KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC**
Klagenfurt, Viktringer Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo nanaslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt,ViktringerRing26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: \ 3M, — 3$-, celoletno: ^ M — ^ Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25 — ; celoletno: Din. 100'—
NenemšKe narod? nosti iz Nemčiji,
Notranji minister dr. Frick je minuli teden inozemskim diplomatom in časnikarjem obrazložil položaj nenemških narodnih skupin v Nemčiji. Ponatisku-jemo važnejše odstavke njegovega govora:
Narodni socializem je postavil narodnost v osrčje političnega hotenja. Nemcem velja danes kot neovrgljiva resnica, da tvori ves nemški narod, kjerkoli v svetu se nahaja, enotno narodno telo. Nikdar pa ne bo mogoče doseči, da bi se narodne meje popolnoma krile z državnimi mejami. Zato je potrebno, da se tuji narodnosti v drugih državah ohrani njena naravna življenjska pravica. Lahko si pripadnik svojega naroda in hkrati polnovreden državljan države, ki jo vodi drug narod. Ker nam je narodnost bistvo državnega in strankinega življenja, je samoobsebi umevno, da uveljavljamo tudi napram drugorodnim državljanom temu primerno stališče. Vodja države se je v državnem zboru opeto-vano v tem smislu izjavil in je odklonil prisilno ponemčevanje nenemških narodnih skupin. Pravica drugorodnih narodnih skupin v Nemčiji, razen nekaterih začetkov, še ni posebej uzakonjena. Za nas narodne socialiste pa so besede in smernice našega vodje obvezna postava. Narodno-socialistična država se loteva vprašanja drugorodnih skupin s priznanjem njihove na-rodnogti in z dobro voljo
Točni podatki o številčni moči drugorodnih narodnih skupin v državi bodo razvidni šele iz predstoječega ljudskega štetja v maju. Največja nenemška skupina v državi je češka, katere je okroglo 300.000. Ker sta šola in šolski pouk v materinščini za življenje vsakega naroda neobhod-no potrebna, je minister skupno s prosvetnim ministrom odredil, da ostane češko ljudsko šolstvo neokrnjeno tudi v bodoče. Čehi v protektoratu niso narodna manjšina. Druga največja nenemška skupina so Poljaki. Ob ljudskem štetju leta 1933 se je javilo 113.010 oseb s poljskim maternim jezikom in 285.092 s poljskim in nemškim maternim jezikom. Šolstvo poljske narodne skupine je posebno ugodno urejeno in sicer na podlagi svobodne izjave posameznikove. Poljaki imajo 6 javnih in 56 zasebnih ljudskih šol in dve višji šoli v mestih Beuthen in Ma-rienwerder. Večje število poljskih društev v državi se svobodno kulturno u-dejstvuje.
Tretja narodna skupina v Nemčiji so gradiščanski Hrvati, katerih je okroglo 40.000. Večinoma so kmetje, ki živijo v sklenjenih vaseh, raztresenih med nemškimi naselji. Povodom glasovanja o priključitvi k Veliki Nemčiji so se domala stoodstotno izjavili z „Ja!“
Četrta največja, prav tako slovanska narodna skupina so Slovenci — okroglo 30.000. — Pri glasovanju 10. aprila so dokazali s svojim „Ja!“ zvestobo napram državi.
Imamo upanje, da se bo tudi severno in južno od Karavank, kjer živijo Slovani in Nemci, vršil miren razvoj in da bosta slovanska skupina v Nemčiji in nemška skupina v Jugoslaviji uživali primerno spoštovanje in se nemoteno kulturno razvijali.
Minister je nadalje navajal do 10.000 Dancev, 2000 dunajskih Slovakov,
30.000	dunajskih Čehov in do 10.000 Litvancev. Minister je nadaljeval:
„Narodni socializem načelno jamči vsem tujim narodnostim v državi po-
poln samosvoj razvoj. Samoobsebi u-mevno pa varnost države pri tem ne sme biti ogrožena. Narodne skupine se smejo svobodno organizirati, vendar pa smejo biti člani njihovih organizacij samo državljani rajha in ne ino-zemci. Nadalje velja sledeče splošno načelo: Kjerkoli državni zakon predvideva organizacijo, obvezno za vse državljane, se morajo v to organizacijo uključiti tudi člani nenemških narodnih skupin. To velja predvsem za vse gospodarske organizacije. Razumljivo je, da postopanje drugih držav napram nemškim manjšinam ni brez vpliva na postopanje Nemčije napram manjšinam do-tičnih držav. V poštev pridejo predvsem države-sosede, pri katerih se narodnostne meje ne krijejo z državnimi mejami. Narodno-socialistična država pa bo stremela za tem, da na podlagi dvostranskih sporazumov s sosedami uredi položaj narodnih skupin na miren in prijateljski način.“ Minister je nato podal kratek pregled o sedanjem stanju drugorodnih narodnih skupin. Nemško-poljski manjšinski sporazum od 5. novembra 1937 doslej ni izpolnil pričakovanj. Treba bo še rešiti celo vrsto perečih vprašanj. Zelo zadovoljiv je položaj na nemško danski meji.
Po izjavi g. min. je nemška narodna skupina v Jugoslaviji s 700.000 pripadniki desetkrat večja, kakor gradiščanski Hrvatje in koroški Slovenci skupaj. Vendar je mnenja, da obstojajo možnosti pametnega medsebojnega sporazuma. Še večje nesorazmerje vlada med številom Nemcev na Madžarskem, katerih je 650.000, in Madžarov v Nemčiji, ki jih je 10.000.
Minister je zaključil:
„Bodite uverjeni, da imamo nedvomno najgloblje razumevanje za tuje narode in njihove narodne skupine v Nemčiji.
Nemški narod je z gorečo ljubeznijo povezan s svojo nemško narodnostjo. Njegova narodnost mu je podlaga njegovega državnega in narodnega razvoja, njegove notranje in zunanje poli-tike.“
„Volkischer Beobachter“ dostavlja k ministrovemu govoru sledeče: „Smatramo se za narod v osrčju Evrope. Česar inozemstvo ni razumelo in ni moglo razumeti doslej, bo mogoče doumelo sedaj, ko se pošteno prizadevamo za pravice drugih. Trpljenje preteklosti in nova vera našega časa, ki nas je naučila ljubezni in feves-tobe lastnemu narodu, sta nam vzbudili izreden čut za vsa narodna vprašanja."
Nemčija odéoirarja Angliji-
Kancler Hitler govori ob krstu 35.000 tonske vojne ladje.
V petek 31. marca je angleški ministrski - predsednik Chamberlain .na splošno presenečenje pred parlamentom izjavil, da bosta Anglija in Francija z vso oboroženo silo branili nedotakljivost poljskih meja. Medtem se Anglija skupno s Francijo pogaja za sporazum in zvezo z Rusijo, Poljsko in Rumunijo. Listi celo trdijo, da bodo v kratkem sledile slične angleške izjave za druge srednje in male državice.
Na očitno angleško grožnjo Nemčiji je odgovoril kancler Adolf Hitler o priliki krsta nove 35.000 tonske vojne ladje „Admiral von Tirpitz". Iz govora prinašamo važnejše odstavke:
Kancler je v zunanje-političnem delu svojega govora p' o u d a r i 1, naj se delitev narodov v plemenite in neplemenite prepusti rajši Bogu. Angleški narod je namreč lahko bil neplemenit 300 let in v teh 300 letih je na neplemenit način zavladal četrtini sveta, sedaj na starost pa postaja plemenit. Pred 20 leti se ta plemeniti angleški narod ni sramoval izsiljevati in tlačiti nemškega naroda, kjer živi do 150 ljudi na kv. kilometer. „M i Nemci nimamo
v Palestini ničesar iskati, ^ a t o pa tudi n e d o p u š č a m o, da bi se Angleži vmešavali v nemški življenjski prostor".
Glede angleškega načrta obkrožitve Nemčije je kancler izjavil, da Nemčija na to ne bo čakala brez dejanj, ker ni več predvojna Nemčija. „K d o r hoče iti za velesile po kostanj v ogenj, ta si bo opekel prste". Glede Čehov je menil, da bodo sedaj imeli več pravic, kot pa jih imajo drugi tlačeni narodi, ki so pod vlado onih plemenitih narodov. „Z zasedbo Češke sem storil miru veliko uslugo, ker sem odstranil instrument, ki je bil določen za vojno proti Nemčiji. Pred tremi tedni sem sklenil zato, da se prihodnji kongres naše stranke skliče kot »kongres miru". Kancler je nadaljeval, da Nemčija drugih narodov ne bo zavojevala, če jo bodo pustili pri miru, nikdar pa ne bo dopustila obkroževanja.
„Tudi v bodoče ne bomo mirovali, I če se bodo drugod oboroževali. Jaz se I nikoli ne bom utrudil. Trdno sem se odločil, da gremo dalje po naši poti in
Nova cesta črez Pako.

Vesele praznike
želita naročnikom in prijateljem uredništvo in uprava.
bomo stopali hitreje kakor drugi. Nobene sile na svetu ni več, ki bi nam izvabila orožje iz rok. Če hočejo svoje sile pomeriti z našim orožjem, je nemški narod zmiraj pripravljen tudi na to in bo znal ravnati z vso odločnostjo".
Osi R i m - B e r 1 i n je kancler posvetil sledeče besede:	„Ako je kdo, s
katerim bomo korakali ramo ob rami, tedaj je to 11 a 1 i j a. Mi vemo, da se časnikarji na vso moč trudijo, da bi dokazali, da se bo os prelomila. Toda sodelovanje med Nemčijo in Italijo je trdnejše kot kdajkoli. Vsekakor je naša vez trdnejša, kakor vez med Anglijo in Rusijo. Prav tako moram imenovati še en narod, ki je prav te dni zmagovito končal svojo borbo proti boljševizmu, to je španski narod.
Kancler je svoja izvajanja zaključil s poudarkom nemške miroljubnosti: »Nemška država želi živeti v miru z vsemi državami. Nikoli pa ne bo dopustila, da bi jo spet katera pritisnila k tlom. Če bo svet fašističen, ne vem, prav-tako ne verujem, da bo narodno-so-cialističen. Zato pa tembolj verujem, da se otrese boljševiške nevarnosti. Na tej podlagi se bo stvoril sporazum med narodi".
Narodne skupine imajo pravico, da se njihova mladina narodno vzgaja!
Izjava vodje organizacije »Hitler-jugend".
Na narodno-političnem zborovanju Hitlerjeve mladine v Salcburgu je drž. mladinski vodja Baldur v. Schi-r a c h poudaril, da mora dobiti vsaka nemška narodna skupina izven nemških državnih meja pravico, da vzgaja svojo mladino v narodnem duhu. »Pravica do narodne mladinske vzgoje je elementarna in nedotakljiva pravica. Češka mladina ali mladina poljske narodne skupine v Nemčiji naprimer ne more in ne sme biti organizirana v Hitlerjugend. Istotako pa terja nemška mladina, da imajo njeni rojaki izven državnih meja taisto pravico".
Poljska v ospredju pozornosti.
Angleška vlada je Poljski obljubila, da bo branila nedotakljivost njenega ozemlja, zakar zahteva od Poljske, da se v slučaju napada ne preda brez boja in brani v slučaju napada tudi Rumunijo. To angleško izjavo so poljski listi zabeležili kot največji zunanji u-speh Poljske in dodali, da je Poljska edina država na vzhodu, ki se zamore z uspehom zoperstaviti nasprotniku in uspešno boriti proti vsaki sili. Kot dokaz poljske odločnosti navajajo listi dejstvo, da je bilo predčasno podpisanih 40 milijonov zlotov na račun o-brambnega posojila.
Na angleško izjavo je sledil nemški poluradni odgovor, da so govorice o nekem napadu na Poljsko prazna izmišljotina.
Poljski zunanji minister biva v teh dneh v Londonu, odkoder poseti tudi Pariz. Od njegovega potovanja zavisi bodoče zadržanje Poljske.
V vsako družino „Koroš-kega Slovenca*4!
Nacionalna Španija.
Minuli teden so čete generala Franca zasedle Madrid. Takoj za Madridom so padle tudi ostale važnejše republikanske postojanke. Vsa glavna mesta vseh španskih pokrajin so izrazila generalu Francu svojo pokorščino, preostale rdeče čete so se predale brez boja. H končnoveljavni zmagi sta Francu častitala kancler Hitler in Mussolini.— Triletna španska meščanska vojna je končana, general Franco se sedaj podaja na še težje delo, da vrne državi duševno enotnost in gospodarsko blagostanje. Nepopisno navdušenje pa, ki je objelo ves španski narod ob zaključku vojne, priča, da bo narod z generalom Francom na čelu uspešno dovršil tudi drugo, nič manj odgovorno delo.
Teden besedi-
Novi jugoslovanski poslanik v Berlinu je dosedanji pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič.
Bolgarski „Nacionalni legionarji41 postajajo precej vidni. Njihov program je zedinjena Bolgarija.
Francija hoče z Jugoslavijo in Ru-munijo boljše gospodarske vezi. Četrtino vsega rumunskega petroleja je že odkupila.
V Belgiji so imeli poslanske volitve, pri katerih sta se stranki sredine, katoliška in liberalna, na račun ekstremnih ojačili.
Anglija ima s Finsko novo trgovinsko pogodbo.
Med Slovaško in Madžarsko so se do
konca minulega tedna vršili boji za končnoveljavno razmejitev. Končno sta se državi sporazumeli, pri čemer je Slovaška spet utrpela več krajev'.
Anglija je dovolila Kitajski 5 milijonov funtov posojila za utrditev kitai-skega denarja.
Švica ima od kanclerja Hitlerja zagotovilo, da nima Nemčija niti najmanjšega namena jo napasti.
'Čehi so sedaj uvedli narodni pozdrav „V!asti zdar!“ (Domovina naj živi!)
Poljska in Madžarska pripravljata novo trgovinsko pogodbo.
Grčija je izjavila, da hoče ostati zvesta eni sami zvezi: Balkanski. V Atene je medtem dopotoval nemški propagandni minister Goebbels.
Italijansko časopisje je ogorčeno zavrnilo neko francosko časnikarko, ki je trdila, da pripravlja Italija korake proti Jugoslaviji.
Med angleško vlado in opozicijo je
očividno sklenjeno premirje in gredo stremljenja političnih krogov za tem, da se sestavi enotna vlada vseh strank.
Nemčija in Argentinija imata nov trgovinski sporazum, po katerem bo
Nemčija za stroje dobivala žito in zmrznjeno meso.
Francija je generali Francu vrnila špansko vojno brodovje, ki je bilo prej v lasti republikancev.
V	Palestini je padlo v zadnjih 3 mesecih 394 ljudi.
V	francoskem, angleškem in ameriškem poslaništvu v Pragi se nahaja več
sto političnih beguncev, ki se po mednarodnem pravu nahajajo na inozemskih tleh in ki hočejo izpotovati s po-slaniškim osobjem kot inozemci.
Rumunski zunanji minister bo obiskal velika evropska mesta, da prouči položaj.
764 km v eni uri je preletelo nemško letalo kapitana Dieterle in doseglo s tem nov svetovni rekord.
7} naše države
No\ra Nzojna ladja. — Smernice ncrsre éospodarsKe
politine. —
Dne 20. aprila praznuje kancler Adolf Hitler svoj 50. rojstni dan. Predvideni so 'med drugim večji nastopi Hitlerjeve mladine.
»Admiral von Tirpitz“
Minulo soboto so v Wilhelmshaven-u spustili v morje 30.000 tonsko vojno ladjo, ki je bila krščena na ime cesarskega admirala, ki je organiziral veliko predvojno nemško brodovje. Ob tej priliki je imel kancler Hitler velik govor (katerega glavne odstavke prinašamo na strani 1. op. ur.). Krstni govor je imel podadmiral v Trotha, ki je slavil zasluge admirala v Tirpitza za razvoj nemške pomorske sile. Nova vojna ladja je za »Bismarckom14 druga največja nemška vojna ladja.
O	novi gospodarski politiki
je govoril minister Funk. Poudaril je, da je Nemčija največja industrijska država sveta in ji je odkazan prostor med Severnim Črnim morjem. Novo nemško trgovinsko politiko označuje pogodba z Rumunijo, po kateri Nemčija zamenjava svoje izdelke in polizdelke za ru-
To in ono.
munske surovine. O državni banki je minister izjavil da se podredi kanclerjevemu nadzorstvu in njegovim ukrepom. V odstavku o bodoči gospodarski politiki je omenil, da bo glavna skrb države osredotočena na stabilnost cen in zaslužka, s čimer bo zajamčena stabilnost marke. Glede finančne politike velja, da se bo država varovala neznosnih obresti in bo denarni trg odprla v še večji meri zasebnemu gospodarstvu. Poudaril je še, da je svetovno gospodarstvo na razpotju, da se ali preda ameriški zlati sili ali pa sprejme nove gospodarske metode mladih in močnih narodov.
To in ono: Pokr. vodja J. Biirckel je dosegel svoje 44. leto. — Burckel je pozval podjetnike, naj letos predpisani državljanski davek (Biirgersteuer) nosijo oni za delojemalce. — Odrejeno je, da bodo odslej tudi pogojno potrjeni možje letnikov 1917 in mlajši služili v vojski 2 leti. — V Gradcu je začelo poslovati višje dedno sodišče, kateremu pripadajo tudi zastopniki kmetijstva.
Vestì fj Jugoslavije.
Dragiša Cvetkovič pri Mačku.
Začetkom tedna se je mudil v Zagrebu šef jugoslovanske vlade Cvetkovič. Z vodjem Hrvatov dr. Vladkom Mačkom je imel daljše razgovore o notra-nje-politični preosnovi v državi in o sestavi skupne jugoslovanske vlade. Primeren uvod za velevažne razgovore, katerih zaključek je najdalekosež-nejših posledic, je bil podan z amnestijo političnih kaznjencev, po kateri je bilo samo v savski banovini pomilošče-nih 50.000 Hrvatov, in s prenakazitvijo večje denarne svote za revne zagorske kmete.
»Slovenec" h položaju.
Kot pri nas se tudi onstran državnih meja širijo najbolj neverjetne izmišljotine, ki begajo ljudstvo. Nemška vlada je prozorne namige temnih elementov jasno postavila na laž. Odgovorni kro-
gi v Jugoslaviji istotako kažejo zdravo razsodnost. Ljubljanski »Slovenec" je zapisal v nedeljskem uvodniku pod na-1 ' slovom »D v i-g n i t e g 1 a v c!" tudi besede:
»Miroljubno ljudstvo smo, toda ne strahopetno. Potomci smo tistih junaških prednikov, ki so pred Turkom u-branili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato. Naše žene so potomke tistih, ki so nekdaj pesjane polivale s kropom in vrelo smolo in ni še dolgo, ko so izpričale svoje junaštvo s podpisi za svobodo. Naši fantje se stepejo iz gole prešernosti do krvi, pa bi se ne postavili za svojo čast, ako pride resna nevarnost? Naši Janezi so bili vedno sijajni junaki. Naš človek, ki je danes na svoji zemlji svoj gospod, ne bo klonil v nevarnosti in ne bo pohlevno sprejel mesto za hlapca."
Nemci v Jugoslaviji
so imeli minulo nedeljo svoje prvo veliko kulturno zborovanje s prireditvami, nastopi pevcev in muzikov ter u-metnostno razstavo. Ob otvoritvi so poslali brzojavni pozdrav šefu jug. vlade. — V petek 31. marca so bile v 32 slovenskih krajih — med drugim v Ljubljani, Mariboru, Celju in Dravogradu — spet otvorjene podružnice Švabsko - nemške kulturne zveze. K otvoritvi so zagrebške »D&utsche N'a c h r i c h t e n" zapi-sale:„Začenja se novo poglavje kulturnega življenja Nemcev v Sloveniji . . . Predstoječe delo zahteva žrtve iz vseh narodnih vrst ne glede na poklic in premoženje, stan in čin. Podružnice morajo biti zbiralnice naših nemških rojakov.
Še kaj iz Jugoslavije: 30. aprila bo v Celju velik tabor Kmečke zveze. — V Zagrebu tekmujejo jugoslovanski ša-histi za prvenstvo. — V Lubljani so zborovali slovenski likovni umetniki. — 18. junija bo v vseh večjih krajih olimpijski športni dan.
Čehi v protektoratu.
V svojem zadnjem govoru je kancler Hitler izjavil, da Nemčija ne goji nika-kega sovraštva proti češkemu ljudstvu in da bodo ljudje v protektoratu imeli več svobode kot tlačeni narodi tako zvanih plemenitih nacij. Kanclerjevo izjavo so češki listi z zadovoljstvom zabeležili. — Bivša češka vojska se ra-zorožuje. Častniki bodo upokojeni ali dodeljeni delovnim uradom. Vsi Ne-nemci so oddali vse orožje vojaškim poveljstvom. — Sedaj prekrščujejo trge in ulice večjih čeških in moravskih mest. — Židje so zapustili svoja mesta v gospodarstvu in ostalih poklicih. -—■ Vodja Čehov dr. Hacha snuje enotno stranko in je razpustil tako zvane Gaydov bojevnike. — Drž-protektor v. Neurath je prevzel svoje praške posle. Povodom prevzema se je vršila velika vojaška parada.
Štetje 17. maja t. 1.
Dne 17. majnika 1939 se vrši v vsej državi štetje ljudstva, poklicev in o-bratov. Štetje je bilo predvideno že za minulo leto, a je bilo vsled pridružitve Avstrije preloženo.
Namen štetja je, da se zberejo osnovni podatki za važne naloge v področjih občega državnega vodstva, ljudske, gospodarske in socialne politike, šolske in kulturne politike ter da se zadobijo zanesljivi vpogledi v ustroj narodnega in gospodarskega življenja. Velika Nemčija izvede s štetjem v maju svojo drugo inventuro ljudstva in gospodarstva. Na podlagi novih podatkov se bodo določevale podrobne smernice za vsa področja javnega in zasebnega življenja. Podatki o stanju
Podttsiek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(11. nadaljevanje.)
Gosta sta se dvignila. Zamišljeno je gledala Roza mlado, gibko postavo Miloševo. Kako tihe so njegove kretnje, ne stresa z levo roko, niti ne drsa z nogo, kakor Jakles ali pa Mojše.
»Še ne zmenita se zame," je premišljala, »ne pozdravita, ne poklonita se. Pa sem vendar hči bogatega Zwei-genthala!"
Mladi Bernhard je kmalu prepričal očeta, da so se pošalili z njim. Kako je bil stari vesel, da je bila to samo šala. Veselo je momljal svoje molitvice in se klanjal proti oknu.
Na jablonovem je Holan stopil z voza. Evgen se je korakoma peljal okrog doma Jablonskega. Na verandi je sedel Herman z Adelo; čital je na glas iz knjige. Glasu njegovega radi potoka ni bilo slišati, samo ustna so se mu gibala in glava stresala.
»Poženi!" je rekel Dušan kočijažu. Kočijaž je udaril po konjih, da sta kar zacepetala. Čez trenutek sta zavila na široko dvorišče v Humenu.
Zjutraj so zazvonili mali jablonovski zvonovi. Leseni stolp se je stresal pri tem. Ljudje so z molitveniki hiteli v cerkev. Žene so v belih čepicah brez šuma stopale po graščinski poti, za njimi devojke, lase z mastjo namazane, gladke, zadaj v dve tenki kiti spletene. Možje jaki, zajetni, ženske neznatne, zgrbljene. Nezala bela obleka ni zviševala njih nebogatih čarov. Le redkoma je prišla mimo postavnejša ženska.
Že se je oglašalo petje iz cerkve, že so v tretje obmolknile razglašene orgle — tu je tudi Jablonsky prišel iz hiše s svojima hčerama. Trn med rožama. Ko so se prerili do patronatske klopi za triogelno leseno omrežje, je cerkovnik vstal in se spoštljivo priklonil. Mnogo ženic je nehalo peti in na koru so pričele nihati prve glave.
Mreže na klopi so se zaprle. Stari gospod župnik je s tihim korakom stopil na prižnico. Umno je govoril, čuv-stveno. Spočetka so se oči pobožne srenje upirale na njegovo lice. Po kratkem trenutku pa so pričele ženicam kloniti glave. Ko je tej ali oni že zanihala glava, se je vzdramila in odprla zaspane oči ter poduhala svoj mali šopek iz majorana in klinčkov. Čez hipec pa ji je spet zanihala uboga glava in ženica je spet poduhala svoj šopek. Sredi polovice pridige je nastalo vse-
obče nihanje z glavami. Možem na koru je bilo ugodneje. Oprli so lakti ob-klop, položili glave na sklenjene roke in spali brez nihanja.
Beseda »amen" ima nadzemsko moč. Mahoma je prestalo dremanje, listi pevcev so zašumeli. Zaškripale so orgle, zacvilile cinaste piščalke. Stari Holan je zahreščal začetek pesmi — vsa cerkev je oživela.
Miloš je imel dobre oči. Skozi trio-gelne rešetke patronatske klopi je videl živi obrazek Elin; včasi je bli-snilo njeno oko skozi špranjo, zatem-nel je rožnati svit njenega lica.
Poln zadovoljstva se je vrnil Jablonsky iz cerkve. Veselo je poobedoval, šalil se s Cerovsko, poljubil ženo na čelo. Po obedu je prišel Kazimir Podol-sky. Devojkama je prinesel veliko bon-bonijero, svojima sestrama nekakšno moderno blago za obleko. Cerovska je zaplakala, ko se je ozrla v njegovo medlo obličje, na sive lase nad senci. Jablonskega je minila veselost. Nemirno je stopal po sobah, govoril v presledkih. Dospel je tudi Evgen Dušan — gospodje so sedli h kartam. Herman je povabil mladenki na vrt. Pod lipo pri tolmunu so sedli k mizi, katere štiri noge so bile zabite v zemljo.
»Ogledal sem si vaše ljudstvo, ko je šlo v cerkev," je pričel Bauer, »pa se
nimate nad čem radostiti, Adelka; saj to so orangutangi. Kako neokusna o-bleka — in obrazi!"
»Prepovedala sem vam že, Herman, • da bi se posmehovali mojim Jablono-vcem. Pomagali bi jim rajši, ne pa da jih zasmehujete."
»Saj sem pravkar pri tem! Samo o-četovega odgovora še čakam. Ti silni valovi ne smejo več dolgo zastonj tratiti svoje sile. Vrh Jablonovega, tam, kjer sem vam pokazal, postavim žago. Ti prosti valovi mi bodo morali služiti. Lesove Podolskega, zdaj gore brez cene, splavim navzdol in pošljem nazaj zlato. — Zares, treba se gibati." In tu je pričel računati, kolik dobiček done-se žaga. »Resnično, ti glupi Slovaki ne mislijo nič, marveč puščajo, da drugi mislijo zanje. Potem naj se vsaj ne čudijo, da tonejo v siromaštvu! Orangutangi!"
Adela je pazila na vsako besedo.
Ela je zdehala, njej niso prijale takšne suhoparne reči. Vstala je in jela metati drobtinice v potok.
»Tudi Evgen Dušan je Slovak," je rekla nazadnje, »a to je razvit mož, ni orangutang."
(Dalje sledi.)
Dokler človeški rod biva na zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle !
desetletje delila in določala red v hiši, naj naenkrat sprejema užitek in ukaze.
Mlada gospodinja, ki je rasla ob materini skrbi doma, ki je hodila v gospodinjsko šolo, bi rada pokazala svoje znanje, ona bi rada vodila in urejevala dom po svoje. V teh nasprotujočih si stremljenjih nastanejo prvi očitki in prepiri, češ, mlada gospodinja ni zadosti varčljiva, kuhati ne zna, cmoki njej razpadejo v loncu, pri prašičih stvari niso v redu itd. Ravno ti očitki pa zadenejo mlado gospodinjo v dno duše, ona se brani, ona išče tolažbe pri možu, ki s tem prihaja v najhujše notranje boje v ljubezi do matere in svoje rnade žene. Ona išče tolažilnih besed in nasvetov na svojem prvem domu in celo pri raznih prijateljicah. Tako nosi nemir preko domačega praga. Tašča zopet „ob-rajža“ vso soseščino in žlahto z vestmi’ o snahi. Koliko nepotrebnega besedičenja, jeze in trpljenja na obeh straneh. Kljub istemu cilju — skrbi za hišo in družino — ne najdeta skupne poti, dostikrat delata druga proti drugi. Ta spor ponovno traja, dokler božja previdnost ni rešila obeh.
V največ slučajih pa se nezgodne prilike uravnajo v drugem letu, ko priroma nov zemljan, ki zveže mlado ženo in mladega moža v novo družino. Temu mlademu zemljanu posveča tašča vso pozornost in skrb, ona je našla predmet, kateremu velja vsa ljubezen, ki odtehta prejšnjo zagrenjenost. Bolezen tega malega črvička združi mater in babico ob zibelki in ju po dolgem prepiru pri\*ede do spoznanja, kako sta druga drugi potrebni. Otrok je osrečil hišo in vstvaril celico, ki ne dopušča, da bi notranji dogodki prekoračili hišni prag.
Le malo več razumevanja pri tašči za stremljenje mlade gospodinje, le košček spoznanja pri snahi za veliko breme, ki ga je nosila mati, ki je podpirala tri o-gle hiše in tako vzdrževala dom tudi za njo in vsi spori bi izostali ali se vsaj o-mejili na prostor med štirimi stenami.
Ko je mali zemljan premostil jarek nerazumevanja med taščo in snaho, tedaj obedve z združenimi močmi podpirata ogle kupnega doma in držita v rokah usodo in dobrobit slovenskega doma in slovenske zemlje.	tj.
Večerna.
Kakor makoy cvet rdi zvečer obzorje, s polja slišim fanta pet, ki ozare orje.
Pojdem v tiho polje tja k ozaram razoranim od večernih zarij obsijanim, in bom dobre volje.
Hej oblaKi!
Oton Župančič.
Hej oblaki preko polja — kam? Kam je, reka, tebe volja — kam? Rado bi v daljavo drevje,
Cvetjem, listje raz vejevje — kam?
Deklica po strmi poti -— kam? Krilo, ruta kot pereti — kam?
Konji splašeni z vetrovi
in na konjih mladi dnovi — kam?
VeliKa noč.
RožansKa čLeKlišKa narodna noša.
Poguma velikansko, oj dekle ti rožansko, imaš v osrčju vedno kot last pradedov dedno.
Leta 1828 si videl naša dekleta ob sončnih dnevih v rokavcih brez čipk. O-blekla je krilo iz najboljšega belega vo-ala, okusno posuto z malimi šopki vrtnic. Okrog vratu je položila ruto. Čez ruto je djala nidrc iz češnjevo rdeče svile, pa iz črnega listra, ki je imel obliko trikota in je bil drobno nabran, da je bil eden trikot na hrbtu, ostala dva pa ob strani. Okrog pasu čez oljanast predpasnik si je pripela srebrno verižico. Nekatere so imele črn predpasnik iz svile. Na glavo je dala kapo. Kito je nosila v obliki venca okrog glave, da so se kite spredaj videle. Šopek na prsih seveda ni smel manjkati. Sestojal je iz nageljna, rožmarina in roženkravta. Isti šopek je prav rada nosila v roki poleg mašne knjige tudi pri pranganju.
Pri pranganju ali obhodu so bila dekleta oblečena v belo narodno nošo. Svež venec, navadno iz rožmarina, okrašen z nageljnom ali drugo priljubljeno cvetko, je ovijal glavo dekleta.
Radi pestrosti je bilo pranganje v teh letih res veličastno, pa tudi vsled tega, ker je na desetine parov deklet spremljalo Zveličarja v belih oblekah.
Svetlo narodno nošo s šopki v krilu je prinesla nevesta navadno še s seboj v zakon in jo še v zakonu dolgo nosila.
Rožanka.
Mlada In stara
gospodinja,
V slovenskem kulturnem in gospodarskem življenju igra dekle veliko in važno vlogo, naj si bo pri urejevanju doma, pri delu na polju ali pri udejstvovanju v kulturnem društvu ali cerkvenem življenju. Povsod se vidi in čuti spretna roka dekleta, še bolj pa opažamo pomanjkanje te skrbi, ker je naše oko za nered bolj občutljivo.
Ob vsakem delu pa se pred očmi dekleta zopet in zopet pojavlja skrb za bodočnost. Le malo je onih deklet, ki nasledujejo stariše na posestvu in tako prevzemajo že v zgodnji mladosti njim naloženo in določeno skrb za domačo slovensko zemljo. Njim je v veliki meri prihranjena negotovost bodočega življenja, ker ostanejo vse življenjske okoliščine v bistvu iste.
Večje število slovenskih deklet pa z izvolitvijo svojega življenskega sodru-ga zapusti dom starišev, dom svojih mladostnih let, da v povsem novih razmerah deli veselje in trpljenje s svojim izvoljencem. Kako težki so ravno prvi meseci in dostikrat celo leta. Pogoste so gospodarske težave, nerazumevanje od strani tašče itd. Med mlado gospodinjo in taščo se odigrava toliko življenjskih tragedij, ki povzročajo nemir in spor v vsej hiši. Tašča, ki je do prihoda mlade gospodinje bila središče vsega življenja v hiši, neomejen gospodar štedilnika in kašče, naj čez noč vse prepusti mladi in še nepreiskušeni nevesti in ženi svojega sina. Ona, ki je skozi
S silovito brzino drvi mimo nas življenje. Sodobni človek skoro ne najde več časa, da bi se mogel z vso dušo in s potrebno zbranostjo poglobiti v lepoto in pomen velikih cerkvenih praznikov, ki v svoji tesni povezanosti z naravnimi notranjimi doživetji človeka razodevajo na tako preprost in prikupen način globlji smisel človeškega bitja in žitja.
Kakor je Božič praznik tihega veselja in tople družinske domačnosti, tako je Velika noč praznik upanja in vere, praznik vstajenja in odrešenja, ki je sledilo šele neizmernemu trpljenju. Spomin na to trpljenje se ne more takoj umakniti bučnemu veselju, zato je velikonočno veselje povezano z neko resnostjo, ki jo obsevajo žarki vere v novo življenje, dokler se ne sprosti v mogočen slavospev Stvarniku:	Odrešeni smo — ale-
luja!
Vsi veliki prazniki so obdani s celim nizom ljudskih običajev in navad, ki jih dopolnjujejo lepi obredi v cerkvi in družini v smiselno celoto. Tako je mogoče, da človek vse svoje življenje vedno znova doživlja njihovo lepoto, kajti vsako leto prinaša človeku nova spoznanja in nova odkritja dajejo vsemu nov pomen in smisel.
Spomnimo se, kako smo se kot mali otroci veselili Velike noči in koliko lepega je bilo v tem otroškem veselju! Vsaka malenkost nam je bila že pravo, resnično doživetje: velikonočne potice in pisanke (pirhi) obljubljena nova o-blekca ali novi čeveljčki, velikonočne počitnice, ki so nam za nekaj dni vrnile zlato svobodo in nas rešile šolskih skrbi. In potem vse priprave na praznik: kako smo pripravljali iz vrbovih šib butare za cvetno nedeljo in jih nekam svečano nosili k blagoslovu, kako smo pripravljali gobe, da bi z njimi prinesli v hišo blagoslovljenega ognja, na katerem je potem mati skuhale velikonočni „žegen“. Vse to je bilo za nas nadvse važno in zdelo se nam je, da smo doprinesli silno pomemben delež k svečanemu razpoloženju praznikov.
Dogodke velikega tedna smo spremljali s svojim otroškim zanimanjem in tihim spoštovanjem. Za nas so bili polni skrivnosti in tajinstvenosti. Ko so utihnili zvonovi in so v cerkvi zaropotale raglje, nam je bilo nekam tesno pri srcu, slutili smo za tem nekaj velikega, a vendar vsega nismo mogli doumeti. In ko je po strogem postu velikega petka prišla končno krstnica in so zadoneli zopet vsi zvonovi, tedaj se nam je zdelo, kakor da se je zgodil velik čudež, sproščeno in razposajeno smo se vrteli okoli odraslih in zdelo se nam je, da brez nas ne bi bilo tako praznično v hiši. S široko odprtimi očmi smo občudovali dobrote, ki jih je mati zlagala v jerbas, da jih ponesejo k blagoslovu, in ko smo se proti večeru vračali iz cerkve, je bilo v nas vse svetlo in polno radosti: topiči so grmeli, po gričkih in dolinah pa so zagoreli kresovi in oznanjali vstajenje Odrešenika. Vse to je bila visoka pesem otroških dni in ta pesem nas spremlja vse življenje do današnje resne dobe.
Mati ali dekle, ko tako v duhu doživljaš svoja otroška doživetja praznikov,
ali se ti ne vzbudi v srcu topla želja, da bi tudi tvoji otroci ali mlajši bratci in sestrice sprejeli na svojo življenjsko pot ta bogati zaklad prazničnega razpoloženja, ki jim bo v težkih dneh grel, razsvetljeval dušo, da jim vsakdanjost ne bo tako mrzla in temna. Žena, zamisli se v svojo nežno mladost in spomni se, kaj je tedaj razveseljevalo tvoje srce! Potem boš razumela, da tudi tvoji mali hrepenijo po vseh teh lepotah in da bi imeli radi majhen žarek sonca v sebi, ko jih bo gnal čas v zrelo življenje grenkih spoznanj in razočaranj. Žena, postani ob tem svečanem prazniku vstajenja zopet za trenutek otrok po duši, skušaj se veseliti z malimi in s svojo družino, pričaraj v svoj dom dovolj sonca, da bo po tebi deležen ves dom velikonočnega blagoslova!
Na uelilio noč.
Na zeleni naši trati smo se danes zbrali pomladanski svati, da bi zaigrali rdečih pisank igrico.
Mama so nam jajčec dali živordečih toliko!
Atek so lepo zrezljali nam za igro „roliko“.
Sestre in veseli brati dajmo, dajmo zaigrati „velikonočno igrico11.
Anzej, prvi boš potočil zdaj okroglo pisanko,
Tevžej, ti boš drugi skočil za leseno „roliko“ . . .
Foltej glej, da boš prvo tam zadel, saj dobil boš groš in povrhu jajček cel.
Zdaj igrajte! Lenka, Milka, Lovro, Trezka, Tilka . . . hopsa, hopsasa, hej, čez drn in strn nam hiti rdeča pisanka.
Joj, kak boji se jajčka jajček kakor puške zajček!
Vendar enkrat srečo Tevžej je imel, je prav živordečo pisanko zadel!
Pomlad.
Že pomladno sonce sije, srček moj in dušo greje, ptička poje pesem z veje in mladost se moja smeje.
Pojdimo na hrib domači, vigred cvetke tam oblači v haljice lepo blesteče: bele, modre in rdeče.
IZeliKonočni
recepii.
Jetrni cmoki v goveji juhi: Sestržj 20 dkg telečjih, govejih ali prašičjih jeter in jih pretlači skozi sito. Posebej segrej 2 žlici masti, prepraži v njej žlico drobno sesekane čebuie in tohno zelenega peteršilja. V to deni jetra pa jih samo toliko na ognju mešaj, da izpremene barvo, v hladne zamešaj
1	debelo ali 2 drobni jajci, malo maje-rona, soli in 1/2 1 neprestarih drobtin. Če so drobtine zelo suhe, prilij k jetrom par žlic mleka. Zmes naj vsaj 1/4 ure stoji, potem naredi cmoke o-rehove velikosti in jih kuhaj v juhi.
Nadete telečje prsi: Potegni iz telečjih prsi rebra in jih položi v dolgo ponev, v kateri boš pekla pečenko. Meso pa nadrgni s soljo. Potem razreži 2 zemlji na drobne kocke in jih zabeli z drobno razrezano, v masti prervrto čebulo, zelenim peteršiljem in majero-nom. Posebej v lončku pa žvrkljaj
2	jajci, par žlic smetane in malo mleka. S tem polij žemlje, dobro pomešaj in osoli. Zdaj prerezi prsi pri debelem koncu, potrgaj mrenice s prstom in natlači .v luknjo, ki se je naredila, pripravljeni nadev. Luknjo nato zašij. Pripravljene prsi položi v ponev na rebra tako, da bo nadevna stran najprej spodaj. Polij z vročo mastjo in speči. Pečenim odstrani nit, razveži in polij s sokom.
Za mešano salato vzemi kuhan krompir, fižol, rdečo peso, zeljno salato in motovilec ali regrat, ki ga bo v aprilu že dovolj ob njivah.
Orehova potica. Naredi dobro kvašeno testo iz 1 litra presejane moke in ga pusti, da vzhaja. Potem popari s 3/8 litra Zavrete sladke smetane ali mleka 1 liter drobno zrezanih orehov, katerim prideni vanilijevega sladkorja, eno jajce in 20—25 dkg sladkorja, Testo razvaljaj, namaži z nadevom in potrosi z rozinami. Potem ga zavij tesno skupaj, deni v pomazan model ter postavi na toplo, da vzhaja. Namaži ga nato z jajcem in lepo rumeno speri.
cmicm

GMdlCMd
Gmìmdimsimdi(mdìGmìGmì6m
QraerarararararaMMra
omiom

emicm
SCSI^SIEZSISKSlKSIKSlEME30EMl23S12
Žena pod Križem.
Veliki petek in velika nedelja sta ne-razdružljivo povezana v koledarju in še bolj v življenju. To je stara resnica, a tudi zelo težka resnica. Še žene, ki prodirajo s srcem globlje v nevidne skrivnosti, se ji umikajo. Izogibajo se križem, katerih je nebroj na vsaki poti, ječijo in plakajo pod križem nevednice, ko je od križa do vstajenja tudi v življenju en sam korak. Vendar je v življenju žene križ še očitnejši kažipot kot v življenju moža. In če torej bežijo od križa žene, kaj bi se potem čudili možem?
Naj zapišemo našemu ženstvu povest. Vsem je namenjena: babicam in mamicam, tetkam in botram, sestram in hčerkam. Življenje samo jo je pisalo, jo neprimerno lepše zapisalo, kot jo zamore podajati okorna, bežna beseda. Povest o ženi pod križem:
Bila je najmlajša v četverici sinov in hčera. Menili so drugi o njej, da je lepa in brhka, sama je o sebi nerada govorila, četudi darilca matere-narave nikakor ni omalovaževala. Sirota je bila, ker je izgubila svojo mater sredi svoji srečnih detinskih let in od tistihdob že se je začela njena križeva pot. Oče je bil preprost, manj premožen najemnik, zato je bila sinovom in hčerkam odkaza-na pot od doma v samosvojo bodočnost brez okrilja domačega ognjišča.
Dekletce izza šolske klopi je prvič zasanjalo o svojem poklicu. Biti poročena žena, mati in gospodinja je bil njen prvi vzor. Razkošno bi razsipala bogastvo duha in telesa svojim otročičem, odmirala bi sebi za svojce, da bi iz semena, v zemljo položenega in razkrojenega, pognala mlada rast. V tihih nočeh je dozorevajoče dekle borilo boj med ljubeznijo, ki jo je usiljevala narava, in odpovedjo, ki jo je po vsakdanjih okoliščinah narekovala nevidna sila. Dozorela se je odpovedala malemu paradižu na zemlji. Vsa njena mladostna sila je zahrepenela v drugič: iz duševnega materinstva trpeti in žrtvovati.
Učiteljica bi bila dekletom. Vodila bi jih za roko mimo prepadov in ovir, vzgojila jih v veliko skrivnost udano trpeče žene. Oklenila so se mlade učiteljice dekliška srca, spoštovanje vrstnic jo je obdajalo, razcvetela se je v plemenitem svojem poklicu. Pa se je v težki uri rodila slutnja, da je poklicana drugam, v še večje trpljenje. Krvavelo je udano srce, ko je notranji klic vabil v samoto in zatišje nevidnega, duhovnega materinstva, pa se mu je upirala rahla, že razbolela narava. S sunkovitim sklepom se je odločila, razdala svoje malo bogastvo in namerila svoj korak v božjo samoto.
Tihi samostan jo je sprejel. Dekle se je pripravljalo za obljube najtežjega in zato najbolj preziranega materinstva. Vsej zunanji svobodi bi se odpovedala, le prostost svoje duše si ohranila, svoje drage bi oklepala v vedno molitev, molče bi v spokorni obleki trpela in žrtvovala sebe vso. Silovita je morala biti prva notranja borba do trenutka, ko je dekle z vso silo svojo ženske nravi zahrepenelo za tem, da izgovorijo njena ustna zaprisego večne zvestobe. — A še ni bilo dovolj trpljenja za slabotno zemsko stvar. Komaj deležno blažilnega notranjega miru zgrabi neizprosna in zavratna bolezen. Kaj se je moralo tedaj dogajati v dekliškem srcu, ko je zaznalo, da nevidniGospodar v svoji nepojmljivi, za borno človeško stvar nikdar doumljivi modrosti terja od nje še zadnjo, najsilnejšo odpoved. Njena okolica ve samo to, da je postalo tedaj dekle redkobesedno in se je vidno umikalo svetu.
Bolezen je dekle priklenila na posteljo. Telo se je razbolelo in je usihalo, duh je slavil zmagoslavje nad zadnjim preostankom snovnosti. Prečudno in prečudovito je bilo tedaj. Usihajoče ustnice so venomer šepetale o visoki ljube-
zni, jasni pogledi nenavadno udane bolnice prodirali do zadnjih globin človekove notranjosti. Prihajali so, da bi jo tolažili in razveselili, pa so le sami odhajali potolaženi in razveseljeni. Še v trenutkih, ko se je tolikanj očiščena duša sproščala zadnjih okovov svojega telesa, je prečudna bolnica šepetala prošnjo: »Oprostite, pa nisem še umrla!" Njen mrtvaški oder je bil seve en sam rožnat, snežnobel prestol, njena zadnja
zemska pot pritajeno zmagoslavje močne žene, ki je stala in ostala pod težkim svojim križem stoterih odpovedi do svojega zadnjega vzdiha.
Ta, v okorne besede odeta povest o močni ženi naj bi bila slavospev trpečim materam, ženam in dekletom, katerim se njihovo težko, a lepo poslanstvo razodeva vsaj v slutnji. Še za nas ostale bo iz njihovega velikega petka dovolj velikonočnih radosti in vstajenja! r.
aOMm
SloirenKa, bodi izerna, socialna in narodna!
Ko prestopi nevesta prag svojega novega doma, utegne komaj slutiti, kako velika naloga ji je dana, kako važne in odgovornosti polne dolžnosti je prevzela, kako zvišeno poslanstvo ima vršiti kot slovenska žena. V upanju in strahu se sprašuje: Ljubi Bog, bom li močna dovolj nositi breme, ki mi je bilo naloženo z današnjim dnem, katero so moje prednice nosile z neodoljivim pogumom. In prav zares, mlada slovenska žena, tvoj strah in upanje je umesten, zakaj tvoja odgovornost pred zgodovino ni majhna. Slovenski dom je tvoje kraljestvo, njegova čast in poštenje je izročena v tvoje varstvo. Svojim ogromnim nalogam pa boš lahko kos samo tedaj, če boš usmerjala svoje stopinje, svoje delo in svoje življenje po zvezdah — vodnicah, ki so svetile tvojim prednicam in tvojemu rodu in domu skozi stoletja do današnjih dni.
Treba bi bilo Cankarjega mojster-skega peresa, da bi mogel opisati vlogo slovenske žene v naši zgodovini in podati verno njeno resnično podobo. Naj zato samo obrnem pogled vaših o-či na zvezde, ki so svetile našim materam in pramateram, naj samo pokažem na sile, ki so oblikovale in kot neusahljiv vrelec krepile slovensko ženo v preteklosti.
Slovenska žena je bila vsikdar verna. Njena duša je hrepenela po Bogu. Vse njeno stremljenje je veljalo predvsem večni Resnici in Pravici. Zato je križ, ki ga ji je naložila Previdnost u-dano prenašala. In če se je kedaj zdelo, da je ta križ zanjo pretežak, da bo pod njim omahnila, se je zatekla k svojemu Stvarniku in Ga prosila njegove pomoči. Molitev ji je vlivala vedno zopet novih moči in novega poguma. Slovenska žena se je zavedala, da je sleherno bitje na zemlji brez božje pomoči zapisano neizbežni propasti, zato je imela v njo neomejno zaupanje. Zato se je zatekala v svojih najtežjih trenutkih v samoto, zato je iskala v obupu in
stiski vedno znova v sveti tišini pred oltarjem krepčila in tolažbe. Prej potrta in obupana, se je od tam vračala jasna in pogumna. Prinesla je seboj še sonca za družino in okolico. Verna in pobožna slovenska žena je bila zmiraj kot skala v morju, ki kljubuje še tako silnim valovom, kakor hrast v zemlji, ki ga ne izruje nobeno neurje in noben vihar. „Sveta vera bodi vam luč!“ nam je dejal veliki sin slovenske matere, vladika Slomšek. To luč mu je prižgala slovenska žena, njegova mati že v njegovem detinstvu. Naj bi svetila tudi danes slovenski ženi kot njena prva in zadnja luč!
Slovenska žena je bila socialna. Prvi zgodovinski vir, ki omenja slovensko ženo, govori o njeni plemenitosti, o njenem usmiljenem srcu in njegovi gostoljubnosti. Je to zgodovina Langobardov, katero je spisal kronist Paulus Diaconus v 8. stoletju. V njej pripoveduje omenjeni kronist, da je moral vojvoda Langobardov, ki so se takrat bojevali s Slovenci za beneško ravnino, radi notranjih nemirov pobegniti iz svoje domovine. Kot begunec je našel ta vojvoda, tako pripoveduje kronist, v koči slovenske starke varno zavetje. Ona ga je hranila in čuvala tako dolgo, dokler se niso pomirile razmere v njegovi domovini, v katero se je nato vrnil. Nesebičnost in prirojeno socialno čutenje in mišljenje je bila že od nekdaj odlika slovenske žene in ji daje še danes v plemenitih in milih potezah njenega obraza zunanji izraz. „2ena tri o-gle hiše podpira" ta stari slovenski pregovor še prav posebno podčrtava veliko socialno vlogo, ki jo je častno vršila naša žena. Ona ni delala samo za sebe in svoj dom, čutila je enako za vse revne in uboge. Vsem onim, ki jih je videla v stiski, ki so bili preganjani, je prišla na pomoč, ne da bi še dolgo izpraševala, ali prihajajo od prijatelja ali neprijatelja, ali trpe po krivici ali zasluženo.
Da, resnična in plemenita kraljica je bila slovenska žena v svojem kraljestvu, na svojem domu od nekdaj do danes. Naj bi taka ostala tudi v bodoče in zmiraj!
Slovenska žena je bila narodna. Tudi ta trditev je izpričana. Katera izmed vas ne pozna Miklove Zale in njene zgodbe. Ugrabili so jo Turki, privedli na svoj dvor in ji ponujali zaklade, slavo in časti, samo da se odpove svojim. Toda turški sultan ni imel bogastva ne slave, za katero bi Zala hotela zamenjati zvestobo do svojega rodu in do svoje domovine. V lepem Št. Jakobu je pokopana, nima ne groba in ne križa. In vendar živi ona kot nobena druga slovenska žena v naših srcih kot svetel vzor slovenske narodne zvestobe, kot simbol neodpovedljive in trajne zvestobe do narodnih svetinj. Danes slovenski ženi in njenim domovom ne preti več turška nevarnost. Še pa ima nezvestoba ceno tudi v današnjih dneh! In ti ter tebi izročeni so izpostavljeni novim, modernim nevarnostim. Da obvarješ pred njimi tvoj dom, bodi vsikdar na straži! Prizadevaj si vse svoje žive dni, da o-stane v tvoji hiši v časti in veljavi slovenska govorica in slovenska pesem kot je bila preko tisoč let, štej predvsem slovensko knjigo, slovenske časopise med najdragocenejše zaklade svojega doma. Osvoji si prepričanje, da se boš le tedaj lahko poslovila od svojih, če boš imela trdno zavest, da bo Tvoj sin nekoč s ponosom pel o svoji materi:
Slovenec sem,
tako je mati djala,
ko me je dete pestovala.
Ne nehaj nikdar si prizadevati, da bo tudi tvoj dom prištevan med one, katere opeva pesnik Gregorčič v pesmi »Kmetski hiši", kjer pravi:
Pomnik le redek se še dviga, ki davnih nam je dni glasnik, ti naša si najstarša knjiga, pravečen, živ nam spomenik.
Pravljice, zgodbe praviš davne, ti v rekih čuvaš pramodrost, pradede nam opevaš slavne, in src radost in njih bridkost.
Ti šege stare si ohranil, deduje jih po oči sin, le ti naš jezik si ohranil da ni zatrl ga nam tujčin.
M. H.
Pomladni CTzeloizI
Pomlad, jo čutiš v deželi? —
Prvi so vstali zvončki beli, nato trobentice male, vijolice speče, polne svatovske sreče in marjetice zale, — vse so kot sestre in bratje, kot razposajeni svatje sladko se objele
in rajsko pesem soncu zapele — ...
zapele so vetru,
ki v lice jim veje,
za-pele so noči,
ki roso jim seje,
zapele so luni,
ki mehko poljubi
jih vsaki večer,
in Stvarniku Bogu,
ki ljubi jih, ljubi . . .
Prišla so dekleta v pomladni ta gaj.
„Oj!“ so duše jim v zklikih zaplale:
„to je naš raj!“
Cvetlice so brale, veselo kramljale
in v soncu mladost praznovale . . .
družin bodo merodajni za narodno-socialistično ljudsko politiko, štetje poklicev bo potrebno za spoznanje, kjer vlada pomanjkanje in kje izobilje strokovnega delavstva.
17. majnika bodo šteli ljudstvo, poklice ter vsa gospodarska podjetja. Torej je to trojno štetje hkrati.
Podlage za ljudsko in poklicno štetje bodo nudile takozvane družinske listine (Haushaltungslist.). Štela se bo vsaka posamezna, v državi živeča oseba in sicer bo treba za vsakogar navesti: spol, starost, družinsko stanje, veroizpoved, državljanstvo, materni jezik, narodna pripadnost, poklic in eventualno tudi stranski poklic. Družine bodo navedle tudi število zakonskih let in število otrok. Končno se bo ugotovilo tudi pokolenje. Le-ti podatki bodo nudili točen pregled števila Židov in židovskih mešancev.
O kmetijskih obratih bo potrebno
Gospod Hani potuje in kramlja.
Mala, lesena, na vrv navezana ladja ne pelje čez valove naše Drave. Od župnišča imam do nje samo dve minuti. Kam naj grem, da rešim svoje srce vseh bridkosti ter svojo glavo vseh težav? — K Materi božji v Gospo sveto! Saj tam je bila doma naša tako ljuba in sveta mati. In Gospa sveta je mati in kraljica naše slovenske Koroške.
navesti obseg kmetije, število poslov in delavcev, obseg obdelane zemlje, število živine, ev. kmetijske stroje i. dr. Iz rezultatov bo država pokrenila svojo agrarno politiko.
Šteli se bodo vsi rokodelski, industrijski in trgovinski obrati, a tudi število uradov, oblasti in nar. soc. stranke ter njenih skupin ter vsi prosti poklici. Za točnost tega štetja bo potrebno sodelovanje vsega ljudstva.
'Štetje bodo izvedle občine. Župani bodo imenovali števne komisarje ter jim na podlagi instrukcij državnega statističnega urada dali za štetje potrebna navodila.
Štetje je tajno. Števni komisarji so uradno obvezani, da o podatkih družin, oseb in obratov molčijo. Vsako vplivanje na državljane od strani komisarjev je pod kaznijo prepovedano. Skupno bo v vsej državi potrebnih
750.000	komisarjev.
1919 — Bis hieher und nicht weiter — kamen die serbischen Reiter.
Na tem krasnem Strmcu, ki nudi razgled na Dobrač, Višarje, Mangart, Triglav in vse Karavanke, sva leta 1905 s tedanjim Strmškim župnikom Svato-nom priredila mogočen slovenski shod, ki je bil izredno dobro obiskan in je bil sličen taboru v Žopračah v letu 1871.	(Dalje sledi.)
prošnje za plačevanje pristojbin v obrokih in slične zadeve rešujejo odslej sodišča sama.
Prva državna avto-cesta v deželi bo
vodila od Spittala ob Dravi do Beljaka. Proga se je trasirala zaenkrat v dveh smereh in bo končnoveljavno smer določil vrhovni nadzornik za ceste dr. Todt. Pričakujejo, da se bodo dela začela še v poletju.
Posli. V poljedelstvu je nastalo pomanjkanje hlapcev in dekel. Delovni urad (Arbeitsamt) se trudi, da jih dobi iz Jugoslavije. Zahtevajte posle pri delovnem uradu! Kdor si sam poišče v Jugoslaviji posla, mu mora poslati potrdilo, ker drugače ne dobi potnega lista. To se napravi s pristankom in potrdilom delovnega urada.
Še nekaj drobiža: V vasi Krnski grad so dalje časa opažali, da na nekem prostoru hira drevje brez vidnega razloga. Sedaj so tam začeli kopati in so trčili ob staro grobišče, ki ga bodo v doglednem času odkrili. — 100.896 mark je nabrala nemška delovna fronta predzadnjo nedeljo za zimsko akcijo na Koroškem. — 76 letnega Matijo Mel-cher-ja iz Gornje vesce je udaril konj in mu zlomil desno nogo. — Na cel-učiteljišču le letos napravilo zrelostni izpit 33 dijakov. Na beljaški višji šoli za fante je maturialo 40 in na šoli za dekleta 27 dijakov, 110 maturantov pa ima letos celovška višja šola. — Iz boroveljske slaščiščarne Cigovc so v novi na 26. marca neznanci odnesli 30 mark in precej sladkarij.
^	V
(Sirom nase semfje
Halo! Pa kdaj dobimo novi most čez Dravo, da bomo povezani z železnico v Podravljah? Prejšnji je bil porušen v času koroških bojev. V rokah imamo zagotovilo rajnega dež. glavarja in ministra Klausner-ja. — In ime Drava? Nekateri trdijo, da je ime keltskega izvora, drugi iščejo v besedi rimskih korenik. Slovenski znanstvenik Evgen Rakovec jo boljše reši: Drava — dere! Ime Drava torej prihaja iz besede „dre-ti“ (katere pa nikakor ne smemo zamenjati z domačo „dreti se“, kar pomeni neutešljivo jokanje). Rakovec še pravi:	Drava druje — Sava suje. Je
tudi res: Naša Drava jo dere korajžno skozi deželo, Sava pa jo suva sem in tja, od broda do broda, od brega do brega in se potiska v svoji vijugasti strugi skozi hribovito Gorenjsko.
Vsakega človeka, ki pride tukaj onstran Drave, prevzame lepota ravnega polja, ki sega od Podravelj do Skoči-dala. Pa „Skočidalo“! To je pravo in resnično ime te vasi, ki jo krasi tako lepa župnijska cerkev s svojim izvan-redno lepim zvonikom. „Skočidol“ in nemški „Gottestal“ so napačne razlage in prestave. Ljudstvo pravi samo: Skočidalo. Tudi Hubadov ,,Anton Janežičev slovensko-nemški slovar" kakor tudi Pleteršnikov imata besedo „skočidalo“ za nemški „Wasserfall“ ali „Gefalle“. Drava namreč tukaj pada, skaka in se kida v skale višjega br-da, katerega vrh krona staroslavni grad. Ima torej Drava svoje pravo „skočidalo“. — ' Pa je skočidalo naše Drave res tudi čudapolno in edinstveno slikovito. Tako ozkega ovinka večje reke res ne najdemo nikjer drugod na svetu. Zato je dalo ljudstvo temu čudnemu ovinku in še naselbini ob njem značilno ime „Skočidalo“. Taisto ime najdemo tudi na jugu, kjer se spenja Neretva v divje skalovje in išče pot v ravnino in k Jadranu. — V bližini Skočidala je kraj Vudmat. Tudi to ime prihaja od Drave, ki meče ob neki ostri skali vodo pravokotno na desno. Torej je Vudmat v resnici Vodomet ali Vod-met.
V Podravljah skočim v svitu spomladanskega sonca v vagon in kmalu zagledam tako krasni in starosalavni Strmec. Na tem strmem vrhu so imeli že stari Kelti, nato Rimljani in Langobardi ter za njimi srednjeveški vitezi svoje gradove. Tudi slovenski celjski grofi so bili nekoč lastniki teh gradov, dokler jih ni njihov nasprotnik cesar Friderik III. porušil. Pod vrhom ob potu stoji še dandanes kapela z napisom: 1484 _ Bis hieher und nicht weiter — kamen die tiirkischen Reiter. Vrbljani so hoteli biti moderni in so na poštnem trgu postavili kamen z napisom:
Koroškim Slovenkam poklanja uredništvo letošnjo velikonočno prilogo. Naj še po njej vedo, koliko odgovornost za dobrobit naših družin in našega naroda nosijo v našem času. Naj bi bile dobre pomočnice možem in očetom v borbi za resnico in pravico! Sotrudnicam in sotrudnikom priloge, predvsem članicam osrednjega dekliškega odseka, pa iskrena hvala za veliki trud!
No, no! — V ogorčenem pisanju se je vrli Jože K. iz celovške okolice razhudil nad našo potegavščino. Najprej nam pripoveduje, da se je na cvetno' soboto pripeljal v naše deželno mesto samo zaradi kamenitega zmaja na tr-g pred glavno pošto, se razljutil nad „neumestno“ šalo in zagrozil, da nam pošlje račun za svojo vožnjo in ceho. Še na tem mestu ga prosimo, naj ne bo hud, če je imel v prvi aprilski številki besedo tudi naš hudomušni prijatelj Š. Objak-Kaj boš?
Sončni mrk bomo lahko opazovali na večer 19. aprila. Ob pol sedmi uri zvečer se bo pred sončno oblo pomikala luna in sicer od desnega roba proti levemu. Če megle ali oblaki sonca ne bodo zastrli, svetujemo, naj si zanimivi prizor v nebesnem prostoru o-gledate. Vendar opazujte mrk skozi okajeno steklo, sicer bi trpele oči.
Z 31. marcem so potekla številna dovoljenja za bivanje inozemcev v naši državi. Vsaj do konca marca so morali inozemci zaprositi za dovoljenje, da smejo ostati v Nemčiji. Četudi njihove prošnje še niso rešene, jim do rešitve njihovih prošenj bivanja ni treba prekiniti. Prošnje same pa so bile obvezne.
Znižanje prejemščin. Finančni minister je z 20. marcem odredil, da ostanejo dedovanja in darila zakonskim drugom in otrokom dednih pristojbin prosta, če njihova vrednost ne presega
30.000	mark, dedovanja in darila vnukom in oddaljenim potomcem pa so dajatev prosta do višine 10.000 mark. Odredba zajame vse še neizvedene slučaje od 12. marca minulega leta naprej. Zapuščinska pristojbina se plača samo od vrednosti 30.000 mark naprej.
Nove sodnijske pristojbine s. 1. aprilom. Z aprilom t. 1. so v veljavi nove sodnijske pristojbine. V splošnem ni večjih sprememb, izvzemši pri vpisih v zemljiško knjigo, trgovinski register in za overovljenje podpisov. Pristojbin pa odslej ne bodo več terjale finančne oblasti, marveč izključno sodišča sama. Doslej veljavni kolki se nadomestijo z novimi sodnijskimi znamkami in jih lahko dobimo na sodiščih. Prizive proti odrejeni višini pristojbin,
Jlasa prosveta
SKriTznostna so pota . . .
V	Franciji živi preprost duhovnik, ki slovi daleč naokoli kot odličen pisatelj, uvodničar in vzgojitelj. Nadel si je ime Pierre 1’ Ermite. Njegove knjige so prevedene v premnoge kulturne jezike. V njih slika življenje v njegovih soncih in sencah, odkriva bolesti duše in srca, razgrinja lepoto preprostosti in nepokvarjenosti žive narave, celi v knjigah rane človeške hudobe in nemile usode. Najsilnejši je pisatelj-du-hovnik v svojem prepričevalnem dokazovanju, da se za vsakim tudi najmanjšim dogodkom, za vsako srečo in nesrečo skriva nevidna božja roka. Kdor zre življenje z odprtimi očmi, jo čuti, kako svari ali hvali, potrjuje in preizkuša, privoljuje in zanikava, da ga ohrani na pravi poti in vodi k zem-ski in nadzemski sreči. Preproste se zdijo na prvi pogled njegove povesti, tako neusiljivo prikazujejo nevidnega Očeta, ljubečega in skrbečega za najmanjšo svojo stvar. Pozorni bralec pa ob njih doživi spoznanje, tako osrečujoče in pomirjujoče: Še živi Oče, nadvse dober in usmiljen, ki nikomur, kdor prihaja do njega z otroško-vdanim srcem, ne odreče svoje očetovske ljubezni.
V	teh dneh doživljamo najveličastnejši dokaz Njegove očetovske skrbi za ubogi človeški rod. Le bližje k sebi bi morali primakniti velikonočno skrivnost, da bi neizmerno ljubezen Nevidnega do nas vsaj zaslutili. „Ne moja, le Tvoja volja naj se zgodi!“... in po Očetovi volji nastopi Sin krvavo pot na Golgoto in na križ, da s svojim trpljenjem odreši vesoljni svet Trpljenju sledi vstajenje Poveličanega, Žmagalca zlobe in smrti. Tako je hotel Oče in je za Očetom hotel Sin!
Nebroj je v malem življenju nas samih, naših družinic in našega ljudstva Njegove blage očetovske volje. Z odprtimi očmi bi čutili Njegovo neizmerno ljubezen, prosečo, svarečo, potrjujočo, preizkušajočo, zanikujočo, hvalečo. Saj je vse življenje vedna pot od velikega petka do velike nedelje, pot do velike noči, pot od trpljenja k radosti, od žalosti k veselju, od brezupja do nad, od naporov h počitku. Za vsemi malimi in velikimi sencami in sonci našega žitja in bitja pa je Očetova nevidna roka in njegova tiha prošnja: Ne tvoja, le Moja volja naj se zgodi!
Kristus, Marija, Janez, Peter, Magdalena, cirenski Simon, jeruzalemske žene — Judež, Kajfa, Ana, Pilat, fari-
zeji in saduceji. Saj to niso zgolj zgodovinske postave izza veličastne svetovne drame pred dvatisočletjem, marveč življenjske postave vseh časov in vsega sveta. Nekako skrivnostno zrcalo so, v katerem se lahko ugleda vsak posameznik in vsaka družina. Dva svetova, pa oba orodje nedoumljive božje volje in modrosti, kateri služi celo človekova zla volja v slavo in blagoslov.
P-
Društva! Važno! — Obveščeni smo, da se glasom odloka notranjega ministra dr. Fricka vsa slovenska kulturna društva na Koroškem lahko svobodno udejstvujejo v svojih področjih. Svoje-časna odredba društv. komisarja, da morajo biti vsakokratni predsedniki organizacij potrjeni po krajevnem vodji nar. soc. stranke, nakar šele so izvoljeni, je razveljavljena. V smislu svoječasne rešitve pristojnega vodje tajne drž. policije se vsa v Slovenski prosvetni zvezi učlanjena društva enotno nazivajo »Slovensko kulturno društvo (ev. ime) v . . . —Slowenischer Kul-turverein in . . .“ Vloga za enotna pravila bo v dogledni dobi rešena.
St. Jakob i. R. — Št. Jakob v Rožu. Naše kulturno društvo „Kot‘‘ priredi na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne v svoji dvorani ljudsko igro „Rev-ček Andrejček“. Igra bo po svoji pestri vsebina zadovoljila vsakogar. Odbor.
v
Jlaso gospodarstvo
Konj ali traliior?
Pred leti bi se takemu vprašanju smejali. Preveč je gospodar navezan na svojega živega pomočnika, le pre-rad se ponaša s plemenito živaljo in dobro ceni njeno tako uporabljivo moč. Moderno kmetijstvo odriva sedaj vsako sentimentalnost in stavlja praktičnost pred vse druge vidike. Izračunano je, da je treba za konja letno hektar zemlje, če naj je dovolj krme. Hektar obdelane zemlje pa da hrane za dva človeka. To je seve važen razlog, zakaj se konj v kmetijstvu umika motorju in prihaja pod vedno večje število kmečkih streh traktor ali vlačilec.
Industrija kmetijskih strojev izdeluje vlačilce, ki nadomeščajo po velikosti dva do 10 konj eden. Približno 30.000 posestev že uporablja traktorje, okroglo 360.000 kmetij bi si jih še lahko nabavilo. Poenostavilo bi se kmetijsko delo in v mnogih slučajih znatno pocenilo kmetijsko gospodarstvo. Že so mnogi mnenja, da bo akciji za razširjenje ljudskega motornega vozila (Volksauto) sledila akcija za uvedbo malih motornih vlačilcev. Strokovnjaki so tudi že izračunali, da bi na zemlji, ki bi z odpravo konj postala prosta, lahko pridelali živeža za nad milijon ljudi.
Za male kmetije, za posestva v gorskih ali hribovitih predelih, za gospodarstva s slabimi prometnimi prilikami vlačilec ne bo prišel preveč v poštev. Lastnik posestva v ravnini, obsegajočega vsaj 30 ha, pa si lahko enkrat privošči veselje in izračuna, za koliko mu pride traktor cenejši kakor njegova dva težka, draga konja. Odpade mu skrb za krmo, hlapec-konjar mu postane nepotreben, za petek in svetek mu bo na razpolago motor, ki potrebuje samo dobrega monterja, kar je lahko kmet sam, in bencina. Izkušnja uči, da zadostuje namesto dveh konj traktor s 13 konjskimi silami. Izdelujejo se seve še lažji vlačilci s primernimi pripravami za hribovitejše lege. Večja posestva v rajhu si privoščijo praktičen luksus, da vzdržujejo poleg enega ali dveh vlačilcev še vsaj enega konja, ki služi za delo, katerega motor iz katerihkoli razlogov ne zmore.
Nek gospodar nam je trdil, da bo moderna tehnika naletela pri kmetih na največji odpor, ko bo začela ponujati svoj motor za živega konja. Ta trditev se nam zdi zelo resnična, ker je s konjem pri hiši povezana le presilna tradicija in četudi bi motor bil za kmeta cenejši in praktičnejši. A tudi v kmetijskem gospodarstvu smo v zadnjih desetletjih doživeli toliko novosti, da
se nam je zdelo potrebno, da opozorimo na ta, v drugih predelih države vedno bolj pereči problem motorizacije kmetijskega obrata.	s.
Kdor bi pri nakupu kmetijskih strojev rad dobil državno podporo, naj se še pred Veliko nočjo obrne na okrožno kmečko vodstvo. Prošnje, ki bodo došle na vodstvo po praznikih, ne pridejo več vpoštev, razen za gospodarje, ki so prosili za državno razdolžitev svojih posestev. Novi termin za vlaganje prošenj bo pravočasno napovedan.
Živinski trgovci morajo imeti za svoj posel posebno dovoljenje. Tozadevni državni zakon terja, da imajo vsaj triletno iskušnjo, so zmožni in zanesljivi ter niso mesarji in ne trgovci z mesom. Zakon je stopil pri nas v veljavo s 1. marcem. Živinski trgovci, ki so doslej trgovali, imajo dovoljenje tudi za-naprej. Gospodarska zveza, ki nadzoruje živinsko trgovino, pa jim sme v slučajih nezanesljivosti in nesposobnosti dovoljenje tudi odvzeti.
Krompir iz bivšega rajha, ki prihaja k nam, se je prav dobro obnesel in so pošiljke izpolnile veliko vrzel. Predvideno je in tudi že v veliki meri izvedeno, da letos nikjer ne bo primanjkovalo dobrega semenskega krompirja. Hkrati svetujejo, naj bi se sadilo čim največ krompirja, ker raste konzum z vsakim letom in je primerna cena zajamčena.
Kako je razdeljen avstrijski gozd?
Po zadnjih podatkih je na ozemlju bivše Avstrije okroglo 3,14 milijonov hektarjev gozda. Domala 400.000 ha je državna last, 18.000 ha pripada deželam in okrajem, 256.000 ha je občinska last. Razni cerkveni in drugi zavodi imajo pod državno upravo 77.600 ha, druge javne ustanove pa 18.400 ha.
126.000	ha gozda je cerkvena last, 137.600 ha upravljajo zadruge in soseščine, v fidejkomisih je bilo obseženih
181.000	ha. Obseg vseh zasebnih gozdov pa znaša domala 2 milijonov hektarjev.
Umetni gnoj pri nas in v bivšem rajhu. — Leta 1937 je Avstrija porabila 6.400 ton čistega dušika in 8.500 ton kalija, medtem ko je v istem času Nemčija porabila 570.100 ton dušika in domala milijon ton kalija. Povprečno se je porabilo na hektar 1.5 kg dušika, 2 kg kalija in 2.7 kg fosforne kisline v Avstriji,»19.8 kg dušika, 32.7 kg kalija in 21.1 kg fosforne kisline na ha pa v bivšem rajhu. Lani se je v Vzhodni marki porabilo že več umetnega gnoja, še večje povišanje pa se pričakuje v tekočem letu.
Sadna drevesca, ki jih je gospodar naročil, so došla. Najprej naj jih pregleda; če ima še časa za saditev, naj ležijo poškropljena z vodo na senčnem prostoru. Dostikrat dospejo drevesca čisto izsušena, taka pokrijemo z vlažno zemljo ali jih položimo za 24 ur v vodo. Zamrzla drevesca spravimo do saditve v mrzle prostore, da se polahno odtajajo.
Buče so pri nas poznane. Svetujejo jih za kraje, kjer zori koruza. Na hektar se lahko pridela do 900 stotov buč. Rabimo jih pretežno za prašičjo krmo, pridelek na bučnem semenu pa je neznaten. Za naše prilike bi pridelovanje buč toplo priporočali, ker bo bučno olje dobro šlo v denar. Hkrati pridelamo še beljakovinaste tropine, ki so čislane kot dobra pitalna krma.
Sijajno lesno lepilo si lahko pripravimo sami, kadar postane lesena posoda — škafi, leseni krožniki, kadi — propustljiva. Za lepilo vzamemo mehkega sira in apna in sicer kuhamo najprej dva dela mehkega sira četrt ure dolgo v vodi in dodamo del gašenega apna ter oboje dobro pomešamo. Tako lepilo je poceni, se v vodi ne spusti in ga je prav lahko pripraviti.
Tudi soja-fižol je še razmerno neznan poljski sadež. Sojafižol je stročnica, ki vsebuje 40% beljakovine in do 22% maščobe izredne kakovosti. Pridelovanje soje se prav priporoča. Obstoja posebna gospodarska zveza, ki odkupuje od pridelovalcev soje vsako množino in plačuje po 46 mark za 100 kg. Cena je razmerno visoka in
pridelovanje jako rentabilno. Soja hkrati čisti zemljo, jo bogati z dušič-nastimi snovmi in tako podpira ostale poljske rastline. Kmetje, ki bi se z navedenim sadežem radi seznanili, naj takoj pišejo na Sojaring, Wien I, Schauflergasse 6, in sporočijo velikost zemljišča, ki ga hočejo zasaditi s sojo.
Dobro mažo za čevlje napravimo na sledeči način: Vzamemo 8 delov svinjske masti, 16 delov loja, 4 dele ter-pentinovega olja, 4 dele rumenega voska in 4 dele drevesnega olja. Vse dobro zmešamo in segrejemo. Namazane čevlje pustimo 24 ur, da se nekoliko izsušijo.
Nekatere važnejše cene kmetijskih pridelkov:	Ker odpadejo s 1. aprilom
dež. dajatve, se poceni moka vseh vrst
za 4 Rpf pri kg. Žito se izvzemši koruzo, riž, oves poceni za 2.66 Rpf pri kg. Stročnice (bob, leča, grah) so za 3 Rpf cenejše. — Tej pocenitvi odgovarja tudi znižanje cen za črn in bel kruh. — Kmetje prodajajo krompir, beli po 8, rumeni po 9 in Kipf-ler po 10 Rpf za kg. — Zaklano očiščena jagnjeta se prodajajo po 90, kozlički po 1.20 RM za kg.
Otrobi so dobro čistilno sredstvo.
Kadar si umivamo glavo, vzemimo nekaj mehkih otrobi in koža bo čista, lasje svetli. Kadar se kopamo, vzemimo otrobe in kopel bo prav dobrodejna. Otrobi nasujemo v mešiček, ga kuhamo v vreli vodi in pustimo 15 minut na zraku, nakar ga iztisnemo in vodo u-porabimo za kopel.
meščani zrli čudni sprevod, ki se je pomikal skozi mesto in šele po dolgem poizvedovanju jim je eden redkobesednih spremljevalcev čudnega voza pojasnil: Kmeta sta ukradla tuj hrast in ga skušala prodati. Pri tatvini so ju zalotili sosedje in ju na svoj način kaznovali.
Opičji jezik. Tudi živali imajo neke vrste jezik, s pomočjo katerega se medsebojno menijo o svojih skrbeh. Ameriški profesor Garnar je bival več let v pragozdu, poslušal opičji jezik ter ga prestrezal na gramofonske plošče. Ko je imel dovolj plošč, je dospel v živalski vrt mesta Los Angeles, navil gramofon s ploščami in opazoval učinek. Slednji je bil presenetljiv: Na nekatere plošče so se opice silno razburjale in s škripajočimi zobmi iskale nevidne tovariše, na druge pa so kazale razigrano živahnost.
Psihologija barv. — V Londonu je še nedavno stal most, ki je slovel kot most samomorilcev. Dolgo so tuhtali, odkod ta strašna privlačnost usodnega mostu. Na nasvet nekega dušeslovca (psihologa) so črno pobarvani most prebarvali v zelen. In glej: naenkrat ni bilo več na mostu samoumorov. — V Parizu je bila neka kavarna z modro pobarvanami stenami. Kavarna je bila vedno mrzla in še v poletju so dame prosile, naj se v njej kurijo peči. Lastnik je pozneje kavarno prebarval v ru-dečo in konec je bilo mraza. — Konferenčne dvorane so običajno temno» modro prevlečene, ker je dokazano, da je razgovor v takih dvoranah vedno prav razgiban in duhovit.
Par ja smeh
Ne poljubljaj! — Učitelj je razlagal učencem, kako prenašajo živali premnoge bolezni in da zato ni dobro jih poljubljati. Razlago je ponazoril z vzgledom, kako je nekje steklen pes okužit celo družino. Nato se obrne do učencev, naj mu navedejo slične primere. K besedi se oglasi mali Gašperšek: „Naša teta je zmiram poljubljala črnobelega mačka!“ — „No, in . .?“ — „Maček je poginil!"
Dober nasvet. — Lisjak je posodil Bizjaku 100 mark, pa je potrdilo izgubil. Ves nesrečen potoži svojemu prijatelju: „Sedaj pa mi bo dolg utajil!" — Prijatelj nato: „Piši mu, naj Ti takoj vrne 200 mark!" — Rečeno, storjeno in Lisjak je imel spet v rokah pobotnico na svojih 100 mark.
Brezhibno funkcionira. — Na nekem kolodvoru je bil na vratih, označenih z: „00“, napis: „Ključ dobite pri postaje-načelniku." — Hudomušnež je pripisal: „V posebno nujnih slučajih se obrnite na prometno ministrstvo."
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, Schiittgassef). — Založnik: Politično in gospodarsko društvo za^Slovence na Koroškem.
—	Tiskarna). Leon sen., Klagenfurt,Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna
naklada v 4. četrtletju 1938: nad 2200.
80/11.
Vabilo
na
47. redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Zilski Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 10. aprila 1939 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni v Zilski Bistrici.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1938.
4.	Sprememba pravil: §6, določitev deleža v RM.
5', Sklepanje o deležnih doplačilih iz rezervnega zaklada.
6.	Odobritev začetne bilance v RM s 1. januarjem 1939.
7.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor po določbah § 32 zadružnih pravil.	8.
Načelstvo.
Sanimivosti /j vsega sveta.
Je na S'szetn pre\zeč Ijncli?
Zakotni modrijani so že davno izračunali, da bo zemlja nekoč prepolna ljudi in bo začelo primanjkovati prostora in hrane. Ta navidezno preprosti račun v resnici nikakor ni tako preprost. Z vprašanjem, kedaj bo zemlja prenapolnjena ljudi, se bavijo znameniti učenjaki in do danes niso prišli do zadovoljive rešitve.
Gotovo je, da raste število človeštva na zemlji skozi vsa tisočletja nam znane zgodovine. Tudi je dejstvo, da je relativni napredek števila z vsakim stoletjem nižji. Danes šteje naš kontinent okroglo dve milijardi ljudi. Amerikanec Ross je izračunal, da se bo v 50 letih število zvišalo na 4 milijarde, torej na dvojno dosedanjo višino. Drug ameri-kanski profesor East spet je izračunal, da zamore na zemlji živeti največ 6 milijard ljudi, dočim je njegov nemški kolega Penek po svoji metodi dognal, da je hrane dovolj za 8 milijard. Nemec Oppenheimer je spet mnenja, da lahko mirno čakamo dolgih 4000 let, da bo zemlja prenapolnjena in za nove zemljane ne bo več prostora.
Vse učenjaške račune prekriža moderna bolezen, ki je na las podobna štrajkom. Ta bolezen se imenuje bela kuga. Iz leta 1927 so znane sledeče pre-zanimive številke:
Na tisoč žena v starosti od 15. do 45.
leta pride otrok:
Švica	70
Angleška	70
Švedska	70
Nemčija	73
Belgija	78
Francija	80
Norveška	83
Danska	84
Čehoslovaška	95
Grška	96
Španija	103
Holandska	103
Ogrska	104
Italija	114
Jugoslavija	116
Poljska	136
Bolgarija	160
Bežen pogled na narode in številke pove, kolika je življenjska moč posameznih ljudstev. Ponavlja se veličastni zakon velike in narodne zgodovine, ki pravi: Kjerkoli se visoka kultura duha in poduševljenosti umika zunanjemu blesku civilizacije, gospodstvu denarja, tehnike in prometa, kulturi telesa in telesnih moči, tam skriva blesteča civilizacija utrujen, izčrpan, razkrajajoč se narod. Tako je bilo pred davnimi razdobji v Babilonu, v Egiptu, na Kitajskem, v Indiji, v Mehiki in Arabiji. To se dandanes dogaja v visoko moderni Evropi. Česar ne zmorejo vojne in naravne katastrofe, tega je zmožen narod v miru in razkošju: ustaviti zibeli in priklicati najprej belo ter potem črno smrt.
Bolj pereče od vprašanja, kedaj bo na svetu preveč ljudi, je torej vprašanje: kedaj bo na svetu ljudi premalo in bodo v narodih ostajali pretežno starci?
rk.
Dragoceno gnezdo. V Trbižu je nek trgovec že dalje časa opažal, da izginja denar iz njegove blagajne. Sumničil je uslužbence in imel celo že svojega sina na piki. Nekoč položi v pričo
druge osebe v blagajno 800 lir. Drugo jutro najde tam samo še šest stotakov. Že je hotel zahtevati policijsko preiskavo vseh v trgovini zaposlenih oseb, ko ga stražnik opozori na neznatno luknjo prav na koncu predala. Preiskovali so predal naprej in odkrili mišje gnezdo z 20 miškami. Gnezdo je bilo narejeno iz stotakov v vrednosti 2000 lir. Bankovci so bili seve razgledani in jih ni mogel več zapraviti narodni banki. Od tistihdob prede mišim v trgovčevi hiši zelo trda.
V kalifornijskem mestu San Jose je
živela smešna vdova, ki je verovala v duhove spiritističnih sej. Nedavno so ji ukazali, naj jim zgradi hišo po njihovem načrtu. Ker je žena bila milijonarka in še primerno prismojena, je duhovom seve ustregla. Zidarji so po vdovinih načrtih zgradili hišo, ki ima blizu 150 sob, vijugaste hodnike, dolge več kilometrov, 2000 vrat, 40 stopnic in tri dvigala. Sobe so brez vrat in oken, mnoga vrata nikamor ne vodijo, nekatere sobe so nedostopne, ker manjkajo stopnice, mnogi balkoni so brez vhodov. Čudaška starka je kmalu za tem umrla, njeno ime pa je prešlo v — zgodovino čudakov na svetu.
Afriški ognjenik Nyamlagira v belgijskem Kongu je nenadno začel bruhati. Iz ognjenikovega žrela se razliva tok lave ter uničuje ogromne površine gozdov in nasadov. Glavni tok lave se zliva v jezero Kivoe, iz katerega se dvigajo veliki oblaki pare. Po jezeru plava na tisoče rib, ker ne morejo ribe v razgreti vodi živeti. V gozdovih je lava zajela cele črede slonov in jih begajoče na vse strani uničila. Belgijo skrbi, kako bo svojo kolonijo rešila pred požrešnim in nezmagljivim ognjenikom.
Po žici je pobegnil iz Nemčije v Jugoslavijo. V bližini Dravograda se je nekoč nahajal brod, črez Dravo pa je še danes razpeta debela žica. Zabukovniku Alojzu je predla trda v Nemčiji, ker se je posvetil sumljivim poslom. Ko so mu sledili .orožniki, je hitel k vrvi črez Dravo, splezal na drog in se z rokami spuščal po vrvi v Jugoslavijo. Domala je dosegel obrežje, nekaj metrov pred koncem vrvi pa je obnemogel zdrknil osem metrov globoko na droben pesek in si pri padcu zlomil nogo. Onesveščenega ga je našel na bregu neki posestnik, nakar so ga odpeljali v slovenjgraško bolnico.
Za tiskovni sklad so darovali: Mertel Franc mesto venca na grob č. Poljancu 2 RM; neimenovan iz Hodiš 50 Rpf; Gozdni mož v Št. Jakobu pri Celovcu 2 RM; Krvina, Šmihel pri Pliberku, 10 RM; Tone Sloki, Celovec, 2 RM; Kolja, Celovec, 2 RM; Citzl Andrej, Strmec, 1 RM; Wutti Alojzij, Ločilo,
1 RM; Wiegele Marija, Perava, 1 RM; Šentjakobska posojilnica 33.34 RM; Ibounig Jože, Podgora, 2 RM; Pice j Franc, Št. Jakob pri Velikovcu, 50 Rpf; neimenovan, Sele, 1.50 RM; Hafner Jernej, Celovec, 1 RM; Ulbing Tomaž, Skočidol, 2 RM. Vsem darovalcem najlepša hvala.
Učinkovita kazen. — V Samoborju se je nedavno pomikal čuden sprevod: dva konja sta vlekla sani z hrastovim hlodom, h konju je bil privezan mlajši kmet, za voz pa starejši. Oba sta bila o-krašena z hrastovim listjem. Sledila je truma kmetov s palicami. Začudeni so