PROSVETA STEV.—NUMBER 145 Mi delavska vlada obljubi- h kooperacija. Hfodenburg tali Hooverjev načrt, ki ims rešiti Nemčijo pred fl-ustnim polomom. Uspeh na-(rt* odvisen od »tališča Francije, ki gleda na vao atvar a au-pljivim očesom ledin,, 22. jun. — Nemčija je i prva evropska država, ki je »jela Hooverjev načrt enolet-p moratorija odplačevanja lih dolgov in reparacij in fcednik Hindenburg ae je v |em kablogramu zahvali' ferju, ker je podvzel akcijo k Nemčija reši pred fJnanč-l polomom. V Berlinu je za* dalo velikansko veselje ln žulji minister Julius Curtius je »čil Hooverjev načrt za he-psko akcijo. "Hooverjeva sugestija je veli- bolja kot Youngov načrt", je jal Curtius, "ker ne postavlja »evarnost naših poskusov za lino revizijo reparacij. Upa-t, da bosta tudi Anglija ln Ita-i sprejeli načrt in morda tu-Francija. Mi želimo kooperira-i Francija prav tako kot z dru-ai državami in ne verjamemo i m bo ona hotela Izključiti pri llunu, ki ima namen požlveti fcutrijske aktivnosti in odpreti brezposelnost, radi katere fej trpi ns milijone ljudi." Vashington, D. C., 2fc. jun. — sdsednik Hoover je prepričan > bo njegov načrt glede enolet-•uipenzije evropskih dolgov točenim državam odobren v kongresu. Predsednik je zadovo-1» x odlivom evropskih drlav m fftKe Hrftanije, kO* m-' ■kila kooperacijo pri poskusih, B k potegne Nemčijo iz finančni kaosa, v katerega je zabre-n radi težkega bremena, ki iz-In iz plačevanja reparacij. Stališče Francije, ki gleda na looverjev nsčrt a sumljivim o-aom, dela velike preglavice hncija ima dobiti mnogo več i Nemčije kot od Združenih dr-ie slednje suspendirajo pladnje francoskega dolga za e-• leto. Ameriški državni tajnik fonaon je imel včeraj daljši razdor r francoskim poslanikom Uudelom, toda podrobnosti raa-wora niso bile objavljene. Francija ima v tem letu dobi-iod Nemčije 1201,000,000, do-fc njene obveznosti napram kuienim državam znsšsjo le »,000,000, vsoto, katero ji ne »treba plačati na račun vojnega v slučaju aprejetja Hoc* »J*ve propozicije. Gotovo je, da Francija bo vae Ur natančno proučila) \ predno krekla za finančno šrtev rav bi bila le začaans, ln ima ttfn P^iveti ekonomske aktivi v Nemčiji ln ostalih s*. •Nkih državah. «»v«r se zanaša na koopera-► Velike Britanije ln drugih ki se strinjajo z njegovim **om. Nadeja ae, da bodo te J*«!' na Francijo, da ae n^bc ■sla na/rtu. • v *lučaju nesoglasja med s-grtiml državami bo najbr* "^na mMnarodna konferenca ■topnikov ameriške ln evrop-lh vlad. ki bodo razpravljali jPrsšanju reparacij in vojnih žrtve k rise ln Hoover jevih Mdo-brlh" čaaov as v goatlh vrstah pomičvjo v obe smeri po taksa* škl cesti ki vaše vzhod te sa* pad i Iščejo luruha, ki pa nikjer Ferth Worth, Tez. — (FP) Ns dršsvnl osstl Bsnkhead, kl spaja na jugu vzhod z zapadom, ae nudi patetična allka revščina ln pomanjkanja, allka, kakršne Tenaa šs nikdar videl ni. V o* be ameri as pomišsjo skupine človeških Izmečkov, brezpoeel-nlh delavcev, aamšsv In s druii-nami, kl gredo sa labagajočo ara-čo Sa kruhom. Sili jih nagon za goli obstanek. So to do skrajnosti obubošan! delavci, kl ss hi obsh dsiov kontinenta sreča vajo na tshaaški oeatl. Z zapada jih vodi pat proti vzhodu, misleč, da najdejo dela ln kruha. Z enakimi nadaml aa aelljo brfcsdomel proti zapadnl obali. V tem romanju so drušlns s majhnimi In bolj odraallmi otroci. Mnogi Imajo vaa avojs pre* mošanja povezano v culo ln aa trudnih korakov pomičejo po tl-M(KvmllJskl osstl. Živa od miloščine dobrih ljudi, kl atanujejo ob oeatl, ln od avtnlh paaantov, katere ustavljajo. Prebivalstvo ob osatl pa ns mora ublašitl bede revnih potnikov. Bolj "srašnl" ao tlatl, kl potujejo v razbitih avtih. Pa tudi ti Imajo tešave, katere pešpot nI romarji ne poznajo: preskrba sredstev is gasolln. Radi tega iS tu pff tam vidijo ob cestah sto-lasi. m vit t/^aofti *' Sil* V Al An IU raabltth vozil, ki aleja ns kraju, daklar brfspoaalnl romarji na kakšen način na ddbe sredstev zs nsbsvo gssollns. t„ Pri Blg Sprlngsu, Tez., Js 70« letni atsršak vodil okrog šast-letno dekletce, najbrft svojo vnukinjo. Hodila ata proti zapadu. Bdi no premošenja: papirnati zavoj. | V Eaatlandu, Ta*., Js nskl la« leznlčar nsšsl ob !. ponoči na klopi postaja spečo dekle. Ugotovil je, da je na potu prati zs- Cldu. Kdlno premošenja Je bils vs kokoš, kl jo ja nosila s seboj Dekletov dom Je bil v ossr-šksm gorovju. Po nvetu Jo Je pognala beds, katero je povaročlla suša. Neki dela vso, mi patu v Los Angelea, "kjer bo mogoče dalo," Js v Blg Springsn prodal, oslro-ms zsatsvll zs osem galos gaao-lisa puško, vredno IS0, » V KI Igor u, Tšg., ae lastniki raatsvraclj nssUvlli strsše, ki tgšitevsjo od osstos, da pok ste denar prodno sms vstopiti. Raa* log za to Je, ker so braapoaalnl prišli v restavracije In aa najedli na lastnikov rnšun. Ko ao bil! v bližini odkrili bognto oljno polja, ao navslii! delavci v mesto Iz vesh atrani v nadl, da doba delo. Na obeh straneh ee-ate, kl vodi v Kllgora, je blU da-aat milj dolga sssta starih In zapuščenih avtomobilov, katerim Ja zmanjkalo ggsolina. V mestih ns oljnem polju ao razmere Šs alsbšs. V njih Je laš-nlh delsvssv ns trums. V Hob-sonu, N. M., ss Js asdnjo zimo ns stoti ns teh dslaveev p reši v-IJslo s ostanki šlvll, kl so Jih našli v poaodsh as hišsmf. V bližini meeta ao ai bili zgradili kolonijo, kl Je obstojsls is pssJIH hišicam iMidobnth barak po tri do štiri čevlje visoka. Barake ao agradill Is stare pločevine Ia dssk ln v njih so atanovale družine aadem ali osem essb. To Ja allka Uete Hooverjevs Amerike, o kateri Je pred par Isti pripovedoval, da aa rapidno bližamo dobi, v kateri bo Imela vaake drušina poleg hiša garašo ia dva avta—seveda tudi dva avtomobile—in da bo republikanska image pri volitvah prinesla "pečeno goako ne aleherni Mulh." Montgomery, Al* — DrŠavno apelatno sodišče ja raavaljavllo avoj prejšnji odlok, kl aa ja gla-ali, da atelatl ns morajo Meto-piti kot priče pred sodišči te države. Originalni odlok Js baslra' na teoriji, ds pričevanja osebe, kl ne veruje v vrhovno bitje, ne more biti legalno. Ta teorija Js pa v direktnem naaprotju a tretjo točko drftsvns ustsvs, kl gs-rsntlrs državljanom enake pravice v amislu zakonov, negledc ns njih verako prepričanja ali pomanjkanje Istega. Geagešl napadli pikala New Vork. — Osem gnng< *«v Js nspsdlo krojače, člana Amal* gamsted Clothlng Worksra unije, ki ao plketlrsll Sil varam n * Hunter tovarno. Napadli so Jih z telesnimi progi In noši. Dme-ms atavkarjema, kl ata bila odpeljana v bolnišnico, ao prerezali vrat In najbrše podl-fc-ta ranam. Stlrjs gangeži ao bili a-retlranl na obtožbo, da so člani napadalne drhall. __' Papež odpoklical dekret, ki je prepovedoval javne procesije —Rim, 22. Jun. — Javne cerkvene procesije" so bile obnovljene po vsej Italiji potem, ko je papež odpoklici dekret proti tem ceremonijam, ki ga je izdal v pr-vrh dneh konflikta med Vatika-nom ln Muesollnijevo vlsdo. Dekret je izzval veliko nejevoljo med pobožnimi verniki in v nekaterih krajih je prišlo dc izgredov proti cerkvenim obla-stem, ker niso hotele dovoliti javnih proceaij, kl so v Italiji nekaj običajnega, zlasti .ob velikih cerkvenih praznikih. Skoro vse škofije v Italiji « imele procesije v počast Antonu Padovanakemu ob sedemstoU im cl njegove smrti. Nov ssriaMirtlčal IM Rocheetcr, N. y.-Nsjmlajšl med delavakimi listi je Ur Socialist." kl ga Je pHMa ladajati lokalna eodalletlčna stranka. Namenjen je Propagandi in agitaciji ln ae zaeakrat ddi med delavstvo brezplačno. Ot>-aeg cirkulacije je odvisen od prostovoljnih priapevkov. Ust prinaša tudi vertl. -'kakršnih ne nrIMrfa dnevno čssopisje krstsko Izobrazbo in kulturni nivo" različno, z liščs. To js vzrok, ds je „| nivo" marsikje komaj enoped nad barbarskim nivojem. Vsekakor izredno primitiven. Hsmamnr pridigarja St. 1/OuU, Mo. — August Ham-mer, bivši pastor eplakopelne župnije v Sprlngfleldu, Mo., ae Js 91. t. m. ustrelil v avojl aobi v nekem tukajšnjem hotelu. V poslovilnem pismu IIammer pravi« da na avstu nI proetora sa reveža, zato ae Je odločil, da al konča življenje. žrtve Industrij v državi New Vedi AI ban f, N. Y. — Newyorške Industrije ao v meeecu maju s-bile 176 delavcev. Tako aa gtaai mesečno poročilo državne komi-aarke sa Industrije Frances Per-klne. Število žrtev Je naraatlo sa li v primeri a prejšnjim meae- kr***brasbs ln porsst kuHur-» nivoja.- V Virginijl, kot n° v deželi In poasbno ps ^fu. interpretirajo Mdsmo- TOREK, 2». junija PROSVETA the enlightenment 01 uinroti ilovenio m. ______ ji far (h* U«** mturn U c—+ hjt ** l«*r, cm«er u4 omiw fms *m pmt, »J* ff O r the rewe»ated "" lMlum « ukUpmiu. M m m b«*«vw »ogaatva aa vas "robustne posameznike", ki verujejo v ln-dividualizcm in iščejo priložnosti t Vee druge, ki al ne znajo sami pomagati, naj ps hudič vzame I * •ii i. v " aH Yee, Amerika Je velika in energične dežela. ima dosti rok in nug, mnogo želodcev, na kupe src, na milje Živoev, aamo glave nima. Namesto glave visi žalosten rop .. . Tekme za rekorde se nadaljujmo. Predmetov nikdar ne zmanjka. Od plesanja po cele mesece, aedenja na zastavnih drogih in nsšte-tlh drugih bedarij so tekme prevzele tudi pri-tligsrje, ki se kosajo v dolgosti pridig. Neki dušni pastir v New Yorku je pridigoval nepretrgoma dvanajst ur, kmalu pa ga js poeeksl 60-letni pridigar Futterer v Ixm Angelesu, ki Je klepetal dvajset ur. Rekorda ne obdrži, seveda. Najde se drugI, ki bo gobez«lal tri dni in tako dalje. ^ 1 temni« so poceni. Zlasti prazne lx*se ee ni moglo atorlt v Um alučaju, radi Uga ao ae zavzeli drugI lokali v naši bližini, kateri pošiljamo vei na ene poatajo. Pogodba je za pet let; prej ne moreš pustiti kakor čez dve let od dneva podpisa. Kdor krši pogodbo, je kaznovan za 80 odatot-kov od veljave blaga, če proda prekupčevalcu ; prekupčevalec jf kaznovan za ravno lato vsoto. Dosedaj naa je vaeh skupaj, ki spadamo v eno okrožje, 238 kmetovalcev podpisalo in veako ime je registrirano pri okrajnem pisarju. Okrajni sodnik Je rtbve-stil o naših Imenih prekupčevalce v našem okraju, da ae vedo naa ogibati. Zdaj nobeden več ae agitira proti uniji a šekom, da več' dobi od prekupčevalca, ker kdor nI podpiaal pogodbo, ne more potom unije (ali družbe) poalati, radi Uga ao iaročeni na mlloet ali ne-miloot prekupčevalcu, kateri niao z nami. Sc nekaj. AH je mogoče dobiti še deeat od nad dveato willard-akii farmarjev, da bi podpirali pogodbo? Zakaj jih ravno deaat potrebujemo, ja vzrok, ker dobimo tehtnico na WI1tard brezplač-no kakor hitro m vaa vpiše deaat. Kdor želi podpisati In verjame, da v združenju Je moč, naj gre k našemu unlje^emu tajniku in plača samo en dolar sa dobo pet M, ali mu naj piše dopisiticc (on pride sam na dom), na mr Arthur MoCnne. Kdor bo prvi med temi desetimi, bo dobil m nagrado največji aandrič od naj-velrjega Janca zastonj, v nedelje 28. junija pri Matt llombeču kjer ae bo vršil naš piknik. Za pel Kako dolgo lk? I Weot Allia, Wis. — Da ao delavske razmere slabe tudi tuksj, menda nI treba omenjati, kajti to je že slehernemu znano. Ne-kaUri delajo mslo, drugi pa nič. n ker ni dela, ni denarja, in ker ni denarja, ni biznesa. Ker ni biznesa, je vse v zastoju. Temu zaetoju pa je ime ProeperiUU. Mislim, da ae je y tej Hoover-evi proeperiteti že marsikateri lec prebudil, pa te ne dovolj. Le čudno je, da tako trdno spe. kljub tako skrajno slabim razmeram. Kako daleč bo-morali romati v bedo, mo prodno ae bo ljudatvo Zbudilo? Se jih je mnogo, ki pravijo, da je aedanji sistem ali right. No, nekateri tudi aedaj lahko za silo brez dela žive, ker dobivajo podporo od mesU ali okraja. 1 Kako dolgo še, kako dolgo? Nekaj ae bo moralo spremeniti, ker tako ne bo mogel več dalje proeperni voz, kajti pot je zelo strma in kamnito. Frank Bozich. iU LISTNICA UREDNIŠTVA I Verona, Pa., L. C.: Dopie o pikniku Slovenekcga doma je bil priobčen 8. junija. Prireditev ni bila društvena, zato amo do-pis dali v dnevnik, ker je gl. u-pravni odbor dklenil, da Imajo v glasilu prednost društvene zadeve, vze drugo pa mora v dnevnik. v Pianu) Ii LbUiflM s MPi^^a sa aaaaaaai . Ljubljana, 6. junw—Ker se trenutno ne spomnim nobene posebnosti—na Uh nismo posebno bogati—in ker vem, da Pro-svetin dopisni urad aam »poroči vsako pomembnejšo novico, se bom omejil to pot kar na Tivoli. Ljubljanski Tivoli je ree diven košček zemlje v Uj puklaeti "dolini solz," lep, prijazen ln vabljiv park, kakršnih najbrž ni dosti na svetu. Lepe zelene livade, polne cvetja, zeleni grmički, pisane cvetne gredice, smrečice, bori, vmes se vijajo bele etezice, topoli se nalahko priklanjajo avojim sosedom in sosedam, nad vaem pa vedro spomladansko nebo. Nu, pa saj je prelepo, da bi mogel dostojno opisati vee U čar in mikavnost. In pa drevoredi mogočnih divjih kostanjev—teh tudi ne smemo pozabiti. Ko Človek stopa po peščenem potu, nad katerim ae zgrinja zelen obok kosUnjevih •vej, aa ti zdi, ko da si zašel v kakšno goUko katedralo; na o-beh straneh živi stebri, nad teboj pa selen obok — b saj je dosti lepše kot v katedralah. In kako pridno t! žgolijo in čebljajo goadni krilatci, ki jih je v Tivoliju veaj par milijonov (tako ae ml zdi, štel jih pa, kakopak, nieem). Res srčkan prostorček I Nu, pa tudi v lepem Tivoliju vidiš marsikaj, kar ni tako l< pa in te brž spomni, da živiš v dvajsetem stoletju po Kristovem rojstvu, ki se prav za prav dosti ne razlikuje od davno minulih stoletij, aaj kolikor se tiče revščine in krvic. Sprehajaš ae po peščenih atezicah, ki ae vijo med drevjem, grmovjem in cvetjem, in se diviš prelestni lepoti okrog sebe, pa nenadoma opaziš nekaj neprijetne** kar ae ti zdi, nikakor ne harmonizira z lepo okolico; na travniku poleg pota leži ducat v zamazane cape oblečenih siromakov; nekateri spokojno spijo in sanjajo morda o boljših časih, eden si krpa raztrgane hlače, drugi pa sumljivo pogleduje za srajco — morda čuti kaj živega . . . Brezposelni delavci, pomisliš, in greš dalje, ampak "apetjt" aa naravno lepoto je že pokvarjen. Takole ai miališ: Nekateri imajo vaega preveč, tile siromaki pa nimajo niti najpotrebnejšega in najbrž še stanovanja ne. Ali pa ape pod kozolci ali v kakšnih kupah. Kje je tu — pravičnost? Nu, če se obrneš na kakega mo-ščaha, ti bo najbrž dobrohotno pojasnil, češ, tPljudje niso boljšega vajeni, zato jim tako živ« ljenje ni teko Zoprno kot mogoče vi mislite. Niao boljšega vajeni ... Kakopak — pa jih vprašaj in videl boš, če ao zadovoljni. Pa atopiš dalje .proti gozdu; spotomo naletiš na mladeniča na vozičku, ki ga z rokami poganja naprej siromak je pohabljen —kateri ae preživlja a proejače-njem. Daš mu par dinarjev — "Prav lepa hvala, gospod!" (It malokdo ae uatavi pred njim in poseže v žep) in nadaljuješ eta-jo pot. In v tihi gozdni globeli se ti nudi nov prizor: petorica razcapanih delavcev, ki najbrž prenočujejo pod miltm nebom --"sijajne" mezde Jim bržkone ne dovoljujejo boljšega stanovanja — ae pripravlja na nedeljo. Brijejo ae. Eden drži v roki košček ogledala, da ae njegov to-varttT lažje reši nadležnih kocin... Jutri bo nedelja, in ker se ne morejo postaviti s čednimi oblekami, bodo pa vsaj obrazi čednejši na oko . . . Mogoče Imajo ljubice — tudi najrevnejši med reraimi ai šelijo ljubezni — in ženske sove niso nič kaj navdušene za poraščene obraze . . . Smejal bi se, če bi na bila stvar tako prekleto resna in — žalostna. Pa ae rajši obrneš in jo ubereš nazaj v meeto. Spotoma naletiš še na več podobnih prizorov, tako da ai kar vesel, ko utonejo za teboj hripa-vl in cvileči zvoki neznosne lajne, brez katere ne sme biti noben pošten "ringelšpil" in seva-da tudi oni v Tivoliju ne Tivoli. Lep je, sarae, ampak U lepota akriva dosti ndepaga in bolečega. Samo mnogi ljudje tega nočejo videti. Predvsem tisti, ki bi lahko odpravili to sramoto, ne le iz Tivolija in Ljubljane, ampak aploh a aveU. Za nameček vam še povem, da se je naš pevec Svetozar Ba-novec srečno vrnil v domovin in da bo noooj nastopil v ljubljanski operi v "Rigoletu." Moja malha je sa zdaj prazna. Ivaa Jontea. kjer ze bo vršil naš piknik, četek ob dveh Opoldne, ob osmi uri a večer be pa goi rt*" i < m m, ii uhiji jui Martin Klerič, če ja potrebna a- niirmi ftttmm eci in zapiši—-devet nlja farmarju in zakaj Je potreb- * Cbariee A. Lladbergfc la ajafava žena« Anne, at artarsvimta društvu ItTBS SN- «a- aa poM ta. Tihi ocraa, orisat m eovJctstoJMJd U SS* Spremenljivost V današnji dobi prav vaeatranake atvi.mo.ti ae lotevamo vaakega pojav* in vsake ntvTriu se nam vidi le količkaj zanimiva, z ostrimi £ todami znanosti in je ne puatimo v nemar Z \ kler ji ne prodremo do dna. Zaradi teza panogo znanosti množe kakor gobe po dri.u V najnovejšem času se je povzpela do tega v kasa naslova tudi veda o posameznih človeitok plemenih. To znaaost so odkrili prav za^ šele politiki. Kar čudno je, da kulturni mt v tri tisoč letih evojega obstoja prav do . vanje. Danes pa je iskanje izrazitih pos»b. nosti, potrebnih za definicijp kakega človeška ga plemena, pravo Sisifovo delo, skoro ermko težko, kakor Če bi hotel kdo pripravljeno juho razstaviti spet v posamezne sestavine. Moderpa znanost naa je poučila, da je zna. čaj, duševni in telesni "jaz" kakega človeka, dovzetnejši za vnanje vplive, kakor ae je roj. slilo do nedavna. Dokazala je, da ae dado pri-rojene lastnosti človeka, živali ln rastline umet-no spremeniti in aicer ne z gojitvijo, mami zgolj a kemičnimi in fizikalnimi postopki, aH I po domače povedano: v laboratorijskih retor-tah. 1 Ravnatelj biološkega instituta v Berlinu dr. Richard Goldschmidt je imel nedavno izredno ivo predavanje o ustvarjanju novih ded. tnoeti. Predavanje je bilo prava znan-! stvena senzacija. Reči, ki so jih celo biologi smatrali za fantastične kombinacije daljne bodočnosti, je prikazal učenjak kot čisto bližnje, konkretne stvari. No, pa napravimo v duhu kratek obisk, ne-i posredne pri izviru Uh novih spoznanj, v majhnem biološkem laboratoriju. Dva gospofc v belih haljah ae pobožno sklanjata nad mikro. r skopi. Ob stenah se vrste police s stotinami svojevrstno oblikovanih steklenih posod, ki na prvi pogled človeka kar zmedejo. Zate pa se1 dimo in poelušajmo, kaj nam povesta gospoda o dehi, ki ae vrši v Uh prostorih in o uspehih, ki ao ae že doaegli: ■ Eden poglavitnih problemov biologije je vprššanje, kako nastajajo nove dedne lastnosti Od pravilne rešitve tega vprašanja ne odviae samo naše predstave o Um, kako so se v ita tisočletjih polagoma preobračala vaa živa bitja, marveč tudi vsa naša globlja spoznanja o bistvu podedovanja. Iz prirode poznamo en sam na čin naatajanja novih lastnosti, namreč mutacijo, to se pravi, nenadno spremembo dotične snovi, ki je nosilka dednih laatnosti v razvoje valni h stankah. Posledica je naetanek čisto novega značaja. Te spremembe pa se izvrta v, jedru stanice, v jajčnem rumenjaku, zakaj le v tam primeru s* spremenjene lastnosti rti podedujejo na potomce. Poskusni objekt za raziskovanja profesorja GoldsehmidU je rosna muškat komaj miUmt-Ur velika, skromna atvaroa. Teoretično ki ie lahko prHegnilo za peakuae vsake iivo bitja, bodici človek, žival, alt rastlina. Muho je vzd učenjak samo zaradi Uga, ker je majhna, poceni, skromna v prehranjevanju, toda zelo mar-ljiva v razmnoževanju. V posodju ns policah je preko 60,000 Uh mušic. V poldrugem leta, kar ae vrie poekudi, pa jih je šlo skozi laboratorij še več ko dvajaet milijonov. To nevsr-jetno visoko šUvilo, ki je pa mnogo priporoofio k zanesljivosti rezuUatov, je bilo mogoče doseči samo s nenavadno plodovitostjo živalic, kaU-rih vsaka ima po tri do štiri sto potomcev. V enem samem letu se privzgoji nekako 30 g* nerad j. Povod za poskuse Je bilo tole zanimivo opazovanje: Med muhami, ki ao imele prvotne rdeče oči, so odkrili peaamezne s belimi o6ssJ Dolgo so zaman razmišljali, kaj bi utegnil biti vzrok Uga nenavadnega pojeva. Siedapčja aa. je poarečilo vzgojiti iz Uh mušic P«»f*»* novo vrsto, k* ni kazala nikakih abnormalnosti. Značilnost vsakega abnomalnega bitja jenan-reč, da je oviran v boju aa obeUnek. Ofcsas berVa mušic pa aeve nima nikakega vpbva ss njei£ sioeršne lastnosti in na življenjsko ** Na podlagi Uh izaledkov je naprsvil pro-feeor Goldschmidt prav značilen pešk««- au-Sioe Je izpoatavil temperaturi 37 stopinj Ceima Od sto Jih Ja skoro devetdeset P^"^^ rosne mušice v splošnem ne sdrže več w> stopinj. Pri preživelih mušicah pe je ns»t(v pila mutacija. . t « ^ Nekatere med njimi so dobile bele oči. P" drugih so se krilca, ki se drugače tesno pn*-gajo životu, razkrečile, zli pa Je postal ž.voc črne, meeto rjave barve. . . M Globok pogled v delovne tajnosti Ja a tem odpri flovešklm očem, todalam^ nuUk- NHl zdaj, po več mesecih trudapoi^ znanstvenega dela, ae še ne ds zlčessr o vzrokih Uh sprememb. Gotovo je le t« w da Je vročina eden iznmd činiUljev. zW«jm aa dado doaeči mutacije. Ameriški raz.akm£ ao aa poaloševall v ta namen tud» « skih žarkov. Skupina laatnosti. ns zs« da vplivati a temi žarki, je avojevoljnih sprememb tudi a temi ^ mogoča doaeči. Vee je odvisno igolj ^ kljočja. /M^sovsli Neki drug mutadjaki procea ao v Pormju In na Angleškem ^^^ tuijčkov bele barve, ao v večkrat zasledili v črni barvUn črne » bili tudi njihovi potomd. ^ nejo ta mutacija zaradi iVisčeoik v katerih ja doatl snovi. S^ m^^^J^Z * (Dalja ga I. UmaD IKK. 2S. JUNIJA Vesti iz Jugoslavije j SPREMENI JI VOHT ZNAČAJA (Nadaljevanj« a t. strani.) Nova vrata metuljev bi bila prav tako zelene ali pa modre barve, ker sprememba ni vna-nja, marveč čiato biološka. Vae opazovane in umetno povzročene mutacije, na podlagi katerih je vzgojil profesor Gold-achmidt le nad dve^to različnih vrat roenih muAic, ao čiato ao-rodne. V laboratoriju a 50,000 m ulicami ao nam zaupali zelo optimistične načrte: N. pr„ da bo morda nekoč uspelo vzgojiti rod aamih genialnih ljudi. Prav tako pa ae bodo lahko spreminjali črnci v belokodce, črnolasl v plavce itd. Zares kraaen een, prelep da bi ae mogel kdaj uresničiti.—Zis. da se dokoplje do v* rti energij. TOREK, 23 Mr. Felix A. O. M. Francoske linije a 3 dinjene držaVe, Kanado in M ko, odpotuje s parnikomPt dna 1. julija v Havre in Park trgovskih opravkih za drug* Od kar je postavljen M službo pred letom dni, jc Mr. ] chesnez veliko naredil za izb« Aanje potnikov tretjega in dr^ ga razreda te družbe. brss okvirja rotogra-viraao sliko (vokka SLIKO PARNIKA EUROPj f i *doHteteaMoaJ; V današnji izdaji bost« vid v natem oglasu North Gera Ltoyda ponudbo rotogravin brez okvirja sliko parnika Eui pa, ki jo damo zastonj. Vsi, žele dobiti to sliko, naj izpet jo kupon v oglasu in istega \ žljejo nam, ter dobe slike ia plačno.—(Adv.) NOZTH GEAMAN LLOVD IM W. Saad«l»li St.Chiea Ako m počutit* oalafeeli. Mrpaai iN klim t— no,n pripianjkuj« tivi)«4» ■Ili fclirti kako m bolj« po4uttu. Nus^Th o«Uti ttvot bolaamakih ftivie takim moi ln silo liveem, milicam ia *pm Manda »ob—o drugo .dr,vilo ai MS i Muc*-T<»«. M« poaaMU pnakrtrti ri m +Mnttm. i* mm prodaj * ttamak. JU* | lekarnar nima, Uda j mu raeiU naj iauga a je ta poznana banlca vsem svojim adjenuricem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona obavlja vseh vrat bančne posle In prodaja "žifkarte" vseh dražb. Na poaabite aa obrniti aa a jo kadar kaj potrebujete. Vaši prihranki ao zavarovani pri CHICAGO, HA. rvl unovirsto