besedo, brž ko jo zahteva. Govor takega odborniku ne more trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu odborniku ne sme dati besede.
Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce so odbornik
b) če sc volijo osebe ter sta pred; laguna dva ali več kandidatov ol* več kandidatnih list.
»un.M	yuusK«ga oa- umaKne, dokler se o njem ne gla- s pojasnilom ne zadovoli! zahteva
C-e- “ PrcdI°* "'»akne, pro- predsednik od zbora, naj'odloči o
gih predlogih, ki jih je sprejel, da jih stavi na dnevni red. Spremembo ali dopolnitev dnevnega reda predlaga lahko vsak odbornik zbora.
Ce vsebuje predlog zn dopolnitev dnevnega reda nove zadeve, o katerih še ni razpravljal pristojni svet ali komisija, pa predlagatelj zahtevo nujnost, zbor razpravlja in sklepa o tem, ali se zadevi prizna nujnost oli ne. Ce se zadevi prizna nujnost, se stavi na dnevni red, sicer pa se zadeva po predsedniku
neha razprava o tem predlogu. Umaknjeni predlog se na isti seji more ponoviti.
tem vprašanju brez razprave.
Ce zahteva odbornik besedo zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dof posebno pojasnilo,-mu dd predsednik besedo, brž ko konča svoj govor odbornik, ki je bil izzval "ta Razprava o predlogih splošnih popravek oziroma pojasnilo. Nje-predpisov obsega nočeh o in po- gov govor ne smo trajati več kot drobno obravnavo istočasno. Po pet minut.
končani razpravi se glasuje o pred- Predsednik lahko odreče takemu logu v celoti.	odborniku besedo, če misli, da ni
33. člen
Predlogi splošnih predpisov (statuti, odloki, odredbe, navodila in pravila) sc predlagajo pismeno.
41. člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje taktt da predsednik pozove, nuj dvignej0 roke najprej tisti odborniki, ki s<? za predlog, potem tisti, ki so p«"0*1 predlogu, in nazadnje tisti, ki sC vzdržijo glasovanja:
Poimensko glasovanje odred' predsednik, če misli, da je to P0" trebno zaradi natančne ugotovilyC izida glasovanja ali če to zahteva najmanj 10 odbornikov. Pri poinv*11' skein glasovanju zapisnikar zbor” oli odbornik, ki gu zbor za to d<*' loči, kliče odbornike po seznani odbornikov. Odbornik glasuje tok®.
dlog ali Pr°
da izjavi, ali je za predi
predlogu, ali pa se vzdrži glasovanju.
Tajno se glasuje z listi enake velikosti, barve in oblike. Pozvani odbornik glasuje tako, da spusti prepognjeni listek v skrinjico, ki stoji pred predsednikom. Glasove štejeta dva odborniku zbora, ki ju določi zbor. Po končanem glasovanju in ugotovitvi izida glasovanja določita glasovnice odbornika zbora, k* stu štela glasove.
Predsednik razglasi nato izid glasovanju in ugotovi, ali je predal? sprejet ali zavrnjen ter tudi sporoči, koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo.
42.	člen
Predlog je sprejet in postane Pravnoveljaven sklep zbora, če je odo za predlog oddanih več glasov kot za protipredlog, razen kadar je z zakonom ali statutom Ljudskega odbora predpisana posebna večina.
Ce se je več odbornikov vzdržalo glasovanja, kot znaša skupno število odbornikov, ki so glasovali *za« in »proti«, predlog ni sprejet.
Predlog pa tudi ni sprejet takrat, če je enako število odbornikov glasovalo »za< in »proti« predlogu.
43.	člen
Cc se vršijo volitve posamezno sli po listah, velja, da je izvoljen °ni kandidat ali kandidatna lista, ki je dobil večino glasov navzočih odbornikov. Ce noben kandidat ali kandidatna lista ne dobi večine, se glasuje ponovno. Cc se tudi pri ponovnem glasovanju ne doseže večina, velja, da je kandidat oziroma kandidatna lista odklonjena in v kolikor sc takoj ne vloži nov predlog, se ta vloži na prihodnji seji.
V.	VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI
44.	člen
Samo predsednik zbora ima pravico in dolžnost skrbeti zn red na soji zbora.	.
Predsednik opomni odbornika zbora, ki moti red, uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom zbora, ali ki krši določbe poslovnika.
Cc odbornik po opominu še nadalje onemogoča delo na seji, ga lahko predsednik začasno odstrani s seje. Odbornik, zoper katerega se Predlaga začasna odstranitev, ima Pravico dobiti besedo in govoriti v svojo obrambo največ pet minut. . Odbornik, zoper katerega je bila [rrečena odstranitev s seje, mora *®koj nato zapustiti sejno dvorano.
odbornik noče zapustiti seje, ?<tadi predsednik, da ga odstranijo ,z dvorane. Cc predsednik ne more napraviti reda na seji, prekine sejo.
45,	člen
Ce se kakšen poslušalec nedolg j no obnaša ali moti red, ga lahko n predsednik takoj odstraniti iz
•Vorane.
Cc poslušalci huje kršijo red n,mir, lahko predsednik ukaze, da r*i poslušalci zapustijo dvorano.
46.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano 1 orožjem ali nevarnim orodjem, 'fzen oseb, ki nosijo orožje po svoji 'nžbeni dolžnosti ter jih je pozval Vedsednik zbora.
. Poslušalcem je dovoljeno pnso-1vovati sejam samo v prostoru, ki 6 odločen za občinstvo.
, Ce zbor sklene, da sc z vse seje pljuči javnost, pozove predsednik nčinstvo in vse osebe, ki nimajo Tavice udeležiti se tajne seje, da **°j zapustijo sejno dvorano.
VI.	SEJNI ZAPISNIK
47.	člen
O vsaki seji zbora se piše zapisnik.
Zapisnik vsebuje:
1.	čas in kraj seje,
2.	ime predsedujočega in overi-teljev zapisnika,
3.	število in imena navzočih članov zbora, zveznih in republiških poslancev ter imena ostalih prisotnih oseb,
4.	imena upravičeno in posebej imena neupravičeno odsotnih odbornikov,
5.	ugotovitev predsednika zbora, ali je sklepčna,
6.	dnevni red,
7.	potek seje, predloge in važnejše izjave, kratko vsebino zadev, o katerih se je razpravljalo, imena
3.	odobritev zapisnika zadnje seje,
4.	ugotovitev sklepčnosti seje,
5.	dnevni red seje,
6.	kratek opis poteku dnevnega redu po njegovih posameznih točkah z navedbo bistvene vsebine poročil in problemov, navedbo imena odbornikov in drugih oseb, ki so sodelovale v razpravi in ugotovitev, ali ter s kakšno večino so bili predlogi oziroma poročila sprejeta, podpis predsednika zbora, vodje zapisnika in overitelja zapisnika.
VII.	VSKLAJEVANJE SKLEPOV
49.	člen
Odloki in drugi sklepi Okrajnega odbora, pri katerih sprejemanju enakopravno sodelujeta Okrajni zbor in zbor proizvajalcev, veljajo
RAZPIS
sijo enako število svojih članov.
Celotna zadeva sc odstopi koordinacijski komisiji zaradi dosege sporazuma.
50.	člen
Spore med Okrajnim zborom in zborom proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana rešuje Komisija za ljudske odbore Ljudske skupščine LRS.
VIII.	DELO KOMISIJ
51.	člen
Stalne odborniške komisije izvoli zbor na prvi seji za vso mandatno dobo.
Začasne komisije izvoli zbor po potrebi in delajo, dokler ne opravijo zaupane jim naloge oziroma dokler jih zbor ne razreši.
Predsednik in podpredsedniki Okrajnega ljudskega odbora ne morejo niti člani odborniških komisij zbora.
52.	člen
Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana RAZPISUJE
v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora naslednja delovna mestu:
Tajništvo za finance:
t. mesto dveh kontrolorjev dohodkov v upravi za dohodke;
2.	mesto treh finančnih inšpektorjev v finančnem inšpektoratu;
3.	mesto proračunskega inšpektorja in referenta za proračun okraja in ustanov v odseku za proračun;
4.	mesto uslužbenca za režiserska dela v odseku za računovodstvo.
Tajništvo za urbanizem:
5.	mesto dveh geometrov in enega geodetskega risarja v geodetskem odseku.
Uprava za gozdarstvo:
6.	mesto šefa odseka za računovodstvo in evidenco gozdnega sklada;
7.	mesto računovodje;
8.	mesto pisarniške uslužbenke z znanjem strojepisja.
Pogoji:
Ad 1. Višjii ali srednja strokovna izobrazba in praksa v dohodar-stveni službi.
Ad 2. Višjo ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna finančna praksa v gospodarskih organizacijah.
Ad 3. Višja ali srednja strokovna izobrazba in praksa v proračunsko-računovodski službi.
Ad 4. Nižja strokovno izobrazba z nekaj prakse.
Ad 5. TSS — geodetski oddelek — oziroma nižja strokovna izobrazba in tečaj za geodetske risarje.
Ad 6. Višjo ali srednja strokovna izobrazba in praksa v stroki.
Ad 7. Srednja strokovna izobrazba in nekaj prakse.
Ad 8. Nižjo strokovna izobrazba s prakso.
Plača po Temeljni uredbi o nazivih in plačali uslužbencev državnih organov. Pod 1, 2, 3, 5 in 7 dopolnilna plača, pod 6 dopolnilna plača in položajni dodatek.
Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom je vložiti do 30. novembra 1956 v uradu tajnika OLO, Kresija, soba 13.
Personalna komisija.
govornikov z vstavkom, ali so govorili »za« ali »proti« predlogu, izjave, za katere odborniki izrecno zahtevajo, da sc vnesejo v zapisnik, kakor tudi sklepe seje,
8.	ono, kar zbor posebej sklene, pa se vpiše v zapisnik.
Zapisnik se sestavi čimprej po opravljeni seji. podpišejo pa ga predsednik in oba overovatclja zapisnika.
Izvod zapisnika sc pošlje Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
O vsaki seji zbora se piše stenografski potek seje. Vsak govornik lahko zahteva, da sc njegova izjava v stenografskem zapisu redakcijsko popravi.
O taki zahtevi odloča predsednik, a v primerih sprememb okrajni odbor.
48.	člen
Izvleček zapisnika, ki se. čita na prvi prihodnji seji, praviloma vsebuje:
1.	čas in kraj seje,
2.	ime predsedujočega in overi-teljcv zapisnika.
Delokrog komisij določi okrajni zbor, če ni drugače določeno. Komisije so pristojne, da proučujejo in obravnavajo zadeve (predloge, poročila in podobno) iz svojega področja, ki se predložijo zboru, in dajo
poro-rešitvi.
il/VJU, ivi	piLUlU4IJU /iUU 1 11, 111 U
o tem zboru svoja poročila, pripc čila in predloge o končni rešitvi.
Komisije o teh predlogih ne morejo dokončno odločiti. Pri svojem delu se morajo komisije držati
samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
Predlog, o katerem odločata oba zbora, se lahko predloži najprej enemu ali drugemu zboru. Zbor, ki je prvi obravnaval predlog, pošlje svoj sklep o tem drugemu zboru. Drugi zbor se lahko s sklepom strinja ali pa tudi drugače odloči. Ako drugi zbor sprejme sklep istoveten s sklepom prvega zbora, se pošljeta oba sklepa predsedniku Okrajnega ljudskega odbora zaradi ugotovitve istovetnosti besedila in razglasitve oziroma izvršitve.
Ako pa je drugi zbor sprejel sklep z drugačnim besedilom, izvoli svoje člane v koordinacijsko komisijo in vrne predlog s svojim sklepom potom prvemu zboru. Prvi zbor se luliko strinja s sklepom drugega zbora ali ne. Ako se strinja, pošlje sklep predsedniku Okrajnega ljudskega odbora zaradi ugotovitve istovetnosti besedila in razglasitve oziroma izvršitve.
Ako pa se ne strinja, izvoli tudi prvi odbor v koordinacijsko komi-
predpisov statuta, sklepov in smernic zbora.
53.	člen
Na prvi seji komisije; ki jo skliče predsednik Okrajnega ljudskega odbora, izvolijo člani komisije izmed svojih članov predsednika komisije.
Predsednik komisije zastopa komisijo in vodi njeno delo.
Ce je predsednik komisije zadržan, ga zastopa drug član komisije, ki ga določi predsednik komisije ali ki ga določi komisija iz svoje srede.
54.	člen
Načelniki tajništev ter šefi odsekov in drugi strokovnjaki, ki- so navzoči na sejah komisije, lahko dajo s pristankom komisije svoja poročila in mišljenja in lahko na sejah tudi govorijo o zadevah, ki so v zvezi z njihovim službenim poslom.
55.	člen
Na seji komisije lahko samo člani komisije sodelujejo pri delu in odločanju. Drugi odborniki lahko samo sodelujejo pri razpravah komisije. Pri razpravah komisije lahko sodeluje s posvetovalno pravico tudi tajnik Okrajnega ljudskega odbora.
Komisija odloča in pravnovc-ljavno sklepa, ako je na seji navzoča večina članov komisije.
56.	člen
Vsaka komisija ima tudi svojega tajnika, ki ga določi tajnik Okrajnega ljudskega odboru praviloma izmed uslužbencev ljudskega odbora, v kolikor to ni drugače določeno.
57.	člen
Seje komisije pripravlja predsednik komisije. Pri tem mu jiomaga tajnik komisije. Tudi pristojni sveti so dolžni nuditi komisiji potrebno pomoč, pripraviti porodila, dajati podatke in sporočila in stavljati na vpogled potrebne spise.
58.	člen
Za temeljitejše proučitve in priprave posameznih vprašanj lahko ustnnoyc posebne podkomisije.
Delo podkomisije vodi določen član komisije. Podkomisija dela po navodilih svoje komisije, kateri tudi odgovarja za svoje aclo.
59.	člen
Komisije delajo praviloma v času med sejami zbora.
Seje komisije sklicuje predsednik po potrebi ali na zahtevo članov komisije ali predsednika Okrajnega ljudskega odbora.
Sejo sklicuje predsednik komisije z navedbo dnevnega reda in o tem obvesti Iri dni pred seje vse člane komisije in predsednika Okrajnega ljudskega odbora, praviloma tudi predsedniku pristojnega sveta in načelnika pristojnega tajništvu.
V nujnih primerih lahko skliče sejo tudi predsednik Okrajnega ljudskega odboru.
60.	člen
Komisija mora o zadevi, o kateri razpravlja, praviloma zaslišati tudi predstavnika pristojnega sveta. Komisije lahko zbirajo vse potrebne podatke, vabijo in zaslišijo priče, strokovnjake in druge osebe ter opravljajo poizvedbe, ki jih smatrajo za potrebne.
O sejah in drugih opravilih se vodi zapisnik, ki ga sestavlja tajnik komisije.
Obravnava o posameznih zadevah na seji se vrši praviloma v načelu in podrobno. V teku obravnave sc lahko predlagajo amandmaji k predlogom, o katerih se razpravlja.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov komisije. Cc se pri končnem glasovanju o zadevi glasovi razdelijo na večino in manjšino, lahko manjšina da poleg poročila večine svoje oddvojeno mišljenje.
Komisija odredi svojega poročevalca za posamezne zadeve iz vrst svojih članov, a v kolikor ne odredi posebnega poročevalcu, poroča za komisijo predsednik komisije.
Ce je dala manjšina oddvojeno mišljenje, lahko odredi tudi svojega posebnega poročevalca. Tak poročevalec mora na seji zboru dati in braniti oddvojeno mišljenje manjšine.
O zadevah, v katerih je predlagatelj svet, mora po poročilu predlagatelja pristojna komisija poslati svoje stališče.
61.	člen
Delo komisij vsklajuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora.
Vsak komisija zbora mora svoje delo vskladiti z delom druge komisije. Komisija je dolžna o posameznih važnejših vprašanjih, ki spadajo v pristojnost drugih komisij praviloma zahtevati mišljenje pristojne komisije. V sporazumu s predsednikom te komisije pa lahko povabi člane pristojne komisije, na svojo sejo. Zainteresirane komisije se lahko sestanejo na skupni seji zaradi obravnavanja določenih vprašani.
Kadar' komisije Okrajnega zbora obravnavajo zadeve, o katerih enakopravno odločata oba zboru, lahko zaradi medsebojnega obveščanja in vsklajevunja delu vzdržujeta stike po predsedniku komisije z ustreznimi komisijami zboru proizvajalcev. Razen tega imajo lahko komisije tudi skupne seje.
Za tehnično redukcijo predpisov se lahko izvoli skupna redukcijska komisija.
Skupne seje komisij vodi sporazumno določeni predsednik ene izmed komisij.
IX. PROŠNJE IN PRITOŽBE
62.	člen
Vsak državljan lahko pri Komisiji za prošnje in pritožbe vloži pismeno prošnjo ali pritožbo na okrajni zbor. Komisija mora prošnjo oziroma pritožbo proučiti in predložiti Okrajnemu zboru ali drugemu državnemu organu, ki je za to pristojen, s svojim mišljenjem in priporočilom, če smatra to za potrebno. Ako smatra komisija, da prošnje ali pritožbe ni potrebno obravnavati, jo sama zavrne. O rešitvi prošnje ali pritožbe je tr.eba obvestiti prosilca oziroma pritožitelja.
X. PODPISOVANJE IN ČUVANJE SPISOV
63.	člen
Vse odloke, odločbe in sklepe, ki jih sprejme Okrajni zbor na svoji seji, podpisuje predsednik Okrajnega ludskegu odbora, če je ta zadržan, pa podpredsednik.
Zapisnike, stenografske zapiske, poročila, predloge in sklepe ter zlasti izvirnike splošnih predpisov, kakor tudi vse spise sej hrani po končanih sejali Skupščinska pisarna Okrajnega ljudskega odbora.
XI. KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Ta poslovnik začne veljali z dnem, ko ga sprejme Okrajni zbor.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LJUBLJANA-POLJE
Na podlagi 2." člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53) in 50. člena 16. točke Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19-88/52) izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljuna-Polje po sklepu X. redne seje z dne 28. 9. 1956
ODLOČBO
o ustanovitvi in razglasitvi Uprave za ceste Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje za finančno samostojen zavod
Uprava zn ceste Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje (v nadaljnjem besedilu zavod) se razglasi za finančno samostojen zavod in je pravna oseba.
Sedež zavoda je v Sostrem št. 54.
2.
Naloge zavoda so:
1.	da upravlja, vzdržuje in grudi ceste IV. reda in ostala pota (ter cestne objekte) na območju Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje,
2.	upravlja in koristi gramoznice in kamnolome splošnega ljudskega premoženja;
3.	prodaja odpadni material, ki ne pride v poštev pri nasipanju cest.
3.
Zavod posluje samostojno s premoženjem, ki mn bo dano v upravljanje. Občinski ljudski odbor dodeljuje zavodu potrebna fitfhnčna sredstva v okviru odobrenega predračuna dohodkov in izdatkov.
4.
Zavod ima sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev ter sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in velika popravila.
5-
Zavod vodi upravni odbor 12 članov, od katerih voli delovni kolektiv eno tretjino, ostali dve tretjini pa imenuje Občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje.
Predstojnik zavoda je upravnik, ki je po svojeip položaju član upravnega odbora. Imenuje in razrešuje ga Občinski ljudski odbor na predlog Sveta za komunalne zadeve.
Pravice in dolžnosti upravnika so določene v pravilih zavoda.
6.
Pri zavodu deluje kot posvetovalni organ Cestni odbor, ki ga sestavljajo predsednik Sveta za komunalne zadeve in predsednik Svetu za gospodarstvo ter po en član od vsakega krajevnega odbora.
7.
Plače delavcev in uslužbencev se določijo s posebnimi predpisi ustanovitelju v smislu 1. odstavka 37. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih.
8.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje.
9.
Ta čdločba velja od dneva objave, Uprava za ceste pa začne po-
slovati kot finančno samostojni zavod s t. oktobrom 1956.
Predsednik
Občinskega ljirdskegu odbora:
Leopold Maček I. r.
Na podlagi 2. in 10. členu Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53), 50. členu 16. točke Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 24. členu statuta te občine izdaja Občinski ljudski, odbor Ljubljana-Polje po sklepu IX. seje občinskega ljudskega odboru dne 10. julija 1956
ODLOČBO
o razglasitvi »Otroškega vrtca« Vevče za finančno samostojni zavod
1.
Otroški vrtec Vevče (v nadaljnjimi besedilu zavod) se razglasi za finačno samostojni zavod z veljavnostjo od 1. 1. 1956.
Naziv zavodu je: »Otroški vrtec« Vevče.
Sedež zavodu je: Vevče št. 123.
2.
Naloge zavoda so:
Vzgajati predšolske in šolske otroke v starosti od 3. do 15. let v skladu s smotri socialistične družbe, skrb za njihov zdrav telesni in duševni razvoj in jim nuditi tudi pogoje učenja. Sprejemu prvenstveno otroki- zaposlenih mater ter ‘jih po potrebi oskrbuje z delno prehrano.
3.
Zavod posluje samostojno s premoženjem, ki mu je dano v uprav-
ljanje. Vrednost osnovnih sredstev se s komisijskim popisom ugotovi naknadno.
Poleg tega uporablja Zavod za svoje delo tildi tuja osnovna sredstva, obstoječa iz nepremičnin: stavba v Vevčah št. 123 s pripadajočim dvoriščem in vrtom.
4.
Zavod je pravna oseba.
5.
Organ upravljanja zavoda je upravnik in upravni odbor. Upravnik zastopa in neposredno vodi zavod In je odredbodajalec za izvršitev predračunov dohodkov in izdatkov. Postavlja in razrešuje ga n» predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO Ljubljana-Polje.
Upravni odbor se postavlja za eno leto; imenuje ga Svet zu kulturo in prosveto.
6.
Pravice in dolžnosti upravnika zavoda in upravnega odbora zavoda se določi s posebnimi pravili, ki ji" predpiše ObLO Ljubljana-Polje n® predlog Svetu za kulturo in prU' sveto.
7.
Svoje vzgojno in prosvetno delu opravlja zavod po nuvodilih in p1)1* nadzorstvom Sveta za kulturo 'n ( prosveto.
8.
Plače uslužbencev in delavce? se določijo po predpisih Temelju6 uredbe o nazivih in plačah uslu7' bcncev državnih organov.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Leopold Maček 1. r.
OBČINA LOGATEC
Na podlagi 12. 15. in 50. člena Za-konu o občinskih ljudskih odbor'1! je ObLO Logatec na 10. redni sej1 dne 16. 9. 1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi občinskega sklada 7,1 zatiranje alkoholizma
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad za *8' tiranje alkoholizma zu občino L°' gutec kot proračunski sklad.
2.	člen	.,
Namen skladu je podpiranL
trgovine z brezalkoholnimi pd8 čarni.
3.	člen
V sklad za zatiranje alkoholi/,n^ se steka občinski prometni daf6 j od prometu z alkoholnimi pijača®’ v gostinstvu in trgovini, ki je ločen z občinskim družbenim P8 noni.
4.	člen
Sklad upravlja Svet za gospod®^ sivo, komunalne in stanovanj88 zadeve Obl,O Logatec.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z da® objave v Glasniku OLO LjubU1*1 uporablja pa se od 1. 1. 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega
Anton Petkovšek I. r-
POPRAVEK
V 79. štev. »Glasnika«, 12. ®H:|» bru 1956, je bil v izvlečku 'z P°rV‘fl0-
o poslovan ju Tiskarne Narodne n” ^
kc FLRJ objavljen napačen 1 direktorja, ki se pravilno gl®81 hilfl mer Janez in ne Franc, kot j® pomotoma objavljeno,
Podjetje izdeluje ročno in strojno prešite odeje, puhaste odeje in blazine. Zaposlenih je bilo povprečno 20 oseb. Težkoce so bile pri navabi blaga. Tudi strojni park je zelo slab. Z racionalnim delom je bil vendarle dosežen dober uspeh. Podjetje je aktivno, knjigovodstvo ažurno in
’	je v redu poravnalo vse svoje obveznosti.
i*TlVA
Z^p’	Naziv postavke	
A. Osnovna In Izločena sredstva 1.	Osnovna sredstva 2.	Investicije v teku 1. Izločena sredstva ln druga Investicijska	sredstva
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva	
8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7.	Razporejeni dobiček 8.	Izguba	Skupaj:
BILANCA na dan 31, decembra 1955
PASIVA
Znesek v ooo din
Zap.
st.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
704
2.326
7.671
1.862
8.275
20.238
A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni sklad)
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
Vin obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva
Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje Izgube
Skupaj:
764
2.731
4.636
3.898
8.275
20.238
Vodja računovodstva: Nadižar Draga
Predsedn:	..... .ivuega odbora:
Knez Marija
Direktor podjetja: Zabukovec Angelca
Izvleček iz poročila o poslovanju gradb#m»aa indi»eh*j<k*aa podjetja »GRADIS«, Ljubljana. Bohoričeva 24, v I. 1955
Proizvodni plan je podjetje zaradi splošnega skrčenja gradbenih investicij v II. polovici leta izpolnilo z tio,2 '/». Povprečno število zaposlenih je tiiašalo 5632 oseb. Za redno obratovanje je podjetje koristilo pri -NB povprečno 819,882.548 din stalnega in dopolnilnega kredita. Knjigovodstvo je bilo skozi vse leto ažurno in v redu vodeno. Obveznosti do proračunov in skladov je podjetje izpolnjevalo v redu. Delavski svet in upravni
odbor sta zasedala redno in sproti reševala tekoče zadevi^
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Zcp.
St.
Naziv p.o s t a v k e
A. Osnovna 4n Izločena sredstva
l Osnovna sredstva 2. investicije v teku
2. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva t. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci In druge terjatve I. Druga aktiva
D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček B. Izguba
________________Skupaj:
Znesek v U00 din
1,226.286
172.683
524.434
741.694
652.115
165.941
535.787
4,018.949
Zap
št.
Naziv postavke
A." Viri osnovnih In Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane invesUclJe Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
7.	Dobavitelji In druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10. Kritje Izgube
fekupaj:
1.
2.
S.
0.
5.
Znesek v ooo din
1,207.806
18.480
525.031
172.683
864.341
561.858
132.956
535.797
4,018.940
Vodja računovodstvai Debevec Bože
Predsvv	.niborai
Kakci Frane
Direktor podjetja: Ing. Kerian Hugo
IzvioPoif $/ poročila o poslovanju podjetja KAROSERIJA«, Ljubljana, Kamniška 25, v letu 1955
^delujemo vse vrste avtomobilskih karoserij, v preteklem letu smo pričeli tudi z izdelavo trolejbusov. V letu 1955 smo izdelali 131 karoserij to a'-500 nadur v postranski dejavnosti. Plan smo presegli za 25 %. Skupni dohodek je znašal 331,413.000 din ali na enega zaposlenega 1,509.100 din.
BILANCA ou, dan 31. decembra 1951
PASIVA
Žan It.	Nazlvpostavke	Znesek v 000 din	Zs*p'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
*■ Oinovna sredstva	m 111.716	1. Sklad osnovnih sredstev	79.446
* Investicije v teku	268	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	29.617
L Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva	39.696	3. Razni skladi	34.937
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva	*	B. Drugi viri finansiranja Investicij	2.927
1 Skupna obratna sredstva	89.622	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	15.933
! Kupci In druge terjatve	26.166	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
*• Driga aktiva	99	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	24.053
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
Razporejeni dobiček *• Izguba	83.645	D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube	83.645
Skupaj:	956.552	Skupaj:	350.552
Vodja računovodstva!
Predsednik upravnega odbora« Hofer Robert
Direktor podjetja! Jelenc Alej
Brutto dohodek znaša za leto 1955 7,589.088 din. Stroškov je bilo 6,012.509 din. Razlika 1,576.579 din pomeni ostvarjeni dobiček od rednega posio* vanja. 148.432 din je razlika med izrednimi dohodki in izdatki. Cisti ustvarjeni dobiček znaša 1,725.011 din. V Začetku leta 1955 je bilo zaposlenih v podjetju 9 rednih ter 1 honorarni uslužbenec. Ob koricu leta 1955 pa je izkazoval stalež 16 rednih in 3 honorarne uslužbence, kar je bilo posledica razširitve in reorganizacije poslovanja podjetja.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1965
PASlVj
z^p'	Naziv postavke		Znesek v 000 din		Naziv postavke	Znesek v 700
A. Osnovna ln Izločena sredstva				A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
l. osnovna sredstva			613	1. Sklad osnovnih sredstev	5«
2. Investicije v teku				2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
1. izločena sredstva ln druga Investicijska	sredstva		733	3. Razni skladi	1.505
				4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva				5. Drugi viri finansiranja investicij	43
1. Skupna obratna sredstva			2.817	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna ln druga aktiva				8. Viri obratnih sredstev (skupno)	2.8»
5. Kupci ln druge terjatve			1.163	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
6. Druga aktiva			51$	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	1*094
D. Finančni uspeh				8. Druga pasiva	
7.	Razporejeni dobiček 8.	Izguba			1.706	D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube	1.7«
	Skupaj:		7.541	Skupaj:	7.5<L<
Vodja računovodstva: Markovič Duša
•dsednlk upravnega odbora: Škrinjar Peter
Direktor podjetja: Pečnik Peter
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KEM0PR0IZV0DI«, Ljubljana, Poljanski nasip 40, v letu 1955
Podjetje »Kemoproizvodi«, Ljubljana, Poljanski nasip 40, je bilo v letu 1955 visoko aktivno. Postavljeni proizvodni plan je doseglo s 112,40 Realizacija kaže nasproti preteklim letom velik porast. Podjetje je poslovalo z dobičkom in v redu plačevalo vse obveznosti.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASI*!
Zap.
St.
Naziv postavke
A- Osnovna ln Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Kupci ln druge terjatve S. Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
■____________________________Skupaj:
Znesek v 000 din
181
371
318
2.018
K
2.979
Zap.
St.
Naziv postavke
L
a.
L
*.
s.
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev S. Vin obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
L Dobiček 10. Kritje Izgube
________________________•____________________Skupaj:
Znesek v
000 dt®
181
38»
2J**
11«
Vodja računovodstva: Kunc
Predsednik uiravnega odbora Fležar Tončka
Direktor podjetja: Jurkovič Saša
Izvleček Iz poročila o poslovanju lesarskega podjetja »TESARSTVO«, Ljubljana, Ižanska 18, v letu 1955
Podjetje je letni plan doseglo s 113%. Skupini dohodek je znašal 101,751.356 din. Zaposlenih je bilo povprečno 67 oseb. Vse obveznosti so b®*
v redu poravnane.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1953
Zgtf'	Naziv postavke	Znesek v KM) din	7j‘(P'	Naziv postavke	Znesek v <*
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	15.71$	I. Sklad osnovnih sredstev	1
2. Investicije v teku	5GB	v*. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
S. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	6.451	3. Razni skladi	
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja lnvestlčlj	
(. Skupna obratna sredstva	14.708	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	t
5. Kupci ln druge terjatve	11.96B	C. Vlrt sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva	460	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček	18.224	D. Finančni uspeh	1
B. Izguba		9. Dobiček	
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	68.010	Skupaj:	
dW
t0
Vodja računovodstva: Zupančič Albin
Predsednik upravnega odbora: Tome Matija
Direktor podjetjat Flere Jože
Realizacija je znašala 33,482.007 din v primeri s planom 105 %. Zaposleni so prejeli skozi vse leto 100 % plače. Knjigovodstvo je ažurno,
obveznosti so bile pravočasno poravnane.
BILANCA na dan 31. decembra USS
PASIVA
Naziv postavke
A. Osnovna ln lzlotenaJeredstva J. Osnovna sredstva *• Investicije v teku
*• Izločena sredstva ln druga Investicijska redstva
B. Obratna sredstva
*• Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva *• Kupci in druge terjatve *• Druga aktiva
D. Finančni uspeh
J. Razporejeni dobiček *• Izguba
~	__________________________________________Skupaj:
Znesek v 000 din
1.422
1.455
1.988
105
455
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v ooo din
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit zasrftnanslranje investicij 3. Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti B. Druga pasiva
D. Finančni uspeh
8.	Dobiček
10. Klitje Izgube
Skupaj:
996
1.460
421
1.807 -251
Vodja računovodstva: Završnik Marjan
Predseoi	. nega odbora:
Jenko Minka
Poslovodja: Hočeva« Franc
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podiHjn »DEi UfATEFA«, Ljubljana. Wolfova 8, v letu 1955
^toirict je znašal 247,190.746 din ali 131 % več od planiranega. Zaposlenih je bilo povprečno 91 oseb in 8 vajencev. Vse obveznosti do skupnosti
so bile pravočasno poravnane. Knjigovodstvo je ažurno in v redu.
N*
BILANCA na dan 31. decembra 1953
PASIVA
000 din	Zg3J>'	Naziv, postavke	Znesek v 000 din
	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
5.966	1 Sklad osnovnih sredstev	5.966
222	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
6.409	3. Razni skladi	8.900
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	5. Drugi viri finansiranja investicij	232
26.268	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Vin obratnih sredstev (skupno)	19.713
2.201	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
—	7. Dobavitelji in druge obveznosti	6.268
	8. Druga pasiva	
346	D. Finančni ifšpeh	
	9. Dobiček	346
	10. Kritje Izgube	
41.415	Skupaj:	41.415
KP'
Naziv postavke
A. Osnovna ln Izločena sredstva J- Osnovna sredstva ;• Investicije v teku
*• Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva J- Kupci ln druge terjatve *• Druga aktiva
D. Finančni uspeh
J' Razporejeni dobiček '• Izguba
_________________________________________Skupaj:
Vodja‘računovodstva: Jurman Tončka
Prcdsed" ,.ravnega odboru Ogoreve Joie
Direktor podjetja: Ukmar Franc
Mleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »ČEŠNJA«, Ljubljana, Adamlč-Lundrovo nabrežje 2, v 1.1955
J°tu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 14 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo 53,386.603 din prometa, to je 106 %. Obveznosti do druž-skupnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo je ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma

K
upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
»r
Naziv postavke
. A. Osnovna In Izločena sredstva
»' Osnovna sredstva I investicije v teku
' izločena sredstva tr> druga Investicijska sredstva
^	B. Obratna sredstva
®kupna obratna sredstva
I	C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
1 i^Upcl ln druge terjatve Druga aktiva
I	D. Finančni uspeh
l' {^porejeni dobiček
_______________"___________________ Skupaj:
Znesek v 000 din	Zj^>'	Naziv postavke	Znesek v XX) din
	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
400	1. Sklad osnovnih sredstev	400
	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
388	3. Kazni skladi	437
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	S. Drugi viri finansiranja investicij	
a.597	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Viri obratnih sredstev (skupno)	500
245	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
129	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	2.422
	1. Druga pasiva	
	D. Finančni uspeh	
	.	9. Dobiček	190
	10. Kl itje izgube	
3.955	Skupaj:	3.955
Vodja računovodstva: S to nič Vlaste
Predsednik upravnega odbora« Verbec
Direktor podjetja« Modrijan Ivan
Izvleček iz poročila o poslovanju obrtne organizacije JAKOB KRBAVČIČ, drž. obrt. mojster, medičarstvo in voskar-
stvo, Ljubljana, Trubarjeva 59, v letu 1955
Obrat je bil ustanovljen dne 1. novembra 1951 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. Predmet poslovanja je izdelovanje medičarskih in lectarskih izdelkov ter vseh vrst sveč. V letu 1955 je obrat zaposloval 3 delavce ter ustvaril prometa v višini 2,642.346 din. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Obrat je rentabilen, knjigovodstvo ažurno in v redu.
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra *1953	PASIV*
zs®p'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zi^>"	Naziv postavke	Znesek v opo dtii^
A. Osnovna in Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
i. osnovna sredstva	v	Ut	1. Sklad osnovnih sredstev	Ul
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3 Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	2S7	1. Razni skladi	84*
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	
1. Skupna obratna sredstva	- 485	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	3»
5. Kupci In druge terjatve	45	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva		7 Dobavitelji ln druge obveznosti	1SS
D. Finančni uspeh		B. Druga pasiva	
?. Razporejeni dobiček	534	D. Finančni uspeh	534
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	1.480	Skupaj:	MIL*
Vodja računovodstva:	Predsednik upiavuega odbora:	Direktor podjetja:
Platner Josip	Krbavčič Jakob
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »MANUFAKTURA«, Ljubljana, Trubarjeva 1-11, v letu 1955
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO gl. mesta Ljubljana dne 20. decembra 1951 pod štev. 80/51. V svojih 7 poslovalnicah se bavi s prodajo manufakturnega in galanterijskega blaga na drobno. V letu 1955 je doseglo 667.726/m prometa. Koeficient obračanja je znašal 14,10. Pri dodeljevanju kredita ni bilo posebnih teikoč. Podjetje prodaja tudi na odplačevanje v obrokih. Sodelovanje med delavskim svetom, upravnim odborom in sindikalno podružnico je bilo povezano In je potekalo zadovoljivo.
aktiva
BILANCA na dan 31. decembra 193»
PASI'"
Naziv postavke	Znesek v < 00 din	Naziv postavke	Znesek v 000
A. Osnovna In Izločena sredstva l. Osnovna sredstva	2.745	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	2.7*5
2. Investicij^ v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	4.104	3. Razni skladi	6.745
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva	4S.546	4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5.	Drugi viri finansiranja Investicij	l B. Viri obratnih sredstev 6.	Vlrt obratnih sredstev (skupno)	45.37»
5.	Kupci in druge terjatve	m 6.	Druga aktiva	7.371	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti	8.9*
D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček B. izguba Skupaj:	4.143	8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 8. Dobiček	4.1<»
	67 .m	10 Kritje izgube Skupaj:	
Vodja računovodstva: Vavpotič Fančl
Predsednik upravnega odbora:
Direktor podjetja: Mejač Ivo
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »CVETA«, Ljubljana, Trubarjeva 32, v letu 1955
Podjetju je bilo dne 31. decembra 1954 priključeno podjetje »Šišenski vrhi z odločbo Mestnega ljudskega odbora glavnega mesto Ljubi j31?® štev. 5297/1-55 z dne 27. julija 1955 s celotno aktivo in pasivo. Planirani promet je bil presežen za 43,85 %, zaposlenih po je bilo 13 delavcev uslužbencev ter 5 vajencev. Vse probleme, nastale v teku leta je reševal delavski svet podjetja na svojih rednih sejah.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra IMS
Zap.
št.
Naziv postavice
Znesek v 000 din
Zap.
St.
Naziv postavke
Znesek v
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva
D. Finančni uspeh t
T. Razporejeni dobiček 8. Izguba
________._____________________________Skupaj:
1.058
600
1.04»
».544
IM
7»
885
u. Uk
9.
10.
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje Izgube
Skupaj:
Vodja računovodstva« Struna Majda
Predsednik upravnega odborar Vidmar Marija
Direktor podjetja: Babnik Nataša