■ v I iSKe Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic _, •__ i Ljubljani 10. februvarija i» Politiški oddelek. &........................................................»....................................................... WWW WWWWW ww* ww&wwwwwww* wwww Notranji položaj. * preložitvijo poslanske zbornice je torej v naši državi začasno zavladal § 14. naše ustave. Govorili bi razen drž. poslancem še neresnico ako trdili da komu mentu. Splošno se priznava se drugemu žal, da se je končala komedija v parla- popolnoma prav, da da zaprlo torišče politične podivjanosti in pobalinskih škandalov, za katere je moralo ljudstvo plačati tisočake in tisočake. Opozicijonalne stranke so sicer neposredno pred zaključkom zbornice uprizorile hrupne proteste proti vla- danju s 14 ali ta nastop radikalnih in najradikal nejših nemških govornikov imel samo namen, uplivati na volilce, v ostalem pa se nemški opozicijonalni poslanci popolnoma zadovoljni z vladanjem 14 Dokaz tega je tisti nemški poslanec iz alpskih dežel, ki je najprej podal predlog, naj se grofa Thuna obtoži radi kršenja ustave, koj na to pa obiskal jednega izmej resortnih ministrov, in mu toplo priporočal ter ga lepo prosil, naj za zgradbo necega mostu v njegovem volilnem okraju potrebno dr , torej potom kr 14. žavno podporo . dovoli s pomočjo šenja ustave. To jedino dejstvo osvetljuje razmere veliko bolje, nego je osveti j alejo vsi opozicijonalni govori skupaj, tako namreč, da prebivalstvo vladanju s § 14. ne bo prav nič ugovarjalo. Prebivalstvo si želi miru, vsaj nekaj mesecev. In polabsolutizem bo trajal nekaj mesecev, zakaj delegaciji se snideta šele na jesen, a za volitev delegacij ni potrebno poprej sklicati drž. zbora, ker je že sklenjeno in zagotovljeno, da se nagodba z ogersko uveljavi s §14. / Vlada ima naravno nalogo, da poskusi vstvariti take razmere, in v to svrho hoče poskusiti s posredovanjem v dosego sprave mej Čehi in Nemci. Zal i da ni posebnih upanj na ugoden uspeh fe akcije. Zaupniki nemških opozicijonalnih strank so se pred kratkim začeli posvetovati o sestavi skupnega narodno-političnega programa. Nemški nacijonalci se udeležujejo teh posvetovanj samo ker se jim je zagotovilo, da uspehi teh posvetovanj nikakor ne bodo veljali za podlago kakim spravnim pogajanjem in zmernejši Nemci so se jim udali. Kar se sicer čuje o spravni akciji ne obuja nobenih upanj. Tako Hochenburgerjeva brošure „Neu-Babilona, kakor Lippertov znani članek v „N. Fr. Pr. * zahtevata uveljavljenje nemškega državnega jezika in isto je zahteval tudi shod nemškonacijonalnih zaupnikov iz Ctške, ki se je vršil v Ust j u na Labi. Nemškemu državnemu jeziku pa se vsi nenemški narodi upirajo z vso odločnostjo in se tej zahtevi ne bodo nikdar udali. Nemci se pri tej zahtevi sklicujejo na Ogersko Ta analogija pa nikakor ne velja. „Politik a nedavno tega prav dobro pogodila razloček mej Ogersko in mej . da so na Ogerskem Madjari faktični Cislitvansko rekši nositelji državne ideje in da so poleg Hrvatov jedina resnična politična stranka v deželah ogerske krone. Druge narodnosti žive na teritoriju madjarske oblasti, v Cislit-vanski pa žive narodnosti večinoma na svojih lastnih te- ritorijih in so zato v nasprotju z Rumuni Ogerskem politične narodnosti. Tudi številno ali Srbi na Tu stoji proti razmerje v Cislitvanski drugače. milijonom Nemcev, 15 milijonov Ne- nemcev, tako da sklicevanje na državni jezik na Ogerskem nikakor ni umestno. Dokler Nemci tega ne uvidijo, dokler smatrajo Vprašanje bodo-li na jesen take razmere, da bo uveljavenje nemščine državnim jezikom, kar daj vidnega kazalo sklicati državni zbor in da bo ta končno prišel izraza njihovi hegemoniji nad Slovani, za conditio sine do kacega dela? Odgovor na to vprašanje nam pojasni qua non, dotlej ni prav nič upanja, da bi imeli spravni os notranjepolitični položaj. poskusi kaj uspeha. s ( V ' Te puskese ovirajo še razmere v deželnih zborih, skemu krošnjarju dovoljeno konkurirati izučenim roko ali to Nemci nečejo iti v češki dež. zbor, na Moravském ne delcem in jih na beraško palico spravljati, more stalni spravni odsek dež. zbora nobenega koraka misel so utajevali in skrivali, dočim se je vodja nemške 8V0j0 storiti » a v Šlezij hočejo Nemci izstopiti iz dež. zbora katoliške ljudske stranke kar očitno postavil na obrtništvu in to zaradi jezikovnih naredb, katere je vlada zadnji čas izdala. skrajno sovražno stališče manchesterskega liberalizma Za nas obrtnike je to britko razščaranje in zdi se Zatorej se lahko že danes reče: Prizadevanje grofa nam> da se nam je zgodila vneboopijoča krivica Thuna 9 doseči mej Čehi in mej Nemci spravo, ne bodo Kaj država res nima nobenih dolžnostij napram imela uspeha. Razmere bodo na jesen prav tiste, kakor obrtnikom? Ima jih in sicer prav toliko in prav tako ve so sedaj, samo da vladi nagodba ne bo več delala skrbij. kakor Proti vsakemu drugemu stanu. Vlada ima sicer dolžnost, izposlovati odobrenje parlamenta Država skrbi z t vse druge stanove sam za produk za vse Î na podlagi § 14. izdane naredbe, ali naredbe tlvni rokodelski stan ne stori ničesar Za kmetski stan skrbi s stem dobrih cest ostanejo doslej v veljavi, dokler jim parlament direktno ne odreče odobrenja. Da do tega ne pride, zato jamči tako da prispeva k melijoracijam da mu preskrbuje ) imenovana desnica, ki toliko dokler bo trajala obstrukcija. časa gotovo ne razpade, z denarjem na pr. pri obnovitvi vinogradov da ga podpira z denarjem kmetijske družbe » katere so , da podpira vsled tega v semena Obrtni program ministra Dipaulija t i II. Najvažnejši odstavek v govoru ministra Dipaulija prijetnem položaju, da preskrbujejo kmetovalcem dobra cenene stroje in cenena umetna gnojila. Država , pre mira goveda kratka država se podpirati kmetski stan in mu ola- podpira drevesnice in podobne naprave in konje, da povzdigne živinorejo iz je tisti odstavek, kateri se nanaša na dokaz zmožnosti in tisti i kateri govori o dolžnostih države napram roko zaveda svoje dolžnosti, šati boj za obstanek. Takisto dela z veliko industrijo delskemu stanu Kar je minister še sicer govoril, je vse resnično. Upanje, da ustanovi država produkcijo s stroji, da mora država rešiti rokodelstvo vseh nadlog in težav, je jalovo. Pač se nahajajo še obrtniki, kateri so tacih nazorov, nahajajo se prav pogostoma toda vzlic temu je tako mnenje popolnoma krivo. Zakon narave železnice nje i Zanjo se zidajo se dovoljujejo vsakovrstne reiakcije m m njej se dovoljujejo ogromne subvencije ter eksportne druge premije. Tudi napram veliki industriji si je država svesta svoje nalcge. Kaj pa stori za rokodelski stan? kolo časa vedno tak da kot nič ! Nič in še manj samo naprej suče, nikdar nazaj, in zato je popolnoma izključeno, da se kdaj povrnejo stari časi rokodelske produkcije. Politični pregled. Rokodelski stan se reši Deželni zbori Vlada dela samo obsežne priprave za osvoji vse pripomočke moderne tehnike na ta način, če si zasedanje deželnih zborov, zlasti jej velike skrbi češki deželni i če se v njem oživi duh solidarnosti in če poskusi v tistih strokah ka tere imajo v sebi še življensko moč in od danes do jutri kakor rokovičarstvo ali z združitvijo vseh sil delati konkurenco produkciji na debelo. ne životarijo samo klobučarstvo zbor, ker Nemci se skliče meseca marca, nekateri meseca februvarij nečejo vanj vstopiti. Večina deželnih zborov njimi gališki pa že 4 kratkem čim se namreč poj razmere v ogerskem državnem zboru, izda vlada celo vrsto naredb podlagi 14, mej drugimi se tudi na ta na Ogersko. To je dalekosežneg uvelj nagodbo Tega rokodelski stan sam iz dvoje moči ne more. ali 8 tem> da ,e ni odobril parlament pomena. Nagodba sicer ostane Dolgoletno vladanje manchesterskega liberalizma je uni čilo njegove sile. Sam od sebe ni kos taki nalogi in titi se je more samo če mu priskoči na pomoč država gubi lago in ima Ogerska proste roke, da uniči dualizem pravno pod Ogerska Kriza na vse močne načine vjeti opozicijo, da vedno ni končana. Banffj skuša Minister baron Dipauli odstopiti, toda opozicija uda mu ne bilo treba se da država nima proti postavil na stališča, trajala še ves me Sodi se, da bodo pogajanja dolžnostij, izvzemši učnih sredstev. obrtnikom prav za prav nobenih Hrvatska gimnazija v Pazinu dolžnost i preskrbeti jim potrebnih \ S I MM Ta izjava ministra Dipaulija mora vsacega človeka presenetiti, toliko bolj hrvatsko gimnazijo v Pazinu pisnik zbornice dne 31. pr. m. Prošnj in slovenskih mestnih občin, 31 prošenj občinarjev iz onih občin 101. podal poslanec Spi prošnj za na za- poslalo 20 hrvatskih 47 župnih uradov in temu je j ker katerih uprava ni v naših tiste nemške katoliške ljudske stranke vendar baron Dipauli vodja rokah! Tukaj se vidi, koliko so vredni tisti naročeni svečani j katera je doslej italijanski protesti stan Tako kakor baron vedno naglašala svoje veliko prijateljstvo za rokodelski Dipauli se niso nikdar upali govoriti niti Plener niti Hallwich, ne Exner ne Russ. Mislili so pač ravno tako. vojno Na Fjlipinah so domači ustaši napovedali Amerikancem ........ meJ Filipinci in Amerikanci prišlo že do Pri Manili obrtne prostosti, ker vsi hočejo ker so vsi zagovorniki popolne krvave bitke. Filipinci so naskočili mesto 4000 Filipincev je bilo ubitih in ranjenih a so bili odbiti j da bodi vsakemu židov kralj Oskar V V Svediji in Norvegiji je oddal vladařstvo 70 letni prestolonasledniku 40 letnemu princu Gustavu Sicer sadnji za sedaj le začasno poverjen z vlado vendar dokaz zmožnosti, kakor je pri nas vpeljan, ne more čisto skoraj gotovo, da 70 letni in bolehavi starček ne bo več pri- nič premeniti vsled velike produkcije nastalega položaja jemal za kralj žezlo Špansko - ameriški mir Amerikanski senat je z rokodelstva. Z dokazom zmožnosti je prišla na svet komaj večino 3. glasov sprejel mirovno pogodbo mej Špansko in zdru miš ? in ženimi državami n V znamenju razoroženja Zjedinjenih višanju stalne držav vojske z sprejela dne določilom. Reprezentatska zbor- . t. m. zakon o po- kakor udarec v vodo bilo radi nje popolnoma nepotrebno, da so rešitelji rokodelstva" radi nje premikali gorovja. Dokaz zmožnosti ni bil v tem ozirn nič druzega nobeno rokodelstvo ne pojas- 9 da ista ne sme znašati in manj nego 67.000 mož Iz «barbarske" njuje tega bolje kakor krojašt Rusije Ruski car Nikolaj je izdal naredbo, da je osnovati pri vsakem vojaškem odelku po sebno šolo, kjer se bodo vojaki učili v vseh važnejših pred metih. šolo kakor pisanju in čitanju ter da bodo med aktivnim Da to jasnejše razložim, moram [najprej navesti vsaj bistvo našega dokaza zmožnosti. Rokodelskega obrta ne more po našem obrtnem redu nihčes amostojno izvrševati, kdor se ne izkaže z učnim iistom in spričevali, jaškim službovanjem vsaj tudi kaj pridobiti za svoje poznejše ygaj dve leti delal kot pomočnik v dotičnem obrtu življenje Vsled krajevnih da edb primankuje namreč na Ru skem brez ljudskih šol, ter pride mnogo mladeničev k vojaštvu Zakon dovoljuje sicer nekatere izjeme, a te ne znanja čitanj in pisanja Temu se bode v bodoče od pridejo v poštev. Istina torej » da nihče ne more po pomoglo stati samostojen krojač, kdor ne more izpolniti tega za Poljska gimnazija v Tešinu Poljski klub je okusil konitega pogoja, pač pa je vsakomur dovoljeno, ustanoviti neprijaznost naučnega ministra grofa Bylandta napram Slo Veliko prošei že prišlo od PoJjcev in Rusinov z vanom zahtevo, naj se zasebna gimnazijo v Tešinu podržavi, ker narod * ne more več vzdrževati. Odgovor ministra je bil, da vlada tej želji ne more ugoditi Torej se je začela doba absolutizma; po- Pogoj po merodajnih da rabi kacih 20 pomočnikov in gotove da tovarno za izdelovanje oblek, za kar nazorih mašinelne pripomočke. Tudi je vsakemu dovoljeno sme oblačila prodajati in ima vsak trgovec z oblačili samni ministri odklanjajo slovanske postulate. Se lepo zahva-- pravico, sprejemati naročila po meri, torej pravico î dajati ljujemo za tako naklonjenost naučnega ministra «.............................................................................i...............................i* obleko, narejeno po meri. Ako torej trgovec z oblačili nima sam dokaza zmožnosti, je po našem obrtnem redu dolžan. poveriti izdelovanje oblačil, za katero mero vzel, Po strogejšem tolmačenju zakona je celo dolžan ali samostojnemu mojstru ali pa seveda tovarni. , dajati Dokaz zmožnosti v Avstriji in njegovi popravljanje in prenarejanje oblačil samo izučenim in učinki. (Spisal M. Kunc v Ljubljani.) (Dalje.) Mnogoštevilnim reformatorjem mej rokodelci ni bilo opravičenim rokodelcem v izvršitev. Iz predstoječih vrst se jasno razvidi eventualni upliv dokaza zmožnosti in kritika, ki obstoječi dokaz zmožnosti presoja brez predsodkov, more samo naslednje konstatirati : 1.) Napram veliki produkciji in trgovini z gotovimi v začetku toliko na tem, da se upro veliki industriji, oblačili ne daje dokaz zmožnosti rokodelcu prav nobe kakor da omeje v lastnih krogih število konkurentov. Že- nega varstva ? leli in pričakovali so, da postane dokaz zmožnosti ovira postati želeli lastnemu strokovnemu naraščaju pri prizadevanj samostojen. Stari in tudi mnogi mlajši mojstri zase monopol ter od njega pričakovali sreče in blago so 2.) Glede utesnitve mejsebojne konkurence po skr čenju števila rokodelskih obrtovanj nima dokaz z mož nosti vsled števila opravičencev prav nobenega uspeha Preostaja torej samo jedna jedina dobra stran do stanja da Dokaz, da se je stvar tako tolmačila, je dejstvo, kaza zmožnosti. Ako je bilo poprej recimo kacemu tr v isti prehodni dobi jako mnogo pomočnikov ogla- govcu mogoče, začeti krojaško obrt in za izvrševanje na silo samostojno izvrševanje svoje obrti, boječ se, da po- ročil imeti poslovodjo, prikrojnika ali pomočnika in va zneje ne dobe za to več dovolj Zavist je rodila samo jence, mu to po veljavnem zakonu in na ta način več zlo Število obrtov se ni zmanjšalo, kakor se je mislilo, mogoče. Dotičnik se mora porazumeti s kakim mojstrom, nego še naraščalo od dne do dne, in to se je še le tedaj katerimu odvzame skrb za prikrojnika, pomočnike in končalo » ko se pokazalo » da se izučenemu rokodelcu vajence, plačuje davke in zavarovalnine ter mu samo go vzlic dokazu zmožnosti ni branilo, da je postal samostojen, tova dela izročuje. Ako hečemo o uspehu po tolikih bojih uvedenega Zdaj bi bil pa dokazu zmožnosti kmalu storil ve- Gokaza zmožnosti pravično soditi, moramo uvaževati na- liko krivico! vedene resnične okolnosti kajti njih razvidno » da Kroiaškega obrta ne more vsakdo torej tudi ne so samo pretirane nade na jedni strani in lažnjive obljube vsak trgovec začeti, ker obstoji omejitev, da mora do na drugi strani krive nevolje, katera je vsled neizpol- tičnik postati trgovec z oblačili, to se pravi i naznaniti njenih pričakovanj mej nami nastala Bilo In sedaj k stvari sami preobširno, ako hotel posledice dokaza zmožnosti za različna rokodelstva mora trgovino z oblačili, v kar je treba, če tudi še tako majhne zaloge gotovih oblačil. Ako to stori, potem tudi sedaj ni nobene ovire njegovemu „moj stro vanju" v za- opisati obče je reči i da se popolnoma izkazalo, da konitni obliki. Osebno pravico, jemati mero in izvrševati naročila mu je zagotovljena po zakonu. Prikrojeval in Bog bode pomagal." Marsikteri bode pa rekel To je šival pa, kolikor se spominjamo, tudi A zmošnosti ni nihče, kdor se tega ni učil pred dokazom Avstriji ima torej izučeni rokodelec neprerečno zakonito pravico, delati v potu svojega obraza, do dobička, ki izhaja iz trgovine, vsakteri nerokodelec lahko reči, ali kako naj si pomaga revni kmet, ko pa si ne zna pomagati, in drugi ga nočejo podpirati, počasi, dragi prijatelj in poslušaj, da ti razložinn Toda kako si more kmet tudi sam pomagati. z rokodelskimi izdelki pa ima popolno pravico » Da jeden sam človek ne more mnogo storiti, kar Uspeh našega zakona je torej očiten. Morda so kje pri kro jaštvu tako obupne razmere, da bi imel obrtnik že korist, ako bi bil trgovec z oblačili vezan in prisiljen poslúževati se pri izvrševanju naročil po meri rokodelskega mojstra namesto prikrojnika kot posredovalcu, čemur že zarad bi hasnilo vsem, to je resnica, a sto in tisoč ljudij, ako so zjedinjeni. pa lahko veliko storijo in veliko dobrega dosežejo, to pa je tudi resnica Zakaj pa ravno družbe » moralnega uspeha ne ugovarjamo, to pa je tudi vse nam dokaz zmožnosti v dosedanji svoji obliki daje. » i kar Bila je torej zmcta 5 ako rokodelec od dokaza recimo delniške družbe tako lepo napredujejo in se bo gatijo? Zitoker je veliko močij skupaj ziedinjenih, in so prej kos vsaki konkurenci kakor jeden sam. Za tako dolgo, dokler da se kmetovalci ne bodejo zjedinili v jedno celoto, v eno skupino, tako dolgo ne dosežejo ničesar in naj še tako prosijo in tarnajo, zjediniti se, skupno delo- vati, skupno napredovati, to je tisti čoln, kateri bode zmožnosti pričakoval rešitve. Pravo varsto bi rokodelstvu rešil kmetski stan pogina ker velike produkcije in iz nje izhajajoče trgovine ni več možno ustaviti in se tudi ne ustavi, dala samo uredba da se trgovcu z oblačili dovolilo samo prodajanje gotovih oblačil,katera ima v zalogi, jemanje mere in neizgotovijena oblačila pa bi se mu ni pričakovati, da bi zmagali s to Da pa kmetje morejo zjedinjeni postopati, za to treba kmetskih zadrug in kmetskih družb. Kakor imajo vsi stanovi svoje zadruge, imajo svoje družbe, tako mora jemanje naročil na prepovedalo Ker tudi kmetski stan imeti svojo zadrugo, mora se združiti v skupno delovanje. pa da dokaz mislijo, katera, če se splošno uveljavi, mora ugonobiti nekaj industrij, izhaja iz vseh naših navedb, zmožnosti, dokler upliva samo na nas rokodelca popol- (Dalje sledi.) pa je kmetska zadruga i bode marsikateri noma nepotreben Kaj vprašal ? Kmetska zadruga je družba, v kateri so se zjedinili kmetovalci, da skupno delujejo, naj si bode pri kupčiji pri prodaji poljedelskih pa ft ftftA ft ftftftftftftftftft ft ft & & ft & & & ."fc & ft & ft & & ft ftftftftft ft ft ft ^ poljedelskih potrebščin ali pridelkov. Zadruga je družba, katera se ustanovi na podlagi pravil ali društvenih postav, to je, za vsako tako kmetsko c ͧXN3iilSÍ I Kmetijstvo. t ISmBBhISI [5 zadrugo se morajo spisati posebna pravila, katera mora .................."""...............................................................vlada odobriti ali potrditi. Vzemimo primer VVVVVVVV^Vtr^ W W V V v V m vasi ali občini je 100 kmetov se zberejo skupaj in rečejo Kmetske zadruge (Spisal Ivan Kač.) Brez vsega dvoma je resničen stari slovenski pregovor: „Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal." In ako Mi se bodemo združili v jedno zavezo tako, da bodemo vse, kar bodemo za naše polje potrebovali, skupno naro-čevali, ker nam pride ceneje, in vse kar mislimo prodati, pa bodemo skupno prodali » da se izognemo prekupcem kje. pride gotovo pri kmetovalcih ta pregovor v pravo veljavo. Na kmeta se pač malokdo spomni, razen dav čnega eksekutorja in pa naborne komisije. Prvi iztr juje davek, in druga iztrjuje sinove. Kmet, kateri dela takorekoč za občino, okraje, kateri dela za deželo in dr- ta kmetovalec se popolnoma prezira, kadar se gre in tako naše blago bolje in dražje prodamo, in to je zadruga ali družba. In ta družba mora imeti potem postavno dovoljena pravila. Dati mora pravila c. kr. okrožnemu sodišču, da ista vknjiži, in zadruga je gotova. žavo zato da bi se izboljšalo njegovo stanje. Vsi stanovi so v vsaki državi neobhodno potrebni, in dolžnost vsake države je, da za one stanove, kateri služijo državi, tudi prihodnje bodemo razlagali in popisali, kako naj se pravila spišejo ali sestavijo, sedaj pa šele toliko omenimo, da vse naše slovenske posojilnice tudi niso nič tako skrbi » da jim je možno živeti pošteno. Pri nas v Avstriji se skrbi kolikor toliko za vse stanove, seveda v prvi vrsti je vojaški stan. Le za jeden stan se ne skrbi tako » kakor bi se moralo » m ta je glava vseh stanov » kmetski stan. Za kmetski stan se je pri nas v Avstriji druzega, kakor denarne zadruge, ko se vpeljejo. V vsakem okraju naj bi se osnovala kmetska zadruga. Vse te zadruge pa se morajo potem med seboj zvezati v eno zvezo in tako bodejo vsi kmetje v eni veliki zadrugi ter bodejo kot kompaktna skupna moč imeli odločilno besedo v deželi in državi. Da se pa to prav lahko naredi, je tako beli dan. Le malo dobre volje je potreba in jasno kot bore malo zgodilo. Da bi se polovico toliko potrosilo za Pa dela Î kmetijstvo, kar se je potrosilo za vojaštvo, naše kmetij- Toda stvo moglo tekmovati z vsemi državami sveta. kar ni, pa ni. In tukaj ne pomaga nobeno tarnjanje, nobena druga reč, kakor: „Pomagaj si sam ne pomaga » m Te vrstice naj bodo sedaj za novoletno darilo vsem kmetovalcem z obljubo, da bodemo v prihodnjih številkah tega cenjenega lista razkladali, kako se kmetske zadruge snujejo, in kako da morajo biti sestavljena njih pravila. Delajmo in trudimo se » da prisije tudi pozablje- žena z omejenim poroštvom v Mariboru." Vsaka zadruga nemu kmet8kemu stanu kmalu luč boljše in srečneje mora biti vpisana v trgovinsko ali zadružno knjigo pri bodočnosti. e. kr. trgovinski gosposki to pri c. kr. okrožni so Goii sem skušal dokazati » kako potrebne so dniji, za to pa se pravi „vknjižena" zadruga. Ker mora imeti vsaka zadruga svoja pravila, vsako zadrugo posebna pravila spisati. Vse zadruge pa zato se morajo za kmetske zadruge in kakšnega pomena so iste v gospo- ma:Q lahko enaka pravjia) gamo da ima vsaka zadruga darski zadrugi človeštva. Sedaj pa hočem seznaniti ča štite čitatelje s zadrugami še bolj natančno in sicer tako da ne bode nikdo dvomil na obilnih koristih, katere bo donašale zadruge kmetovalcu in vsem drugim sta svoje lastno ime in svoj sedež pra vilah vsake za » dejo novom. Zadruge se snujejo na podlagi postave z dne druge druge torej mora biti natanko zapisano ime in sedež za značaj zadruge ali s čim se peča, tukaj tudi » Kmetska zadruga a i čas, kako dolgo morajo udje aprila 1873 dž. zakona 70 » torej ni na pesek ostati pri zadrugi (to sicer pri kmetskih zadrugah od dano poslopje, ampak ima trda postavna tla. Zadruge so pade), deleža doložbe o pristopu in izstopu j določba 8vote ali z omejenim poroštvom ali z neomejenim. Da bodo katerega mora plačati k zadrugi pristopivši ud, čitatelji, posebno izmej kmetskega stanu, bolje razumeli, kaj pomeni beseda omejeno ali neomejeno poroštvo, bom določbo o sklepanju bilance in računa zadruge i m kako, da se porabi čisti dobiček, in kako se pokrije mo rebitna podal ako je kratko razlago omejenim poroštvu se govori izguba j način volitve in sestava zadružnega i kdo z neko natančno določeno svoto svojega načelništva, namestnikov in uradnikov kako se sklicujejo občni zbori zadruge določba načina določbe o gla t premoženja drugemu porok. Recimo, k kmetski zadrugi sovanju pri občnih zborih in način, kako da se glasovanje pristopi 1000 kmetovalcev, in vsak ud je porok za 10 gld., vrši 10 določbe, kako se glasuje takrat, ako ne za- 10 gld torej vseh 1000 udov zadruge so poroki za 10.000 gld., ne več ne manj, in za to svoto ima zadruga tudi upa in kredita, ako ga potrebuje, in nobeden ud zadruge ne more več kot 10 gld. izgubiti, ako bi sploh zadruga imela nesrečo. Torej da je kdo porok za natančno dolo- pravi omejeno poroštvo, ker je namreč i dostuje navadna večina navzočih i 11 glasijo zadružni razglasi in odloki i način 12. , kako se raz-določba, ali je zadruga z omejenim ali neomejenim poroštvom in 13 imenovanje prvih udov zadruge i kakor tudi > kdo ima čeno svoto 5 se svota omejena in določena t * Neomejeno poroštvo pa nima nobene določene svote i je ono ampak poroštvo » katero oblast vknjižiti zadružna pravila. ■^fehM'jiv^PK gfi^NJJvPii \Èt \ m * r. v /idr ♦ ^HkB93hl vl tej * b ic fH i*Žr.Lii ^il l^i A 1 " ifcvv r iti Ji'F iMi'mjQii Vse to, kakor je ravno našteto, mora biti v pra vilih zadruge natanko, razumljivo in ne nerazumljivo zapi sano i sploh morajo biti pravila jasno j določno in tako se dotični porok je stavljena, da ni nobenega suma, in da je že naprej izključena porok z vsem svojim premoženjem. Recimo, da je pri vsaka prevara kmetski zadrugi 1000 kmetovalcev katerih ima vsak povprečno računjena premoženja v vrednosti 5000 gld Ko so pravila tako sestavljena, da ugajajo vsem in vsi udje zadruge so skupaj poroki za 500.000 morali v slučaju nesreče, ako nima zadruga to svoto plačati, torej dati Torej gld. rezervnega premoženja celo svoje premoženje. zahtevam zadruge » se skliče po ustanoviteljih zadruge tudi ustanovni glavni shod, pravila se prečitajo, od navzočih odobrijo, in spiše se zapisnik, katerega podpišejo vsi oni Kar osnujejo zadeva kmetske zadruge, priporočam povsodi le z i da se N* omejenim poroštvom in sicer iz dveh vzrokov. Prvič ne potrebuje kmetijska zadruga toliko kredita, ker ne kupčuje niti ne prevzema velikanskih udje zadruge, kateri so k tej pristopili. Izvoli se zadružno načelništvo, katero obstoji iz načelnika, njegovega namestnika, torej iz tajnika in blagajničarja in pa treh odbornikov udov. Pravila v dveh izpisih zapisnik prve seje in pa prošnja za vknjiženje se pošljejo h kakemu notarju, da potrdi istininost lastnoročnih podpisov načelnika, podjetij, drugič ima pa vsak človek do zadruge z ome- njeg0vega namestnika, tajnika in blagajničarja, in c. kr. jenim poroštvom takoj zaupanje in rad pristopi njej » ker ve, da ne more višje poškodovan biti, nego za svoj delež 10 gld v »lučaju, da ima zadruga nesrečo in nima notar predloži potem pravilno kolekovana pravila in za pisnik prve seje s prošnjo vred c. kr. trgovinski go svojega rezervnega premoženja Vsaka zadruga mora spodski » da se zadruga vknjiži. Ko dobi zadruga poverilo imeti svoje ime, in sicer ne sme nositi imena kake osebe ali uda zadruge, ampak ime mora biti vzeto iz predmeta, s katerim se zadruga bavi. V tem slučaju bode imela za • druga ime ali tvrdko, recimo: Kmetska zadruga v Mari- kmetska zadruga v Poljčanah. Ker pa mora boru ali imeti vsaka zadruga tudi svoj sedež, to se pravi, mora biti imenovan kraj, kjer zadruga deluje, in mora ob enem biti natančno napovedano z neomejenim poroštvom, nastopno : da so pravila vknjižena, lahko začne delovati. Tako se osnuje kmetska zadruga. V prihodnjih spisih pa bodem skušal vsa zadružna pravila razložiti, da častiti bralci izvedo veliko važnost in korist kmetskih zadrug. Že zdaj pa omenim in ne bodem nehal klicati: Kmetovalci združite se v kmetijske zadruge, kajti ako se hočete rešiti pogina morate se združevati in združeni ) se zadruga z omejenim ali mora glasiti ime zadrugi napredovati. Kdor pa si noče sam pomagati, se naj nikdar ne zanaša, da mu bodo drugi pomagali. Kmetska zadruga za mariborski okraj i vknji poučni in zabavni del. kitica za njegovim klobukom s žalnim suknjem zastřena » __________ čez ramena visel mu je dolman, nov, siv plašč, katerega je danes v drugo nosil, opiral se je ob leskečo, s srebrom okovano palico, katero je podědil po očetu. Stari Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) Rokos, ki je njim » se je veselil, da se mu je to tako podaio ; ni ga š s videl v » paradi u 1 vedno v tem (Dalje.) pripovedoval. Iz vseh okolnih vasic hodili so v kresenjsko ribarnico na povesti. Znal jih je oguljenem plašču i z močenem klobuku in z zasukano Rokos drenovo palico. » Samo, da se ta modra glava ne zmoti, vetrnjalçu tudi Voršilkin oče največ. ko mu je Lenička umrla, izro^ sv°ie Íedino dete in dečka s posestva odganja tedaj so nehali hoditi k njemu. Stari si tega tudi ni želel. kakor pribegleca", pravil je Votrubov Jira, ko je videl Še-le čez dolgo časa legla je Voršilka, toda i v Kokosa z Andrejem. spanju sanjalo se ji je o Hani. „Ta Voršilka kakor Marina, o kateri še sedaj Rybáři 1 rybáři na tichém Dunaji pravijo, da jste neviděli můj vínek zelený? šepetala je v snu, sanjalo se j da je sama bila tak zopet besed. Jira » si je izbirala, dokler ni prebrala", počel je ko nikdo izmed drug yv ni slišal njegovih šna devica, da so glave i v vodo vrgli i z nasilstvom odtrgali venec raz a ona morala ga je iskati do so- n Samo, ne jezi se, vemo odkod veje", nasmejal se je Križev Pavel » s tem Voršilke ne storiš lepše i niti dnega dne. Rano grie, ako jo vlečeš čez zobe. Rad si poslušal, kadar i ko vstala, povedala je očetu j kakšne ne- Pela Pod jelšami. Ne veš več, kaj si tedaj govoril? u čimne sanje je imela. „Ko bila tista vila, ne bal bi » molči i zlobil se ie Jira, „moreš iti tja pa se te, šel bi za tabo v vodo", smejal se ji je Andrej. vslišis, kar pove a »In kaj pa Voršilka. » ko zarila prste v grlo?" grozila mu je Uljudno odpove in ne zasmehuje, kakor je Ma riti. niti „Molčite o tem, ni dobro o takšnih stvareh govo-Ne boj se Voršilka, Bog da tega ne dočakaš, a rina delala. In ako se je tebi smejala, zaslužil si to za tvoj gobec", menil je Matej Vitkovičev. — „Toda to me jezi, verujte mi, da je dala prednost ^ujca, vetroplahu ne i Andrej, ! Sanjalo se je, ker smo sinoč Niti domovja nimajo ti žičarji, in ako ga imajo, žive v o tem govorili. drugo bodemo zvečer o takih stvareh molčali. Doslej nisi tega slišala, in še sedaj bi ti mogel to zatajiti." luknjah, kakor krtje. Vsekako bodeš, Voršilka, to ob žalovala." » In rada prideš nekdaj z mavho Jiru u pridal je „No, samo si to » oče, ne predbacivajte, saj se ne mladi Votruba. bojim. skrbi. Kdo se sanj bal!" izgovarjala je hči Rokosu » Motiš se t Jira a i odbil mu je Dvorakov Pavel i ta Prvič po gotovo raje v vodo skočila, nego Sla prosjačit, treh dneh zasvetilo ie danes rano soin- Stari Rokos je vendar toliko pristradal jedine mu otroku, čiče. Jedva je vzhajalo, pošetili so njeni žarki tudi v ri barnico. „Ne zadržujem te" je ta pripravljal na pot i pravil „ako stari Andreju j ko se da more ono živeti, kojega odnesejo sem. Veš, koliko denarja je nakupičil v dosetih letih, ko mu pateški Bře-žina ni hotel dati Lenke?" hočeš kak groš zaslužiti. Raje pa bi videl, ko bi ostal pri nas in pomagal. Ko pa hočeš, pojdi v božjem imenu, na praznike te pričakujemo vrni se zdrav", podal mu je roko, in Voršilka šla je kos pota „Kaj se bodemo o tem „prepirali i saj Jira povišal v nebesa, ko bi se mu le nasmehnila je sam , kaj ne, Jira? « dražil je Križev Votrubo. n Ne jezi me i Pavle i povem ti, sicer njim vrnila pa se je sele v ribarnico, ko ni bilo spoprijela naj si bode pri cerkvi » hudoval se bodeva Jira. več videti klobuka in sivega plašča. n In potem bi te župan spravil na pol dneva v ječo" Stari Voršilkinega Rokos bil ie vendarle nekako nemiren vsled odsekal mu je Pavel, in tolpa se je glasno zasmejala 1 da snu Vse predpoludne ni izpregovoril, niti so se sosedje, ki so blizo stali, na njo ozrli. delo mu ni šlo izpod rok, Voršilka pa je na to hitro «Vidiš Jira, kako te oče gledajo? Pazi, da nekatere pozabila, saj si ne da vzeti od nikogar deviški venec raz ne poližeš, kadar prideš domov", zašapetal mi je Matej. glavo in nevesta. čemu se torej bati » da postane vodnikova bil je najmanjši od vseh, a kadar so ga hoteli raz dražiti, pravili so mu, da ga doma še bijejo. IV. Votruba tako z zobmi zaškripal. » Čakaj » Kako so se čudili kresenjski dečki, ko so videli krivogobček, prideš mi v roke", se je grozil. tega žičarja iz ribarnice, ki je šel tako ponosno na bo- » Lestvico bi moral prinesti i pa segnil na mene. u žični dan veliki maši! Pa bil je tudi junak! Stasit In zopet so se vsi zasmejali i in Jira vidi, da nič ne kakor mlad hrast, črne oči so se mu le tako svetile, in opravi i šel v cerkev; i brez tega so ravna vabili zvo kakor vranovo perje padali so mu lesketajoči kodri na novi v božji hram. Toda v cerkvi videl je zopet tega belo košuljo, iz najčisteje konoplje. Daleč bila videti žičarja i in dečki pDstavili so se navlašč k njemu in ga 5? 4 dražili. » Jira povabi na boj", počakaj na-nj. Ko pojdeš domov, pa ga belo obleko z zelenoj! Vsaki dan hodila je nad vas šepetal mu je zopet Matej v uho. » na visoko, ozelenelo brdo Je to mladina! Niti v cerkvi niso mirovali, in Jirek je njene oči » pasla koze in dve ovci 9 od jeze kar mcdrel Kdo ve,"je-li jedini „oče nasSdanes iz pa so gledale daleč proti zapadu, ne pride molil. sinček Andrej Toda i dekleta niso mnogo danes molila, mar pod zemljoj Uboga, pokopali so jo i gnije uže i m sikatera je kradomice zrla nad njoj raste stolu j pri katerem je stal Andrej je več ne vidi trava, rastejo cvetlice poleg Kokosa žičar, vgJobljen v gorko molitev. Niti oko ni obrnil drugam nego na oltar „Stric, date mi Voršilko za ženo, ko se vrnem? m šla dekleta iz cerkve čakala duhovnika. Ko so zastokal je Andrej, ko je bil pripravljen iz ribarnice so navlašč, da bi mogla oditi Molčal dobro videti Voršilkinega ženiha. Ta, katera niso bila sem doslej o tem, ne pristoja sinu prositi pri veliki maši, hitela so k vratam in gledala skozi ljuk- jo vzeti." Žalobten za ženo po materini smrti pred pol letom, a pred letom nice za Andrejem, dokler se jim niso bubte v peči po bil žičarjev rudela glas palile in juha prekipela j— * f" 1 uuvm,I T Šegava Betka in Horek po- pašnikom v lice stopila j je kri Voršilka je po » čakala je navlašč na dečke, zasmejala se jim je, da ne bodo več peli: „Křesejnští mládenci jako v poli kvití1) a oči zakrila je s pred (Dalje sledi ) Když jdou z kostela2), Iíčka se jim svítí. « m « ¥ «Il Novice. ES» » m rvw i? i? i* i? ^ vi? Cii^' ^ Toda i starim ni bilo drago, da je dal stari ribič žičarju prednost, posebno Votruba, čegar Jirek je bil od teh deški šoli v Kamniku Učiteljske vesti. Imenovani so gg. za nadučitelj Jan Okorn učiteli dob, kar se je vrnil iz ribarnice s košem, kakor prome- Doberničah naduôitelj Anton Cirman v Poljanah za nadučitelj v njen. Jedva pozdravil je danes Rokosa To ribič dobro ent Jurju pri Kranju Luka Jelene za učitelj zapazil, nasmejal in navlašč še glasneje ozdravil. Po praznikih zapustil je Andrej zopet ribarnico in šel po zaslužku. Mnogo si z žičarstvom ni zaslužil, toda deški ljudski šoli v Ljublj nadučitelj v na prvi mestni Grizela Ekel za učiteljico na de kliški šoli v Kočevju; stalno sta nameščena gg. Andrej Rapeš v Olševku in Jos. Svetlifi v Škofjiloki. Nadučitelj J. Gantar v Čatežu in učitelj Jul. Flis v Škofjiloki prideta iz tretjega v drugi dosti je bilo, da se je živel in pri varčenju spravil si je in uôitelî Jos- Bizilj v Pečah ter Franc Ivane v Senočečah iz nekaj za bodoče gospodarstvo. Rokos sicer ni zahteval četrtefa v trefcii Plaž razred Mei drugimi rednimi točkami od mu od njega ničesar, toda Andrej bi se sramoval, ko ne prinesel kak groš Svojo kočo v gorah proda kumu, da ne pride v tuje roke, in tako bode imel le nekaj v rokah in ne pride s praznimi vrhovih jelo je uže odobril se je tudi razglas, katerega izda dež. šol svet in namenjen za gospodar gospodinje dijakov tuliti dobro znamenje Nove razglednice, V založbi znanega knjigotržca A IVrka v Ljubljani sta izšli dve novi vrsti prav lično izdelanih razglednic, predstavljajoči Mestni trg s stolno cerkvijo - J--- «J ~ «JI v £iUUiUV/li J^J se pripravlja promena. Led na Ogri jel je pokati, predno da in 1564 in pogled od T Slovenci urno sežite po njiju ! na Ljublj v istem letu minil teden , veslal je Rokos po čisti gladini, kakor kristal prozorni. Letos odplul je led brez vsakterih nezgod, „hvala Bogu", pravili so v pobrežnih vaseh. Ao Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu ja- se redbokedaj prigodi." kmalu za njimi lastovice ribarnice, trikrat so obletele Rokosovo hišo jo in kakor strela se spustile izpod jelš na streho Přilétali so škerjančki in Nekoliko jih je zakrožiio okrog pozdravljale nuvarja 1899 je 146 strank uložilo 30.874 gld. 45 kr strank uzdignilo 17 852 gld. 74 kr.. 15 strankam se plačalo posojil 18.603 gld; denarni promet 94 324 gld. 22 kr 145 iz- Ravnateljstvo mestne seca februvarij 1899 hranilnice v Radovlj dne me Nemška šola v Laškem trgu. Le birokratični gnezda. Našle so v njih novo slamo, vedno, i stara zvijačnosti in slovenski zaspanosti se zahvaliti da bila v Laškem trgu ustanovljena nemška dvorazrednica. Ustanovitev kadar se je je bila nezakonita ~ . .. x;.. . ---------' ----l« nezakonita, in nezakonito je razširjenje te bližal april, očistil je ribič gnezda, izgnal vrabce in vse šolski svet v Gradcu jo je razširil v trirazrednico šole Deželni zopet pri pravil gostom i ki n Kadar gosti . v kljub temu, so bili gotovo uže na poti. da ni števiI° učencev narastlo do števila 160. Čuje se, da se ne pridejo več bode hudo menil je Rokosov oče, in pri nas « jih ne izganjaj » i sin je to pametovah „Nikdar začne gibanje proti postopanju političnih oblasfcev že prepozno. Morda niti toda ni mu bilo treba tega praviti ne škoduj jim!" pravil je Voršilki » ) tala v gnezda božjih darov saj jim je često me katerem bil Shodi. Dne 29. m. m. je poročal drž. posl. Robič, bil v Konjicah shod dne » na t. m. pa je Stare lastevice priletele so shod v Krškem, ker je poročal dež. odbornik dr. Tavčar. same, iz roke jemale s kljunčkom in odnašale mladičem, dvorano Tržaški občinski svet je sklenil vzidati ploško s primernim uže odšli Andrej vrnil se je s pota. Vsi njegovi krajani so njemu ni bilo drago oditi. Preje je vedno lijanskih žup v mestno napisom v spomin na shod ita- primorskih, kateri novitvi hrvatske gimnazije v Pazinu protestoval proti usta hitel kakor na krilih v svoje negostoljubne gore, če tudi članek, katerega so zabeležili Neprevidnost „Slovenec" je pred kratkim priobčil je imel i preje Voršilko ravno tako rad. Siromaka pri- katerem je zahteval izstop tudi vsi dunajski [listi v čakovala je vedno stara mati zasluž starka imel je s kom deliti svoj iz Moravskega in Češkega. Kako se je tešila kadar se je približala pomlad, in Krivan zaměnil kakor čujemo, nam je ta neprevidni iz desnice in prehod v opozicijo doval zaradi članek jako mnogo ško > Ministerski predsednik grof Thun je poslanca Povšeta tega ostro prijel in mu očital, ker poâtopa katoliško- narodna stranka nelojalno in zvijačno napram vladi a dotični članek se je predložil tudi cesarju. Za resničnost tega poročila ne prevzamemo nobenega jamstva. Zabeležili smo samo to, kar se je iz poslanskih krogov razneslo. Da pa nam taki članki, kakorôni je izšel v „Slovencu" močno škodujejo, o tem ni nobenega dvoma. Tako sme pisati list, ki nima na svoji strani nikogar druzega, kakor svoje uredništva, nikakor pa ne list, ki je priznano glasilo velike stranke in kateri ima mej poslanci stalne sotrudnike. __v f- Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali : č. g. Ivan Brence, župnik v Preski, 6 gld — G. dr. Fr. Papež, odvetnik in dež. poslanec v Ljubljani, 5 gld — G. Stanonik. posestnik v Horjulu, 1 gld. — Slavno upravništvo „Slov. Lista" v Ljubljani, 1 gld. — Podružnica v Radovljici po g. blagajniku Fursageriu 32 gld. 30 kr udnine in 50 gld. kot prvi del pokroviteljnine — Č. g. Matej Mežnarič, kapelan v Trbovljah, 13 gld. kot zbirko jubilejnih darov. — Č. gos. Matija Eferl, kapelan pri Sv. Rupertu nad Laškim, 1 gld — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. — Slavna Gornje-savinska podružnica v Mozirju 25 gld. — I Krašnje čč. gg župnika Fran Kadunec in Valentin Bernik po 3 gld. jubilejnega darů - Č. g. Vil. Venedig, župnik v Ormožu, 2 gld. 48 kr. kot darilo Mohorjanov. — G. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojni, 10 gld. namesto venca na krsto pok. Ernesta Širca. — Ženska podružnica v Ajdovščini 60 gld. — Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. — G. Andrej Jur- tela v Stawropolu 3 gld. 32 kr. — „Vandrovcki" pri veselem večeru v Mariboru nabrali 6 gld. 10 kr. — Mohorjani v Logatcu po č. g. Jos. Lavriču 1 gld. 60 kr. — Iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in 'Metoda v Ljubljani. — Slovanska vzajemnost Darovali so za velikovško in grebinjsko šolo sledeči : Gabrijela Preissova, pisateljica, 5 gld., Ana Podlipna, soproga župana, 2 50 gld., Karla Baumgartlova, soproga tovarnarja, 2 gld., Maruša Neureutte-rova 3 gld. Růžena Svobodova, pisateljica, 1 gld Růžena Maturo va, primadona, 1 gld., Ana Kettnerova, operna pevka, 1 gld., Marija Benešova 1 gld, gospa Franzlova 1 gld., A. Kresslova 2 gld., Marija Rydrychova 1 gld , Luiza Šilena, soproga poslanca, 1 gld., Marija Turkova, učiteljica 1 gld., Julija Fantova-Kusa 2 gld., Angela Rivnačova (zbirka) 6 gld. Antonija Štěpánová 50 kr., Štefanija Šloserova, češka hišina, 50 kr., Emilija Brožova 4 gld., Marija Kryžova 50 ki., Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov 3 gld. Jos, Germ, akad. slikar, 1 gld., M. U. Dr. Vojteh Vitek iz Parubic 50 gld , za mazurke Jožefa Jeřabka 3 gld , Lavrencij Pajkert 1 gld., Gvidon Sernec, pravnik, 1 gld., Ivan Arh iz Rutzendoifa pri Dunaju 5 gld., Slovenski dijaki v Pragi 50 kr. Skupaj 53 gld. Zbirka se bo seveda še nadaljevala. — Sedmi izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: Zgornja Šiška 20 gld., Ribnica 50 gld.. Zagorje ob Savi 30 gld. Medvode 30 gld, Št. Vid nad Vipavo 20 gld., Moste pri Ljubljani 20 gld, Črni vrh nad Polhovim Gradcem 20 gld., Zgornje Gorje pri Bledu 20 gld. in Jesenice na Gorenjskem 20 gld. — „Gospodarski zvezi" je poljedelsko ministerstvo dovolilo 2000 gld. podpore. — Učiteljišče v Celovcu. Ustrezaje zahtevi slov. poslancev hoče vlada na celovškem učiteljišču odrediti kar treba, da se omogoči izgoja slov. učiteljev. Učiteljišče postane dvojezično, seveda ni tega izraza vzeti dobesedno. Sedanji ravnatelj. — Vaterland konservativno dunajsko glasilo priobčilo je te dni prav nepotreben napad na Dr. Ferjančiča, če bomo svoje može sami grdili in jim podkopavali ugled in veljavo, potem pač ne zaslužimo druzega, kakor da nas vlada ba-gatelozuje. — Socijalen shod se je vršil te dni v Mariboru. Udeležba je bila velika. — Talijo za rešitev življenja. Znesek 15 gld. je dež. vlada priznala učencu Francu Štuleviju iz Radovic, ker je 8. avgusta lanskega leta rešil iz Kolpe Ivana Malešiča. — Zanimiva afera. Pred kratkim je nehal izhajati tržaški časopis „il Mattino." Ta list se je splošno smatral bolj ofioijoznim listom, in govorilo se je, da ga vzdržuje milijonar baron Reinelt ; sedaj pa se je pokazalo, da je bil ta list, ki je slovensko in hrvatsko prebivalstvo na Primorskem vedno strastno in z velikim sovraštvom preganjal v vsej tesnejši zvezi z vlado Bil je namreč popolnoma vladni list in se vzdrževal z vladnim denarjem Dokaz tega dala bode civilno pravna obravnava, ki se bode v kratkem vršila pred tržaškim sodiščem Tiskarna, v kateri se je tiskal „Mattinou teži namreč erar na plačilo 57.800 gld., katero svoto ima se tirjati za tisek rečenega lista. Tiskarna hoče s pričam dokazati, da je imenovan list bil popolna lastnina erarja, oziroma vlade in je kot glavno pričo imenovala bivšega barona Rinaldinija. A I* - ' — Požari V Drnovém je vsled neprevidnosti neke dekle nastal požar pri posestniku Ivanu Drašlerju Prouzročil je 2600 gld. škode Komaj je bil ogenj pogašen, začelo je goreti v bližnjih Jevšah. Marija Sevšek ima vsled požarja škode 400 gld. — Utopljenca so našli pri vevški papirnici dne 3. t. m. v Ljubljanici. Mož je kakih 60 let star in je moral že en mesec ležati v vodi — V Trstu je hči strojnika Gartner-ja omedlela, ko je zagledala očeta mrtvega ležati na tleh. Živela je njegova družina že nekaj časa zelo skromno in slabo ker ni imel nobenega zaslužka ; v . Aj ■ ' ■> i i. " r ' — V Železni kaplji je ustrelil neki gospod delavca. Ravno tam je ustrelil kmet — smo. Kdo je dobil več zapora ? Uganite! Oba po tri tedne. Vsak daljši komentar je nepotreben. — Umrla je dne 1 februvarija Uršula Sluga, gostil-ničarica na Glincah pri Ljubljani. N v m. p.! — Dne 6. februvarija je nagloma izdihnil svojo dušo Fran Penca, bivši župan in načelnik okr cestnega odbora. Bil je zvest rodoljub. N. v m. p. — Zapustil je dne 4. t. m, ta svet znani stari- noslovec vpokojeni učitelj Fran Peruci v 76. letu na Vačah. N. v m p — Tatvina Pri Zagorju ob Savi so zasačili te dni nečega Učakarja, kateri je hotel izprazniti pušico v ondotni romarski kapeli. Priznal je tudi, da je to opetovano storil. Ptička so izročili sodišču. — Metropolit Knilovski — nekdanji honoved. Novi grško katoliški knez in nadškof Lvovski, Julijan Knilovski, udeležil se je leta 1848 , kakor 241etni mladenič ma- djarske U3taje. Služil je v „poljski legiji" pod Poljakom Bemom, ter dospel do časti nadporočnika. Bil je v 12 bitkah trikrat ranjen Ko so pa Rusi rešili Avstrijo ter razgnali ustaše pobegnil je Knilovski na Turško, od koder je prišel v Pariz. Tu se je posvetil duhovnemu poklicu. Za časa študij pa so ga doma in contumaciam obsodili v smrt. Papež IX. je posredoval, da ga je cesar pomilostil ter se je smel vrniti v domovino. In pred 8 leti je nekdanji „pnntar" zasel skofovsko stolico v Stanislavu, minoli teden pa je dospel do najvišje časti, katero more doseči pri nas grško-katoliški duhovnik Čudna pota božje previdnosti ! — Vseslovanska razstava v Petrogradu. Petro- gratskem oddelku moskovskega javnega muzeja v Petrogradu se je nedavno otvorila razstava vseslovanske hišne industrije. Izložene so narodne noše, prevose, tepišl, robci, raznovrstna vezenja in drugo slično blago iz Češke, Moravske, Bolgarije, Srbije, Slovaške, Hrvaške, Poljske, Kranjske in Rusije. Večino teh predmetov je poslala gospa Zajer iz Prage. Kolumbovi ostanki, o katerih slavnostnemu prenosu smo poročali, zadnjič, govore, da niso pristni. Tako trdi Dobro izu cen vsaj v 1892. Corriera Škofijo Napoli Domingo. škof Chieti. ki je upravljal leta On da jih je našel v tamošnji stolni cerkvi, kjer se baje nahajajo še dandanes. To ni prv'- krepak, Star 25 let. lepega obnašanja Želi v kako krat, da se je vnel prepir o pristnosti Kolmubovih kostij. Mo- goče je vsekako, da so se opisane slavnosti vršile na Čast ostankom osebe » tega ni zaslužila. Bogastvo Filipin. Zakaj so Amerikanci na vsak način hoteli iztrgati Španiji otoke, se sedaj polagoma prika-' «uje na dan DiSalo jim je prirodno bogastvo teh otokov in da dobijo to bogastvo v roke, vrgli so se zasmehujoč vso moderno kulturo trgali plen v kakor roparji na Španijo in jej iz- Kubi je znano, da je bilo to najbogatejše španskih kolonijalnih posestev radi izvanredne rodovitosti njegovih zemlja in ugodnega podnebja. O Filipinah pa govori neko poročilo, da je poleg velike rodovitosti na površju otoka, tudi neizmernih zakladov rudnin v globočini zemlja Filipinskih. V prvi vrsti se nahajajo v teh zemljah ogromne zaloge pramoga, zlasti v malem filipinskem otoku Luzon, istotako na velikem filipinskem otoku Mindenao Na otoku Cebu se nahaja velika zaloga nafte ali petroleja. Petrolej jo tudi v provinciji Ilo-ll in v Panajo. Zlata je na več krajih severno od Luzona in Mindenao l3totako su veliki zakladi bakra, svinca, srebra in velike zaloge žvepla v vulkaničnih pokrajinah otokov. Iz teh zakladov bodo vlekli lakomni Amerikanci, Judje in Angleži in tudi lačni Nemci bogastvo dočim se Španija ni dosti brigala industrijalni za to. tega že je razvidno, zakaj so hoteli Amerikanci na vsak način spodriniti Španijo Odgovor uredništva : „Julijane", naj bodo potolažen Y ker za to leto sta se Pust a in „Pepelnica" polastila pro- stora, katerega zauzema po vsi pravici „Julijana " Je Bartholnovo lila j no apno ; ono prepreči II z&vost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujsanje, naredi živino Jesčo, ukrepi probavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso. Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. (4 Popisi zastonj. Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va gelin, olje za stroje itd. po nizki ceni. Miha Barthel in drug 5 Dunaj X. Keplergasse št. 20. večjo mežnarijo ali za služabnika v služb«; vstopiti in to takoj. Kdor ga želel vsprejeti. naj se obrne pismeno na Alojzija Roj seka v Širmanskem hribu. Pošta Litija Redilna in hranilna stupa za Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Varstvena znamka Redilna štupa za za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj Varstvena znamka. 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se z boljša mleko. — 1 zámotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. Redilna in hranilna stupa kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc Za kure, purane, gosi ti v \1 itd 1 zámotek 25 kr o zamotkov samo 1 gld Dobiva se v lekarni Trnkóczy v Ljubljani j Kranjsko. Varstvena znamka Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenj J m nasipom vpo-slana naročila se najlože in najceneje izvršujejo po pošti. V ten«, slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela). «3 T-i •:ě-- r * ri ' * % » « : glavni dobitek 100.000 kron glavni dobitek 25.000 dobitek 10.000 kron kron v gotovini 20°/o odbitka. Priporoča menjalnica v Ljubljani. V Brnu dne Na Dunaji dne 4. februvarija t V Gradci dne Loterijske srečke februvarija t. 1. : 18, 29, 34, 64, 26 81, 56, 13, 38, 16 februvarija t. 1. : 10, 56, 1, 42, Tržne cene. v Ljubljani dne januvarja 1898. Pšenica gl. kr., oves gl. 6.25 kr. 10 80kr. rž gl. 8.50 kr., ječmen gl. ■ ajda gld. 8.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 5.65 kr. kr eča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 ♦ % Blasnikova tiskarna H v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne mnzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zalivaljam Vus. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prenehala. Pošljite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotće-veita soka, a zraven še tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. Z velespo- š to va njem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN. V Divači« 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim bo,ečinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg Št. 20. Céiijeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem roćil od Vas jedno švedskih kaplj steklenico krep dile so meni in mojim znancem tako dobro. Vas moram za to dobro zdra da J topi aliti. Blagovolite mi za moje znance se tri steklenice po r. po poštnem povzetju poslati. 80 k S spoštovanjem Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu hodi Zahva ljajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. VID ZANIČ Modruš, dne 2fi. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, prpravljajo Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbr danju v prebavljenje čistij kri krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko. je ker treba samo na tiste varnostne švedške stare nogah. ljudi, ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajo nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča j Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana ker samo tisto mazilo je iz moje Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom I na steklenici. leka ki nosi to varnostno znamko je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr doda za poštni list in zabojček 20 krajcarjev Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Lekarna Zrinjskemu Kdor pošlje denar naprej H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 za doda še 20 kr. poštni list in naj zabojček Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.