štev. 13 — Leto VI.
PTUJ, 27. marca 1953
OKRAJNO GLASILO   SOCIALISTIČNE
ZVEZE DELOVNIH LJUDI
DREDNISTTO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U NADSTROPJE - TELEFON SI 158
ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ. STEV 643-T-206
O REJO JE   UREDNIŠKI   ODBOR   — ODGOVORNI   UREDNIK   VRA6L   JOZB
ROKOPISOV Ki VRAČAMO -    TISKA MARIBORSKA TISKARNA
LBrSk NAROČNINA 400  DIN.   POLLETNA  200 <|tn.   ČETRTLETNA   100 DIN
Cena din 8.—■
Okrog nas
Dogodke zadnjih dni je po
svoji važnosu in aktualnosti
nadkrUU OBISK JVIARSALA
TITA V VELIKI BRITANIJI.
Menda ga ni dogodka, o ka-
terem bi svetovni tisk toliko
poročal, kakoi prav o njem.
Poleg navadnih ugotovitev, da
gre za težnje po tesnejšem vse-
stranskem sodelovanju med Ve-
liko Britanijo in Jugoslavijo,
ocenjujejo komentatorji vsega
sveta londonske govore tudi kot
nov delež skupni obrambi svo-
bodoljubnih držav proti vsakršni
agresiji v Evropi in v svetu ter
kot en dokaz več, da se lahko
države z različnimi družbenimi
sistemi zbližujejo in prijateljsko
sodelujejo na podlagi enakosti
in medsebojnega spoštovanja.
Skorajda vsi komentarji pa se
strinjajo v tem, da bo bodoče
britansko-jugoslovansko sodelo-
vanje, četudi nima pisanih za-
gotovil — uradni predstavniki
obeh držav niso podpisali nika-
ke pogodbe — koristilo stvari
miru in varnosti.
Toda ni odveč poudariti, da
povezuje svetovni tisk uspela
pogajanja v Londonu z balkan-
sko zvezo Jugoslavija-Grčija-
Turčija, ki so jo pred tedni pod-
pisali trije zunanji ministri v
Ankari. Oba primera namreč
kažeta, kako pravilno je naše
državno vodstvo ocenilo sedanji
mednarodni položaj in se v tem
duhu tudi ravnalo. Trojni spo-
razum na Balkanu Je odprl oči
tudi onim krogom na Zahodu, ki
so v prizadevanjih Jugoslavije
za pošteno mednarodno sodelo-
vanje in za svetovni mir videli
samo propagandni manever. Ti
krogi še niso dovolj jasno do-
umeli nepopisni pritLsk komin-
formističnih držav na našo do-
movino. Sedaj, ko +o nevarnost
občutijo tudi ostale države, ki
meje na dežele sovjetskega blo-
ka, so take domneve odveč. Ra-
vnanje jugoslovanske diploma-
cije zadnje leto jih je prepri-
čalo, da gre za resno jugoslo-
vansko hotenje, ki s svojim od-
ločnim odporom agresivnim si-
lam hkrati podpira tudi mirovna
in protiimperialistična prizade-
vanja vsega miroljubnega sveta.
Obisk maršala Tita v Lon-
donu pomeni zato tudi kronani
uspeh jugoslovanske zunanje
politike po prekinitvi z Moskvo.
Ugled Jugoslavije se je med
svetom samo še povečal. Sveča-
ne izjave vodilnih britanskih
osebnosti, da je bila Jugoslavi-
ja v obeh vojnah na strani Ve-
like Britanije in svobodoljubne-
ga sveta pa dokazujejo načel-
nost jugoslovanske politike mi-
ru in mednarodne varnosti. Na
to ne sme^o pozabiti poražene
imperialistične sile, ki dvigajo
posebno v sosedni Italiji glave
ter hočejo s pritiskom na za-
hodno, posebno ameriško in bri-
tansko javno mnenje, izsiliti
nove ozemeljske koncesije v na-
šo škodo.
PO VESTEH iZ TRSTA je
anglo-ameriško vojaško sodišče
obsodilo skupino kričačev, ki so
letos 8. marca hoteli s protiju-
goslovanskimi demonstracijrmi
izzvati po tržaških ulicah nered
in nemire. Ob tej priložnosti
jim je »po nesreči« eksplodirala
tudi bomba in ranila lepo šte-
vilo najbolj razvnetih. Poizkus,
da bi krivdo zvalili na pleča
^ža^kih demokratičnih množic,
češ da ^re »za atentat«, jo spod-
letel. Pač oa je policija med
aretirane! m ranjenci ugotovila
vecje število mladincev iz Pa-
dove m Vero.ie Od tam so torej
morali pripeljati kričače, ker
jih v Trstu niso mogli najti v
zadostnem številu!
S tem dogodkom se je sprožil
val protijugoiiovanskih demon-
stracij. Pričakovali smo, da bo-
do ob peti obletnici tako imeno-
vane trojne izjave, dne 20. t. m.,
dosegle svoj višek. Vendar se to
ni zgodilo. V Rimu so slednjič
spoznali, da taka proti jugoslo-
vanska kampanja ne more več
»omehčati« nikogar in da je
najbolje, da se profašističnih
demonstracij, kakršne so bile
lani na ta dan t. j. z razbija-
njem šip, prevračanjem zave-
zniških vojaških avtomobilov in
pretepanjem, otresejo. K temu je
brez dvoma veliko pripomogel
svečani sprejem maršala Tita v
Londonu, kakor tudi dokaj
vidna hladnost britanskih urad-
nih predstavnikov do razpiho-
vanja tržaškega vprašanja v tem
letu.
Prav bi bilo, če bi v Italiji
pričeli resno misliti na enako-
pravna pogajanja z našo državo.
Jasno pa je tudi, da bo moral
»"edentistični tisk, ki n. pr. te
brani obsojene pretepače v
Trstu, pričeti pisati v povsem
drugačnem ionu. DobiCj .;c nam-
reč dajal javne potuho proliju-
goslovanskim izzivanjem in po-
gosto celo ščuval nanje.
VELIKI POTU£:Sl V TURČIJI
so vzbudili v svetu mnogo po-
zornosti. Mnogo vasi, posebno v
goratih predelih Zahodne Ana-
tolije, je skoraj povsem poru-
šenih. Čeprav je minilo že teden
dni ko se je zgodila giavaa ne-
sreča, se potresni sunki čutijo
v manjši jneri tudi še sedaj.
Sneg, dež in hud mraz ne dovo-
lijo, da bi reševalne ekipe lahko
izvrševale svoje delo. Zato tudi
še ni končnih podatkov o mate-
rialnih in človeških izgubah. So-
dijo, da je pod ruševinami izgu-
bilo življenje okrog 1500 ljudi.
Liga društev Rdečega križa v
2enevi je zaradi nujnih potreb
povabila vse države sveta, da
nudijo prvo pomoč v šotorih in \
zdravihh. Okrog 15 000 ljudi je
ostalo brez strehe nad glavo,
zdravniški Krogi se pa boje, da
ne bi v takem vremenu izgubili
še zdravje.
Vzgajati delavce k somoupravijoniu
najvožnelsa nalogo siedikatov
22. marca t 1. Je Imel okrajni
sindikalni svet v Ptuju redno
i letno skupščino. Iz poročila
predsedstva sveta, ki ga je dal
tov. Potočnik, posnemamo sle-
j deče glavne misli:
I Leto 1952 je bilo leto velikih
sprememb v našem družbenem
življenju. Upoštevati je treba
samo spremembo ustavnega za-
kona, v delovanju sindikatov,
pa volitev skupščin okr. zavo-
dov socialnega zavarovanja in
volitve v zbore proizvajalcev,
kar oboje predstavlja veUko
poglobitev vsebine delavskega
samoupravljanja. Tudi v času
graditve socializma so potrebni
delavski sindikati.   Z   ljudsko
j revolucijo si je delovno ljudstvo
sicer priborilo oblast, toda s tem
je prevzelo tudi obvezo in dol-
žnost, uveljaviti napredne druž-
bene cilje v gospodarstvu, pra-
j vu, morali, prosveti itd., za kar
pa je potrebno globoko in te- |
meljito znanje. In najvažnejša
naloga sindikatov je, vzgajati
delavce, da bodo sposobni za
tako delo. Prav zaradi tega je
pomen sindikatov v naši državi
; bistveno drugačen od onega v
stari državi, ko je sindikat po-
vezoval delavce v borbi s proti-
ljudskimi interesi kapitalistov
proti izkoriščanju in preganja- ,
nju delavcev, predvsem pa nji- •
hovih voditeljev.
Dvoletna praksa   delavskega
upravljanja podjetij predstavlja
resno šolo v usposabljanju de-
lavstva   za   izvajanje   vodilne
vloge v proizvodnji.   Delavski '■■
sveti so v svojem delu naleteli .
na birokratizem in partikulari- i
zem, večkrat na samovoljo,  pa
tudi na kriminal vodilnih usluž-
bencev, ki je za krajše ali dalj-
še obdobje   zavrl ali prekinil '
vsako    efikasnost    delavskega
samoupravljanja,   ki   je   znal
sindikalno   organizacijo in de-
lavski svet   spremeniti v svoj
privesek. Vsi taki primeri, ko-
likor jih je bilo v okraju, ka-
žejo istočasno na slabost sin-
dikalne organizacije.
Tov. Potočnik je govoril na
to o odpuščanju delavcev, higi-
enskotehnični zaščiti dela, so-
cialnem zavarovanju in odnosu
privatnih delodajalcev do va-
jencev itd. Precejšen del poro-
čila je posvetil organizacijski
strukturi   sindikatov v okraju.
njihovemu delu ter  prizadeva- i
nju OS za ekonomsko vzgojo
članstva. Poudaril je velik po- i
men prehoda Zavoda za soci-
alno zavarovanje v samo-
upravo zavarovancev, kar po-
meni veliko pridobitev, pred- '.
stavlja pa tudi veliko skrb, da
bi se dobro razvijal in čim bolj-
še gospodaril Predočil je na-
vzočim trenutno gospodarsko
stanje zavoda, ki s primanj-
kljajem 13,924.0000 din nikakor
ni rožnato.
Skupščina je izvedla volitve
članov plenuma. Izvoljeni so
bili: Anton Potočnik. Truda
Gajzer, dr Lovro Linič Karel
Jurkovič, Ivan Nahberger,
Franc Voda, Mina Tušek. Štef-
ka Pušnik, Ludvik Pernat. Vla-
dimir Klinar, Maks Muršec,
Jože Markoč, Slavko Džindžič,
Alojz Lesjak, Elizabeta Zega,
Jože Seguia, Boris Lipovšek,
Ivan Vidic, Stanko Rogina,
Franc Vauda, Lojze Gajšek,
Herman Gajzer. Franc Pinta-
rič, Katica Stupan, Janez Ar-
senjuk.
V nadzorni odbor: Zofka Vi-
doviČ, Ivan Podlesnik. Hinko
Levičnik Franc Sprah in Ivan
Granda.
Kongresa v Ljubljani se bo-
do udeležili sledeči izvoljeni to-
variši: Anton Potočnik Jože Se-
sula, Jožica Fridl Jože Lovren-
čič. Ludvik Pernat Karel Jurko-
vič in Truda Gajzer.
O diskusiji na skun?čini bo-
mo poročali prihodnjič.
Nov delnvski ^vet v tekstilni tov^arni
Volitve v organe delavskega
samoupravljanja so za delovne
kolektive izredno važna naloga.
Med prvimi podjetji v ptuj-
skem okraju se je v ponedeljek
23. t. m. sestal delovni kolektiv
Tekstilne tovarne in barvarne
ter izbral 15-članski delavski
svet. Za volitve so pokazali
člani delovnega kolektiva izred-
no zanimanje, k čemer je ne-
dvomno mnogo doprinesla raz-
pisana anketa.
Pred volitvami so imeli de-
lavci dva sestanka Na kandi-
datni listi je bilo 20 kandidatov,
v delavski svet pa izvoljenih 12
neposrednih proizvajalcev in
trije uslužbenci. Med izvoljeni-
mi je tudi nekaj žena in mla-
dincev. Največ glasov sta dobila
Jože Zupančič in Marija Korn-
pihl.
Da bo podjetje izpolnilo svoje
družbene obveze, zagotovilo delo
in polno plačo svojim delavcem,
bo moralo poiskati notranje re-
zerve in zaostriti varčevanje,
obenem pa dvigniti kvaliteto
blaga, ker bo edino na ta način
lahko doseglo plan ki si ga je
postavilo v začetku leta.    -žek.
Nc V upravni o b r v Avtokarcser i*'
v soboto, 21. t. m., je delovni
kolektiv »Avtokaroserije in ko-
larstva« na Bregu pri Ptuju
izvolil nov petčlanski upravni
odbor Kot gost je bil pri volit-
vi navzoč tov Jože Tramšek. ki
je imel kratek nagovor Orisal
je pomen podjetja in njegove
osnovne naloge v razliko z več-
jimi podjetji Dotaknil se je tudi
vprašanja vajencev ki jih je v
podjetju 11 med 26 kvalificira-
nimi delavci Razumljivo je, kot
je dejal tov Tramšek, da med
tolikim številom kvalificiranih
delavcev ne bi smelo priti do
zanemarianja vajeniških pro-
blemov Delavci so odobravali
besede tov  Tramška in se mu
po predsedniku delavskega sve-
ta zahvalili za besede.
Za predsednika delavskega
sveta je bii izvoljen tov. Martin
Fridl. ki si je s svojim požrtvo-
valnim delom pridobil zaupanje
kolektiva, posebno glede sode-
lovanja v delavskem samo-
upravljanju.
Mesto predsednika upravnega
odbora so že drugič zaupali tov.
Francu Zajšku ki se je na tem
položaju uveljavil in obdržal
zaupanje svojih sodelavcev
_________...........  ............-Žek..
ne bo vplivala na zapleoieoa E^tn o
v zvezi s pripravljenim pred-
logom zakona o amnestiji oseb,
ki so bile prejšnja leta kazno-
vane v zvezi z zakonom o ob-
veznih oddajah kmetijskih pri-
delkov, se tudi v ptujskem
okraju mnogo diskutira o vpra-
šanju, če bo amnestija veljala
tudi glede zaplenjene zemlje ali
samo glede zaporne kazni in
odvzema državljanskih   pravic.
Iz te diskusije ne bi upošte-
vali vseh mnenj, ugibanj, pred-
logov in domnev, temveč bi po-
slušali edino predlog kmetoval-
cev, da je treba vprašanje, kdo
naj upravlja in hasnuje odvzeto
ali pridobljeno zemljo, obrav-
navati vedno iz vidika, da pri-
pada zemlja edino tistemu, ki
se je posvetil kmetijstvu, ki se
je voljan zanj žrtvovati, ki mu
je jasno, da so v socialistični
družbeni ureditvi potrebni taki
kmetovalci;  ki spremljajo raz-
voj kmetijstva po vsem  svetu,
ki priznavajo in uveljavljajo pri
vsakodnevnem   delu   dognanja
znanosti   tehnične   iznajdbe in
pridobitve in ki se zavedajo, da
, doprinašajo  s  svojimi  žrtvami
! in uspehi delež k skupnim na-
, porom delavcev in kmetov  da
I bi   dosegli   čimprej   socializem
Napačno bi bilo torej z amne-
stijo ali z rešitvami milostnih
! prošenj   priznavati   pravico do
ponovnega  upravljanja in has-
novanja zemlje  tistim osebam,
, ki se v ničemer niso trudile da
. bi njihova zemlja prej ali sedaj
' služila   skupnim   interesom   in
I njim   samim    ki   zasmehujejo
vsako resno orizadevanje sova-
ščanov. mesto da bi se z njimi
; posvetovali in sledili koristnim
izkušnjam Te ocenitve ne more
dati amnestija  temveč Sociali-
stična zveza delovnih ljudi   ki
dokaj lahko loči take ljudi od
! onih. ki si z vsem svojim obna-
. šanjem,    prizadevanjem,    Ijud-
I skim odnosom in drur;im zaslu-
\ žijo. da se življenisko reši nji-
! hovo vprašanje zemlje  dela in
bodnč^^osti   da se jim omosoči.
da bodo lahko v vrsti dolovnih
: kmetov doprinašnli skuoni de-
lež za naše boljše življenje
Po dosedaniem odzivu te
diskusiie pri lokalnih merod^j-
nih faktorjih povzemamo, da bo
največ razumevanja za bodoče
: 'ndividnalno ocenievanje sluča-
jev, komu izmed amnest1r?\nih
kmetovalcev bo omogočeno
kmetovanje v prejšnjem ali
samo okrnienem obsegu in nnd
kakimi pogoii ne na za snlošno
reSpv.nnie voraš^nvi. ali nai se
zemlja vrne amnestiranim ali ne.
VREMENSKA NAPOVED
Naraščajoča oblačnost V no-
či od petka na soboto pa da v ne.
Temperatura se bo ponoči
dvignila, čez dan nekoliko nižja.

Med kmetovalci, kmetijsko
ZitUiugo in i-i-UZ, v Sicuisču tra-
ja ze Udij časa disiiuaija o zein-
ijiičin Divse agrarne s..apnoiti,
ki so bila v leiu idiJ Kot spioo-
no ijudsAO prtmoztiiije dodCije-
na kmetijbiii deiovni zadrugi v
iZKonščanje ler bi naj siuzua
skupno z zeniijo, ki bi jo viožiii
kmetje-zad.uziuKi za osnovo
novega socidiiiiičnega Kmeuj-
skega obrata Res je, da zem-
ljišče v skiopu KDZ Sicdišče ni
dalo tistih gospodarsx-cih koristi
kot jih je dajaio, dokler je bilo
v izKonščanju agrarne skupno-
sti, razen tega je to povzročalo
Stalno negodovanje bivših last-
nikov, katerih živinoreja je bila
dejansko prizadeta Glede na
splošne koristi je navedeno sta-
nje uvidel tudi gospodarski svet
OLO Ptuj ter določil komisijo
z nalogo ugotoviti stanje ter
dati primerna priporočila da bi
zemljišča bila izkoriščana naj-
primerneje glede na splošne
koristi Tudi KDZ v Središču
je uvidela po svoji reorganiza-
ciji nesmotrnost sedanjega sta-
nja Glede na vse to je bilo
pričakovati, da se bodo stvari
uredile, če bi KZ Središče spre-
jela KDZ kot svoj odsek Toda
to se ni zgodilo KZ Središče
odklanja sprejem KDZ kot ene-
ga .svojih odsekov in tako se to
vprašanje po tej strani ne da
urediti.
Pred kratkim pa je gospodar-
ski svet cbčiie S.-edišče posta-
vil tajništva OLO Ptuj predlog,
da naj se večji del teh zemljišč
da občini v upravo in kmetom
v izkori'č; *iie, pri tem pa ni
niti malo upošteval koristi KDZ
Središče kot socialističnega
kmetijskega obrata, kakor da
ta ni vredia zaščite svoje ob-
čine kot so jo deležni kmetje-
privatniki. Dojstvo, da se je ob-
čina Srediriče zavzela izključno
v njihovo korist, kaže njen ma-
čehovski odnos do delovne za-
druge četi:di ji glede predmeta
same.ga ni ničesar očitati razen
v kolikor gre za prevelike po-
vršine ki bi 1i naj bile prepu-
ščene v upravo
Prvraiek r^dTi^.\:\ Tita
na .,na!9hu"
•Galeb«.  26   marca  fTanug
Jugoslovanska tojna ladja -Oa
leb«  na   kater? se maršal   r'«<>
vrača v domovino  je po lvv\ sn
mirni vožnji ob španski in j)or
tugalski obali prispela ''o G?*>r
altarja   V  ♦orck so izv^-i-    za
nimivo pomorsko vcjaško vajo
Povezali so »Galeb« in  britan-
ska rušilca z vrvmi in gibljivi-
mi lestvami Prehoda z ladje na
ladjo se je poleg  dveh članov
posadke •>Gaieba<. udeležil tudi
generalni   major   Milan 2eželj,
da bi lahko osebno prinesel po-
zdrav maršala Tita  poveljniku
is posadki  britanskih nišilcev.
Pred vhodom v Gibraltarsko
ožino je »Galeb« naletel na
razburkano morje. Od tod da-
lje spremljata Da.šo vojno ladjo
britanska mšilca »Salebj« in
»St. James«. Zaradi smrti bri-
tanske kraljice Mary. stare
matere sedanje kraljice, so »Ga-
leb* in britanska  rušile« spa-
MARŠAL   TITO ČESTITA
GRŠKEMU NARODU
»Galeb«, 26. marca (Tanjug).
Predsednik FLRJ maršal Tito
je ob obletnici proglasitve
ške neodvisnosti posla) grške-
mu kralju Pavlu I. naslednjo
čestitko. »Srečen sem, ker se
mi ponuja priložnost, da lahko
ob obletnici proglasitve gričke
neodvisnosti izročim Vašemu
Veličtmstvn oajprisrčne|še že-
lje za Vašo ')sebno srečo in za
napredek prijateljskesa grškega
naroda.«
Petletni iubilei Vajen ke šote
za lesno stre ko v Piuju
»Vajenec je manj kot člo-
vek ... saj so ga tepli oče, moj-
ster in pomočniki... zato v bun-
kah ni videl sramote ali kaj
ponižujočega« — beremo v Se-
liškarjevi povesti »Tržaška ce-
sta«.
Ce je to bilo prej tako, je se- j
daj drugače. Ljudska oblast je
zaščitila vse te mlade ljudi, ki
Se pripravljajo za obrtniške po-;
klice in bodo nekoč kot vestni
pomočniki in mojstri s svojim
delom prispevali skupnosti in
boljšemu življenju. j
Poleg drugih ukrepov  v za- ■
ščito vajencev (zavarovanje, do-
pust, plača itd.) je naia oblast
poskrbela tudi za to, da se nudi
širša in  globlja  teoretična   m
praktična izobrazba vajencem v
splošno-izobr?ževalni   in   stro-
kovni smeri. Razen šol za učen- ,
ce v gospodarst\'xi raznih strok
so se odprle tudi šole za posa- '
mezne stroke, kot kovinsko, les- ,
no in druge. j
Tako smo 22. marca 1918 tudi
v Ptuju di-bili Šolo za učence
v gospcdLiLstvai lesne stroke uli;
Vajensko šolo za lesno  stroko,
kot se imenuje danes. |
Sola je nastanjena v drugrm
nad.strop.;u minoriiskega samo-
stana in inia razen treh svetl-h
in zračnih učiinic s kabinetom :
za učila, spopolnjenim z učili za
strokovne predmete, posebno
knjižnico za predavulclje in po-
sebno za učence, v svojem inter-
natu istotam 19 z lastnimi srcd-
stv', opremljenih spalnic, ki so
zanje izdelali postelje, ornare in ,
nočne omarice učenci sami. Obo- \
leli leže v posebni bolniški sobi.
V pritličju ima šola svojo dc^kaj
prostorno delavnico, v kateri
učenci sropolniu;e:o teoretični
pouk s prakso in ki jo vodita
tov. Sajko Anton, lesnoindustri.i-
ski tehnik, predavatelj in teh-
nični vodja delavnice, in Tašič
Jože mizarski pomočnik (že od
začetka).
Sola ima svojo menzo v Asker
čevi ulici. I
Pouk se vrši v troinesečnih
tečajih, tako da se zvrsle vsako
šolsko lelo trije tečaji s tremi
snovi nižje gimnazije, poseben
poudarek je seveda na strokov-
nih predmetih, tehnologiji lesa,
strojeslovju in strokovnem ri-
sanju.
Učenci so bili spočetka iz
vseh krajev Slovenije in je
medsebojno spoznavanje narečij
in navad pozitivno vplivalo na
njih širšo razgledanost. V petih
letih se je v ustanovi šolalo 1583
učencev.
Vodstvo skrbi tudi za izven-
šolsko izobrazbo. Učenci si vsa-
kokrat ogledajo ptujske muzeje,
hodijo v gledališče in kino, k
predavanjem in sodelujejo pri
vseh množičnih prireditvah. Ti-
sti, ki So bili doslej izven orga-
nizacij, se vključujejo sedaj v
LMS, mnogo jih pa sodeluje v
svojih krajih pri godbi, gasil-
stvu itd. Kadar je bilo treba,
zlasti v prejšnjih letih, udar-
niško kaj opraviti, so bili vselej
pritc .£n-).;cni tudi naši učenci, ta-
ko da /:naša število do sedaj
opravljenih udarniških ur 22.358.
Za ideološko politično prebu-
tečaja za čevljarje.
Splo"no izobraževalni pred-
meti, kot slovenščina in mate-
matika, se poučujejo v ob.segu
razredi. Vriiu tega sta bila v šoli
že dva počitniška šesltedenska
jtnje učencev skrbi šolski aktiv
p. vodstvom mladinske organi-
zacije. Predlzobrazba učencev je
kaj različna: so talvi, ki nimajo
niti popolne osnovne šole, pa tu-
di taki z malo maturo. Upošte-
vati je treba, da so še do danes
v žo.i učenci, ki so imeli med
okupacijo nemško šolo aii pa
spic-h nobene. Nekateri učenci
črkujejo in zelo siabo bero, če-
prav imajo v spričevalu osnov-
ne šole prav dobro oceno, so pa
med njimi tudi taki, ki so od-
prte glave, načilani in kažejo
zanimanje za knjige Imeli smo
vajenca, ki je bil tak prijatelj
knjig da jih je venomer kupo-
val in se sam izobraževal. Od
nas je odšel na daljnje šolanje
in sedaj prebira, kot slišimo, že
knji.se pedagoške in filozofske
vsebine.
Sola je prejela več pohval: od
MOGF, Okr kormleja LMS in
dve priznanji ob okrajni gospo-
darski razstavi. Sola prireja tu-
di poučne ekskurzije. Učenci so
si ogledali vinogiad/ie nasade v
Podlei:n:ku biii m.cd drugim v
Strnišču in raznih mariborskih
tovarnah, v Postojnski jami in
Opatiji. Ob zaključku vsakega
tečaja pnrede učenci kratko
kulturno prireditev, kjer poka-
žejo svoje znanje in sposobno-
sti.
Sola je organizirala doslej iz-
ven šolskega programa že šest
tečajev RK ki jih je požrtvo-
valno vodil sanitarni tehnik tov.
Kostanjšek Ivo in ki so poka-
zal; zelo dobre uspehe. S temi
tečaji smo pridobili kader mož,
veščih nuditi prvo pomoč v ne-
sreči in v vojni
Discipl na na šoli je vzorna,
kar je predvsem zasluga uprav-
nika tov Jožeta Rojica. ki po
očetovsko skrbi za telesni in du-
ševni razvoj učencev, pa tudi
udari z ostro besedo, kadar je
treba. Za svoje vzorno delo je
bil že nagrajen in odlikovan.
Oh strani mu stojita admini-
stratorka tov Ema Kostanjšek,
vestna in kot čebelica pridna,
h kateri se učenci radi zatekajo
po dober nasvet in lepo besedo,
in ekonom Valter Jakopin, ki
skrbi predvsem za telesni bla-
gor učencev Pedagoško nadzira
in vodi učence poseben vzgoji-
telj
Predavateljski kader sestav-
ljajo aktivni in upokojeni pro-
svetni delavci (učitelji, profe-
sorji, tehniki, inženirji), ki ob
preizkušenih in na konferencah
določenih enakih metodičnih
postopkih m pedagoških prije-
mih tvorijo z upravnikom vred
celoto ki skrbi da se delo na
šoli gladko odvija. Med njimi so
tudi taki. ki delujejo na šoli že
od začetka, kar tudi pozitivno
vpliva na šolsko delo, saj je
znano, da prehitro menjavanje
učnih moči hromi pouk.
Od otvoritve ustanove delajo
nepretrgoma do danes tovariši:
profesor Fran Alič, Mirko Pod-
gornik. Franc Vičar, Branko
Bartol in šolski zdravnik dr.
Fran Brumen.
Potrebno je izreči posebno za-
hvalo vsem pedagoškim delav-
cem-upokojencem, ki so v naj-
težjih dneh pomanjkanja učnih
moči omogočili, da je šola lahko
pričela z rednim delom
Soli ob njeni petletnici vse
dobrol
Stran 2
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj, 27. marca 1963
Katere vinske sorte bomo razmnoževati
v ptujskem okrajo
Večletna opazovanja kvalitete
in gospodarske vrednosti naših
vin po posameznih sortah iz
sortno čistih nasadov so poka-
zala novo smer za bodočo ob-
novo goric. Za dosego višje
vrednosti vin, ki ga ustvari
trajno dobro mnenje pivcev in
kaže tak proizvodni predel za-
ščititi, mora biti celotno vino-
gorje zakajeno z eno ali kvečje-
mu z dvema kvalitetnima sorta-
ma trs j a. Mešani nasadi na
posameznih gospodarstvih, ki
predstavljajo trsni izbor sort
vse Evrope, niso v stanju pri-
delati kvalitet svojega tipa vin,
ker je sortiranje grozdja ob
trgatvi, poznejše kletarjenje
vin itd. vezano z visokincd
stroški.
Da bo vinogradništvo v ptuj-
skem okraju v stanju ustvariti
posebni tip posameznih sort vin,
na drugi strani pa dati na trži-
šče posebni tip kvalitetnega
mešanega vina, mora ustvariti
predhodno vse predpogoje. Ker
je obnova vinogradov že priče-
la, četudi v malem obsegu, je
prav, da pravočasno vemo, ka-
tere sorte trs j a bomo pridelali
v trsnicah in o katerih t>omo
razpravljali, preden se odločimo
za najboljšo vrsto, ki v neke
prilike spada.
Vinogradništvo ima v glav-
nem samo eno nalogo. Zasaditi
močnorodne, vsaj 40 let traja-
joče gorice, ki dajo najkvalitet-
nejše vino, s katerim bomo
konkurenčni na vseh tržiščih,
tudi na onih z nizkimi cenami.
Ce dosežemo to, smo rešili de-
lovnega človeka v goricah, v
tovarni in v pisarni.
Pri obnovi se morajo določiti
za neko sorto grozdja vsa go-
spodarstva nekega vinskega
vrha ia ustvariti en tip vina,
nikakor pa več vrst tipov vin
posamezne sorte ali več sort
vin. Posamezna deljena mne-
nja in neko ljubiteljstvo sorte
ne sme priti nikjer do veljave.
Zaradi ustaljenega sortimen-
i ta, ki je sprejet in se uvaja v
' prakso, je obvezen za vse trsni-
čarje in vinogradnike pri bodoči
obnovi v okraju Ptuj. Trsni iz-
i bor predvideva glavne sorte v
' količini 80 % in 20 % postran-
skih sort.
Glavno sorte za Haloze so:
muSkatni silvanec, laški rizling,
šipon, renski rizling.
Glavne sorte za obronke Ha-
loz so: laški rizling, zeleni sil-
vanec, muškatni silvanec.
Glavne sorte za predel Slov.
goric: laški rizling, muškatni
silvanec, rizvanec (MuUer Thur-
gau).
Postranske sorte:
za Haloze: beli burgundec, riz-
vanec, muškati;
za obronke Haloz: rizvanec;
za predel Slov. goric: šipon,
neuburgovec.
Poleg postranskih sort se bo
sadilo 2—5% sorte za zobanje:
žlahtnina, muškat Ottonel, mu-
škat Matthias, muškat Ham-
burg, Italia. Navedenim sortam
grozdja za zobanje bo odmerje-
na večja površina kot smo to
delali do sedaj, ker je vedno
večje povpraševanje po svežem
grozdju zaradi padanja pridel-
kov sadja.
V legah in gospodarstvih, kjer
ne pridelamo grozdja za proda-
jo oziroma za stiskanje v vinski
mošt za prodajo, temveč le za
potrebe lastnega gospodarstva,
dovoljuje trsni izbor sajenje lo-
kalne sorte ranfol. Ta masovna
sorta bo dovoljena le v izjem-
nih primerih in v malih odstot-
kih razmerja napram drugim
sortam. Nasadi ranfola zavza-
mejo mesto, kjer se je svoj čas
širila Smarnica in ostale samo-
rodnice, ki nimajo mesta v vi-
nogradništvu.
Priporočljive ameriške podla-
ge so naslednje: berlandieri
5 BB in 8 B, Gothe 9, montikola,
riparia portalis, 3309.
Novi trsni izbor, ki je že v
veljavi, daje komisijam Sveta
za vinogradništvo pri KZ važen
pripomoček pri določanju sort
za posamezne primere. NF
Ali bomo v Cirkulanah
pes izgubili ambulanto?
v Cirkulanah imamo že od
osvoboditve dalje ambulanto s
stalno zaščitno sestro in enkrat
na teden zdravnika. To je za
naš kraj izredno važno, saj mo-
ramo drugače v oddaljeni Ptuj
za vsako malenkost. Posebno se-
danji sestri gre vsa pohvala za
njeno nadvse požrtvovalno delo
med našimi ljudmi. Saj je vedno
na nogah, vešdno okoli In nikoli
ji ni niti v najslabšem vremenu
predaleč in pretežko iti do bol-
nika, porodnice itd., kjer z na-
sveti in dejansko p>omočjo nmo-
go pomaga, V načrtu pa je:, vsag
slišal sem tako, da dobimo v
prihodnjih letih k nam zdrav-
nika. S tem bi nam ljudska
oblast res mnogo pomagala.
Skratka, ambulanta je postala
za nas življenjskega pomena.
Z^inje dni pa sem že več-
krat slišal, da bomo ambulanto
izgubUl Koliiko je na tem resni-
ce? Kdo nam jo hoče vzeti? Ne-
kako tako se govori! Požrtvo-
valni sestri stanovanjska komi-
sija rti spiosobna poiskati pošte-
ne sobe, zato trpravičeno prosi
stran. Ambulanta, ki se na-
haja v hiši Primožičevih, je od-
prta ssHmo takrat, ko gospa da
kljnč. Stanovanjska komisija na
občini namreč ni sposobna ure-
diti stvasri tal-co, da bi imela
sestra od prostorov ambulante
svoj ključ, da bi lahko šla v
ambtilanto, kadar bi hotela, ne
pa kot je sedaj, da lahko gre,
kadar gospa milostno dovoli. Ne
vemo, ali se to ne da urediti,
ter tudi pri novem občinskem
odboru zc^et »špricarji« odločajo,
ali zato, ker je tajnik tam na
hrani? Eno je jasno! Ce bomo
zato, ker sestra ne dobi primer-
nega   stanovanja   (nekat^^   v
Cirkulanali imajo po 5 in tudi
6 sob) in ker lahko ambulanta
dela samo po milosti gospe Pri-
možič, ambulanto izgubiJi, po-
teme je jasno, da naši občinski
odbor ni vreden počene fige in
bo treba sedbnje odbornike iz-
menjati in izvoiiti boljše in od-
ločnejše. Na Le^ovcu, kjer
imajo mnogo manj prostora, so
pripravljeni tafcoj dati sestri
stanovanje in prostore 2a am-
bulanto. Ljudje, če ambulimto
izgubimo, je ne bomo dotoili več
nazaj in tudi zdravnika k nam
ne bo! Ali batno to dopustili?
Občinski možje, izkažite se!
Pismo ptujčanov iz
JLA
Sem prost, sedim v učilnici in
poslušam radio. Učimo se cirili-
co in radiotehriiko ter druge
specialnosti V učilnici nisem
sam, vendar je v njej mir. Tru-
dni smo od dnevnih vaj. Ne
ljubi se nam govoriti. Vsakdo
nekaj dela: eni pišejo, drugi či-
tajo, tretji poslušajo radio.
Od učenja me odtegne klic:
»Jože Predikcika, prispel je
„Ptujski tednik"!« V učilnico je
prihitel Hinko Bedrač iz Vidma.
Izročil mi je zavoj »Ptujskega
tednika". Takoj se je oglasil An-
ton Klanček iz Apač: »Jože, daj
mi ga, da bom prečital, kaj je
novega pri Lovrencu. To me
najbolj zanima!« vDobro, čitaj,
mi to bomo pa poslušali,« so
pristavili ostali. Grem še v so-
sedno učilnico po Vinka Kle-
menčiča iz Apač. Klanšček je
opozarjal: »Dečki, začel bom
kar od kraja, da ne bo zame-
re.« Srečko Trbovšek iz Strgonjc
vasi, ki je zelo zgovoren, je bil
nestrpen. Rad bi bil vedel, kaj
je novega v njegovi vasi. »Po-
trpi Srečko« ga je miril Klan-
trpi. Srečko«, ga je miril Klan-
šček, prideš na vrsto. Vedno je
je isto, ko prispe »Ptujski ted-
nik«. Najraje poslušamo Jožeta
Cimermana, ki je pravi vese-
ljak. Smejimo se njegovim ša-
Ijivkam in dovtipom. Večkrat
zapojemo lep>e slovenske pesmi
kot smo jih prepevali doma.
Navadno začne Franc Cvetkov
iz Destemika. Drugače pa spo-
znamo šege in navade ljudi iz
raznih krajev naše lepe domo-
vine in se medsebojno zbližuje-
mo v bratstvu in enotnosti,
medsebojno si pomagamo v
šali, pri delu in tudi v teža\'^.
Jože Predikaka
Jože Klanšček
IZKUŠNJE JZ KMETiJbTVA
Pri razpravljanju o Izbolj-
šanju živinoreje se najraje
opiramo na  lastne izkušnje
iz prizadevanja za izboljša-
nje   zemlje,   za   povečanje
hektarskega donosa, čeprav
je tovrstnih izkušenj po sve-
tu zelo nrnogo in to takih, ki
so rodile uspeh in tudi brez-
uspešnih. Našim bralcem —
kmetovalcem — verjetno ne
bo odveč, če jih tokrat se-
znanimo z izkušnjami ameri-
riške družine Ray.
S p<Hnočjo sodobnega načina
dela   na posestvu   ameriškega
kmetovalca je bilo po zaslugi
njegovih prednikov spremenje-
nih stotine nerodovitnih in ka-
menitih hektarjev v eno izmed
najbogatejših posestev v severo-
vzhodnem delu Združenih držav
Amerike.
Pripravljanje novega zemlji-
šča za bodoča pokolenja je bil
osnovni cilj Raya White>a, ame-
riškega proizvajalca mleka, ki
še živi v bližini mesta, kjer so
njegovi predniki prvič zagledali
Severno Ameriko leta 1620 in
se naselili na tem severovzhod-
nem kraju, ki se še vedno ime-
nuje New England (Nova An-
glija). Na zemljišču, ki je velja-
lo kot izčrpano z delom tekom
prejšnjih 300 let in na katerem
bi se dalo komaj životariti, je
dosegel velike uspehe s sodob-
nim kmetijstvom. I
Garanje v državi Massashut-
tes, od koder je Ray White,
ni bilo nikdar lahko. To
je bila stalna borba, da se
do skrajnih mej izkoristi tan-
ka plast zemljo in skal, ki
so se vedno znova pojavljale.
Potrebna je bila neizmerna fan-
tazija, da bi imela taka zemlja
bodočnost in tako fantazijo je
White imeL
Zamislil si jo načine, kako bo
spremenil kamenite male pašni-
ke v široke rodovitne poljane.
Odstranil  je  tisočo ton kame-
nja, izsušil mlake in luže, po-
sekal  gozdove in zasipal jarke
I in  jame,  da bi tam  napravil
i tra\Tiike,   kjer je bil nekdaj
j skromni pridelek žitaric. Mini-
: strstvo za kmetijstvo ZDA mu
; je priznalo, da je postalo kmc-
j tijstvo Nove Anglije kmetijstvo
I novega tipa zato, ker je utiral
j pot no\'i vrsti kmetijstva iz sta-
j rih. izčrpanih gospodarstev,
j    Ray Whiteju so se sosedje po-
'gostoma čudili. Ko Je kupil več
desetin   hektar.fev  kamcnftega,
Rrmičastega    in    močvirnateea
zrmlji.^ča v bližini svojega po-
sestva, so mu očitali, da je za-
pravil zasluženi denar.  Zatrje-
vali so mu, da je ta zemlja nič-
vredna,   da   mu   bodo   krave
shujšale do kosti, preden bodo
na njej našle potrebno hrano.
Toda White se je hitro zna-
šel, da ne bi trpel škode. Pose-
kal je kržl.iavo drevje in ga pro-
dal neki ivomici za izdelavo
popirja. Z velifcjm strojem je iz-
ruval iz zemlje kamenje in po-
nudil ix)zneje 45.000 ton tega iz-
rutega kamenja nekemu podjet-
ju, ki je gradilo cesrte. On je
imel koristi od tako pridoblje-
nega polja, tovarna in podjejte
pa potrebni material za papir in
graditev cest
Nato je očistil del močvirja
za manjše jezero za namakanje
polja, ostalo pa je zasipal z zem-
ljo iz novega jezera. Nazadnje
j€ vse pognojil s hlevskim gno-
jem lastnih krav. Umetno gno-
jilo in apno je kupil potom
kmetijske ust-anove za zaščito
zemlje. Vso to bogato mešanico
je žalil z nad 210.000 litri vode.
Ta del zemlje je postal eden iz-
med najrodovitnejših deteljišč
v vseh šestih državah, ki tvo-
rijo Novo Ajiglijo.
Pred letom 1900 se je začel
Whiteje\'- dedek baviti z mle-
karstvom, ki je potem hitro na-
predovalo. Do zime 1942 je imel
Rayev oče 'Walter White na po-
sestvu skoraj 150 krav. Imel je
več živine kot je je lahko pre-
hranil, zato je dokupoval seno.
S prodajo vsega, kar so krave
lahko dale, je Ray, ki se je po-
polnoma posvetil mlekarstvu,
nepričakovano napredovaL
Pri tem pa stvari niso ostale.
Walter White, ki je dosegel že
70 leto, je zatrJGVdl, da je raz-
širil posestvo, kolikor ga je bilo
mogoče in kolikor ga je hotel,
sin Ray pa mu jc oporekal, ker
je drugače mislil. Prihranjeni
denar, kot je na podlagi starih
izlcuSenj zatrjeval 1942. leta, mu
ne more toliko koristiti kot če
ga porabi. Več moderno obdela-
ne zemlje mu lahko omogoči re-
jo večjega števila krav, prodajo
večjih količin mleka in prihra-
nek na stroških prevažanja kup-
ljenega sena bo večji kot znaša
davek.
Leta 1942 je prevzel Rav Whi-
to od očeta mlekarstvo. Sedaj
pravi oče o svojem sinu: »Ray
je dobro napravil. Večina nas je
mislila, da je to nemogoče.«
Prvi del površine, ki jo je do-
kupil Ray, so predstavljale štiri
zapleveljene stai'e njive, ogra-
jene s tipičnim kamenitim zi-
dom Nove Anglije. Kamenje je
odstranil, iztrebil grmičje, na-
polnil jame z zemljo In pretvo-
ril štiri njive v veliko hektarsko
njivo, izravnano in pripravljeno
njej porabijo velike prikolice in
kmetijske stroje.
Potem jc nadaljeval z doku-
povanjem zemljišča, ki ga je iz-
boljševal na isti način, ko je ob
neki priliki njegov sosed začel
kopati ribnik, da bi olepšal to
okolico in da bi lahko v njem
ribaril, mu je prišel na pomoč
s strojem White in mu brez-
plačno opravil delo. Zmenila sta
se, da bo z gornjo plastjo od-
stranjene zemlje V/hite porav-
nal svojo zemljo, tako da so se
njegovi stroji lahko obračal: po
polju na vse strani. Ray White
je najraje opravljal dela, ki so
bila večstransko koristna. Tako
se je zmenil tudi z drugim so-
sedom, ki se Je bavil s perutni-
narstvom. Sodobno p>erutninar-
stvo zahteva spremembo zem-
ljišča vsaka štiri leta, da ostane
perutnina zdrava. White daje
svojemu sosedu vsako leto 4 ha
sveže zemlje. V zamenjavo za
to zemljo dobiva White 12 ha
zemlje od soseda perutninarja.
»To je neka vlažna zemlja, ide-
alna za deleljišče,« pravi White
z nasmeškom.
Zeljiščem je vlaga neobhodno
potrebna in pri tem si pomaga
White z namakalnim sistemom,
ki je v tem delu Nove Anglije
nekaj izrednega. Govori se, da
je to največji podvig te vrste v
vzhodnih ZDA. Ko je začel
White z namakanjem, so se mu
domačini smejali Z dnem, ko
je namestil črpalko, je preneha-
la suša, a ostali del sezone je
bil tako vlažen, da so se bali
celo poplave.
Prihodnje leto jc bilo toliko
dežja, da je White samo enkrat
uporabil črpalko, pa še to ob
priliki kratke suše. Vendar je
ravno uaradi tega nastala
ogromna razlika med njegovimi
bajnimi in ostalimi kržljavimi
posevki. Po dnevi in ponoči jc
delal White tekom večjega dela
poznejšega sušnega leta s čr-
palkami. Uspeh ni izostal. Po-
srečilo se mu je, da je ostala
večina njegove površine sveže
zelena, dočim je bila okolica su-
ha in požgana.
White tudi svojevrstno ravna
s svojimi kravami-mlekaricami.
Ima 500 krav. Povsod ga spra-
šujejo,  kako  si  je  uredil, da
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pri vcletrgovskem podjetju
Rožnik so v soboto izvolili pet-
najstčlanski delavski svet, ki ga
sestavljajo po veČini delavci.
V teh bremenih so mUijarde
ZANIMIV PREDLOG K PROBLE.MO.M SOCIALNEGA
ZAVAKO VANJA
Finančno stanje narekuje Za-
vodu za socialno zavarovanje
skrajno štednjo.
»Znižati izdatke — ne da bi
bili zavarovanci prikrajšani« —
pod tem naslovom je »Večer« v
št. 68 z dne 21. marca objavil
članek, iz katerega je razvidno,
da je v zveznem družbenem
planu predvidenih 71 milijard
dinarjev izdatkov za socialno
zavarovanje. Od tega odpade
13,162 milijard din na sloven-
ski del družbenega plana. Za
potrebe republiškega zavoda za
socialno zavarovanje je za letos
predvideno nad 11 milijard 300
milijonov dinarjev in od tega
samo za otroške doklade skoraj
6 milijard dinarjev. Po mnenju
vodilnih organov republiškega
zavoda pa tudi te ogromne vso-
te ne bodo zadostovale.
Dalje piše: »Ker bi naše go-
spodarstvo težko preneslo zvi.Ša-
njc prispevkov za socialno za-
varovanje, bo treba najti način,
kako bi se znižali izdatki, ne da
bi bili zavarovanci prikrajšani
pri zdravljenju in raznih dajat-
vah.«
Nato stavi vprašanje, kako
kriti 57 milj. dinarjev pri-
manjkljaja za kritje izdatkov
(zdravila, zdravljenje, terapevt-
ski pripomočki, oskrbnine, po-
rodniške dajatve, obskrbnlne
brezposelnim itd.) na razpolago
424,639.000 din, izdatkov pa bo
skoraj za 57 milijonov dinarjev
več.
Vsak uvideven zavarwanec
bo priznal, da je danes v našem
gospodarstvu vprašanje soc. za-
varovanja vse prej kot rožnato.
Na njegovih ramenih so po mo-
jem mnenju tri težka bremena:
začasno nezaposleni, namišljene
bolezni in alkohol.
Od začasno nezaposlenih je
dvojna izguba: prvič ni od teh
prispevka kakor od zaposlenih
temveč nasprotno, celo njim je
treba plačeva.ti ogromne vsote.
2^to bi bilo treba najti način,
da se jih zaposli; drugič povzro-
ča mnogo škode soc. zavarova-
nju alkohol, ki kljub temu, da
navadno ne povzroči vesčje ne-
zgode, povzroča redno krajša
obolenja, oz. delanezmožnost za
nekaj dni ali več.
Ali sc tu ne da pomagati?
Ker po V>Ci"0' :a alkohol občutno
škodo soc. zavarovanju, naj v
soC. zavarovanje tudi prispeva.
Recimo 10 din po litru vina in
30 din po litru žganja. Kdor bo
umerjeno pil, mu znesek ne bo
delal težav. Kdor pa pije pre-
komerno, naj prekomerno tudi
prispeva.
In tretjič. Ce zdravnik ugoto-
vi, da bolezen zavarovanca iz-
haja iz prekomernega uživanja
alkohola, se mu naj za prvih 14
dni izplača le 50-odstotna oskrb-
nina, ker si je vendar nakopal
bolezen samovoljno.
V teh premenih so milijarde.
Alojz Cestnik .
JiSVEJK« NA Otm?   V ORMO-
ŽU IN VEL. NEDEI^I
Kakor smo zvedeli se je dram-
ska sekcija ptujske »Svobode«
izkazala z »Dobrim vojakom
Svoj kom« v soboto, dne 21. t. m.
v Ormožu, naslednji dan pa pri
Veliki Nedelji. Vsi prostori so
bili povsod polno zasedeni in je
občinstvo z burnim aplavzom
izrazilo svoje zadovoljsrtvo. -o.
»
IZBRAN JE PTIOSTOR ZA
DVORANO
V torek, 24. t. m., so se sestali
v Ptuju pristojni faktorji za re-
šitev vprašanja, kdaj in kje naj
se v Ptuju zgradi velika dvora-
na iz sredstev za kulturni dom
»Jože Lacko«. Po krajšem po-
svetovanju in ogledu stavbišča
so se sporazumeli, da bo stala
dvorana na lepem prostoru po-
rušene kasarne v Lcickovi ulici,
do katere bo dostop iz Lackove,
Trstenjakove, Miklošičeve ulice
in Titovega trga.
Tudi letos bodo v ptuiskem
okraju mladinski dnevi
Na svoji zadnji seji je okraj-
ni mladinski plenum razprav-
ljal o raznih oblikah in načinih
dela, ki so se do sedaj pokazali
bolj ali manj uspešni pri aktiv-
nosti in vzgoji naše mladine. K
aktivnosti mladinskih organiza-
cij v lanskem letu so mnogo
doprinesli mladinski dnevi (fe-
stivali), ki so bili po vseh več-
jih centrih našega okraja, in
sam oki-ajni mladinski festival.
S samimi pripravami in izva-
janji festivalov jo bil cilj, ki si
ga je mladinska organizacija
zadala, dosežen, ponekoa pa je
bilo doseženo še več kot smo
pričakovali. V času predpriprav
in izvajanj festivalov je bilo
ustanovljenih ali obnovljenih
več mladinskih organizacij, prav
tako je pa bil dosežen lep uspeh
' pri vključevanju mladine v raz-
na društva itd. Iz tega se je
videlo, da je naša mladina,
prav tako pa velika večina dru-
štev, prosvetnih delavcev in
starejših ljudi pomen in namen
mladinskih dnevov pravilno
razumela.
Na podlagi gornjih ugotovi-
tev in doseženih uspehov je
plenum osvojil sklep, da je tre-
ba z organiziranjem mladinskih
dnevov (festivalov) nadaljevati
in jih ustaliti, da bodo postali
tradicionalni v delu mladinskih
organizacij. V letošnjem letu
bomo prešli na organizacijo
mladinskih dnevov po vseh ob-
činah našega okraja. Datume
teh dnevov pa naj določi, spo-
razumno z društvi in prosvet-
I nlmi delavci, mladina sama. Te
mladinske praznike bi se naj
vezalo na razne snominske dne-
ve iz NOB itd. dotične občine.
Glede na izkušnje bi svetovali,
da po vseh občinah postavijo
odbore za pripravo teh dnevov
(ponekod so že postavljeni), v
katere naj poleg predstavnika
mladinske organizacije prideio
predvsem predstavniki raznih
društev, učitelji, predRt^'ivniki
množičnih organizacij itd. Orga-
nizacijo priprav za mladinske
dneve bi naj prevzela predvsem
društva, ki naj v okvin.t svojih
društev mladino nripravljajo z
raznimi nastopi, tekmovanii itd.
.Skrb mladinske orpanizarije na
naj bo, da čim več svojih čla-
nov vključi v ta dništva.
Prepričani smo, da bodo tudi
letos naša društva, učitelji itd.
pomagali z delom in nasveti pri
organizaciji mladinskih dnevov.
Zato .se Okrajni komite LMS v
imenu vseh aktivov našega
okraja obrača na vse predstav-
nike društev, učitelje, na vse
starejše ljudi, ki se bavijo z
vzgojo naše mladine in jim je
ta vzgoja pri srcu, da pripomo-
rejo k tem pripravam, da bodo
mladinsld dnevi še boljši kot so
pa bili v preteklem letu. Ko bo
mladina sposobna po njihovih
in svojih izkušnjah sama vse to
organizirati, jih bo vedno rada
vabila v svojo sredo kot goste.
Mladina bo obiskala
Postojno
Pluj, 23. marca (B. F.) Te dni
nas je presenetilo pismo, ki nam
ga pišejo v imenu postojnske
mladine Člani občinskega komi-
teja iz Postojne kot odgovor na
naše pismo, v katerem smo jim
sixiročili sklep o prijateljskem
obisiiu. V svojem pismu pišejo;
Dragi tovariši!
Va.še pismo smo sprejeli z naj-
večjem veseljem, s katerim tudi
pozdravljamo Vašo zamisel o
prijateljskih medsebojnih ob-
iskih mladine. Prijetno smo bili
presenečeni, da je Vaš prvi pri-
jateljski obisk namenjen prav
naši postojnski mladini, v kate-
rem imenu Vam člani občinske'
ga komiteja  mladine Postojne,
obrani  r>a   «:f>ii    vTa^nmo   toole
in borbene mladinske pozdrave.
Storili bomo vse, da ugodimo
Vašim željam glede programa in
zabave in sploh vse, da boste v
naši sredi srečni in se počutili
čimbolj domače. Premišljevali
smo tudi o Vašem predlogu, da
bi Vas obiskali v Vaši ožji do-
movini. Ni treba posebej po-
udarjati, da smo se takoj na-
vdušili z Vašim povabilom. Za-
to Vam žc sedaj z veseljem spo-
ročamo, da obi.ska ne bom*
ostali dolžni in Vas bomo ob-
iskali v mesecu maju. Datum
bomo določili skupno z Vami v
Postojni dne 26. aprila. Število
mladine, ki Vas bo obiskala, bo
enako številu Vaše mladinske
delegacije.
Zlejni spoznanja in prijatelj-
stva z Vami. Vas z največiim
veseljem pričalrnjemo in kliče-
mo: vNa skorajšnje svidenje ▼
Postojni«!
Postojna, dne 18. marca 19?i3.
Člani MK LMS Postojna
Prepričan sem. da bo sleher-
nega našega mladinca in mla-
■ 'o pLsmo razveselilo in da
v Ptuju ne bo člana ljudska
mladine, ki ne bi z veseljem od-
šel na prijateliski obisk mladini
v Postojno. Vabimo prav tako
mladino rz vasi. da skunno 7.
mladino mesta Ptuja in mladino
Stmišča obišče našo priiatelje
na Primorskem. Priiave spreje-
mamo do zakliučno 10. ar>rila na
okrajnem komiteiu mladine, od-
hod pa bo 25. arril^ z^^pče^.
Bagar Feliks
Trgovsko podjetje
priporoča vsem kmetijskim zadrugam svoja
bogato založena grosifitična skladišča
PREHRAMBENIH PREDMETOV,.
GALANTERIJE
in
TEKSTILIJ
PRIDITE IN OGLEJE SI BLAGO NASlH ZALOG IN UGODNE
CENE!
PRIPOROČA     SE     DELOVNI     KOLEKTIV
PRESKRBE PTUJ
Ptuj, 27. marca 1953
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3

KONCERT ZBORA CENTRAL
Letošnji mesec marec je vse-
kakor prenasičen najrazličnejših
prireditev, koncertov, akademij
in pod., saj smo imeli vse polno
akademij v okviru praznika
AF2, tem je sledil koncert god-
be, nato koncert dveh nagra-
jencev zveznega tekmovanja —
ptujskega domačina fagotista
Božidarja Tumpeja in sopra-
nistke Vande Gerlovičeve (o
tem koncertu ne morem poro-
čati, ker žal nisem dobil vstop-
nice in sem zato slišal koncert
le delno), še isti teden je imelo
uspelo akademijo TD »Parti-
zan«, in takoj naslednji dan,
22. t. m., je koncertiral poklicni
pevski zbor Doma JLA iz Beo-
grada ob priliki svojega obiska
tukajšnje garnizije.
Množica prireditev in neza-
dostna reklama (istočasno so
viseli že lepaki za koncert Slo-
venske filharmonije, ki bo dne
27. t. m.) sta bili vzrok slabega
obiska koncerta pevskega zbora
iz Beograda.
Pevski zbor vodi mladi na-
darjeni dirigent Slobodan Krstič.
Zbor, ki je štel ca 80 ljudi, se
nam je predstavil v prvem delu
koncerta kot moški, v drugem
delu koncerta pa kot mešani
zbor. Zvočno gmoto moškega
zbora (46 pevcev) sestavljajo
odlični glasovi: kovinasto bar-
vani tenorji, prodorni in sočni
baritoni in mehki basi. Kljub
odličnim basom pa je na močno
izpostavljenih mestih (ff) bas
prešibek. Kvaliteta ženskih gla-
sov ne dosega moških. Pri so-
pranih nekateri glasovi vidno
izstopajo, občutno je tudi tre-
muliranje, alti pa so premalo
žametno mehki (vzrok neza-
dostna sproščenost grl). Čudovit
je bil solist pri drugem tenorju,
voluminozen z lepo temno bar-
vo jo bil bariton pri »Kozari«,
lepo barvan je bil tudi alt solo,
čeprav se je čutil tu in tam la-
hen pritisk na jabolko — dočim
je bil tenorski soli.st pri »Ko-
zari<' suh, brez bleska, preveč
iz grla.
2e pri prvi pesmi moškega
zbora je moralo poslušalca za-
diviti izredno glasovno boga-
stvo. Zvočne sile, ki bi bila v
skrajnem ff tako lepa in sveža,
pri nas še nismo imeli prilike
slišati. Kmalu pa se je izkazalo,
da je baš  forte  in  fortissimo
glavna odlika tega zbora, kajti
prav tihih  mest   (pianissimov)
zbor ni pokazal, pogrešali smo
celo  lepo  zveneč  piano.  Kaj
kmalu je bilo opaziti, da gradi
dirigent ves program na zuna-
, nji ^ efekt,   nekako   na   slušni
i dražljaj, brez primesi onega no-
i tranjega doživetja, ki daje umet-
nosti   pravo vsebino.   Program
moškega  zbora  se  mi zdi za
vojaštvo zelo primeren, koncert-
na publika, čeprav je je bilo
; malo, pa pričakuje od poklic-
nega  zbora upravičeno  kvali-
tetnejši program.
Mešani zbor (ca 80 pevcev in
pevk) je izvajal mnogo zahtev-
nejši program od moškega zbo-
ra, kar je do neke mere razum-
ljivo, saj je kvalitetna literatura
za mešane zbore neprimerno
bogatejša. 2e pri prvi skladbi
(Mokranjac: X. rukovet) pa je
prišla do izraza neuravnoveše-
nost med ženskimi in moškimi
glasovi. Moški zbor, čeprav iz-
redno bogat na glasovnem ma-
terialu, je stopil zvočno nekako
v ozadje, čudoviti glasbeni do-
misleki-fraze v posameznih gla-
sovih so ostale neizrabljene, vsa
! izvedba je potekala v smislu
homofonije, torej spremljanega
enoglasja. Moški zbor v X. ru-
' koveti je bil medel, intonančno
nejasen in suh, pri stavku
^Pušči me« je sopran pokril
druge base, ki so pravzaprav
osnova tej harmoniji. Boljša je
bila izvedba zahtevne Odakove
III. rapsodije. Ves ostali pro-
gram, ki je bil zelo kratek, je
bil podan nekako konvencio-
nalno. Tudi v mešanem zboru
so bila »piano« mesta nekako
razblinjena, z nejasno intona-
: cijo in dikcijo (ki pa je bila v
; f prav dobra) in z izstopanjem
; posameznih glasov. Fonetične
obdelave ni bilo.
Z ozirom na dejstvo, da naša
republika nima poklicnega zbo-
\ ra (saj je zbor naše filharmo-
j nije le honoraren in so njegovi
j člani zaposleni v različnih po-
: klicih) smo pričakovali od na-
' stopa zbora Doma JLA iz Beo-
i grada več tehnične izdelanosti
! in umetniške sile tako v izbiri
! programa kakor od umetniške
izvedbe.
Del nedostatkov gre sigurno
na račun neakustične dvorane,
morda tudi na račun nerazpo-
loženosti dirigenta in zbora z
ozirom na porazen obisk, čeprav
je maloštevilna publika skušala
to praznino nadomestiti z veli-
kim aplavzom.      Jože Gregorc
TOV. IVAN SEGULA —
OSEMDESETLETNIK
.Smatramo za dolžnost spom-
niti se enega izmed prvih bor-
cev za pravice proletariata v
Ptulvi, žel. upokojenca tov. Iva-
na Seguia iz Ptuja. Rogozniška
18, ki je dne 18. marca obhajal
svoj osemdeseti rojstni dan. Iz-
volien na socialistični listi leta
1922 je kot podžupan na magi-
stratu razobesil rdečo zastavo.
Aktiven v svoji stanovski
oreanizaciji. na zadružnem in
kulturnem r)olju, je v mestnem
svetu odločno zastopal interese
m^lpf^a ^loveka.
Tov. Seguia je močno potrla
fzguba žene in tragična smrt
sina Janka, vendar se ie v zad-
njem času umiril. Vedno rad
pokramlia z znanci o časih, ko
se ie boril za len^p čase. Zs+o
kličemo na^-^mu jubilantu: Se
na mnoga leta! -o.
L.IfDSKA UNIVERZA PTU.T
V ponedeljek, 30. marca 19.53:
predavanje Franca Simoniča:
Potovanje v Ameriko, drugi del,
v dvorani OX ZKS ob 20. uri.
Jubilejni koncert godbe na pihala
DPD »Svoboda'* Ptuj
Godbeni odsek DPD »Svobo-
da« Ptuj je priredil 14. marca
t. 1. svoj koncert, ki ga je na-
zval »jubilejni« z ozirom na
dolgoletno sodelovanje nekate-
rih članov godbe (Jože Jakon-
čič in Jože Krajnc — 50 let,
Feniger 40 let, Franček Simonič
30 let, Anton Roj ko, Anton Hrga
in Herman Brglez 25 let). Vsem
jubilantom so bile v znak pri-
znanja podeljene diplome.
Zbrano občinstvo, ki je do
zadnjega kotička zasedlo gleda-
lišče, je pozdravil v imenu DPD
»Svoboda« predsednik uprav-
nega odbora tov. K, Koren, spo-
red pa je napovedoval in pri
razdeljevanju diplom orisal do-
sedanje delo jubilantov pred-
sednik godbene sekcije tov. Fr.
Zorčič.
Dirigent godbe, ki šteje 17
članov, je tov. Jakob Stucl.
Spored je obsegal 10 točk. Ra-
zumljivo, da je ta vrsta kon-
certov v pravem pomenu besede
še mlada, zato je sestava pra-
vega koncertnega sporeda težka.
Namen godb na pihala je bil do
nedavnega koncertiranje na
prostem, zato je nastalo za god-
be le malo izvirnih del, temveč
imamo v glavnem le priredbe
različnih fantazij, venčkov in
podobno, ki niso mišljeni za
nastope v zaprtem prostoru,
kjer poslušalec intenzivneje so-
deluje kakor pri koncertu na
prostem. To dejstvo je tovariša
Stuclja zavedlo, da je izbral za
koncert kar tri venčke. Tako bi
bilo koncertno gledišče, če pa
upoštevamo dejstvo, da bo naša
godba gostovala s tem progra-
mom po raznih kulturnih do-
movih v okraju, je razumljivo,
da je tak program najbolj pri-
ročen.
Steber godbe je prva krilovka
(tov. Anton Rojko), ki ga leno
podpira druga krilovka (tov Fr.
Skok). Oba sta odigrala lepo in
skladno duet v koncertni polki
»Vesela brata«. Ves ostali an-
sambel je lepo vigrano telo. ki
dobro sledi svojemu dirigentu.
Prve točke snoreda so bile ver-
jetno   zaradi   treme   nekoliko
manj sigurne, vendar je bila iz-
vedba od točke do točke boljša.
Zato je bil drugi del sporeda
boljši od prvega. Dinamika je
bila v glavnem prav dobra, v
kolikor je bila premalo izrazita;
gre to na račun šibke zasedbe,
saj ima godba le eno prvo in
eno drugo krilovko itd. Tu in
tam je bil tudi bas nekoliko
preoster (»Vesela brata«). Tempi
so bili, izvzemši slovenskih na-
rodnih, dobri. Tudi intonacija
med trobili in pihali je bila iz-
ravnana, čeprav je fraziranje in
dinamika klarinetov zelo osta-
jala za krilovkama. To bi bile
glavne pomanjkljivosti, ki pa
ne bi prišle tako do izraza, če
bi bila zasedba godbe večja —
in tu smo prišli do najresnejše-
ga problema naše godbe! Stari
godbeniki iz razumljivih razlo-
gov odpadajo — kje je nara-
ščaj? Od osvoboditve do danes
je vzgojila godba, kljub priza-
devanju le dva mladinca. To je
vprašanje, v katerega se velja
resno poglobiti in ki naj ne gre
nerešeno mimo nas!
Vsekakor  moramo  zabeležiti
zadnji  koncert  godbe za nov
uspeh,  pri katerem ne smemo
prezreti zaslug dirigenta godbe
tov. Jakoba Stucla, ki vodi to
sekcijo ne le z ljubeznijo in po-
žrtvovalnostjo,   temveč tudi z
lepim uspehom. Bilo bi napač-
no, če bi prezrli trud in zaslu-
I ge, ki jih vlaga v dobrobit sek-
I cije njen predsednik tov. Fran-
i ček Zorčič.
j Občinstvo ni štedilo s prizna-
I njem našim domačim godbeni-
i kom in dirigentu, godbena sek-
\ cija pa si je z nastopom pri-
; dobila novih simpatij s strani
; poslušalcev in s tem prav go-
tovo še večje veselje do nadalj-
njega dela.
Jože Gregorc
MESTNI KINO PTUJ
predvaja sledeče filme:
od 24. do 30, marca: angl. barvni
film   »Knjiga o džungli« in
tednik »Vitez in Koš«;
od 31. marca do 2. aprila angle-
ški  film  »Mala balerina« in
.tednik »Pionir in JLA«.
IZ BOROVC
Ljudska knjižnica v Borovcih
«e bori z mnogimi težavami,
lako da obstaja bojazen, da delo
ljudske knjižnice ne bo tako
uspešno kot je bilo do sedaj.
Knjižnica nima potrebnih pro-
storov, in kar je poglavitno, ni-
ma denarja, da bi vsaj od časa
do časa nabavila nekaj novih
knjig. Tako morajo tisti, ki radi
segajo po knjigah, cesto oditi
domov, ne da bi bilo ustreženo
njihovim željam
Knjižnica je obstajala že v
stari Jugoslaviji. Med okupacijo
pa so mnogo knjig uničili Nem-
ci. Po osvoboditvi so vaščani
zopet hoteli imeti svojo knjiž-
nico, zato so večino preostalih
knjig vrnili. Vendar so še ljudje,
ki jih skrivajo doma. Lepo in
prav bi bilo, da jih vrnejo in bi
bile tako na razpolago vsem, ki
z veseljem segajo po knjigah.
Danes, ko se gradi novi čas,
se moramo zavedati, da ima tudi
knjiga v tej graditvi veliko na-
logo. Ce se tega zavedamo, po-
tem se bomo prav gotovo borili,
da postane knjižnica še bolj
obiskovana. Zato pa je potreb-
no, da ji preskrbimo nove knjige.
V knjižnici je okrog 400 knjig
ter ima 47 čitajočih članov. Da
je postala knjiga mnogim va-
ščanom kulturna potreba, nam
pričajo naslednje številke. Šte-
vilo prebranih knjig se je iz
leta v leto večalo. Od leta 1950
se je dvignilo število prebranih
knjig od 200 na 362 v letu 1951;
leta 1952 je bilo prebranih 849
knjig. Medtem ko je bilo lani
izposojeno v prvem četrtletju
573 knjig, jih je bilo letos v
istem času le nekaj čez 300. Da
to število ne bi še bolj padlo, je
potrebno, da knjižnici preskr-
bimo nove knjige do prihodnje
bralne sezone. Ker ljudska
knjižnica lahko nabavi letno s
svojimi dohodki le zelo malo
knjig, bi bila zaželena pomoč s
strani občinskega ljudskega od-
bora. — Le z nabavo novih
knjig je zagotovljen uspeh
knjižnice! MN.
m PTUJA
Od ponedeljka, 23. t. m., dalje
opravlja pri Vinarski zadrugi
v Ptuju skupina 32 ljudi iz Jur-
šinc pod vodstvom tov. Pavla
Soštariča cepljenje vinske trte
za trsnico na Bregu. Ta skupi-
na ima že večletne izkušnje, saj
je opravila cepljenje na raznih
državnih posestvih, bila pa je
tudi na delu v Kopru, kjer je
cepila 400.000 trt.
Za Vinarsko zadrugo Ptuj bo
sedaj pripravljenih 120.000 cep-
Ijenk, ki bodo namenjene za
večje kompleksne nasade, ki
bodo obnovljeni po načrtu v
skladu z novim trsnim izborom.
Cepijo se v glavnem: laški riz-
ling, muškatni silvanec, šipon,
v manjši meri pa zeleni silva-
nec, neuburgovec, rizvanec in
renski rizling.
Zanimivo je delo te ekipe, ki
ga imajo dobro razdeljenega,
zato pa tudi hitro napreduje. Z
vso resnostjo so na delu oepilci
pa tudi ostali. Vsa ekipa si pri-
zadeva, da bi vse cepljenke
uspele. Zaboji, žagovina, silnica
in vse je pripravljeno ob naj-
manj.ših stroških.
Kakor kaže bo cepljenje za-
htevalo več silnic, za kar bi bile
dobrodošle sedaj nekoristne
zgradbe podjetja Perutnina na
Sp. in Zg. Bregu, ki so bile
prvotno namenjene gosjereji. i
Tako si bo Vinarska zadruga
prihranila nepotrebne investici-
je in bo lahko v Se večji meri
koristila razvoju vinogradništva
z nadaljnjimi stotisoči cepljenk.
-.iuiina in njeno pos'E..^i^o
v soc. družbeni ureditvi
Družina je o&iiovna celica in
zato najtrdnejši temelj ljudske
in državne skupnosti. Ona mora
pripravljati v družinskem živ-
ljenju otroka za sožitje in delo
v veliki družini — v domovini.
Zaradi tega je na družinski
vzgoji živo zainteresirana naša
ljudska oblast, ki se dobro za-
veda, da je diružina sicer naj-
manjši kolektiv, iz katerega pa
rastejo in prehajajo otroci v
večje kolektive. Ljudska oblast
vpliva na družinsko vzgojo z
zakonodajo, dviganjem življenj-
ske ravni družine, s strokovno
zdravstveno in pedagoško pK>-
močjo itd.
Zato pa ne smejo zanemarjati
družinske vzgoje predvsem star-
ši. Družina daje najboljše po-
goje za dobro vzgojo, ker veže-
jo člane družine močne vezi:
medsebojna ljubezen, ista kri,
skupni dom, enaki gospodarski
interesi itd.
Oče naj bi bil oskrbovalec in
skrben čuvar družine. Doživ-
ljanje pristnega, plemenitega
očetovstva je za vsakega otro-
ka prav gotovo najgloblja in
najučinkovitejša priprava za
življenje v socialistični skup-
nosti.
Mati pa skrbi za vsakega čla-
na družine, udobje ter zadovolj-
stvo v družini. Oče in mati vpli-
vata v družini različno na otro-
ke, vendar se z izrazitimi last-
nostmi pri vzgoji najsrečnejše
dopolnjujeta.
Pravilno morejo moralno ob-
likovati svoje otroke edino star-
ši, ki so sami moralni in ki
pred otroci tudi moralno žive.
Starši morajo pred otroki tako
živeti, kakor sami želijo, da bi
ti pozneje živeli. Medsebojna
ljubezen v družini polaga teme-
lje za poznejše otrokovo življe-
nje. Ob zgledu svojih dobrih
staršev se nauče otroci vsega,
kar jim je potrebno, da se mo-
rejo pozneje družbeno razvijati
dalje.
Toda niso vsi starši dobri in
ne vzg-ajajo vsi svojih otrok
pravilno. Mnogi starši sami niso
vzgojeni. Vpričo otrok so suro-
vi, brezobzirni, so nepošteni, se
ne znajo obvladati. Večini na-
pak otroškega značaja je kriva
neobvladanost staršev in pa
njihova nevzgojenost. Vsak oče
in vsaka mati bi se morala za-
vedati, kje so njiju šibke stra-
ni, katere slabe lastnosti imata,
razen tega po morata imeti trd-
no voljo, da jih zaradi otrok
odpravita.
Težak problem je v družini
alkohol. Zaradi pijančevanja
trpi vsa družina materialno po-
manjkanje. Otroci trpijo v taki
družini telesno in duševno. Kak-
šni bodo ti otroci, ko doraste-
jo? Ali bodo krenili na boljšo
pot od svojih staršev? Sociali-
stični družbi ne sme in ne more
biti vseeno, kaj bo iz takih
otrok, ali bodo njeni poznejši
člani telesno in duševno zdravi,
odporni, pošteni in značajni
ljudje!
Tretji  problem v družini so
nekarakterni starši, ki zanemar-
jajo ali celo zapuste družino, ki
so si jo sami ustvarili. Tak ro-
ditelj  je  podoben delavcu,  ki
zapusti stroj, ko je v največjem
zagonu.  Niso mu  mar okvare
stroja, niti eventualne nesreče,
ki   jih  lahko  povzroči   zaradi
malomarnega odnosa do pover-
jene mu naloge. Kaj se zgodi s
takim delavcem?   Kolektiv ga
i zavrže in težko  dobi ponovno
1 zaposlitev.  Njegova  slaba ka-
I rakteristika ga pa spremlja na
! vseh delovnih mestih. Ali ni ta
I delavec  podoben  roditelju,  ki
j zapusti   otroke   v   najnežnejši
j mladosti, ko so najbolj potrebni
; močne in dobre vzgoje? Ali ni
j tudi  njemu  vseeno,  kaj bo z
njegovimi   otroki   in  kako bo
nanje vplival slab zgled? Taki
dogodki  resno  ogrožajo   brez-
skrbno otroško življenje in pn-
ščajo v razvoju njegovega miš-
ljenja in značaja globoke brazde
in pogosto težke posledice za
vse življenje. Tega bi se moral
zavedati vsak roditelj, ki so mu
njegova   egoistična   izživljanja
več kot odgovornost za vzgojo
in srečo lastnih otrok. Zavedati
se morajo  tega vsi,  ki rušijo
družine in spravljajo v nesrečo
otroke,   ki   so   bodočnost naše
socialistične domovine.
Danes, ko se rušijo ostanki
kapitalizma preteklosti, ko se
družba ureja in oblikuje po
plemenitejših medsebojni odno-
sih, se vršijo tudi v vsebini in
oblikah družinskega življenja
važne izpremembe, v katerih
zmaguje novo, boljše in pleme-
nitejše. V času tega razvoja in
zorenja naše poštene, iskrene in
trdne socialistične družine je
naloga družbe, da ji pomaga z
vsemi možnimi sredstvi ter ji
omogoči, da bo lahko nemote-
no vršila svoje največje in naj-
važnejše poslanstvo — vzgajati
plemenite državljane.

Mešani pevski zbor KUD Or-
mož, ki je dalj časa le životaril,
saj ni imel niti prostorov za
vaje, torej tega, kar je osnova
za uspešno delo, je zopet zaži-
vel. Vključil se je v TD »Par-
tizan«, ki mu nudi potrebno za-
vetišče in pomoč. Taka rešitev
je z ljudskoprosvetnega gledi-
šča kaj čudna, a prvi rezultat
je vendarle pozitiven.
Pevski zbor, ki ga vodi uprav-
nica lekarne tov. Jelka Veselic,
je imel 14. marca zvečer svoj
prvi in 15. marca popoldne svoj
drugi koncert. Zbor, čeprav ma-
loštevilen (komaj 30 pevcev in
pevk), je nastopil kar v treh
različnih sestavih: mešani^ žen-
ski in moški zbor. Spored kon-
certa je obsegal 20 pesmi, in si-
cer 12 za mešani zbor, 5 za
moški in 3 za ženski zbor. Pri-
lično bogat spored je obsegal
skladbe skladateljev: Pahorja,
E. Adamiča, Sattnerja, M. Hu-
bada, Simonitija,  Kozine, Haj-
driha, Klaiča, Ipavca, Kramolca
in   Ocvirka.   Izmed   sestavov:
moški, ženski in mešani zbor,
zahteva največ izdelave mešani
zbor, ki ga sestavljajo moški ia
ženski  glasovi — zato zahteva
v svojem bistvu dvojno obdela-
vo, dočim ima moški in ženski
zbor le eno vrsto glasov, ki so
si po  svoji  zvokovni  funkciji
bližji in je zaradi tega harmo-
nična zlitost glasov laže doseg-
ljiva. Iz teh objektivnih razlo-
gov   toliko   bolj   pozdravljam
uspeh   mešanega   zbora,   ki je
zvenel lepo enotno in v lepem
sorazmerju glasov. Ženski zbor,
ki je imel na svojem sporedu
od treh  pesmi dve,  ki bi bile
primernejše za moški zbor (Mile
Pop Jordanov in Plovi, plovi),
je zvenel enotnejše od moškega,
ker zahteva moški zbor v taki
majhni zasedbi že bolj izdelane
glasove, to pa zaradi tega, ker
so pesmi za moški zbor pisane
v mnogo večjem glasovnem ob-
segu kot za ženski zbor. Dikcija
vseh treh zborov je bila dovolj
jasna, le pri Adamičevi »Uspa-
vanki« (ženski zbor) je bila po-
manjkljiva. Sopran solo je bil
lep in mehak, čeprav je malo
distoniral; jasen je bil tudi alt
solo. Pri ženskem zboru je bilo
premalo dinamičnih kontrastov,
zlasti pri pesmi »Plovi, plovi«.
Moškemu   zboru pa se pozna
manj redno obiskovanje vaj, iz
tega razloga so nekateri pevci
vidno  sigurnejši od drugih ne
le v intonaciji,  temveč tudi v
besedilu,   kar  vpliva,   posebno
pri majhnem  zboru,  na njega
homogenost.   Kljub omenjenim
nedostatkom moškega zbora pa
so bile pesmi:   »Pod oknom«,
»Jurjeva« in »Svračanje« zvo-
kovno lepo in muzikalno obču-
teno podane.
Interpretacija celotnega pro-
grama je bila v glavnem sklad-
bam primerna. Vstopi te ali
one glasovne skupine so bili
tu in tam manj točni, kar je
pa pri tako mladem zboru ra-
zumljiv pojav. Dinamična izde-
lava je bila deloma celo zelo
dobra, potrebna pa bi bila še
fonetična obdelava zbora, kar
pa je pri nas precej trd oreh.
i Naj omenim še prehudo nave-
zanost na note tako pri ženskah
kot pri moških, pri slednjih
bolj iz potrebe, pri ženskah pa
večkrat iz zadrege,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dominik Glušič:
Se%iili §0 jih
v noči od 8. na 9. februarja
leta 1945 so imeli partizani pod
vodstvom Vilija Vreska pri Ko-
vačecu na Polenšaku sestanek. !
To je izvedel tudi domačin Cuš,
Kot pristaš takrat že zelo
majhnega tretjega rajha je o
sestanku obvestil gestapovce. Ti
so v pojačani patrulji v družbi
s člani pisane druščine obersta
Trecka šli takoj na lov na par-
tizane.
Ko  so v zgodnjih  jutranjih
urah vsi ti zlikovci pj-išli na Po-
lenšak, so obkolili Kovačccovo
hišo, kjer so bili partizani ter |
jih pozvali na predajo. To pa se
ni  zgodilo. Kmalu se je vnela
ogorčena bitka. Partirimi kot ge-
stapovci so imeli žrtve. Gesta-
povca Križanec in  Jimger sta
trdila, da je padlo 14 p?!rtizanov
in  en  Nemec.   Vendar je bila
to  laž  ter  to   poročilo  enake I
vrednosti, kot vsa druga nem- j
ška  poročila s front in drugih :
borbenih področij. Se!e od uje-
tih parti7.anov sem pozneje do-
bil točnejšo sliko o bitki na Po-
lenšaku in da tam sploh n!'bilo
14 partizanov, temveč samo 10;
in   da  .jih je od teh le sedem
padlo, tri pa so gestapovci uje-
li, ko so hoteli pobegniti iz go-
reče hiše. Nemci so hišo zažgali,
ker na drug način niso prišli do
živega obupno in do zadnjega
naboja branečim se partizanom.
Gesta,povci so ujete tri parti-
zane sezuli ter jih z na hrbtih
z žico zvezanimi rokami bose
priveKlli v ptujske zapore še
istega dne v večernih urah.
Predhodno so jih zasliševali v
Brenčičevi hiši, česar tudi ni mo-
gel nikdo prikriti. Vsi trije so
dezertirali iz okupatorjeve voj-
ske, kamor so bili prisilno mo-
bilizirani. Kot Slovenci seveda
niso hoteli služiti okupatorju.
Zaradi tega so jih gestapovci še
bolj neusmiljeno mučili, da je
eden med njimi. Janez Feguš iz
Nove vasi pri Markovcih, še ne-
kaj dni po aretaciji bruhal kri
in imel razbite zobe in čeljusti.
Eden njegovih tovarišev je bil
iz Zamušan, drugi pa iz Sredi-
šča.
Imen teh dveh partizanov se
ne spominj,'im več. pač pa to.
da sta bila precej odpornejša
ter sta tudi krizo gestapovskeg?
zasliševanja l?že prenesla. Ven-
dar pa  je  Feguš   razmeroma
moral več pretrpeti, ker so ge-
stapovci ugotovili, da je bil
predhodno zaprt njegov brat
Konrad, in ker so sploh smatrali
Feguševo družino za uporniško,
ki je bila tudi v evidenci za iz-
selitev.
Janeza Feguša so s tovariše-
ma po končani preiskavi predali
gestapovci vojaškemu sodišču v
Gradcu. Toda sreča jim je bila
mila: vsem trem se je po ne-
kem bombardiranju posrečilo
pobegniti ter se tako rešiti goto-
ve smrti, ki bi jih doletela zaradi
pobega iz sovražnikove vojske
in sodelovanja v oboroženi
uporniški formaciji naših E>arti-
zanov.
Janezova sestra mi je pozneje
pripovedovala, da so ustaši na
Hr\'aškem zaradi sodelovanja
ubili enega člana Feguševe dru-
žine, brata, ki so ga Nemci iz-
selili že v 1. 1941. Iz teh dejstev
je razvidno, da je med tisoči
slovenskih družin tudi za Fegu-
ševo iz Nove vasi prišla osvobo-
ditev kot prava rešitev pred
najhujšim.
Med padlimi partizani je
slcupno s Kovačecovo hišo zgo-
relo tudi truplo Vilija Vreska,
partizanka Nataša — Fajsova
Mimica iz Stojnc pa je obležala
v bližini prizorišča bilke. Imen
ostalih padlih partizanov se ne
spominjam več, gotovo pa se jih
spominja Janez Feguš, ki do-
godka verjetno ne bo pozabil
vse dni svojega življenja.
Tisto jutro se gestapovci niso
zadovoljili z doseženim uspehom
kakor jim ga je verjetno ob-
ljubljal izdajalec Cuš ter so za-
radi tega na njegovo pobudo
aretirali še 10 ljudi, ki so jih
smatrali za politično sumljive —
torej zavedne Slovence. Od teh
se spominjam najbolj Sumenja-
ka in Klajžarja. V Ptuj so bili
privedeni istočasno z navedeno
trojico, zaslišani pa so bili šele
nekaj dni pozneje ter nekateri
odvedeni v Maribor, drugi pa
izpuščeni.
Izdajalca Cuša so ge.staiTOVci
nagradili za izdajstvo s tem,
da so mu nudili zatočišče v Ptu-
ju, ko ga je ljudstvo zaradi iz-
dajalstva izločilo in ker se je
bal maščevanja osvobodilnega
gibanja. Šest gestapovcev je v
tem ča.su imelo stanovanje v
bližini zai>orne sprejemne pi-
sarne, kjer je sedaj stanovanje
upravnika zaporov, in tu je na-
.šel pribežališče Cuš med kupi
orožja in municije, ki je ležalo
m.ed posteljami gestapovcev. Po
družini ga nisem nikdar vpra-
šal, pa mi je sam pripovedoval,
da so mu partizani vpepelili do-
mačijo in da so mu obljubili
gestapovci in landrat, da mu
bodo zgradili novo.
Podoben pohod so napravili
gestapovci nekaj dni pred tem
v Gorišnico, ko je v bitki padel
komandant partizanskega odre-
da Tone Belšak iz Muretinc. Iz-
daja, kakor tudi potek bitke mi
nista znana, spominjam pa se,
da so junaki spodnjega ptujske-
ga polja s Tonetom Belšakom
povzročili med ptujskimi Nem-
ci in nemčurji velik strah. To
se je odražalo v tem, da 'SO
ptujslci veljaki in funkcionarji
po tem dogodku hodili oborože-
ni z brzostrelkami celo na ko-
silo, kot smo cesto videli land-
rata Bauerja.
Po obeh teh gestapovskih
pK)dvigih so bile aretacije in za-
piranja svojcev padlih in ujetih
partizanov ter njihovih pod-
pornikov in sodelavcev, za ka-
tere so gestapovci zvedeli. To je
bil čas poostrenega gestapov-
skega terorja, ki mu je bilo iz-
postavljeno naše ljudstvo. Stari
bivši avstrijski žandarji in po-
dobna izdajalska svojat sloven-
skega rodu je v tem času uspe-
vala v svojem poslu, pa si tudi
v svoji kratkovidnosti kopala
lasten grob.
Po bitki v Gorišnici in smrti
Toneta Belšaka so gestapovci
zaprli njegovo mater ter nedo-
letne sestrice, O njihovi rešitvi
iz zaporov pa prihodnjič..
Stran 4
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj. 27. marca 1953
AKademia oto^skega *Partzana'
Prav za prve F>omladne dni
Je TVD »Partizanu pripravil
akademijo, ki je v 17 točkati
zadovoljila gledalce, ki so na-
polnili dvorano.
Program so izpolnili pionirji,
pionirke, mladinske vrste, na-
stopile so tudi članice. Pionir-
ke so bile v vseh točkah narav-
nost ljubke. Male mamice (Baj-
got Nada — vaditeljica), perice
na potoku, polka, igre s koleb-
nico — tri tičke Vajdove Mari-
ce — so bile naravnost lepe in
so občinstvo očarale. Ljubeč
Franc je predstavil pionirje v
štafetnih igrah in v vaji z za-
stavicami, ki niso bile še izde-
lane, toda pomanjkljivosti se
morajo zaradi mladosti telovad-
cev spregledati Preskoki pio-
nirjev čez mizo (Ečedin) in Eče-
dinove proste vaje s pionirji
tudi slogovno niso bili še izde-
lani, pri prostih vajah smo po-
grešali red, prostornost, kar
daje efekt.
Mladinci in mladinke so s
svojo spretnostjo pripomogli
akademiji do kvalitetne višine.
Prevali mladink (Ljubeč Dani-
ca) in vrsta, ki je telovadila na
dvovišinski bradlji, je v posa-
meznih izvedbah žela splošno
odobravanje. Odlikovali sta se
zlasti Pintarjeva in Oparova.
Mladinci (Drobina) na bradlji
so telovadci bodočnosti Izvrst-
na je trojica Trugar. Pintar,
Spaner Občinstvo je plosValo
vsakemu posamezniku. Tudi
Drobinove moške vaje, ki so jih
izvajali mladinci, so bile zado-
voljive, vendar bo treba bolj
paziti na enotnost gibov in
gladko, ravno vrsto.
I Vaje na švedski klopi so po-
' novno poudarile gibčnost mla-
dink pod vodstvom Zavadlalo-
ve, ki je naštudirala tudi zadnjo
ritmično točko — valček, ki je
bil ob spremljavi prof. Kuštrina
izveden v splošno zadovoljstvo.
Vrste  članov so pri  društvu
redke. Vendar so nastopile čla- |
niče (vodja Carli Katica), ki so '
brezhibno izvajale vaje s kiji.
i    Akademija mora po svojem
uspehu dati telovadečim pobu-
do za nadaljnje  delo,  obenem
pa je bila prireditev najlepše
vabilo tistim, ki še ni.so v Par-
1 tizanovih vrstah. -da.
KONCERT MEŠANEGA
PEVSKEGA ZBORA
TD »PARTIZAN« V ORMOZU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zborovodkinja je jasno in z
dobrim občutkom do naše pe-
smi vodila lepo uspel koncert
in mislim, da ni odveč, če izre-
čem zboru, posebno pa njegove-
mu vodji tov. Jelki Veseličevi,
vse priznanje.
Na koncu pa ne smsm pre-
zreti dejstva, da je 30-članski
zbor za Ormož dokaj žalosten
kulturni pojav in zdi se mi, da
bi ne bilo napak, če bi se tam-
kajšnji predstavniki oblasti in
množičnih organizacij nekoliko
poglobili v vzroke tega pojava!
Jože Gregorc
IZKUŠNJE IZ  KMETIJSTVA
(Nadaljevanje z 2. strani)
lahko pase vse na isti paši Za-
trjujejo mu, da se jim zdi naj
težje vzdrževati pri kravah red.
ko se vračajo s paše v hleve.
White je rešil tudi ta problem.
Njegove krave nosijo številke,
zato lahko spretni pastir spravi
v 15 minutah v hleve 200 ali
več krav, če si jih predhodno
pravilno razporedi. Ko jih spu-
stijo iz hlevov, je na podlagi
številk lahko ugotovili, kje je
katera Izmed njih »doma«.
Whitejev oče je posejal na
način, ki je v Novi Angliji udo-
mačen, večino svojih površin z
žitaricami, ki res dajo največje
hektarske donose vendar t-«^
izčrpajo zemljo in rabijo dva-
krat več hlevskega gnojd lu
umetnega gnojiva kot krmne
rastline.
Cim več je White dokupoval
zemlje, tem več je sejal dete-
lje in lucerne in sedaj se sploii
ne bavi z žitaricami. To je tudi
glavni vzrok, da trdijo kmetij-
ski strokovnjaki, da je Whitc
pokazal novo pot Novi Angliji
»Ce bi vso neizkoriščeno in iz-
črpano zemljo v Novi Angliji
vrnili na sistem pašniškega go-
spodarstva, bi to pomenilo isto
kot da bi celo državo priklju-
čili obdelovalnim zemljiščem«
je rekel pred nedavnim neki
funkcionar kmetijskega ministr-
stva ZDA.
White se v celoti poslužuje
državne pomoči, ki se mu nud:
Za tako konstruktivno delo. Na
podlagi kmetijskega plana za
zaščito zemlje ZDA dobiva
umetna gnojila, apno in take
mikroelemente, kot je n. pr
bor, pa tudi denarno pomoč za
izboljšavo zemlje. Tehnične na-
svete mu dajejo direkcije okraj-
nih služb za vzdrževanje zemlje
Tudi stroje mu posoja država.
Njegovi uspehi presegajo vse
dosedanje in to po zaslugi svo-
jevrstnega Whitovega dela.
White stalno govori, da bo
treba sezidati novo hišo za nje-
govo družino, ki šteje štiri si-
nove in dve hčeri. Tega pa se še
nI lotil, ker odkrije vedno znova
kak neizrabljeni del zemlje, ki
vedno zavzema prvo mesto vseh
skrbi. »Smatram, da je treba
vsako leto usposobiti za kme-
tijsko produkcijo vsaj 20 ha ne-
rodne zemlje. To je gotovo važ-
nejše kot graditi hišo ali imeti
denar v banki in drugod.« Tako
pravi vedno znova White.
Tako delo pomeni pripravlja-
nje nove zemlje za prihodnje
generacije. Pripravljati zemljo
za bodoča pokolenja je zamisel,
ki so jo prinesli s seboj pionir-
ji, ko so se naselili v Ameriki.
(AB-C)
(Op. ur. Nad temi Whitejevi-
mi izkušnjami se bo gotovo za-
mislil marsikateri naš kmeto-
valec, ki išče nova pota za svo-
je nedonosno gospodarstvo. Te
izkušnje niso za nas nekaj ne-
dosegljivega, to tem manj, ker
imajo dokaj sličnih izkušenj s
preobrazbo zemlje zadružniki
-adruge Osojnik, ki so z buldo-
žerjem prvi v okraju začeli z
delom po načelu: »Pripravimo
novo zemljo za sedanje in pri-
hodnje generacije.«)
A^. RES POGREŠAMO LEPO
OBNAŠANJE?
OBISKI
Obisk je ali naša neizogibna
dolžnost, zahteva vljudnosti aH
potreba prijateljstva.
Iz dolžnosti vršimo obiske pri
svojih predstojnikih, da se jim
predstavimo ali se poslovimo
od njih, če za dalje časa odpo-
tujemo ali odidemo kam dru-
gam v službovanje.
Iz vljudnosti obiskujemo ose-
be, s katerimi prihajamo v stik
po svojem poklicu, ali pa, če
moramo pod vplivom okolnosti
prekiniti take stike.
Vsak obisk moramo vmitl.
Prav tako zahteva vljudnost,
da obiskujemo osebe, ki jim
hočemo čestitati, jim izraziti
sočutje ali sožalje, se zahvaliti
itd.
Najpogostejši, a najmanj ob-
redni so prijateljski obiski.
Človekoljubje nam nalaga
dolžnost, obiskovati nesrečne,
bolne itd. al^ pa vsaj njihove
sorodnike ter se informirati o
njih stanju.
Značaj teh raznih obiskov
zahteva tudi različno obliko
obiska in vedenja pri njem.
Pri obiskih iz vljudnosti jc
potrebna vizitka (posetnica);
važna je tudi obleka, v kateri
NAROČNIKOM!
Ker Imamo s tiskom čekov-
nih položnih previsoke stroške,
teh v bodoče ne bomo prilagali
in pošiljali, ker jih naročniki
lahko dobijo v vseh poštah.
Vpisati morajo našo bančno
številko 634-T-206 Ptujski ted-
nik Ptuj.
Zaostankarje zato prosimo, da
plačajo zaostanke pri naši bla-
gajni ali jih nakažejo potom
položnice na naš naslov
Večletnih naročnikov, ki so
redno plačevali naročnino, ne
bomo pozivali na plačilo letoš-
nje naročnine, ker smo prepri-
čani, da nam tudi letos ne bodo
ostali ničesar dolžni.     Uprava

priredi
v nedeljo, dne 12. aprila 1953 ob 14. uri (2. popoldne)
KONJSKO  ŠPORTNO  REVIJO
Letošnji spored bo bolj pester, ker bodo poleg domačega
Kluba za koniski šport sodelovali še novo osnovani ja-
halm klub iz Ptuja in pa ljutomerski konjerejci s svojiralf-
dirkalnimi konji. Predvidena pa je tudi še posebna točkaš
»Kmečka dvovprežna oirKa«, na kar se še posebej opo-
zarjajo naši kmečki konjerejci. Kdor ima lepe kobile in
se želi tega nastopa udeležiti, naj se čimprej, najkasneje
pa do 5. aprila 1953 prijavi v pisarni na Turnišču, kjer bo
prejel potrebna navodila.
Na prireditvi bodo prikazani najboljši plemenski ko-
nj- vseh vrst, zato bo za ljubitelje konj in ko-jerejco
dovolj užitka.
Iskreno vabljeni I
m scda'li solav
v Slovenskem poročevalcu z
dne 15. t. m. sem brala važen
članek pod naslovom »Proda-
jajte tudi navadne sokove!«
Pisec tega članka prepričeval-
no trdi, da navadnih sokov ne
vidimo nikjer v naših izložbah.
Vpraša se: zakaj?
Odgovorila bi mu v slede-
čem: Zato. ker jih naše trgov-
ske poslovalnice odklanjajo, češ
da so predragi in da jih potroš-
niki ne marajo. Dalje vprašuje
dopisnik: Ali je naš potrošnik
res tako nazadnjaški, da ne loči
koristnega od škodljivega, osve-
žujočega od omamljivega? Ne,
to ne drži!
Kajne, drage matere, posebno
ve ne pritrdite temu. Na zdrav-
stvenih predavanjih, ki jih sli-
šite, dalje v gospodinjskih teča-
jih, ki jih obiskujete, vam pre-
davateljice natančno razlože, da
jabolka, grozdje in tudi drugo
sadje v tekoči obliki niso nič
drugega kot plemenito sveže
sadje, ki je najbolj koristna pi-
jača za otroke in tudi za od-
rasle. V našem, sadja in grozd-
ja tako bogatem okraju, je
dolžnost vsake zavedne žene in
matere, da odločno zahteva na
merodajnih mestih, da seta ko-
ristna pijača izdeluje v večji
meri in da pride v vsako trgo-
vino.
Matere! Skrbno glejte, da
otrok ne pride do žganja in
drugih opojnih pijač, ki jih
imate doma; pa tudi matere, ki
kupujete take pijače skrbite, da
se otroci ne bodo zastruplj-jli z
alkoholom. Ravno v našem vin-
skem okraju ne smemo dop^-i-
ščati. da bi se otroci p-anašali,
da pijejo pole;^ staršev iz pol-
nih kozarcev itd.
I   Drage matere, ne izgovarjajte
se, da so ti sadni sokovi pre-
dragi. Primerjajt.e jih s cenami j
drugih pijač, ki so škodljive za
zdravje otrok. Na primer cena
din 30 za liter jabolčnega soka
ali din 60 za liter grozdnega so-
I ka   ni pretirana,  saj vsebuje
; vsak liter soka poldrug liter ja-
I bolk ali grozdja,
i    Za praznik žena 8. marec —
' je bil tudi v našem okraju sko-
j raj v vsaki vasi slavnostni se-
: stanek,  ki ste  se ga udeležile
; vse zavedne žene in matere. Po-
leg  zbranega   sporeda ste tudi
odločno poudarile, da se zaveda-
te dolžnosti biti v naši sociali-
stični skupnosti najboljše vzgo-
jiteljice svojih otrok in da ho-
čete boj proti dosedanjim napa-
kam in slabostim, h čemur spa-
da tudi  boj proti  alkoholu za
mladino. P. E.
LETNA   SKUPŠČINA
OKRAJNEGA ODBORA RK
31. marca bo v Ptuju v dvo-
rani okrajnega komiteja 9. red-
na letna   skupščina   okrajnega
odbora RK. Pričetek skupščine
bo ob 8. uri zjutraj. Odborniki i
bodo poročali o delu RK v mi- j
nulem letu: o izboljšanju sploš-
no higienskih   prilik, o zdrav-,
stveni prosveti, pomoči zdrav-
stveni  službi, borbi proti TBC
in o delu Pomladka RK Spre-
jeti bodo predlogi za delo v le-
tu 1953.
Na skupščino naj pošljejo
zastopnike tudi tisti odbori RK,
ki še niso izvedli svoje letne
skupščine in izvolili občinskega
odbora RK (Hajdina, Markov-
ci. Podlehnik, Starše in Trnov-
ska vas).
ŠPORT
MURA (mlad.) : DRAVA (mlad.)
a : O
,, V predtekmi so morali mla-
4ind Drave po enakovredni
igri podleči razigranim mla-
dincem Mure, predvsem zaradi
slabega napada, ki ni znal iz-
koristiti nekaj lepih prilik za
gol.
ALUMINU : BRANIK U
4 : 1 (2 : 0)
Maribor, 22. marca. V
predtekmi k tekmi Branik :
Austria (2 ; 1), so strniški no-
gometaši po lepi igri premagali
rezervno moštvo Branika z vi-
sokim rezultatom 4 ; 1. Pri Alu-
miniju se je odlikoval pred-
vsem napad. —k.
R O K O rl E T
DRAVA : BRANIK 17:10 (7:4)
Maribor, 22. marca. V prvi
letošnji rokometni tekmi so
ptujski rokometaši dosegli svoj
največji uspeh, odkar obstaja
rokometno društvo. Z vztraj-
nim treningom je uspelo igral-
cem, v glavnem dijakom ptuj-
ske gimnazije dvigniti svojo
kvaliteto tako, da so preprič-
ljivo premagali eno najboljših
rokometnih enajstoric v Slove- [
niji. Ze v prvih minutah so po-
vedli na 3:0 in Braniku ni
uspelo, kljub številnim navija-
čem, rezultata znižat!, pač pa
so Ptujčani naskok še poveče- j
vali. Gole so dosegli za Dravo: '
Vihar 7, Golob 5, Hauber 3,
Lešnik in Maučič po enega; za
Branik pa Kos 5, Gaube 2, Ba-
jec. Dorič in Lešnik po enega.
Pri^ Ptujčanih ni bilo slabega
moža na igrišču, medtem ko so
igrali Branikovci tehnično bolj-
še, so Dravaši presenetili s po-
žrtvovalno igro — V nedeljo,
29 t. m., igrajo povratno tekmo
v Ptuju.
NOGOMET
DRAVA : MURA 4:3 (0:3)
M. Sobota, 22 marca. Da-
na.šnja prijateljska nogometna
tekma med domačo Muro In
Dravo iz Ptuja je prinesla ve-
liko presenečenje. Kljub temu,
da je Mura že v prvem polčasu
povedla s tremi goli razlike,
Drava ni klonila, ampak s po-
žrtvovalno igro najprej rezultat
izenačila In nato z enim golom
razlike premagala domačine. Tri
gole je dosegel Maks Sirec, ene-
ga pa Horvat, ki sta bila tudi
najboljša moža na igrišču Pa
tudi ostali člani Drave so po-
sebno v drugem polčasu zaigrali
lepo in povezano.
Naročite in Citn't8
„PTUJSK1 TECNIK*
Rojstva, poroke in smrti
2ETALE
Rojstva v januarju in februarju
Kamenšek Elizabeta, Kočice
53 sina; Fišer Jožefa, Cermožiš
59, hčerko; Horvat Marija, Do-
brina 10, sina; Prevolšek Eliza-
beta, Nadole 9, hčerko; Selišek
Marija. Kočice 49, hčerko; Zaj-
šek Justina, Dobrina 45, sina;
Mohorko Terezija, Zetale 36.
sina; Hajšek Katarina, Kočice
5 hčerko; Ducman Gizela, Na-
dole 30, hčerko; Vidovič Mari-
ja, Dobrina 57, sina.
Poroke v januarju in februarju
1953.
Vivola Jožef. Dobrina in Riž-
ner Cecilija, Zetale 6; Pulko
Valentin, Zetale 98 in Kores
Marija, Zetale 1; Zeleznik Leo-
pold, Nadole 4 in Vodušek
ton, Kočice 45 in Potočnik Ma-
rija, Kočice 36; Gajser Stani-
slav, Nadole 47 in Kešpert Šte-
fanija, Zetale 25; Horvat Alojz,
Nadole 7 in Skela Marija, Ko-
čice 47; Tement Mihael, Vum-
pah 15 in Jus Rozina, Zetale
103; Benedik Blaž, Gorca 117 in
Pulko Ana, Dobrina 49; Sirec
Vincenc, Kočice 57 in Topolo-
vec Elizabeta, Kočice 4; Bezjak
Franc, Nadole 3 in Paher Eli-
zabeta. Nadole 10; Rezek An-
ton, Cermožiš 39 in Hronek
Rozina, Nadole 48.
Smrti v januarju in februarju
1953.
Ozvaldič Franc, Cermožiše
20; Pulko Marija, roj. Svenšek
Kočice 34; Butolen Jurij, Cer-
možiše 76; Jus Elizabeta, roj.
Podgoršek, Dobrina 4; Kodrič
Franc. Nadole 6.
LESKOVEC
februarju 1953
Rojstva: Emeršič roj. Fošna-
rič Marija. Skorišnjak 36, sina.
Poroke: Franc Milošič, roj.
1929 Velika Varnica 5 in Mari-
ja Supanič, roj. 1927, Spodnji
Leskovec 18. Ivan Orlač, roj.
1929 Gradišče 1 in Veronika
Vindiš, roj. 1928, Repišče 2.
Martin Arnuš, roj 1925, Veliki
Okič in Terezija Potočnik, roj.
1933, Veliki Okič.
Smrti: Jožef Ivanušič, roj.
1902, Velika Varnica 55. Jurij
Cižič, roj. 1892, Velika Varnica
56
NOVICE IZ KMETIJSTVA
V Nemčiji so izdelali traktor,
ki spredaj priključuje obdelo-
valne stroje. Priključi lahko 28
raznih kmetijskih strojev. Trak-
torist lahko vedno nadzoruje
delo vsakega priključka.
Izumljen je aparat za ceplje-
nje vinske trte. S tem aparatom
lahko cepi ena oseba dnevno
20.000 trsov, poleg tega pa je
delo manj utrudljivo kakor pri
ročnem cepljenju. Pa tudi od-
stotek uspešnih cepljenj s tem
aparatom je mnogo večji kot pn
ročnem cepljenju.
MALI OGLASI
PRODAM SEJALNI STROJ. —
Janžekovič Franc, Rucmanci
št. 58, p. Tomaž pri Ormožu.
TRGOVSKA    POMOČNICA   s
poslovodsko prakso želi pre-
mestitve. Naslov v upravi li-
sta.
PRIMARIJ  DR. VIKTOR TO-
MINSEK, specialist za očesne
bolezni je otvoril svojo prakso
v Mariboru, Cankarjeva ul. 16
in ordinira od 12. do 14. ure.
V SOBOTO, DNE 21. MARCA
sera izgubil od Stmišča do
Hajdine aktovko, najditelja
prosim, da mi jo proti nagra-
di vrne na naslov: Vidovič
Jože »Gradiš«, Stmišče.
KUPIM 4 voze hlevskega gnoja.
Naslov v upravL
PRODAM novo prešo. Naslov v
j   upravi lista.
■ PODPISANA    PREKLICUJEM
vse izmišljotine in klevete,
katere sem širila o Radu Ko-
rošcu. Istočasno se mu za-
hvaljujem, da je odstopil od
tožbe in mi s tem prihranil
večje stroške. — Ana Mohor-
čič. Ptuj.
KUPIMO dobro ohranjen pisal-
j ni stroj. — Informacije pri
Okrajnem sodišču v Ptuju,
soba št. 11.
PRODAM večji travnik blizu
bivšega Koroščevega mlina.
Naslov v upravi.
70 ORALOV GOZDA med Hla-
ponci in Polenšakom ugodno
prodam. Pojasnila pri Francu
Cušu v Hlaponcih št. 5, pošta
Juršinci.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste
spremili na zadnji poti našega
dobrega moža, ateka in dedeka
ZAVEC KARLA
Posebno zahvalo g. župniku za
ganljive besede ob grobu, pev-
cem za žalostinke, Tovarni pe-
rila Ptuj za vence in vsem da-
rovalcem vencev in cvetja.
Žalujoča družina Zavec
Cirkovci, 20. 3. 1953
NESREČA NE POCiVA
Ptuj.ska  bolnišnica  je nudila
zdravniško   pomoč  v  sledečih
' primerih:
j   Poškodbe  na  glavi:   Marija
i Lamut iz Ločkcga vrha, Marija
Mesaric iz Makol. Simon Dro-
fenik iz Grdine, Slavko Volge-
mut iz Le vanj C, Ana Ccracn-
ček iz Podlož.
Poškodbe na rokah: Iv. IIolc-
I kneht iz Placarja, Edi Borošok
! in Matija Rantaša, oba iz Pluja.
' Poškodbe na nosrah: Milan
Rogič, Ptuj, Franc Gorjanc iz
Janžkega vrha, Vili Kralj. Bu-
dina, Rudolf Toplak, Placar,
Franc Zmauc, Ptuj.
Notranje poškc'."je: Fr. Vr^^že
iz Strnišča, Ivan Ziž-k iz Vlihi-
paha.
Trgovsko podjetje
PTUJ
priporoCa
cenj. odjemalcem !z ptujskega okraja in iz Ptuja svoje bo-
gato založene poslovalnice
Pripravili smo poleg vseh vrst
PREHRAMBENIH PREDMETOV
izredno lep>o izbiro
TEKSTILNEGA BLAGA
za
POMLADANSKE ŽENSKE, OTROŠKE IN MOSKE
OBLEKE, PERILO, OBUTEV, GALANTERIJO IN
DRUGO
Cenj odjemalcem sporočamo tudi. da smo odprli v
VELEBLAGOVNICI .>MERKUR« POSEBEN ODDELEK
ELEKTROMATERIAL !N GLASBILA,
poleg tega pa oddelek za
POHIŠTVO IN OSTALO STANOVANJSKO OPREMO
PRODAJAMO    TUDI    NA    OBROČNO
ODPLAČEVANJE!
Pridite in si oglejte blago naših zalog in ugodne cene! — Vsi člani in
članice delovnega kolektiva »PRESKRBA« se bodo potrudili, da boste
vsestransko zadovoljni
PRESKRBA PTUJ