za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi }e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI K. I Od bofa do zmage! devoted to the interests of the laboring classes íátev. 3. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111/, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 19. januarja 1912 Kdor ne miBli svobodno, se ne more boriU sa svobodo I Leto XI. Razgled po svetu. BDEČA NEMČIJA. Berlin, 15. jan. — Da postane Nemčija v 25 letih morda republika, ni za oporekati. Pri zadnjih volitvah so socijaldemokrati na celi črti zmagali v starih okrajili in tudi v popolnoma nesocialističnih okrajih pridobili na tisoče glasov. Vseh glasov socialdemokratov je bilo pri zadnjih volitvah oddanih nekaj čez 4% milijone. Leta 1903 — 3,010,000; 1907 — 3,250,000; pri zadnjih petkovih volitvah 12. t. m. že dosedaj znanih, 4,250,000 socijaldemokratskih glasov. V glavni volilni borbi so si na mah zagotovili 64 sedežev; ker pa pridejo v neštetih krajih v ožje volitve bodo pridobili še kacih 30 mandatov, kar .pomeni največjo socijalistično zmago v Nemčiji. Imeti približno 100 poslancev v parlamentu! (A-merika I.) Pomisliti pa moramo, da so volilni okraji za socijaliste jako prikrajšani in goljufivi in v prospeh črnega blaka in agrarcev. Zmaga rdečkarjev je pa vseeno častna. Centrum (vladna stranka) tudi ni mnogo zgubila in bo še vedno hud jeziček v zbornici. Poljaki imajo dosedaj 15 mandatov. Če se ho v Nemčiji socijalizem tako širil, ho Vilee kmalu krono zgubil! — “Benetke vzhoda” zgorele. Osaka, Japonsko, 16. jan. — Danes v jutro ob 1 uri se je pojavil na južnem delu tega mesta požar, ki je uničil 5268 hiš in naredil 30,000 oseb berače, ki nimajo danes kam položiti svoje glave. Osaka, “Benetke vzhoda” ima 1,000,000 prebivalcev in je eno prvih industrijskih in trgovskih mest Japana. Mesto je bilo že mnogokrat obiskano od ognja. 1. avg. 1909 je pogorelo 11,368 hiš. V mesto Osaka posebno radi zahajajo beli turisti, ker je zanimivo, ker hrani najstarejši tempelj Budhe. Pretepi v Parizu. Pariz, 14. jan. — Pred justično palačo je prišlo do krvavih pretepov, ker je sodni dvor obsodil par delavskih organizatorjev, da so razpečavali med vojaštvo anti-militaristične časopise in revolucijonarne spise, katere so francoski vojaki z vso pridnostjo prebirali kljub gospodom sodnikom. Taki so pač Francozi! Ko se je naznanilo, da hojo organizatorji pripeljani iz sodišča na cesto, je organizirano delavstvo proglasilo 24 urni splošen štrajk,. kateremu pozivu se je odzvalo na tisoče in tisoče parižkih delavcev, ki so za svoje tovariše burno demonstrirali. Prišla je policija, ki je bila pa ljuto tepena in vržena nazaj. Šele huzirjemna konjih se je posrečilo izprazniti ulice in posebno Place du Chate-let pri Notre Dame mostu. Na stotine delavcev je bilo ranjenih pri pretepu; tudi 9 policajev je zadobilo težke poškodbe. “Velik kabinet”. Pariz, 17. jan. — Z novim mi-cisterstvom je vse časopisje zadovoljno, ker so v novem kabinetu res delavni in simpatični možje. Celo monarhistični “Goulois” se je povzpel med slavospevnike in napisal: ‘ ‘ Imamo sedaj največji kabinet, ki je obstal pod tretjo francosko republiko”. OENURJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: *i • 10.35 ............... 50 kron, «a 8 20.50 .............. 100 kron, ia * 41.00 .............. 200 kron, Za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ............. 1000 kron za $1020.00 ............. 5000 kron. PoStarina je ršteta pri teh »rotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbiika. Naš* denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v g-otorini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St, N«w York tOtSt. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio LAKOTA. London, 17. jan. — Brzojavna poročila nekega Angleža iz Oren-burga pravijo, da vladajo grozne razmere v južno-vzhodni Rusiji. VI governementu Orenburg ob reki Ural vlada grozna lakota ; bi rokratična carjeva vlada še ni ganila s prstom, da bi opomogla lačnemu prebivalstvu. Lakota je tako grozna, da kmetje prodajajo svoje otroke Kirgizom, (nomadi), da jih tako rešijo gotove in strašne smrti. — Vsak dan umre od lačnega tifusa po sto mož in še več. 70 odstotkov vseh otrok se nahaja v grozni na-leznjivi bolezni in je vlada tako zanikrna, da še zdravnikov ne pošlje v lačne pokrajine! — Angleži se boje. London, 14. jan. — V Glasgow-ski univerzi je danes imel govor prejšnji premier Anglije, lord Roseberry, v katerem je britske-mu narodu polagal na srce, jako nevarno zunajno politiko Anglije. Med drugim je tudi rekel, da naj ljudstvo sedajno vlado podpira, če je zadnja slaba ali dobra. Anglija, je povdarjal državnik, je stopila iz izolacije in je tako zavita v kontinentalno politiko, da lahko vsak trenutek z armadami milionov mož stopi v konflikt. Roseberry je mnenja, da je se-dajna politika Anglije v najkri-tičnem stanju, in zato naj bo dežela na vse pripravljena. Na dnu valov. Bukarešt, Rumunija, 12. jan. — Ruski parnik “Rus” se je potopil v silnem viharju na Črnem morju. S parnikom vred se je potopilo tudi moštvo sestoječe 172 mož. “Rus” je pripadal ruski parmski družbi in je bil nar .njen iz Galaca v Odeso. Naslikal na steno hudiča. Dunaj, 16. jan. — Menda so neuradni ognjeni govori postali v modi, tako se saj lahko sklepa iz govora voditeljev avstrijskih klerikalcev, barona Fuchs, ki je naslikal na steno črnega hudiča, ki preti Avstriji. Fuchs zatrjuje, da nosi Italiji proti Avstriji orožje za hrbtom, in kakorhitro konča vojno z Turki, mora italijanski kralj ali vdariti na Avstrijo, ali iti v prognanstvo. Baron pravi nadalje, da se je “prisrčno” prijateljstvo, ki je vladalo zadnja leta med Avstrijo in Nemčijo, popolnoma scedilo v nič, kar so menda krivi avstrijski Slovani. ( ?) Tudi razmere z Rusijo niso prijateljske, tem več napete in nič dobrega obetujoče. Ae-hrenthal ne zna voditi zunajne politike. » Nova politika. Pariz, 17. jan. — “Nova politika”, je danes izjavil v zbornici premier Poincaré, in justični minister Aristide Briand, se bo pričela v Franciji. Izjava nove vlade se nanaša na več jako važnih točk, posebno nato, da Francija zvesto stoji ob strani svojih zaveznikov, Rusov in Angležev, in da bo nova vlada, da se je bo respektiralo, tudi v resnici vlada, ki bo vladala in znala vladati. Nadalje se povdarja, da je nje prva naloga, da oddobri francosko-nemško maroško pogodbo in spravi v red težkoee s Španijo. Zaključuje s tem, da se ne bo pozabilo niti za las na francosko armado in mornarico. Lahi so bahači in lažnivci. Carigrad, 16. jan. — Ker se je z italijanske strani poročalo, da je laška flotila potopila zadnje dni v Rdečem morju sedem turških “vojnih” ladi, izjavlja turški mornarični minister, da ni še on o tej “veliki zmagi” Italijanov še nič slišal. Če je pa to res, pravi nadalje nevgnani Turčin, da so Italijani zdrobili sedem turških “bojnih'’ ladi v Rdeče morje, so pa bile te bojne ladije nič dražega kot navadne turške ribiške ladjice ob arabski meji, ki so bile opremljene vsaka z enem starim turškim kanončkom. Razne novice. KONVENCIJA PREMOGARJEV Indianapolis, Ind., 16. jan. — Danes se je tu otvorila konvencija organiziranih premogarjev, katere zastopa ničmanj kot 13,000 delegatov za 30,000 premogarjev. Lahko prištevamo to konvencijo organiziranih premogarjev, med enega prvih zgodovinskih slučajev in konvenc organiziranega delavstva Zjed. držav in Canade. To je 23. letna konvencija od “U-nited Mine Workers of America”, kjer se bo posebno natanko določilo, kakšna mora biti plača premogarjev, ki delajo pri mehkem in trdem premogu. Premogarji cele Amerike in Canade in tudi zu-najnega sveta, gledajo danes na to veličastno zborovanje organiziranega delavstva oz. premogarjev. Pomisliti je treba, da s 1. a-prilom poteče pogodba med delodajalci in premogarji, in gotovo bo konvencija izvolila komite, ki naj stopi z lastniki premogarskih jam v posvetovanje in pogajanje, da se i za naprej doseže med njimi in delavskimi voditelji novo sporazumljenje za novo pogodbo. Govorilo se je včeraj po otvoritvi konvencije, da komite še ni edin, da bi se nekatere delegate iz Penn. dopustilo na zborovanje, ker nimajo svojega izvestila v pravem redu. Pravi čas. Nek delegat se je izrazil, da je sedaj pravi čas, da se za vedno obračuna z meščansko federacijo. Privilegiji, ki jih je dala premo-garska organizacija leto nazaj kapitalistični Civic federaciji, bodo od novega komite gotovo popolnoma črtani in kmalu mrtvi za premogarje. Prišlo se je tudi na sled zaroti in izdaj alstvu. ki ga je pripravljal eks-predsednik Tom L. Lewis od Am. Fed. of Labor. Zadnji nekdajni mogočnež pri W. F. of Miners in pri A. F. of Labor je deloval na skrivnem nato, da bi prišli obe uniji, posebno pa Western Fed. of Miners pod kontrolo — Civic federacije, ki je že sedaj poznana kot velika sovražnica United Mine Workers of America. White in Hayes upata na zmago. Yse kaže, da bo volitev proglašena v par dneh, ki bo pokazala ponovno izvolitev predsednika White in Hayes-a kot podpredsednika U. M. W. of America, ki zboruje sedaj v Indianapolis. Da je v organizaciji zavel popolnoma nov piš, pokaže tudi to, da se konvencija vrši v Tomlison dvorani, kar pomeni velik prihranek blagajni in tudi drugače delegate ne zapravljajo po ne potrebnem časa, da se ja stroške o-meji in tako pokaže resničen smisel za organizacijo in za prihranitev denarja, ki ga pridelajo žuljave roke premogarjev, združe nih in organiziranih v U. M. W. of America. Zaslužno delo. Indianapolis, Ind. — Tukajšnje sodišče je popolnoma oprostilo znanega detektiva Burnsa vsake krivde. Obtožen je bil, da je ne-postavnim potom odvedel iz države Indiane obsojenega dinamitar-da John J. McNamara. Sodišče utemeljuje svojo razsodbo s tem, da je napravil Burns s prijetjem John J. McNamara veliko uslugo celi deželi, in da pri svojem ravnanju ni kršil zveznega zakona. Burns je pozneje izjavil, da vodi z velikim uspehom nadaljno preiskavo proti dinamitardom. — Organizovanemu delavstvu, po Burnsovem mnenju, njegova razkritja ne morejo škodovati, pač pa koristiti, ker se bode iznebilo zločinskih delavskih voditeljev. Za ponovno izvolitev Seidela in drugov. Milwaukee, Wis. Socialno demokratska stranka je določila pri tozadevnem zborovanju, da voli pri prihodnjih volitvah v mestni zastop vse dosedanje pradnike. BERGER JE ODKRIL MASKE. Edini socijalistični kongresman, sodrug V. L. Berger, je potegnil pri zadnji torkovi seji 16. t. m. v kongresu demokratom krinko raz obraza. Gospodje demokraši so namreč določili plačo črnim delavcem v okraju Columbija. Poslanec Burleson, je rekel, da zadostuje za letno plačo $240 nekaterim delom, ki jih narede črnci. Berger je odgovoril: “Veseli me,, da sem enkrat slišal resnično pravo mišljenje gg. demokratov. Demokrat je zahtevajo torej od vlade, da tudi ona plačuje tako nizko črne delavce Američane, kot zasebni delodajalci. Mi vendar vemo, da se današnje delavske plače določajo na trgn od ljudi, ki si štejejo v prijetno dolžnost, kar naj več odtrgati na zaslužku delavca”. Za vse enako. “Fakt”, je rekel Berger, “da so ti delavci črni, še ne opravičuje demokratičnih bossov, postaviti tako nizke plače. Črni delavec ima ravno tako rdečo kri in svoje potrebe, kakor beli, in bi moral za isto delo ki ga bi in on opravlja, dobiti ravnoisto plačo. Vlada Zjed. držav se bi morala sramovati, enem delavcu plačati $246 letno! Jaz vem, da se prav lahko dobi i zato sramotno plačo črnce, ki nimajo dela; vem tudi, da je v Washington-u mnogo takih črncev, ki bi delali radi za 50 centov na dan, če bi mogli.” Ovrženo. Bergerjev predlog je bil seveda skoro soglasno od “ljudskih” prijateljev” zavržen. Ko je pa kmalu nato prišel na vrsto bili, da se korporacijskemu odvetniku dis-trikta Columbia zviša plačo od $4500 na $5000 letno, so se držali “delavski” zastopniki vseh strank jako potuhnjeno in vsi gotovo za predlog glasovali!! Berger je skočil ves razburjen raz sedeža in zahteval besedo. Predsednik mn je je dovolil za 3 (!) minute, 'Berger je rekel: “če nebo stolopredsednik napram Bnrle-son predlogu nič ukrenil, potem bom jaz sam to storil, ker vedite gospodje, da ne morem mirno gledati, kako ravno tisti ljudje, ki mislijo da je za navadnega delavca dovelj $240 letno, glasuje z na j večjim veseljem za plačo bogatega moža od $4,500 na $5000 letno. Upam, da bo soeijalizmus tudi v Ameriki napredoval. U-pam, da bomo socijalisti pri prihodnjih volitvah dobili (če ne 41/2 milijone kot v Nemčiji!) saj 2% milijona glasov. In gotovo bom dočakal, da nas bo v tej zbornici vrsta rdečkarjev — in takrat z vami obračunamo na ljudsko zahtevo v ljudski prid in'blagostanje”. — Preiskava vzrokov draginje. Washington, D. C. Da doženejo vzroke še vedno obstoječe draginje živil, so ravnokar uvedli pod osebnim vodstvom delavskega komisarja Charles P. Neila preiskavo dobavnih virov živil za vse po-krajne Združenih držav. Preiskavo je odredil trgovinski tajnik Nagel, in bode zelo obširna. Trajala bode več mesecev. Odposlali bodo izvedence, da zasledujejo stvar, in potem izdela urad za statistiko na podlagi dobljenih poročil poročilo za zvezno vlado. Usodepolna razstrelba. Wilkesbarre, Pa. Vsled eksplozije dinamita v Parrish premogovniku, ne daleč od tukaj, je izgubilo šest premogarjev življenje, dva pa sta smrtnonevarao ranjena. Usmrčeni so Elmer Jones, Pavel Rošoski, Avgust Car-blis, Henry Miles, John Humphreys in Anton Cobalis, vsi iz Plymoutha. Ponesrečenca se imenujeta Anton Lukvič in Edward Deynon. Vsi ti so delali opore v rovu štev. 9, ki je last Parrish Coal dražbe. Vzroki katastrofe niso znani. NAPREDNJAKI NA KONVENCIJI. Indianapolis, Ind., 18. jan. — Delegatje na veliki premogarski konvenciji so nasprotniki Civic federacije in gotovo prodre anti-Civic policy v vseh točkah, kjer se tiče delavskih plač in drugih važnih pogojev radarjev, ki jih je zadnja konvencija sklenila skupno z Civic federacijo. S tem se je dala tudi velika nezaupnica predsedniku Am. Fed. of Labor, Samuelu Gompers, ki je kakor znano, kljub protestom od strani organizovanega delavstva — podpredsednik Civic federacije — na j več je nasprotnice delavcev, posebno še organizovanib delavcev. Bodite ljudje! Berger je izjavil, da se on nikakor ne strinja s delav. bili in tegadelj predlaga, da vlada ovrže zloben zakon demokrašev, ki ni niti pošten, ne človeški, in predlaga nov zakon, da se določi $900 letno za te delavce, ki so ‘ zadovoljni” z $240. On je mnenja, da noben pošten človek v Washington-u ne zamore izhajati s tako plačo, kaj šele družinski očetje. — Štrajki. Okoli 40.000 delavk v njuyor-ških Shirtwaist tovarnah bode najbrže v kratkem zaštrajkalo, ker delodajalci ne marajo ugoditi njihovim zahtevam. Pričakovati je generalnega štrajka, pri katerem bi bilo prizadetih okoli 160,-OOO deklet. — Štrajk v njuyorških pralnicah še vedno ni končan, in sedaj še ni mogoče reči, kdaj bodo poravnana nesoglasja med delodajalci in delojemalci. Pekovska organizacija se pritožuje. Baker Union št. 2, dosedaj najmočnejša pekovska lokalna unija od “Bakery and Confectionery Workers Internat. Union of America”, se jako pritožuje čez voditelje svoje organizacije, ki streme za tem, da vsako prosto izraženje pomandrajo in tiranizirajo vse u-radnike, ki nočejo plesati po njihovo. Oni protestirajo proti preveliki plači uradnikov. Protestirajo proti temu, da se pri volitvah postavi nominacija samo enega kandidata, in še tega postavijo v velikem odbora, tako da o kaki svobodni volitvi sploh govora ni. — Nadalje hočejo imeti peki št. 2 prosto roko v tem, da pobijajo po svojih mislih in sklepih kruhni trust. Protestirajo nadalje tudi proti temn, da so delegatje na zadnji konvenciji pekov v Kansas City, Kans., okrajšali jako pravice in nje privilegije posameznih podružnic in dala moč v roke gl. uradnikov. Govori se, da je nek ugleden delavski uradnik pekovske unije izjavil: “Mi imamo moč, radi tega 99 odstotkov pravice”. Tako stoji pekovska reč pred alternativo: Mora v resnici v delavski organizaciji zmagati moč nad pravico? Zasliševanje državne priče Mc-Manigala. Indianapolis, Ind. Tu so pripeljali Ortie E. McManigala, sokrivca obsojenih bratov McNamara, pred tukajšnjo veliko poroto zveznega okrožnega sodišča, kateremu je že bilo predloženo njegovo pismeno priznanje. Ker je zvezni okrožni pravdnik Charles W. Miller mnenja, da je najboljše, ako ga ustmeno zasliši o dina-mitnih napadih, katere je že priznal, bode trajalo njegovo zasliševanje najmanj deset do štirinajst dni. Izpovedal je že, da ve osebno za najmanj 30 razstrelb, po katerih so bili razdejani viadukti, mostovi in drage zgradbe, katere so zgradile tvrdke z neu-nijskimi delavci. Velika porota bi v glavnem rada izvedela od njega za sokrivce, ki so dali sredstva, za izvršitev zločinov, ali bili kako drugače udeleženi pri njih. Štrajk železničarjev. San Francisco, Cal. E. L. Regin n, predsednik organizovanib nastavljencev Harrimanovih že- i leznic, napoveduje simpatijski štrajk, pri katerem bode prizade- ! tih več kot 300,000' članov Zveze. Štrajka je pričakovati tekom e-nega .meseca. Štrajk bode obsegal vse železnice v Texasu, Denver & Rio Grande, ter Hill železnice. — : Mogoče tudi železnice na vzhodu. Kakor pravi Reguin, so že vse priprave za štrajk gotove, in da je treba samo še formalnega glaso- j vanja. Da se bodo izjavili delavci za štrajk, pričakuje z vso gotovostjo. Labor Day zakonit praznik. Washington, D. C. — Poslanec McHenry iz Pennsylvania e je vložil v zbornici predlogo, po kateri naj postane “Labor Day” prvi ponedeljek meseca septembra splošen in zakonit praznik. Pred- j, loga zahteva, da morajo dobiti vsi vladni nastavijenci, ki so plačam od dneva, na ta praznik polno plačo. Odklonitev v škodo delavcev. V' Kansas City, Kan., so vele-brumni mestni očetje odklonili prosto uporabo Bell Memorial bolnišnice, češ, da “ne morejo” kupiti ambulančnega voza. Ta razlog je tako puhel in pristranski, kakor je puhla in pristranska vsa današnja mestna uprava. Glavno korist od proste uporabe omenjene bolnišnice, bi imeli v prvi vrsti delavci, ki si zaradi svoje revščine ne morejo privoščiti dragih privatnih bolnišnic. Prav lepi zastopnik delavcev v mestnem svetu, kaj ne? To mesto, kjer delavci producirajo vsako leto blago, t vredno milijone in milijone dolarjev in dobijo za svoj trud samo skromno drobtinico te ogromne, svote, je v svoji “mogočnosti” odklonilo tako ponudbo, od katere bi ponesrečeni delavci imeli dobroto. Radovedni smo, ako bodo prizadeti delavci svoje “skrb-j ne” mestne očete, vnovič izvolili in še naprej podpirali stranke, ki imajo za reveže samo zaničevanje. Češki učenjak obišče Ameriko. Washington, 17. jan. — Z vso gotovostjo se govori, da obišče ta mesec Ameriko češki učenjak: in' zgodovinar, grof Lueov. Slednji je bil povabljen od ameriškega kongresa, da bi imel v Beli hiši1 večje predavanje, kakor tudi pre-‘ davanja po največjih am. univerzah. Tema bo zgodovinska. Predi' kongresom bo Čeh govoril o sve-j tovnem miru na zgodovinski podlagi in podal sliko in poizkuse: češkega kralja Jurija Podebrada, ki je nameraval vse tedanje evropske države zjediniti v eno U-nijo, in morebitne razpore naj bi sodilo sodišče; v katerem bi bili zastopani vsi narodi. Na univerzah bo češki zgodovinar predaval zgodovino Češke, staroslovensko in posebno moderno slovansko literaturo. Politična prašanja so izključena. Slovenska veselica. Na dan 28. t. m. se vabi in poživlja vse Slovence v So. Chicago in okolice, da se v obilni vdeležbi vdeleže prve Predpustne veselice, ki je priredi Slov. Sv ob. Podporno dr. št. 19 v So. Chicago, 111., spadajoče ;k S. S. P. Zvezi. Ravno tako so povabljena vsa bratska društva Zveze, kot dr. št. 1 v Chicago ter št. 47 in Pevsko društvo “Slovan” v So. Chicago. Veselica se bo vršila v Frank Medosh dvorani, vogal 95. ceste in EVing Ave. ob 6. uri zvečer 28. jan. Pri veselici bo vsega na razpolago: Hočevski “trangen pome-rančen slepar”, smešna pošta, dobra godba in sveže pivo in dober prigrizek. Vstopnina 25c; dame v spremstvu moških proste. Vabi ODBOR. Za Linotype. Math Gaishek $1.00. Zahodna Bolniška Podporna Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstauovljena 25 aprua in ink >rporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Bjx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL. KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FE LICI A K, B>x80, Enumc aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, nrain Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. DRUŠTVENI URADNIKI. Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Predis. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar. Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman. Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga. Avstrijski Jugoslovani in morje. zapuščali kaj- prida premoženja, ko jih je kapitalistično gospodarstvo metalo ¡iz prvih mest in prevzelo na tlačanski kmetiji akumulirano premoženje; naši meščani so malo ddbili. Še tistih večjih od-vezninskih svot, katere so dobivali naši graščaki po letu 1848, niso doma porabljali, temveč po večjem potrošili v tujih krajih. Drugod je graščak začel moderno kmetovati, učil se je, silil vlade, da snujejo poljedelske višje šolej našemu slovenskemu to ni bilo nič mar. Drugod so se graščinska gospodarstva ohranila tudi z drugimi delavci, pri nas je šla in hodi graščina za graščino v razparceli-ranje. Dobro je to, kmet dobi več žemlje, ali to kaže, da izumira stan, ki je torej bil presneto mehak. Drugod je dajal graščak absolutističnim kraljem in tudi kon-stitueijonelnim dobre višje vojake, višje uradnike, pri nas je že dolgo vse mrtvo v tem oziru. V tem oziru so jaki Madjari. V luteranski dobi so se oglašali v naših deželnih zborih jako energični graščaki; tudi to je pozneje minulo. Prav tiho je zaspal naš graščak. Zdaj se okleplje, kar ga je še, kat. duhovnikov. Ti mu bodo držali luč, ko še gredo tudi zadnji ostanki istega iz sveta. Ko pade fidejkomisna vest, bo šlo z njim hitro h koncu. Oglej ni storil svoje dolžnosti, položimo tje tudi naše graščake. Ali tam doli ob morju je Trst, — kako lep je pogled nanj! Tukaj je delal Slovenec, tukaj je dolgo časa v srednjem veku prevladal Jugoslovan, ali ko je pojenjal sijaj Benetk, so Lahi prišli v to pristanišče. Jezik Lahov je moral obveljati. Ladije so vozile daleč in prihajale sem od daleč. Toda na-| še slovensko narečje je zgorelo na Hrenovih grmadah, nikdo ni več pisal, čital in tiskal v njem, ni se uveljavilo v trgovini in javnosti. Uveljavilo pa se tudi ni nobeno drugo juigoslov. narečje. In tako je prevladal Lah v trgovstvu. — Trst je trgovsko mesto, trgovec v njem najvažnejši človek, ta mora imeti jezik, s katerim lahko izhaja na daljnih potovanjih. Ali v Trstu je toliko trgovcev in drugih meščanov, ki so južni Slovani, je toliko slov. delavcev, je še okolica slovenska in hrvaška! Tam se da kaj storiti v korist naših ljudi. ! 8 tem sem podal obris gospo- darskega razvoja kakor se je dogajal na Slovenskem. Stal sem nekoč na verandi prekrasnega gradu v Devinu, ki leži ob morjii med Trstom in Tržičem. Najlepša panorama se podaja tu človeku. Doli pod nogami Jadransko morje, daleč, daleč, dokler sega oko, na desno Oglej, na levo Trst. Ali je kaj na Slovenskem toliko vredno, kakor ti kraji, to morje! Ali ni nemara stal naš pesnik Gregorčič tukaj, ko so mu potekli izpod peresa verzi; “Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina. A zdaj zatrt je tod naš glas, In tuji 'krog zvene glasovi. Tuj trg in grad, Tuj ves je kras, [vi.” — “Oh, — naši so samo grobo- “Moje truplo zemlji, mojo dušo nebesom, moj srce izročam večnemu Rimu”, je -dejal irski katolik O. Comnel. Ali se ni tako tudi glasilo skozi vso zgodovino ¡Slovenstva, razven najlepše strani iste, luteranske dobe? Ali bodemo u-rnrli, poitaljančeni, ponemčeni ? Ali ni lepšega razgleda v bodočnost? — Adrijansko -morje! — “Narod meri svoje moči z drugimi narodi in z zemeljskimi, naravnimi močmi, to je, moč naroda se meri z njemu sorodnim življenjem in s tujo mu naravo. V tem boju leži vsa izgoja narodov. K zemeljskim močem spada tudi moč morja. Morja je 72% zemeljske oble, kopnega je le 28%, (366 milijonov qkm morja proti 144 milijon, qkm kopnega.) Morje je izvor politične moči vsakega naroda, ki se mu zaupa. On one bogati samo po morski trgovini izdatnejše ko trgovina na kopnem, morje tudi razvija splošne moči db morju bivajočega naroda, ker ga vedno sili k večjim naporom za obrambo in razširjenje svojega življa. Ob morju se je začela prva civilizacija, od tam je napredovala v osrednje dežele. Kar ima pokazati svetovna civilizacija lepega v umetnosti, se najde v deželah ob morju. Lepše, bogatejše ■življenje in največje čine človeškega poguma je izgojilo morje. Od Feničanov, Grkov in Rimljanov nazaj najdemo ravno pomorske narode kot avantgardo vse človeške civilizacije. In morje je prinašalo tudi slobodo, na njem se je gibal človek prosto. Izpostavljen tisoč nevarnostim, je postal človek na njem pogumen, ker je zrl smrti vsak dan v lice in vedno mislil na to, kako bi ji ušel. Velikanske širine in daljave so mu širile prsi ter utrjevale živce; vozil je vedno dalje in dalje do neznanih -mu krajev. Napredek ved se ima zahvaliti največ mornarjem. Ne samo trgovina ob morju, tudi živila, ki jih je morje dajalo, so redila obmorske narode dobro in jim dajala novih moči za gospodstvo čez druge.” Vozaril sem se na lepi ladji doli do Kotora, videl važnejša mesta ob morju v Dalmaciji, prevozil Hercegovino, Bosno in Hrvaško ; uvidel sem, da ne smemo Slovenci obupati. Ali je ta svet tu doli lep! Ljudje zdaj potujejo, potovanje ne stane dosti in je nekaj v sedanji vzgoji in omiki, kar zahteva, da se gre pogledat po svetu. Tu doli naj se potuje! In velik je ta južni svet ob Adriji! Ta svet je kultiviral Fenicijan, Grk in Rimljan, ta svet je bil italijanskim trgovcem, posebno pa Benečanom vir, iz katerega so črpali bogatstva. Slovan se ni mogel Spisal dr. Karl Slane. Graščaki so v drugih narodih povzpeti na njem do tega, kar zovemo bogatstvo narodov, če izvzamemo bogate Dubrovničane v srednjem veku, najdemo vse druge Jugoslovane v srednjem veku odvisne od Benečanov in drugih Lahov, Turkov, Madjarov; južni Slovan bije boje laških trgovcev na kopnem in na morju, vodi bro-dovje istih po Adrijanskem in drugih morjih, on ropa in kmetuje za nje, on daje svoje hrastove boste za stebre njihovih palač v beneških lagunah in drugi les za obmorska mesta, njegovi sinovi dopolnjujejo prebivalstvo obmorskih mest na Adriji. In kako dobro bi znal Jugoslovan sam gospodariti, kako bogatstvo si pridobiti in ž njim okrasiti svoja mesta, kaže nam bogati slovanski Dubrovnik, ki je še danes najlepše mesto na slovanskem jugu. Du-brovničani so bili republičani, to je že nekaj; njihovi vodilni ljudje so imeli neupogljiv znak in hoteli so dobro živeti, kakor bližnji Benečani, ki so ž njimi tekmovali za nadvlado nad feudalno kmetijo v Istri, Dalmaciji, Hercegovini, Bosni in Hrvaški. V napredovanju Dubrovnika je tudi nekaj dela pravih Italijanov, ki so vedno živeli v tem mestu in po vsej Dalmaciji, kakor pri nas Nemci. Na potovanju skozi te kraje se Slovencu sili vprašanje, zakaj si nismo mi Slovenci in isterski ter dalmatinski Hrvati, ki smo živeli ob morju, iz svojih moči pridobili kake večje omike, bogatstva s svojimi močmi, zakaj nismo kaj posebnega podali svetovni kulturi? Govori se o feničanski premetenosti v trgovstvu, o grški umetnosti, o rimljanski kreposti na teh zdaj jugosl. tleh; Benetke in druga italijanska mesta v obličju so slovela že v srednjemu veku kot močne, bogate državice, katerih bogatstvo je stvarilo še danes občudovanja vredne stavbe in čudeže umetnosti. Ta ali oni večji slovanski talent se nahaja poitalja-njen, ali slovanskega pokreta ni dosti zaslediti v gospodarskih in drugih kulturnih razvojih srednjega veka in sedanjega sveta. A-li je južni Slovan inferiomejša rasa, ali nima višje duševne sposobnosti in zmožnosti? 'Sedanji svet govori in piše le o rimski jakosti, grški umetnosti, nemški pridnosti, angleški energiji in stavlja vso zdajšnjo kulturo na račun teh narodov in pripisuje naštete vrline posebni rasi teh narodov, tako, da bi bila rasa neki merodajni činitelj v razvojih narodov. Komaj še pridejo pri tem upoštevanju nekateri Romani, kakor Francozi in italjani v poštev. — Morebiti je dobro, ako Jugoslovani to vprašanje študiramo, morebiti pridemo do sredstev, katera bodo naša dela pospešila, katera bodo ves naš narodni boj za obstanek in razvoj postavila na prave podlage in bodemo gotovejše gledali v bodočnost. Vprašajmo v tem oziru kulturne zgodovinarje, vprašajmo so-cijologe, naravoslovce, narodne e-k on o me, morda najdemo razlago za to, zakaj nismo dosegli mnogo južni Slovani v preteklosti, zakaj smoi taki v sedanjosti in kaka nam bode bodočnost. Zgodovina vseh Jugoslovanov je v preteklosti precej taka, ka-koršna je bila zgodovina Slovencev. Feudalna kmetija in zaostalo razvijanje rokodelstva, obrti meščanov, bolj siromašno razvijanje mest; trgovina ki je v srednjem veku stvarjala največja bogatstva in v prvi vrsti povzročila razvoj kapitalističnega gospodarstva sedanje dobe, je bila v jugosl. krajih po večjem v-, roka h Italjanov, ki so tudi v teh krajih imeli trdne postojanke. Kmet je bil reven, izsesan po močni hijerarhiji in grajski gospodi; ta je dobro živela in zapravljala pridobitke tlačanske kmetje po zimi v večjih i-taljanskih mestih. Malo brige najdemo v tedaji vodilnih ljudeh na naši zemlji za trgovino, za razvoj, kakor ga je povzročalo mestno življenje, kakor ga je posebno povzročalo bivanje blizu in na obali Adrijanskega morja. Veliki uspehi, katere so dosegli v življenju Angleži Nemci, Fran-couzi, Italjani, je napotilo zgodovinarje, soeijaloge, narodne ekonome, da so vprašali, ali ni rasa kakega ljudstva merodajna, ali ni vsaj podpirajoči činitelj v razvoju kakega naroda? Pojim' rase razlaga Chamberlain tako-le: “Rasa mi je stopnjevanje gotovih važnih znakov pri večini kakega naroda, ki ga poosebujejo do izvanrednih činov, rasa mi je ono vznešenje vsega svojstva, katero se doseže v gotovih pogojih seksuelnega spo-jenja, v križanju ali sorodstvu, tedaj pa brez izjeme in z gotovostjo naravnega zakona”. — Ali drugi pisatelji: “V rasi in geniju se razločajo posebne naravne sile, ki v občem bijologičnem procesu zgodovine narodov s posebno moč. jo nastopajo v važnih časih.” Imeli so učenjaki hude peresne boje posebno z Židovi, katerim so naenkrat odrekali vse višje duševne in čustvene zmožnosti. Pisalo se je o indogermanski rasi, o arijcih proti semitom. Pisalo in hujskalo se je v tem oziru tudi Nemce proti Slovanom. Ko se je dokazalo, da indogermanske rase ni, da znači ta pojem skupino več in različnih narodov, prisovalo se je potem germanski rasi vse dobro v Evropi in hotelo najti v vseh večjih duševnih delavcih vseh evropejskih narodov germansko kri, raso. Ali v tem so vsi raziskovalci edini, da je rasa kakega naroda pomembna za njegov razvoj. — Dalje prihodnjič. -----o----- SLOVENCI NA WEST. Black Diamond, Wash. Malo je slovenskih naselbin na zapadu in severozapadu, ki bi bile tako številne, kot ravno goriome-njena campa. Izgleda kot malo, lično mestece, a tega bahatega i-mena ji ameriški cesar najbrže še ne bo dovolil tako hitro nositi, ker vsa naselbina stoji na svetu pre-mogarske kompanije. Tam naseljeni 'Slovenci pa se vsled tega nič slabše ne počutijo, dobra volja in veselost sta med njimi stalna gosta. Delavske razmere so ugodne kot le malokje in tudi zaslužek v splošnem ni preslab. Dela pa ni vedno lahko dobiti, posebno ne za one, ki angleški ne znajo. Večina delavcev pripada uniji, vendar ne vsi. 'Slovenca pa, kot sem čul, ni nobenega zunaj nje. Čast jim! — Kraj je vrlo lep in prijazen; temni, lepo raraščeni gozdovi ga obdajajo od vseh strani; studenci in potoki šumi j a jo po dolinicah in par malih jezere v bližini daje v letnem času mnogo zabave veslačem in plavačem. Snega, in mraza ne poznajo dosti, samo dež jih nadleguje v jesenskem in zimskem času. Pa tudi poleti ni nikdar prehude vročine, ker gozdovi pa reke in potoki ublažijo srboritost žgočih solnčnih žarkov. — Pohvaliti moram tamkajšne rojake, da so u-kaželjni in napredni. Zanimajo se za društva, radi čitaj« knjige in časnike in tudi tamburaški zbor imajo, ki fino napreduje. Večina njih je doma iz zelene Štajerske, deloma iz Savinjske, deloma iz Savske doline; ti poslednji pa zopet skoro vsi iz občine Loke pri Zid. mostu, kjer imajo v mestnem grbu lep konopljen motvoz. Ker spada k motvozarskim junakom tudi moja malenkost, se še smem malo pošaliti. — Še na nekaj ne smem pozabiti, bog me obvaruj in sveti Miklavž! Black Diamond osrečuje tudi navzočnost lepih slovenskih deklet. Ena teh in sicer gdč. Cilka Skok, poročila se bo z rojakom Jakob-om Remše. Seveda častitam obema in obžalujem le, da nisem mogel “ohceti” počakati; saj povabili bi me bili gotovo, če ne bi prišel po “voglarit”. O drugi cvetki pa ne vem (da govorim s pesnikom) “ali je zdrava, al’ je bolna, al’ ima druzega šoeelna” 'kajti zame ne-----------o excuse me! g. urednik, bi se bil skoro zagovoril ! Devet milj od Black Diamond, nahaja se velika (in menda najstarejša) slovenska farmerska kolonija Krain (Enumclaw). Pred leti bili so tam sami temni, deloma močvirni gozdovi, zarasli z debelim smrečjem. Pridne roke slovenskih naseljencev so sčistile rodovitno črno izemljo in danes so tam najlepše farme na kterih uspeva vse, posebno pa sadje in krma za krave, s kterimi se tamka.jšni Slovenci največ bavijo. Mleko se namreč izvrstno proda in tvori glavni dohodek farmerjev. Prodajajo tudi drva, ki pa imajo sramotno nizko ceno. Pokrajina je lepa in prijazna, rojaki pa dobri, postrežljivi in gostoljubni : kdo se ne bi počutil srečnega in zadovoljnega v takem kraju! Za dober del farmerske krasote odgovorne so seveda tudi zorne hčerke slovenskih farmerjev, ki — kar se lepote tiče, prav nič ne zaostajajo za svojimi vrstnicami v stari do- movini! Kaj čuda, če je Tone, zibajoč se na farmerskem vozu proti Black Diamond, s kislim obrazom deklamiral Prešernovo “Luna sije”, posebno povdarjajoč verze: “Ti si kriva, ljubeznjiva, deklica nevsmiljena”------------- a noben sweetheart ni tega slišal in noben nevsmiljen srček se ni o-mehčal. Petelini peli so jutranjice in mačke so mijavkale visoko pesem mačje ljubezni po svislih, ko je pridrvila naša ekspedicija v eam-po; moštvo je bilo v najboljšem razpoloženju, konji tudi, baksa cela in nepokvarjena, samo moje hlače izgledale so, kot da sem jih podedoval po kakem invalidu iz Tripolitanije. Poslal sem jih v o-peracijsko sobo Mr. Porente, ki je doktor vsega krojaštva, in dokler jih isti ni zašil, sedeti sem moral v sami srajci za “raufenkam”; i-mam namreč samo ene! Nedavno temu čital sem v Vašem listu poročilo botra Urbana iz Clevelanda. Zanimalo me je nepopisno, toda žal, da je vse tako “visoko’’ pisano. Jaz ne morem pisati tako visoko, tudi ako bi zlezel na sam Pikes Peak tam v srebrni Coloradi. (Pa zdaj je itak premrzlo.) Saj veste, deveto, deseto in enajsto gimnazijo dovršil sem v goriški vojašnici, v črno rumeni hiši pokore, pri konjskih repovih in granatah; spomine na prvih osem je pa Sava odnesla proti Zaprešiču. Zato ni čuda ,da se mi je zdelo, ko sem čital poročila botra Urbana, da gledam reko Nil, kjer v grmovji spava krokodil, kjer štrli v nebo mogočni zid tisočletnih piramid, kjer v vrhovih palmovih šušti zefir, lepih Egipčank, ki ti mamijo oči. (Sem zadnjič konja jezdil pa me je dol vrgel, zdaj sem zlezel pa na Pegaza!) Odkrito rečeno, celo poročilo, v kolikor se nanaša na mojo malenkost, mi je nepojmljivo kot ena velika egiptovska sfinga ; samo slutim nekaj zelo lepega! Ali bi mi dragi boter Urban hotel nekoliko razgrniti zelene palmove veje, da vidim kaj se skriva za njimi ali poželjive Egipčanke, ali lilijin cvet slovenskih devojk?! Boter Urban, tpll you„ please? A. J. Terbovec. “Habeas Corpus naj bo proklet. Mi jih bomo mesto tega raje futrali s svincem!” General Sherman Bell. (V času coloradskega štrajka.) Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, Cal, Telef. Douglas 5049 Telef. Home J2436- SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO. R1ILR01D OCNANGE SAR 2245 Larimer St. Denver, Colo. Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja. Louis Prose! in Joe Fisciilin.. ROJAKOM, ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno GOSTILNO. Oddajam sobe na dan ali na teden. Dobra postrežba! Se priporoča JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST. DENVER, COLO. “NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 Washington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji in. cigare. Vsi SIovani sc zbirajo v tem salunu! Zalobisk se priporoča „ JOHN PREDOVICH, lastnik. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardna mizo na razpolago. Vse to »e doM v gostilni JoHit Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, nt Telefon Canal 1439. Pilsen Auditorium Restavracija in Bttfć JOS, FALTA, lastnik 1657 61 Bhie Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in Primator vedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. Kakovost vedno ista. Povsod za kupiti, .SBI) R' SV OURf ..m...*v | *2^ Angleščina brez učitelja! I Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. | slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri: j V. J. KUBELKAj 535 W, H5 SL, Nev York, ll I .... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. .............................................. «m, S.S.P. v X Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOélK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. POTNE ČRTICE. Rojaki, kateri so čitali prvi del mojega potovanja iz Ohieage «kozi Wisconsin, Michigan v Minnesoto, se bodo gotovo spominjali moje obljube, in mi sledili dalje, v Montano, Idaho, Washington, Oregon, Califomijo, Wyoming, U-tah in Colorado. Rad, zelo rad bi bil že poprej !kaj pisal — vsakih 14 dni, a časa m to nisem imel. Iz Duluth, Minn., od koder sem poslal zadnje črtice, podal sem se v Montano, ter izstopil že v Billings ; od tu sem1 šol v Bear Creek in od tam peš v Washoe in Red Lodge. Iz Red Lodge nazaj na Billings, in od tu z avtomobilom v 53 milj oddaljen Roundup. Potem na «Great Falls, Eest Heleno, in dolj na Livingston ter njega okolico; potem zopet nazaj v Butte, od koder sem obiskal tudi Anacondo. Posebnega se mi po teh krajih ni pripetilo, kot da bi bil v Great Falls, kmalu zmrznil! Pisal sem toraj domov, naj mi pošlejo suknjo, katero sem dobil v Butte, jo potem dolgo časa s seboj nosil, ki mi je pa pozneje zopet pošteno služila. 'V Red Lodge sem naletel na nekega slovenskega reveža, po imenu Simon Škufca. Mož je bil 10 let član nekega društva v Wyo-mingu, J. S. K. Jednote. Pred par leti je zbolel. Podpore je od društva prejel $40 in od Jednote $300, med tem časom pe redno plačeval vse jednotne asesmente in društvene doklade. Od zadnje konvencije, ki se je vršila v Denver, Colo., pa ni iste več član. Društvo, h kateremu je pripadal, mu je ijuzoanilo, da ga je konvencija izključila; potem je pisaril društvu in gl. odboru, pa od nikoder ne dobi nobenega odgovora. Mož ima sušico in menda tudi naduho in je vsega usmiljenja vreden ¡sedaj živi od milodarov usmiljenih src. Žalostno, prokleto žalostno je to, da slovenska organizacija, pa bodi katerakoli, tako brutalno postopa s člani. Ni to grdo in sramotno postopanje, da se starega in onemoglega člana, ki je 10 let prispeval nazadnje brcne, kot psa na dvorišče?! Mož sedaj* živi, — živi pravim v neki 'lopi. Ob plači mu rojaki delavci pa tudi druge narodnosti, vržejo kak kvoder, potem zdravnik, ki ga je v začetku zdravil, .mu tudi da semtertje kak dolar; glavna opora pa mu je nek Jaklevieh, gostilničar v Bear Creek. Mož mi je rekel, da je na konvencijo po nekem delegatu poslal vse pobotnice do časa iste, s katerimi se je hotel izkazati, da namreč ničesar ne dolguje, ter ob e-nem zaprosil za kako izvanredno podporo, ali podporo, katero mu društvo dolguje. Za odgovor pa da je dobil obvestilo, da je izključen. Kako in zakaj, pa da ne ve, ker mu ne od jednote ne od društva noče nihče odgovoriti! Moje besede najbrže ne bodo i-mele nobenega odmeva, pa vseeno apeliram v imenu humanitete na razsodnost mož v gl. odboru J. S. K. Jednote, da preiščejo zadevo Šimon Škufca ter postopajo proti njemu pravično in človekoljubno. V Butte sem ostal delj časa, ker je naselbina velika, menda največja zapadno od Pueblo, Colo. V Butte sem se mudil nekako zadne dneve meseca septembra, ob času afere Pirnat-Corrigan. Te stvari bi ne omenjal, ker je bila ob času že tudi v Glas Svobode razjasnjena, pogledati je pa le vredno, kako so se čč. duhovniki potegnili za svojo žrtev. Frank Pirnat ima namreč tri brate duhovnike; eden je v Butte, drugi v Anaconda in tretji čitateljem iz dopisov dobro znani v Aurora, Minn. Mladi Pirnat je bil namreč iz Anaconde pobegnil z 171etno Mary čarrigan. Frank je bil vslužben pri cerkvi kjer pastiru je njegov stareji brat, gdč. Corrigan pa tudi, in ko sta se naveličala slepe miši igrati, sta pobegnila v Minneapolis, Minn. Starši so dali punico zasledovati in ju zasačili v zgoraj imenovanem mestu Pirnata pa aretirali. A pustimo to. Pribiti hočemo le, da ima 301etni France tri posvečene brate in tudi sam ves gori za sv. cerkev, ki imu je vedno bila indirektna podpora za slepomišolov-ljenje! Bratje svetniki, so se vzdignili, pridobili so še druge, in hajd v boj za sveto stvar. Eden ali drugi izmed njih naredi lahko kar hoče pa se mu niti las ne bo skrivil, med tem ko moramo mi drugi škripati z zobmi obupa,, žalosti in pomanjkanja, če se nam godi krivica . . . Ko je prišel pred governerja Minnesote sheriff iz Deer Lodge, Mont., z izročilnimi dokumenti, podpisanimi od governerja Montane, bili so navzoči tudi Keller, župan mesta Minneapolis, in č. g. Bajec iz St. Paula, ki sta se pred guvernerjem potegnila za Pirnata brata treh farjev, in ko so še po-pred obdelali in opilili stare Corrigan, ni bilo nikogar, ki bi gonil stvar naprej; tako se je č. g. Bajec izrekel pred govemerjem, in governer je odgovoril; “There appears to be no attempt at immoral relations and the requisition is refused”. Nad stvarjo se mi prav nič ne spođtikamo a pribiti .moramo dejstva tam, kjer so, pa ne iskati jih tam, kjer jih ni. Glede Slovencev v Butte nočem ničesar omenjati. Naši ljudje kritike ne poznajo, kaj šele argumente — pardon, argumente pri bari in pa svinjarsko jezikoslov-stvo, pa še tega jim ne smem oporekati in tudi nočem — nesmem; naj imajo tudi oni nekaj prvenstva v svetovni zgodovini. Iz Butte sem se podal proti Idaho, kjer sem obiskal Slovence v dveh naselbinah in od tam v Spokane, Wash., ter naprej v Roslyn; od tu v Ravensdale, Taylor, Black Diamofid, Krain-Enumelav, Cumberland, nazaj v Ravensdale pa zopet naprej v Renton, Issaquah v Seattle. Enostavno pa trdim, da v splošnem tako naprednega naroda, kot je v Washingtonu, na vsem svojem 6 mesečnem potova- nju po zapadu in severozapadu ! nisem našel! Iz Seattle sem se po-' dal v Oregon Citv, Oregon, in od tam v San Francisco, Calif. (Pride še.) Slovenci, podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik “Glas Svobode”. Stane $2 na leto. Naslov: Glas Svobode, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111.. ODVETNIK PATENTI MRL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tai., 8689 MAIN 64 SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! izvrstaa kuhinja. Fina vina ln eniodke. Za obilen poset se priporoča, CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ul. Glas Svobode stane $2.00 na leto. !E3£tgl@ IB str 117 East Northern ave., Pueblo, Colo, Ved.no za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER & JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika. SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, VVidetič & Co. 1622 Arapa boe St, Denver, Colo. Dobra Unijska Gostilna,kJer,e dobi mrzel in gorak prigrl- |nQ Q CtuC+f»17 žele, : Pod vodstvom Jua‘ Jtdamjf 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za društveno in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 188* Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago, Druga vrata od KasparjeveBa-nk. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan. Cenili knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 1809—1813 Loomis St., Chicago, 111. Aškerc: 'Nove poezij« ................$1,50 CANKARJEVI SPISI: Gospa Judit......................75 Hiša Marije Pomočnice............75 Hlapec Jernej....................75 Jakob Ruda.......................50 Krpanova kobila . ............$1.50 Knjiga za lahkomiselne ljudi--$1.00 Nina.............................75 •Ob zori......................$1.00 Vinjete ......................$1-00 Za narodov blagor................75 Zgodbe iiz doline, šent florjanske .75 Za križen.....................$1.00 JURČIČEVI SPISI: I. zv.: Deseti brat ............50 II. zv. Juri Kozjak zg. p. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih časov, in dr.......................50 IV. zv. Tihotapec, GraJd Rojinje, Klošterstei Žolnir........50 V. zv. Hči mestnega sodnika, Sin kmetskega cesarja... .50 VI. zv. Sosedov sin, Telečja pe- čenka in dr...............50 VII. zv. Lepa Vida, Ivan Erazem Tatenbah .................50 VIII. zv.: Cvet In sad; Bela ruta, bel denar....................50 IX. zv.: Doktor Zober; Med dvema stoloma................50 X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne- vošljiosti in dr..........50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška..50 KERSNIKOVI SPISI: Agitator ....................$1.00 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Cy*klamen ....................$1.00 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh. ....$1.00 Kritika, Komentar ..............50 Luitrski ljudje, Testament ...$1-00 Na Žerimjah ..................$1.00 Roši j in in Vrjanfco ........$1-00 Zbrani spisi, (pesmi) ...... .50 Levstika spisi: Obsojenci .................. $1.00 Svoboda ........................10 Murnika spisi: Znanci .........................75 Najhujši sovražniki ......... .30 Meška spisi: Mir božji ....................$1.00 Ob tihih večerih .............$1.50 Remcovl spisi: Ljubezen Končanove Klare.........75 Premaganci ......................30 Velik punt ......................75 V Študentovskih ulicah ........ .75 Zadnji rodovine Benalja .........75 SIENKIEWICZOVI SPISI: Brez dogme....................$1.50 Križarji v 4 delih............$2.50 Mali vitez v 3 delih..........$2.50 Potop I. in n. zvezek.........$2.50 Rodbina Folaneških v 3 delih... .$3.50 Quo Vadiš, (vezan)............$2.50 Šorlija spisi: Človek in pol .................$1.25 Novel® in črtice, (vezana).....$1.50 Pot za razpotjem, (vezana) .... $1.50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar................ $1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae..................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4000 Času primerna povest iz prihodnjih dob...............$1.25 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina.....................$2.50 Kazakl............................75 Rodbinska sreča...................40 TRDINATOVI SPISI: Bohovi huzarji in Iliri........$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek.......75 „ » » D- » 75 „ ,, >• IU................75 n ti » W. n ...........75 Trošta spisi: Pri stricu .......................40 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 PREVODI Iz svetovne književnosti. Ben Hur, (vezana)...............$2.00 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Dim ...............................40 Igralec, iz spominov mladeniča. Roman ........................ .75 Islandski ribič....................50 Jacque Damour in Nais Miooulin .50 Jan Marija Plojhar. Roman ______$1.75 Kako pišejo ženske..............$1.00 Karamfil s pesnikovega groba.. .25 Mah lord * . ................... .7$ Momenti.........................$1.25 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75 Povesti Maksima Gorki..............75 Prva ljubezen .....................50 Ruska moderna...................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Taras Buljba .................... .75 Tartarin Iz Taraskona..............50 Vohun............................ 75 Leposlovna knjižnica: Dolina krvi.....................$1.50 Razporoka.......................$1.00 Mož Simone......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.00 Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50 Straža..........................$1.00 Skrivnosti srca ...................60 Ljudska knjižnica: Dekle z biseri..................$1.00 Jemač zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne; Med plazovi....................30 Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. I. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40 ž. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov...................40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella............40 II. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brum- ..........................40 12. zv.: i*otepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40 17. zv.: Brambovci: Mladost; Vojna ..........................40 Knjižnica časopisa “Naprej!” 1. zv.: Socijalizem (druga izdaja) .10 2 zv.; Zakaj smo socialisti?... .10 5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje v malem? ..................15 7. zv.: Katoliško svetovno nazt- ranje in svobodna znanost 35 9. zv.; Kapitalistični razred ... .15 Knjižnica Narod, založbe v Celju I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 11. zv.: Izlet g. Broušlka v XV. stoletje .................75 Narodna Biblioteka: Babica.............................59 General Lavdon.....................25 Spisi Andrejčkovega Jožeta: Čr_ tice iz življenja na kmetih; Matevž Klander; Zgodovina motni-škega polža; Amerika ali povsod dobro, doma naj boljše; Popotni listi; Cesar Jožef v Krašnji; Dambeški zvon; Žalost in veselje; Nekaj iz niške zgodovine; Vojništoa repub. Zaporožfkih toaza-kov; Božja kazen; Čudovita zmaga; Berač; 8 zvezkov skupaj ..$1.50 Zaroka o polnoči....................15 Za kruhom ...................... 15 "NAŠ DOM.” Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti. 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem.................25 Slovanska knjižnica: Na bojišču..........................40 Preko morja.........................40 Pripovesti o Petru velikem..........75 Slučaji usode .....................75 Beračica............................20 Božična noč.........................40 Mladost.............................40 Svetovna knjižnica: Aleksanda Dumas: Dama s kamelijami...............$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek_____$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek ... .$2.00 Trije Muškertirji............... 2.25 Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski Jezik. 3. zv.: Prokleti ste...!........50 4. zv.: Rusinja. .................50 5. zv.: Lux in tenebris lucet .. .50 6. zv.: Črtice z ogljem...........50 7. zri: Dolbite ..................50 8. zv.: Kako se je pijanec iz. preobrnil ...................50 9. zvl.: Jazbec pred sodnijo ... .50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 7. zv,: Roman iz življenja preproste deklice....................50 13. zv.: Za staro pravdo...........50 14. zv.: Sami med seboj. Učen- jak (Igri.)..................25 15. zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: M Jugoslovanih............50 17. zv.: Pot spokornikov, ln dru- go ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ..............................50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andersenove pravljice ..............50 Andrej Hofer......................20 Antibarbarus .................. .50 Avstralija in nje otoki...........50 Avstrijski junaki.................75 Bele noči ..........................25 Bitka pri Visu.....................30 Boj za pravico.....................40 Brodkovski odvetnik ...............75 Burska vojska .....................30 Cesar Jožef II.....................25 Bolgarija in Srbija................50 Barvaste črepinje..................30 Črna žena .........................75 Deteljica ....................... ,20 Dobra gospodinja (vezana).......l’.50 Domači zdravnik....................60 Džungl..........................$1,00 Elizabeta .........................30 Etiketa in politika................15 Francka in drugo...................25 Fra Diavolo .......................30 Gozdovnik, 2 zvezka................70 Humoristični leksikon .............30 Igračke ...........................75 Ilijada............................50 Izdajavec . . . ...................50 Iz nižin življenja.................50 Iz dnevnika malega poredneža.. ,75 Jurkica Agičeva ................ 1.00 Kako naj se pišejo zasebna pisma ...............................75 Kako vzgaja us«da..................40 Kacijanar..........................50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Kitajci in Japonci.................50 Knez črni Jurij....................20 Kraljica Draga ....................25 Križana usmiljenost ...............40 Križem sveta.......................40 Kratka zgodovina slovenskega naroda .........................50 Kultura in politika................10 Libera nos a malo..................75 Ljubezen in junaštvo strahopetnega praporščaka .................40 Marjetica..........................50 Materina žrtev.....................50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi........... ,25 Mina ..............................50 Mlinarjev Janez ...................40 Morski razbojnik ............... 1.00 Musolino ..........................35 Na krivih potih....................40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Nikolaj Zrinjski...................20 Narodne pripovedke soških planin ........................... 1.50 Oče naš............................50 O te ženske.....................$1.00 O kulturnem pomenu slovenske reformacije ....................50 Pisana mati ..................... 40 Poljub ............................40 Politično življenje Slovencev.,. .30 Postrežba bolnikov ............... 20 Peter Prostak (vezana).............40 Pol litra Vipavca..................75 Popolna slovnica esperanidskega jezika .........................50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga .................... 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ...................... 1.00 Princ Evgen Savojski...............20 Prilike patra Bonaventure..........40 Prokleta ..........................25 Pred nevihto.......................30 Rinaldo Rlnaldini .................30 Reformacije in socialistični boji slovenskih kmetov ...............50 Revolucija na Portugalskem.........30 Reliefi .......................... 75 Rječnik hrvatskonslovenski ...... *50 Robinzon...........................60 Rusfco-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .......................... 2,25 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878.............. 1.50 Skrivnost najdenke ................30 Socijalizem in modema veda... .50 Spake .............................75 Spominski listi iz avstrijske zgo- dovive ..........................25 Spomini na Prešerna................75 Srečolovec ........................20 Štiri ruske slike (vezaua)...... ,50 Štiri ruske slike (broširana)... .30 Tajnosti španske inkvizicije.......05 Telesni naš postanek razvoj in konec ...........................75 Tilho in drugi.....................75 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ......................... 1.00 Ugrabljeni grofic .................30 Ukrajinske dume ...................15 Undina ............................45 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Vaška kronika......................75 V delu je rešitev.................20 Viljem baron Tegetthoff....... .25 Veliki trgovec.....................50 V kamnolomu .................... 30 V naravi..........................50 Vojska na Turškem..................35 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V tujih službah . . .'.............50 Za bratoljubje ....................40 Za srečo ..........................40 Zgodovina avstrijsko.ogrske monarhije ...........................25 Življenja trnjeva pot..............40 Zlatokopi .........................30 Zmaj iz Bosne......................50 Zlatarjevo zlato...................75 Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ail dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. “Slovenski ilustrovani tednik”. ki izhaja že celo leto in ki je pridobil mnogo simpatij, je izdal božično številko, ki po pravici vzbuja veliko'zanimanje. Ilustracije ,so tako lepe in fino izdelane, da nad-kriljujejo vse tiste, pri nas vse preveč razširjene nemške liste enakega značaja. Slovenski ilustrovani tednik je vreden vsega priporočila in je želeti, da bi ga zlasti naročali i Slovenci v novi domovini. Stane celoletno za A-meriko 3 dolarje. Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana, Kranjsko, Avstria. “Glas Svobode (Thh Voice op Liberty) WEEKLY 99 Published by M V. KONDA <& CO. 1809-1815 Loomis Street Chicago, »lino»« Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ______ 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja ------------ #2.00 81.00 ZA AMERIKO: Za celo leto.......... za pol leta........... ZA EVROPO: _ Za celo leto................•jj' za pol leta................. Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 1809-1813 L00MIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivaligča prosimo naročnik' da nam natančno naznanijo poleg Novega tud. Štabi naslov. VEDNO NA ENEM MESTU. O napredku se med nami, am. Slovenci zadnja leta toliko govori, da se bomo v njem zadušili! 'Tako se je izrazil nek piujatelj našega lista in priznan Slovenec v Chicago. To je resnica. Če se srečata dva rojaka na cesti, pa se jima pridruži še tretji, pa že pogovor teče na “naš” napredek. Še v salunu ne puste nekateri ciniki “napredka” na miru. Če se mladi pari v kaki umazani dvorani pri plesu o-žive in dobro spotijo, pa je že znamenje “velikega” napredka. Če kak organist navadi “pevke” kako “krasno” novo pesem, pa že vse mre zadovoljstva in gospod župnik zabeležijo v nesmrtni arhiv: “neprekosljiv” napredek. Nekaterim se zdi čislan napredek tudi to, če se miroljubni “rojaki” dobro stepejo in teče v pljuvalnik zdrava, “slovenska” rdeča kri . . .! Danes je res težko, če pride človek med Slovence, posebno “napredne” Slovence. Pomenk je e-noličen in več kot babji. Na zadnje je pa cela “družba” mnenja, da se je storil velik “korak” k napredku. O, 'Jeremija! Kako je pa v resnici? Ravno nasprotno. Napredek se valja po jezikih in črnih dušah; napredek je povsod in nikjer; napredek se vidi v večni neslogi, nedelavnosti in velikemu egoizmu in brezmejni nevoščljivosti; napredek Slovencev je za 25 let za pisan v velikih knjigah pri am. sodiščih, v policijskih zapiskih; napredek se kaže v nekaterih ‘časopisih’; napredek je menda to, da niti 10%' Slovencev nima do danes državljanskega papirja; napredek se zrcali v tem, da ljudstvo manj čita kot je čitalo pred leti; napredek je nazadnje tudi menda to, da slov. farji vedno bolj in bolj poneumnajo naše ‘dobro’ ljudstvo in ga “izobražujejo”; napredek se vidi tudi v vedno večjem številu slov. beračev, bumov, defraudantov in razne vrste druzih lopovov in šuftov. Vse to spada danes po rubriko: napredek. Res veličasten — napredek ! Tako se nam je morda posrečilo naslikati pravo sliko našega na predka. Napredka ni! V delavskih organizacijah je danes tisto število delavcev, kot pet let nazaj. Dobri nasveti po časopisih in drugače najdejo pri narodu odpor! Arogantnost mase je vidna in povrhu še jako nesramna. 'Nekateri mislijo, da si smejo dovoljevati vse — celo zapovedati uredništvu kakega lista. Pa vrzimo še to na kup, ki mu pravimo napredek! Če človek pogleda samo površno po naših dopisih, bo videl ve liko revščino naših rojakov. Zakaj vse to? Industrija vbij a naš narod telesno in dušno; rojen kmetovalec, se čez noč vrže v goreče plavže in po njem je. Farmer jev Slovencev je še malo: farma je pa edina rešitev naroda. Nekateri ostanejo v tej deželi vedno tujci, čeprav so 10 ali še več let v Ameriki; ignorirajo celo angleški jezik. Y jamah in tovarnah pridejo naši ljudje ob svoje ude, vid, duh, moč in um. Sloven ei nimamo še nobenega zavoda, lastnega doma za take nesrečneže: pustimo jih usodi in postanejo berači-pijančki, dokler v kakem jarku ne zmrznejo in zdihne-jo. — Na političnem polju smo še o-troci; mnogo jih je socijalistov, a ne razumejo kaj je sploh soci- jalizem; knjige po 10 centov, kjer se jim to pove, so za nje “predrage” in si zdraven domišljujejo, da vejo več ko te knjižice, da ne potrebujejo pouka od nobenega... Nekateri radi čitaj o vse časopise, pa ne da bi se na nje naročili, o tega pa ne! Rajše biti član kake čitalnice in za par centov meseč-nine je na kupe “cajteng” na razpolago; nekateri salunerji se tudi pritožujejo, da z bare kar smukne” Gl. Sv. ali kak drug slov. am. časopis. Tudi napredek! In tako bi šlo kot kača, od poglavja do poglavja, od pike do pike. Samo o napredku seveda. Hoče narod napredka? Ima voljo napredovati in se v resnici gospodarsko in politično razvijati? Mogoče, trditi tega ne moremo, ker pri tem napredku, ki vlada sedaj je malo dokazov za boljši, res pravi napredek v vseh o-zirih. če se pa more kaj storiti za napredek našega naroda, smo mi prvi, ki to delamo in nato vedno delovati hočemo. RESNA BESEDA. Cleveland, Ohio. Spregovorimo danes resno besedo o otroškem in vendar zlobnim bojem, ki ga nekaj časa uganja ‘Cl. Amerika” oz. nje poosebljeni urednik Louis J. Pirc. Kakšen u-tis mora napraviti na človeka ves manever demoralizujoče pisave, pisave Pirčeve ? Ta človek hoče biti voditelj clevelandskih rojakov, pa se v svojem listu bori in brani s takimi ciganskimi lažmi, da mu na to polje res nemoremo slediti! Kaj naj človek reče, če kdo izza plota meče kamenje na mimoidoče, če ga pa hoče prijeti, pa beži za ozidje kakor moker cucek. Tako tudi dela ta neprostovoljni komedijant v teku veselih dni, veselega življenja. In ker za resen o-der ni sposeben, pa igra komedijo v svoji Mišelovki. Pa je tako prisiljeno komičen, da niti z lažmi nespravi svojih čitateljev do smeha. Pa taka visoka politika datira v Clevelandu že odkar vemo, da je stopil Louis Pirc s svojimi nenormalno razvitimi možgani meje države Ohio. Saj je bil Cleveland ski naselbini namenjen višji namen kot samo titulacija največje slov. naselbine, pa se je s politiko raznih Pircev vse zmandralo, da smo končno prijadrali v tako zaspanost, da je res težko reči, kdaj se bodemo iz tega spanja prebudili. Sicer se ni zaspalo, bolje je to politično brezdelje nazvati: odtujitev pametnih rojakov javnemu delu, ker se je politično življenje tako demoraliziralo in ves idealizem ubil in utopil v surovem zabavljanju Pirčevcev na vse kar je pošteno. Nikjer ni več opaziti tistega veselja do resnega dela, kar vsak narod dela močan in ugleden, jednoten; ki se bori za gotove principe, ki služijo ne samo za sedanjost, pač pa so dalekosežne-ga pomena za cel narodni obstoj. Vrgli smo se res na društveno polje in tu smo začeli in končali. Število društev je doseglo vrhunec, kajti 50 društev v jednem mestu jednega naroda, ki broji med 15‘—20 tisoč nestalnih prebivalcev, je malo preveč, osobito, ker so vsa društva na eni in isti podlagi, vsa samo podporna. Niti enega nimamo, ki se zasmejal to ni bila moja zakonska žena, am-0 ’ ” ampak zdi se mi, da je pak kakšna postranska ženica! a kraj izredno prikladen za stra- Eh, gospodične, gospodične! Če i°ve in nečiste duhove. sedaj tako sodite, kaj bo, kedar se Dobro sem bil zavit v ovratni-1 omožite ? co in pijan sem bil kakor štirideset tisoč čevljarjev, ampak znavam, da me je ob teh besedah po vsem životu spreletel mraz. — MADISON, PENNSYLVANIA GDAJVNI ODBOR: FRIED (SED (NllK: Jos. Hauptman, Darragh, Fa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arena, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. <5LAfj ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 28. VROOTNI ZDRAVNIK: OR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. jo v o- To je Vrag vzemi, raje sto Čerkesov kakor en sam strah! Ampak kaj sem hotel — slekel sem se iu legel Moja lučca je le prav slabo razsvetljevala stene, a na stenah si lahko predstavljate, so bili portreti prednikov, eden strahotnejši od drugega, starinsko orožje, lovski rogovi in druga fantazmago-rija . . . Tiho je bilo kakor v grobu, le v sosednji sobami so škrtale miši in je pokalo presušeno pohi- Gospodične so bile v zadregi. — P1^-1 Namrdnile so se, namrščile čelo in razočarano zazevale. Večerje se niso pritaknile, iz kruha so gnetle krogljice in molčale. — Ne, to je . . . brezvestno! — je vzkliknila ena izmed njih. — Zakaj ste začeli, če je tak konec. Nič lepega ni v tej povesti . . . — Začeli ste tako zapeljivo in..; naenkrat odtrgali . , . — je dostavila druga. No, no, no . . . saj sem se le pošalil . . . — je dejal polkovnik. — Ne jezite se, gospodične, saj nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Barbava. štvo: za oknom se je pripravljalo sem se P°šalil. To ni bila moja, nekaj peklenskega. Veter je od- amPak oskrbnikova žena peval žalostinke, drevje se je pri- Da?! pogibalo in po oknu je turobno Gospodične so se mahoma zve-trkalo in škripalo. Dodenite k selile, oči so se jim zasvetile vsemu temu, da se mi je vrtela Primeknile so se k polkovniku, in glava in z glavo ves svet . . . Ko natakajoč mu vina obsipale starca sem zatisnil oči, se mi je zazdelo, z vprašanji. Dolgočasje je izginilo, da roma moja postelj po vsem za- kmalu je izginila tudi večerja, zapuščenem domu in se lovi mance z kaj gospodične so dobile hud ape duhovi. Da zmanjšam svoj strah, Itit. sem ugasnil svečo — pri svitu so puščobne sobe še vse strašnejše | FAJMOŠTRA JURJA GLISTE nego v temi . . . Tri dekleta, poslušajoča polkovnika, so se primaknile bližje k pripovedovalcu in niso genile oči od njega. — Bolj ko sem se trudil, da bi zaspal, — je nadaljeval polkovnik, bolj je spanec bežal od mene. Zdaj se mi je zazdelo, da se plazijo tat je skozi okno, zdaj sem zaslišal šepet, zdaj še je zopet nekdo dotaknil mojega pleča — prikazova la se mi je pošast, znana vsakomur, z razburjenimi živci. Sedaj pa mislite, v tem vražjem kaosu glasov začujem razločno šum, podoben šaranju šlap. Poslušam, poslušam, — in kaj mislite? — slišim, da stopa nekdo k mojim durim, zakašlja in jih odpira . . . — Kdo je tu? — vprašam in vstanem. — Jaz sem ... ne boj se! —• odgovori ženski glas. Odpravil sem se k durim .... Poteklo je nekaj sekund, pa sem začutil, kako sta mi dve ženski roki, mehki kakor pub, legli okolo pleč. — Ljubim te . stau rekoč: Njih špiža bo ratala v smola, njih zemlja bo v žveplo, noč in dan bodo smrad trpeli. Od peklenskega žvepla govori sv. Janez na 21. postau ; Vsi neverniki, vsi razbojniki, vsi zoperniki, vsi lažniki, vsi nečistniki bodo goreli V tem bajerju, kteri je pouhen žvepla, smole in ognja. Ta bajerje toko smerdljiv in bodo mogli več-ho noter prebivat. Koker ni nobene vročine čez ta peklenski ogenj, toko ni nobenga smradu čez ta peklenski smrad. Oh! koko bodo njih trupla Smerdele, de ni z nobeno rečjo za perglihat. Prav sv Bonaventura: Ko bi biu en ferda man volk na ta svet spušen____ bi svoj smrad od sebe djau, toko bi mogli vsi ljudje, zvina, tiče, ri be, vse bi moglo od velikega smra du z naglo smertjo umret. Ker to stri eno samo ferdamano truplo, oh. koko bo smrdelo toljk taužent ljudi sknpej! Oh, Bogu se usmil, kaj bo to za en smrad! Ja, oni so zvezani vkupej in ne morejo den od drugega iti. To nam sam Kristus pove rekoč.: Zvežite to ljulko v snope in verzite genj, de se sežge. Od tega terana Maksencija se bere de je on pustu žive ljudi na te mertve prevezat, euga živga na enga mertuga, usta na usta vkupej. Toko doug je mogu ta živi k temu mertumu bit prevezan, de je mogu od smradu tega mertuga tud ta živi umret. To je bla gvišno e-na velika martra. Al ta peklenski smrad bo še hujši, ker bodo z go-rečmi ketnami vkupej zvezani, in ta smerdljiva sapa ho iz enega ust v ta drugega š!a. Oh, kaj bo to za en smrad, ker je ta pekou pouhen hudieov! 'Pišejo ti učeni teologi, de bodo po sodnjem dnevu toko gerdi ti hudiči in smerdeli de jih bodo ti ferdamani bel j ostudne vidli, ker zdej so le duhovi. -■e bere, de enkrat je Uu per-šou hudič k sv. Martinu. Al sv. Martin je njega k spotu sturu, in ta hudič je je zapustu za vselej en velik smrad, de je sv. Martin me-nu, de je v peklu, in je reku sam per seb: Ker en sam hudič tako smerdi, koko bo smerdelo šele v peklu! Oh, gorje temu, ki bo uži-vou ta peklenski smrad, ki bo večno v njem prebivou! Oh, koko bodo tudi Smerdele te peklenske žabe, krote, kače, ki so pouhne smradu in lazijo po peklu okoli in po teh trupi ah, ja clo noter v u-sta in v nos jim bodo lazile. Kaj je to za en neizgruntan smrad! Oh, vbogi grešnik, koko boš ti ta grozovitni peklenski smrad pre-stau! Stori zdaj ena prava poko ra, de boš uživou božje kraljestvo! Amen. — -___ ' 5 avstro-amerikanska-unija. v NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? PARNIKI PLTJ-TETO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 20. aprila 1912. Deviška (prva) vožnja iz New Yorka. Oceania 14. feb. 1912 Argentina 6. marca 1912 bJS' 0dP1Ujei° Tedno ob sredah °» ri uri popoldne iz pri.tanišča ush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. • m-Zniu «L“116 “a teh °*™ljah so najceneje in imenovana pristanišča naj bližja Vašega doma. Dobra in SLOVENSKEM JEZIKU priljudna postrežba; občuje se v Phelp’s Bros. & Co., Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Ano hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene v deških in moških oble-kah in po vršnih suknjah, obišči HINza Kitajca je dejstvo, da pošlje v ta oddelek tudi one ženske, ki so obešale oprano perilo po strehah svojih hiš. Vzrok temu je pa ta, da se kitajska duša, če ni pogubljena, vrne na ta svet. Hiti proti domu, katerega pa, če je pokrit s perilom, ne najde in blodi v silni bolesti po zemlji. Za druge pre-grešnice ima Kitajec seveda še posebne mučilnice, katerih podrobnosti tvorijo še sedaj po največ grozeče tajnosti kitajskega višjega duhovništva. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. & Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. ITALIJO IN ADRIJO PO STARI IN ZANESLJIVI CUNARD ČRTI VSTANOVLJENA 1840. POSEBNI ZIMSKI PARNIKI NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA Franconia (nova 1911) .18.150Ton Caronia............20.000 Ton Laconia (nova 1912) .18.000 Ton Carmania...........20.000 Ton Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko in Trst via Gibraltar, Genovo in Neapolj Novi moderni namili na flva vijaka. Posebno izbrani za to plovbo: SAXONlA - - I4.270tonov IVERNIA - - 14.210 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd-S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Zdravljenje y 5 dneh VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in boleznt tičočich se moških. Popravite Vaše zdravje. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčen e one-mogloistk ¡slabost, na. .por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, liucije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, pod ju in druge organske bolezni zdravim za Preiskovanje brezplačne. Stalno. DR. ZINS, 183 S Clark St- ____Chicago Odprtood 8 zjutraj do 8 zvečar, Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. med Randolph & Lake J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blae Island Av. cor. 21.St "Slovouian GUI)” Salomi V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na hrano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. (i. VOKOUN 1411W. 18th St., Chicago. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenol, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip, PANNONIA COLONY COMPANY IMA NAMEN POMAGATI AV STRO-OGRSKIM DRŽAVLJANOM V VSEH PRAVNIH IN j GOSPODARSKIH ZADEVAH. v Ta pisarna se bavi s sledečim: ) ■ 1) Vse konzularne in notarske posle. — (Razne listine, kakor: pooblastila, pogodbe, zadolžnice itd., potem vse vojaške zadeve). 2) V tukajšmih in starokrajskih pravnih zadevah dobite v pisarni Pannonia pošten nasvet in uspešno pomoč od strani izkušenega odvetnika, ki je v stanu Vaše koristi bolje zastopati, kot pa neizvežbani in strokovno neizobraženi svetovalci, kateri zadevo od Vas sicer prevzamejo, a jo morajo potem izročiti ameriškim advokatom v izvržbo. —- (Razne tožbe, dedščine, odškodnine itd.) 3) Pannonia Colony Company naseljuje rojake po že obstoječih naselbinah in na obdelane farme v najboljših krajih proti lahkim odplačilom in pod najugodnejšimi pogoji. 4) Naša pisarna Vam preskrbi, kupuje in prodaja zemljišča (lote) ali hišo tu v mestu, izda potrebne papirje ter jamči za ¡pravilni prenos lastninske pravice na Vaše ime. 5) Pannonia Colony Company preskrbi posojila ter zavaruje za življenje in proti ognju. 6) Najcenejše vozne listke za najboljše parobrodne družbe. 7) Razpošilja denar na vse dela sveta varno, hitro, poceni in brez sitnosti. Pannonia Colony Company je osrednja pisarna za vse Jugoslovane, in radi tega se obračajte v vseh svojih zadevah vedno le na to pisarno. Prepričali se bodete v vsakem posameznem slučaju, da boste vedno po rojaško postreženi. PANNONIA COLONY COMPANY. 1105 Vliet Street, Milwaukee, Wis. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN I71fl So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z« pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” k Škof proti župniku. Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika— spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN. —Vse pravice so pridržane.— S SORE PROČ! Tisti čas je Berce izvedel,- da ga gotovi ljudje obrekujejo in mu nadevajo žaljiva imena. Tako je Franc Bernik dejal, da naj Berce 'le gre proč, ker je delal škodo, da je lažnik, hinavec, lump, njegov oče Ivan ga je pa tituliral s prokletim antikristom. Berce ju je tožil zaradi razžaljenja časti in obenem naznanil svojemu dekanu o tam svojem koraku, kakor je svoj čas škof ukazal duhovnikom v sličnih slučajih. Ko je žalilcema začela teči voda v grlo, šla sta k škofu, naj veleva Bercetu, da umakne tožbo proti njima. Kdo bi bil bolj pripravljen kaj takega storiti, kakor škof Jeglič! Takoj je sedel in izdal sledečo odločbo: “Častitemu gospodu Antonu Bercetu, župniku boštanjskemu sedaj na Sori. Poročilo, da ste tožili Ivana in Frana Bernika z Rakovnika, je kn. škof. ordinarijat osupnilo, ker je ia Vaš postopek naravnost zoper sinodalna določila' in zoper utemeljeno prepoved cerkvene sodnije z dne 15. nov. 1904. Zato se pozivate, da tožbo nemudoma umaknete in se onda z gosp. dekanom stavite ,v sporazum. 'Sploh se Vam pa nujno naroča, da župnijo Soro čimprej zapustite. Podpisani ordinarijat pričakuje za trdno, da v 14 dneh to storite, in mu javite, kje da ste se nastanili. Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, 1. dec. 1905. Flis, gen. vikar. Berce je odgovoril tako-le: “Kar se tiče kazenske obtožbe Ivana in Franca Bernika z Rakovnika, sporočil sem to častitemu dekanijskemu uradu v Ljubljano. Odgovora nisem prejel: quitacet, consentiré videtur (kdor molči, pritrjuje). In to je bila causa gravis (težka zadeva). Obtoženca sta namreč nad poldrugo leto v več kakor sto slučajih vedoma, premišljeno in namenoma žalila mojo čast še kot aktivnega župnika sorskega in sta se pri tem sklicevala: “Temu hudičevemu lumpu, antikristu, falotu, barabi in cigapu se sme vse reči, njemu pa škof ne pusti koga tožiti. “Prosim milostnega pojasnila, je li res, da se sme vse mogoče hudo župniku boštanjskemu, oziroma sorskemu^ ki pa se piše Anton Berce, v zaščiti sinodalnih ali katerihkoli določil, storiti in se ta katoliški župnik Berce ne bi smel braniti s sredstvi, katera so mu kot avstrijskemu državljanu na razpolago? Izjavljam pa, da se pokorim velecenjenemu ukazu in sem pripravljen pred sodiščem pred izrečeno sodbo odstopiti od tožbe proti Francu Berniku, seveda s pogojem, da ml da on zadoščenje ustmeno in to razglasi v listih. Ako ¡bi tega ne storil, je čast več vredna, kot vse drugo na svetu in nadejam se, da knezoškofijstvo ne bo zahtevalo, da se pustim oblivati z gnojnico, kakor se godi od znane strani v tukajšnji občini. Ker mi velevate, da se moram v 14 dneh izseliti is Sore, sporočam prespoštljivo, da nastopim 24. t. m. svojo župnijsko službo v Boštanju s pristavkom, da se župniji Sori ne odpovem do končne rešitve. — Javljam pa obenem prav ponižno, da s svojim nastopom župnije Boštanj preklicujem svojo prošnjo za vpokojenje, kar blagovolite c. kr. deželni vladi sporočiti, da ne bo nepotrebnega dela.’’ OBerce je prejel sledeči odgovor od ordinarijata: “Ako je res, kar pišete o Francetu Burniku z Rakovnika, Vam ordinarijat preklica -tožbe ne naro-fea, pač pa svetuje poravnavo. Vaša zadeva glede župnije ¡Sora je iz Rima za ordinarijat rešena. Na prošnjo gospoda knezoško-fa, da bi Vas smel s Sore odstraniti, je kongregacija sv. trident. izbora v dopisu z dne 8. APRILA (!!) 1905 odgovorila: “ut (episcopus) confieiat proces-sum in forma seconomica . . .”, zraven je pa v i-stem dopisu dodala navodila: “si (sac. Antonius Berce ob notam clausulam irritantem nequeat ma-nere in possessione parocelae ¡Sora, deberet redire ad benefieium antea possessum”. (Naj škof zadevo praktično reši . . . ako župnik Anton Berce zaradi omenjene klavzule ne bi mogel ostati v posesti župnije Sora, moral bi se vrniti na prejšnjo župnijo.) Vsled tega se Vam je z odlokom z dne 26. oktobra 1905 naročilo, ko je gospod župnik Hiersche koncem oktobra zapustil Boštanj, da svojo tako izpraznjeno župnijo takoj nastopite. Vaše sporočilo, da hočete nastopiti svojo župnijsko službo v Boštanju, se je vzelo* na znanje. — Hkrati se obveščate, da se je radi prežalostnih dogodkov na Sori dne 30. oktobra in 5. novembra t. 1. začela zoper y as cerkvena sodnijska preiskava in da ni izključeno, da se Vam ne zaustavi duhovna uprava boštanjske župnije dotlej, dokler se ne izreče razsodba cerkvene ¡sodnije v omenjenem procesu. — Vaša prošnja za pokojnino bo rešena v najkrajšem času. Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, 13. dec. 1905. Flis, gen. vikar.” Pomudimo se malo pri tem' ¡pismu! 8. aprila 1905 je papež že rešil Bercetove rekur-ze, a škof je rabil 8 mesecev, prédno je sploh povedal, da so rešeni rekurzi v Rimu. Sumljivo je zopet, da škof ni naznanil Bercetu celotne rešitve njegovih rekurzov na papeža in da je iztrgal iz nje le par ¡besed. Praktično naj. reši škof stvar! Ali naj to pomeni, naj reši tako, kot je njemu všeč? Potem pa ti pogojni stavki: “če ne bi mogel, bi moral”. Ali je to kakšen odlok najvišje cerkvene o-blasti? Zakaj ni rečeno : “Tako je in tako se mora zgoditi?! Papeževega odloka ne moremo presojati, ker nam ni znan. Iz danega odlomka pa se da skle- pati, da je Rim. izjavil, naj se pusti Berceta na Sori uže s praktičnega stališča, ker on ostane župnik, aktiven župnik, ¡če ne na Sori, pa v Boštanju. Nastane vprašanje, zakaj škof ni takoj naznanil Bercetu rešitve iz Rima, ko jo je dobil v roke? Zakaj je storil to šele prisiljen po Bercetu, ki je ¡dejal, da se župniji Sori ne odpove do končne rešitve? Po našem mnenju je bila stvar taka. Rešitev je bila za Berceta ugodna — to je razvidno uže iz besed ljubljanskih poučenih duhovniških krogov, ki so maja in junija pripovedovali Bercetu, da se je zanj zadeva ugodno rešila, neugodno pa za škofa, ki je hotel Berceta spraviti s Sore na vsak način. Rešitev je bila taka, da škof Bercetu sploh ni mogel, ni smel vzeti sorske župnije. Škof je na to študiral in premišljal, kako bi na drug način izgnal Berceta s So re, dokler ni poslal onega dekreta z dne 26. oktobra. Namen se mu je posrečil. Ljudstvo se je zavzelo za župnika, prišlo je do prelitja krvi. Tega je pa želel škof! Zdaji je napravil Berceta odgovornega za vse, da se je ustavljal gosposki in da je on provzro-čil in organiziral ljudi, da so se uprli. Saj se je ravno in samo na dogodke 30. oktobra potem vedno skliceval, ko je zaukazoval, da mora Berce čimpreje s Sore. Ako bi bil škof naznanil Bercetu v dekretu 26. oktobra, da je njegov rekurz v Rimu neugodno rešen, ne bilo bi prišlo do nobenih demonstracij in do prelivanja krvi. Rešitve rekurza pa škof nalašč ni hotel naznaniti in zato je on provzroičtelj vseh dogodkov, ki so se odigrali na Sori 30. oktobra, kriv je tudi, da je bil Ivan Luštrek zaboden. Da je on klical, oziroma naročil Smolcu, naj' pride ¡po orožnike v Ljubljano, nam je popolnoma jasno. Škof je hotel izgrede, da je imel potem vzrok pregnati Berceta! Da se je Berce odločil, da nastopi svojo župnijsko službo v Boštanju, je škofa razjarilo. To je razvidno, da mu škof naznanja, da se je zaradi dogodkov dne 30. oktobra in 5. novembra začela proti njemu cerkvena sodnijska preiskava in da ni izključeno, da se mn ne zaustavi duhovna uprava boštanjske župnije, t. j. da bo suspendiran dotlej, dokler se ne izreče razsodba cerkvene sodnije v omenjenem- procesu. To je terorizem! Škof je hotel prisiliti Berceta in ga ustrašiti, da ne bi nastopil boštanjske fare. Bercetu sploh ni moral dati nobene župnije — v očitnem nasprotju z znanim odlokom iz Rima —, zato mu je napovedal cerkveno sodnijsko preiskavo, ki se mora seveda za Berceta neugodno izteči, saj so bili sami “prijatelji” Bercetovi v tem sodišču. Zakaj pa javne disciplinarne preiskave niso dovolili zoper Berceta, ki je tako lepo zanjo prosil glede prejšnjih svojih sorskih “pregreh”?! Da je bil škofov namen Berceta storiti nemogočega in mu sploh odvzeti ves vpliv, se vidi tudi iz tega, da škof noče nič slišati o Bercetovi izjavi, ¡da preklicuje svojo prošnjo ¡za vpokojenje. “Vaša prošnja za pokojnino bo rešena v nakrajšem času”, pravi. Ko bo enkrat Berce vpokojen, potem šele bo ljubljanski škof mogel mirno spati! Škofov namen je bil, Berceta kolikor mogoče o-škodovati; to sledi iz tega, da je pospravil Hiersche vse pridelke s polja in iz vinogradov v Boštanju, dasi je nehal biti župnik boštanjski 8. aprila 1905. No resnica in pravica imata pri ljubljanskem škofu zavezane oči in zamašena ušesa! Ker je tožba proti Bernikoma značilna za gonjo proti Bercetu, je potrebno, da povemo, kako se je iztekla. Ivan Bernik, to je tisti, ki je uže leta 1904 govoril o Bercetu: “Temu hudiču moramo toliko časa nagajati, da pojde sam rad proč” — je bil obsojen na 14 dni zapora za svoje žalitve s “prokletim antikristom”. Njegovo pooblastilo pri advokatu je podpisal kot priča — kapelan Brajcd Duhovnik proti duhovniku! Kapelan proti župniku! Pri Francu Berniku je bila stvar bolj komplicirana. Najpreje se je skrival po vzgledu-duhovnika dr. Lampeta, da se mu ni moglo dostaviti vabilo k sodni obravnavi. Naposled se je le posrečilo izslediti žabica in mu izročiti poziv h sodišču v Škofjo Loko. Ali škof je hotel na vsak način rešiti tega človeka obsodbe. Ker je bil Berce uže v Boštanju, ko se je imela vršiti obravnava v Škofji Loki in je bilo škofu znano, da je ‘Berce tako bolan, da mora večkrat ležati, pisal mu je pismo v katerem mu naroča, da ne sme k obravnavi povabiti ¡nobenega odvetnika, ker je Franc Bernik ¡pripravljen preklicati žaljive besede, ki jih je zoper njega govoril.^ Naj zadostuje Bercetu preklic pred sodnikom v Škofji Loki, ali pa pred dekanom Sušnikom v Ljubljani. Berce se je zaradi zastopstva pokoril škofovemu naročilu, dasi ne vemo, kaj ima škof ukazovati glede ¡zastopstva po odvetniku pred civilnim sodiščem. No škofov namen se ni posrečil. Škof je vseka-ko pričakoval, da Berce ne pride k razpravi in da bo zaradi tega kontumaeiran. Da bi Bernik, star njegov sovražnik zahrbtni, podal v njegovi odsotnosti pri sodišču preklic svojih žaljivih besed, tega pač nihče ne verjame- Da bi pa inkvizitor dekan Sušnik igral v ¡Bercetovi pravdi z Bernikom sodnika, to misliti je prenaivno! Zato se je peljal Berce v Loko k razpravi. Kako popustljiv je Berce! Ko se je peljal po grdi zimski poti v Loko, došel je Bernika, ta se mu je zasmilil in, kakor da je pozabil nečuveno Bernikovo žaljenje, povabil ga je na voz. —• Pri obravnavi je toženec priznal žaljenje, a je dostavil: “Saj sem se vsak teden spovedal in dobil odvezo!” ¡Berce je zahteval poleg povrnitve nastalih stroškov še tudi priobčenje preklica v “Slovenskem Narodp” in v “Slovencu”, s katerim priznava neresničnost svojih žaljivih trditev s pripombo, da je bil v to zapeljan. Toženec je izpovedal, da so ga k žaljenju zapeljali visoki gospodje (!!), a ti dve besedi se iz taktičnih ozirov nista zabeležili v zapisnik. Zadeva iz Bernikom je bila s tem poravnana. Zadovoljen pa ni bil škof, ko je izvedel, da se objavi, da je bil Bernik zapeljan, da je žalil svojega župnika. Pisal je Bercetu uradno pismo, v katerem trdi, da besede preklica, “ker sem bil k njim (žaljivim besedam) zapeljan”, niso utemeljene ter da ne slone na resnici, kar da je razvidno iiz akta. Zato je naročil Bercetu, da ne sme zahtevati javnega preklica, ki bi obsegal besede, da je bil zapeljan, ter naj •mu nemudoma sporoči, da se zadovolji s preklicem brez gori citiranih besed. RUSI V PERZIJI. Peterburška vlada smatra Perzijo že za svojo pokrajino in si dovoljuje reči, 'katerih si ne bi mogla nobena pravna država dovoliti na tujih tleh. Vsak dan zagotavlja Rusija, da hoče spoštovati in ščititi neodvisnost in nerazdeljivost Perzije. A vsak dan ji jemlje nov košček neodvisnosti. Mednarodno pravo gor, mednarodno pravo dol — Perzija se ne more braniti, Rusija torej dela, česar Perzija ne more preprečiti. Nad vse značilna je v tem oziru nota, ki jo objavlja ruska brzojavna agentura o zadnjih dogodkih v Tebrisu. Reštn in Enseliju, kjer je prišlo do spopadov med Perzij-ci in ruskim vojaštvom. Kako je prišlo tistih nemirov, je še danes nepojasnjeno in ruski vladi je menda mnogo ležeče na tem, da se sploh ne pojasnijo. Če se opazujejo poslediee, ki jih Rusija izvaja, bi človek dejal, da so jih prav nalašč provocirali tisti, ki so hoteli imeti političnih koristi od njih. Ruska vlada razglaša uradno: “Po temeljitem uvaževanju položaja, ki je nastal vsled nepremišljenih napadov množice na ruske vojne oddelke in institucije v Tebrisu, Reštu in Enseliju, zlasti z o-zirom na dejstvo, da je ta sovražna dejanja spremljalo brutalno zlostavljanje in oskrunjevanje ranjenih in padlih Rusov, kar zahteva najstrožjo kazen, dočim perzijska vlada, dasi nima nič opraviti s temi dejanji, ni dovolj močna, da bi kaznovala krivce, meni ruska vlada, da mora v omenjenih mestih storiti po svojem preudarku primerne represivne odredbe. V ta namen je dala niska vlada poveljnikom oddelkov nalog, da store takoj sporazumno z ruskimi konzuli v Tebrisu in Enseliju najstrožje korake, da se kaznujejo tisti, ki so bili udeleženi pri napadih in da se za bodoče odstranijo vzroki takih dogodkov. Med takimi koraki se navajajo zlasti sledeči: Aretacija vseh ruskih (?) in perzijskih podanikov, ki so se udeležili napadov na ruske čete, njih obsodba po vojnem pravu, razoroženje Fidejeev in drugih domačih, nemire povzroču-jočih elementov, razdejanje krajev, ki se upirajo, ter drugi koraki, ki se spoznajo za potrebne, đa se napravi red in da se kaznujejo krivci. Perzija ni ruska dežela. Med Perzijo in Rusijo ni vojne. Ali Rusija pošilja najprej svoje vojake v Perzijo, potem zapira tnje državljane v njihovi deželi, jih postavlja pred vojno sodišče in jih bo nazadnje dala postreliti in obe. siti. Tudi to se godi v imenu kul' ture. — Naše življenje. Življenje brez spremembe bi ne bilo vredno živlejnja. Zabava in veselje ne bi bilo pripoiznano, če jih ne bi družila nekomporfnost in bolečina. To nas uči biti pripravljene za slučaj .potrebe in bolečine in kako je hitro odpravimo in se je znebimo za vselej. Če je bolečina fizična, če je povzročena od kake nerednosti v naši prebavi, morali bi vedeti, da Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino je zdravilo, ki se nanj lahko zanesete. Ono ozdravi razburljive organe, in jih ojači v istem času. Narejeno iz bogatega čistega vina, in znanstveno izbranih zelišč, naredi kri bogato, čisto in zdravo. Ta brvo brana se vgnezdi v vsak še tako .mali prostorčeh telesa in poživi cel sistem če se rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Rabi ga kakorhitro se počutiš slabotnega, nervoznega, nejevolnjega, v izgubi teka, za-basanosti, glavobola, ščipanja in krčev. V lekarnah. Job. Triner, 1333 — 1339' South Ashland ave., Chicago, 111.. Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. “The Roosevelt Salootl,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! It doesn’t pay to neđlect your ” če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite n» sidro in naše ime. i F. AD. RICHTER ô CO.( 2 IS Pearl St.. New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.) I 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Î --1 —----L|-|_njT_TLnj-U-Lr | Kašparjeva Državna Banka, ---------vogal Bine Island Ave. & 19. «t.---- Imovina 4,5oo,ooo,oo Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite. Kaspar State Bank (Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO,-ILL. Telefon Morgan 438, « Pijte najboljše pito g Peter Schoenhofen Brewing Co.w PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. HRANI! HRANI! 42letni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti se izplačajo 2. jan. Iste bodo na razpolago tistim, ki danes pričnejo hraniti, pod istimi pogoji, kakor starim hraniteljem. Denar, ki pride sedaj v hranilničui oddelek in do 15. jun., vleče obresti že od 1. jan. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto zvečer od 6 do 8. čez pol milijona dolar jev prihranka.