LISTEK. Gostija. (Janug Golec.) CDaJJe.) Bil je naš Plajt vitez, ki ga je euval ščit jezika, bil je novodoben vojak, ki se je skrival skozi desetletja v zakope šal; a pa^dla je ta moška trdnjava, ki je kljubovala raznim navalom skozi celih 40 let, v že vdovele roke Pintlove Ajte (Agate). Zgodba, kratka povest Plajtove svatbe je namen teh vrstic. Vefije fiudo kot je lintver remšniškega farnega patrona sv. Jurija je bilo deistvo, da se je vjel 40letni camer Plajtov Fič na zakonske limanice vdove, starikave Pintlove Ajte. Nešteto deklet mladega, lepega in bogatega kroja je hlepelo po posesti Fifievega srca, a zaman. Trdovratno samski Plajt je pomandral z nekako moško trmo ter samozavestjo toliko lepih dekliških cvetk, a se je slednjifi vendar le vsedel na dogrobno koprivo, vdovelo, ovenelo, zimsko baburo — Ajto. Nikdo mi ni znal razložiti, kako in kedaj se je zagledal Fifce v Ajto. Pribita, obCeznana resnloa je, da sta bivala za mojega kaplanovanja na Remšniku Plajt in Pintla pod jedno streho in jedla pri sldipni mizi. Ajta je tedaj že imela sinove pri vojakih. Posedovala je majhno kajšo s tako velikim posestvom, da je lahko, 2e je pifilo polagala, za silo na suho prere- dila jedno kravo. Pri vojaško odraslih sinovih, jedni bajti in jedni kravi je bila Ajta že nekaj let vdova. Ljudje so pravili, da se je njen rajni Ton6 iz same, gole miroljubnosti obladil pete za večno in se umaknil v kot sv. Jurija pri lari k pofcitku do sodne^ga dne. Ajla pa je ohranila tudi po Tončevi smrti tople pete in gorko srce. S petami in ovdovelim srcem si je priborila oboževanega catmerja Plajta v drugo zakonsko zvezo. Torej še enkrat povedano: za mojega bivanja je romal glas po oeli remšniški župniji: Fi6e in Ajla živita pod marelo, da ne rečem, v  koruznem zakonu. Planinci so si pafe brusili jezike mogoče na resnično, mogoče na obrekl.jivo plat. Dokazov divjega zakona med Plajtom in^Pintlo pred javnostjo ni bilo. Fiče je meni sam prisegal na dušo in čast, da ga le krije z Ajto samo jedna streha in dvori skupna miza. Res pa je tudi, da sta ravno ta jedna streha in skupna mizai spodbijali Fi6ev ugled, 5ast in dobro ime. Odkar se je preselil Plajt k Pintli, je pil, 6e je hotel, le za svoj denar, po zimi pa je camroval še tu pa tam kakemu bajtarju. Pravoverni Jurjevčani so se «a izogibali v gostilni in, ga pozabljali nalaSC pri svatbah, vse radi skupne strehe in jedne mize z vdovo Ajlo. Vem, da je to pritrgovanje pri nedeljski pijači in zimskih gostijah bolelo in grizlo Plajta, a na zunaj ni kazal z nevoljo pomeSane bolesti, sicer bi bil ostavil A.jtino kajšo. Tako je bival Fi6e eeli dve Ijeti z Ajto pod samo jedno streho in jedla sta pri skupni mizi. ne meneC se za besedJfCenje in opravljanje po fari. Remšniškemu gospodu župniku je neka.t padlo v glavo in sklenili so: še pred birmo bom napravil sv. misijon, da pripravim in uredim ljudi za gosipoda škola. Predno so pa poklicali misijonarje, so 5e v dubu sami za sebe prerotoali celo župnijo, da bi se jim ne izmuznil nobeden očiten greh in javna budobija, ki bi iih bilo treba oklestiti ter ošibati javno s pomočjo misijonarjev. Pri tem iztikanju javnega pohujšanja so šetali gospod župnik po celi fari po raznih kolovozih krSčanskega življenja; le pred Pintlovo bajto so zadleli na prve planke, ki so jib zabijali že skozi dve Ijeti ženski jeziki, češ: tukaj jedino poganjata trnje in osat sicer nedokazanega, pa vendar divjega zakona v besedah. ,,Ljudski glas, božji glas" so menili tudi gospod župnik. Nekaj javnosti prikrite resniee bo pa vendar na tem govoričenju, sicer bi se že bila cela zadeva skozi dve leli pozabila in zatonila. Kot mož dobrohotnega usmiljenja so si šteli gospod župnik v dolžnost, Še pred prihodom misifonarjev popleti in populiti s pastirško svajrilno besedo nepotrebno zel govorifienja, ko je ravno najbujnejSe jioganjalo okrog Pintline bajte. No, gospodu ni bilo treba dolgo čakati na ugodno priliko, da požanjejo z očetovskimi opomini divje vzrastli zakon in zasade pred Bogom in svetom prnvomoP.no, do groba segajo?o zakonsko korenino. FiČe je vozaril pra,v židane volje drva miano župnišfia. Gospod so stali pri vrntih in se poglabIjali v duhu. kako prijeti Plajta. Ali kar naravnogf na rnsti ali po ovinkih in grabah? • Gare. na katerih je tovoril TMajt, so priovillfe mimn farovža. Plajt je jjrezraBil s ponižnim priklonom klobuk in glavo s pristavkom: ..Bog jim daj eu lušen dan!" .,Prav vesel bo res, samo če boš ti hotel", so se odrezali fajmošter. Ta odgovor je Plajta uščipnil \ radovedno žilico, ni se mogel premagovalno br/dati, štrknil je z bičem naprej silece junce z zate^;,enim: .,Va — a — liajc!" Postala je živina, gare in Fiček. Plajt ni utegnil na dolgo drezati v gnezdo radovednosti. že so nm poiiudili fajnioštei" t'ik i>od nos kakor vrofio skiedo kaše besedičenje o njegovem po božji poslavi prepovedanem živlienju z osebo žeuskega pokolenja. Vem, da ni bil Plajt od rojstva do taistega;dne tako v presenečeno živo stran zadet kot tokrat. Rudefiica ga je pošiknila, potne srage so mu stopile na čelo, na tla je zasadil pogled in vrtal z bičnikom nedolžno zcmljo. Fifie je bojeval ljuto hud. neizknšencu nepopisen notrajni boj saari s seboj. Jedna strelia in skupna miza sta mu namigavali, ga vabili: Fi5ek, ženi se! Boš imel svoj krov in svojo mizo. A kot sam peklenšček mn je žugal, ga plašil in begal Ajtin že tiiko starikavo nagubaii, ovdovelo zinipki oV)raz. ^iipnik so uganili, da se mudi jnnak na razpoiju: samo en krepek sunnk in Plajt bo smuknil na pravo pot krSčanskega življenja. Tn V>eseda, ki je tirala in pognala Fičeta v dogrobno zakonsko vprego, se Rlasi: Misijon ! ! ! Nifiesa.r se ne bi bil Plajt trenutno bol.i ustrašil, kakor javne šibe raz leco v hram« božjem. Dobro je znal, da iimeje ?!iipiiik. a fte bolj misijonarji, spletati iz samih besed grozue ktorobače, ki ne trgajo samo mesa iu kosti, ampak jedino in najdražje v človeku — dušo. Milo proseče se je ozrl v gospoda župnika, se pokril in izbrcal pretrgano: ,,Pa — bom, če že — oni boeejo." Ni nobene zmage brez boja Jn izgub. Tudi lajmoštra je ugrizla ta tako zvito izvršena. bojna poteza nara.vnost v denarnioo. Predno je popil Plajt v duhu grozno kupo, polno zakonskega; žolča. ga je že požulil marsikateri pomislek, katerega so pa znali gospod takoj pri rojstvu odstraniti ter unifiiti.Fiče je resno pi'ipomnil, da je že spremljal nebroj ženinov k altarju, a vsak je nosil )»i"i koraku čez samski [irag novo, svatovsko obleko: lo on jedini si Je ne bo imel kupiti zakaj. Kakor je krenil Fifie brzo na pravo i>ot z obljubo: ..Pa bom, če oni liočejo", tako so mu bvaležno vrnili tndi župnik z zatrdilom: ..No, pa ti bom jaz knpil obleko, s kakoršno se še 111 ponašal noben remšniški ženin." Plajt je .^e nekaj mencal in momla,l o godbi in gostiji, ki spadata neizogibno k dobremu zakramentti sv. zakona. V tako posvefno kranio in kup<vij<> se gospod le niso spuščali, ampak pripeljali so na cesti ugrabljenega ženina k nieni, ki sem bil tedaj še muzikarit in som se dobro rnziimel na svatbe in pojedine. Nisva bai-anUila ria dolgo in široko, pobotala sva se kmalu stisnjenih desnic v naim^ri, da privede FiČe Ajto pred oltar, jaz pa hom pripravil gostijo in godbo na pleh, pih in ovil. No8em popisovafi Snnrirn. ki je za^nmel po cer- kvi, ko sem okliceval prvo nedeljo po že oiueujenem dogovoru novi par. Ne zavisti, ki je sikala raz neštetih žensko n&> \ ošl.jivili jezikov. Saj pozna vsakdo že ljudski rek, ki nas u6i: Hočeš poznati vse svoje znane \u prikrile napake, ženi se! Okleščena, ogra-bljena-, z jezi5nimi škorpijoni bičaiia sta bila ženin iu nevesta, predno je napočil dan poroke. V času |)riprave na sv. zakon pa ličetu in pa Ajti vsa čast. Nista poslušala obrekovalcev in podpihaCev, ampak njuno zavetišče skozi cele tri tedne pred poroko je bil junak velikega farnega oltarja — sv. Jurii. Fajmošter so Fiča oblekli iz svojega žepa 6rno-svetlo; jaz pa sem bogato pogrnil svatovsko mizo, oi^edil in namazal jednajst pihal, bobna ne všteto. Zimsko solnce je poljubljalo v snftgu blesteCih pramenih remšniško faro, ko >e udarila godba na v pete srbečo plat, da je odinevalo daleko slišno iz naših grab. Na cesti proti fari se je pojavila dolga riža veselo ukajočih svatov, ki so korakali in se zibali za godbo paroma po jeden mož iii jedna ženska skupaj. Skoraj bi bil pozabil. Ni res! Naša liOJza je stopala saraa brez moško oblečenega spremstva ob strani. Radovednih gledalcev je bilo okrog cerkve že vse polno. Budali so napetib pogledov preko cerlcvenega zida na cesto, kjer je vodila v poskoSni poiki mnogobrojno svatbo polnoštevilna godba ne na priprosti meh. ampak na pleb. (Konec prihodnjif*.)